NAB MB 'uno ^tmahn nuMi Mest® ■vilk® OC1 VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 28. novembra, 1996 20. številka i^iAn tndkan, Marko Murec (iz cikla o osamljenih fantih, dečkih in mlajših moških) i ihuntnu m^maanu j< j 4 4g med kutina didan (k^unia /ta J ^utujevdn I dlanmii dida/n i dia ^ja n aa murna cuika nadadm Vdata iltainatc kanita mkik r (kabuei M^en^ka^ia d jilda/nd kkaM ihta nakuhiuna imuuma | Bodite dobri do 24. decembra, ko izide zadnji letošnji PEN! VESTNIK 34 november 96 — KAMPANJA tutePentute KMS STRANKA "KDO ME STRIŽE" ZAOKROŽITE ŠTEVILKO Vsi skupaj smo preživeli orgije, ki jih uradno imenujejo demokratične volitve. Deležni smo bili mnogih duhovitih (ali pa tudi ne) domislic štabov političnih grupacij. Poznavalci sodijo, da so bili tokratni predvolili plakati milo rečeno siromašni, brez domišljije in zato neprepričljivi. V glavi (ali pa na njej) šefa Murskega vala Marjana Dore je nastala frizersko-predvolilna zamisel - če bi resnično kandidiral, bi to počel s takim plakatom. Morda se bo predlog koga prijel že na naslednjih orgijah, kadarkoli že bodo! Naj se ve, kdo koga »šiša«! Najuspešnejša športnica zadnjega desetletja v naši pokrajini je dobrovniška metalka krogel (v keglje) Marika Kardinar. Odkar je Marjan, Marikin menedžer in soprog, zelo zaposlen z delom pri tamkajšnjem turističnem društvu, si svetovna prvakinja večkrat omisli izvirne načine priprav na nove kegljaške izzive, kajti gotovo se je pred velikimi preizkušnjami potrebno (psihično) spočiti. Tokrat jo je Pen ujel pri polnjenju kozarcev. In to ne same! Skupaj S | (SKORAJ) JU JE POGOLTNILA TEMA? Kruzi nal! Življenje je zanimivo prav zaradi tega, ker je nepredvidljivo in nikoli ne veš, kaj bo s tabo v naslednjem hipu. Tako je mrak zajel (pozneje pa trda tema) predsednika sveta Občine Radenci Jožeta Flegarja in njegovega namestnika Mateja Ivanušo. In to na območju novoasfaltiranega pločnika na Kapeli. (Ne)poznavalci trdijo, da je do neljubega temnega zajetja prišlo zaradi skromnega okrepčila, ki sta si ga privoščila skupaj z avtorjem fotografije. Tako ojačani so kar vsi trije družno zamudili na uradno otvoritev pločnika. Pa ne zaradi okrepčila, pač pa, ker so vrvico prerezali pred napovedano uro! J.G. z mladeničem (sliši na ime Jure in večkrat fotografira, kot je fotografiran) sta se odpravila kar v gorice, da bi poskusila, kako uspešen je bil letos sveti Martin. O posledicah njunega početja ni poročit Pentute pa sumijo, da sta ob takem polnjenju ostala žejna (vsaj do prve gostilne!). Kdor ne ve, naj ne govori - pa vendar so taki, ki ne verjamejo ribičem i” vsevprek govoričijo, češ da v pomurskih stoječih in premikajočih se vod®*1 ni velikih rib. Poglejte si te amurje (ribiški strokovnjak iz naše hiše je pripis®: mala teleta), vse po vrsti ulovljene v domačih vodah (natančna lokacij3 ostaja skrivnost, kot se za tovrstne štorije spodobi, zanesljivejša noben3 fotografija ni narejena v ribarnici)! Gospod, ki veleribe pridno vlači n3 kopno, pa je Mišo Zadravec iz Rakičana AMURJI "TELETA VESTNIK 35 tutep^lltute november 96 - PO DOMAČE GEZASEZEZA Prvi z leve (čakajoč na nastop) bi lahko bil gornjeradgonski župan Miha Vodenik. Pa ni. Sredinski belosrajčnik bi lahko bil turistični vodnik in Prlek z najlepšim glasom Darko Kegl. Pa je. Skrajna desna pa bi lahko bila vratarka v garderobo pri telovadnici tretje osemletke. Pri Pentutah ne vemo, ali je-foto: Juza Moški svet na sklepni prireditvi Zapojmo in zaigrajmo po domače v dvorani tretje osemletke je (skoraj) brez izjem ocenil, da je bila najmikavnejša med množico mladenk temnejša s fotografije. Prešerno ji govori mamica in pevka Simona Weiss, trenutek, ko je Jure pritisnil sprožilec fotoaparata, pa razkriva, da lepotica v tistem hipu ni bila najbolj vesela. POMURSKA ROCK SCENA: BOBNAJO LE ŽUPANI S POSLUHOM Jože Kocet (eden od štirih na fotografiji) je gospod, ki se občasno ukvarja z županovanjem v Turnišču, vmes je bil tudi kandidat za državnozborskega poslanca, najbolj pa je v svojem okolju znan kot odličen pevec in bobnar. Tutarji trdijo, da njegovi bobnarski začetki segajo tja v 60. leta, ko se je še poslušal radio Luxemburg in so začeli divjati znameniti Beatli. Tale prizor je s Fe-renčevega sejma, glasbeni kritiki pa soglasno ugotavljajo, da je pred sedanjim županom in glasbenikom Še lepa kariera - morda tudi s kakšnim drugim inštrumentom, foto; Matijapress ne zgolj z bobni! SREČANJE POD MARELAMA Znano je, da je eden najpomembnejših pomurskih fis-kulturnikov profesor Evgen Titan marsikdaj navduševal s svojimi ekvilibrističnimi sposobnostmi. Tako se je pred očmi nadobudne mladine spravil na dvokolo (bicikl) z zadnjico kar na krmilo in ne na sedež. V takem (vsekakor nenavadnem) položaju je nato vzvratno vozil po asfaltu ampak zaradi preventive na po cesti, ampak po šolskem rokometnem igrišču. Pokazal je. da mu v podobnih veščinah ni para. Tudi na bližnjem srečanju z resornim državnim ministrom Slavkom Gabrom je gospod Titan dal vedeti, kdo je prvi pomurski vzvratni kolesar! Kot je razvidno s fotografije, se gospod Gaber sicer skuša izgovoriti, češ da tudi on vozi vzvratno, ampak le avto Pa še to previdno! Riikverc, KDO JE PRVI VOZIL BICIKL? ČLOVEKA, KI JESTA (TUDI V PROSTEM ČASU!) R O B E R T PERŠ- ČIPSI Ena od najpomembnejših povezovalnih celic v organizmu (tkivu), imenovanem agencija Venera, je Robert Perš. Doslej si je ob zahtevnih poslovnih terminih tu in tam le omislil kakšno urico ribolova ali tenisa, v zadnjem času pa se ukvarja tudi z amaterskim vodenjem izletniških skupin po Pomurju in s hujšanjem. Prav slednje mu je pov-Zorčilo nemalo problemov, saj je po treh dneh resno kazalo, da bo moral zamenjati vso garderobo, ker mu bo prevelika. To pa pri tovrstnih poslovnežih (finan čno!) ni mačji kašelj - vrli Robert torej noče razmetavati z denarjem, zato se je četrti dan hujšanja odločil, da bo živel po starem* Kako, naj vam pove tale fotografija s chio chipsom! foto: Arhiv Pena JOŽE PO J BIČ-BATI Novinarja Dela je fotoaparat ujel pri očitno prijetnem opravilu - Bati sicer nikoli ni govoril o shujševalnih kurah niti nima toliko ugledne garderobe kot prej omenjeni, pa vendar v redakciji Pentut nismo vedeli, da mu lahko hrana toliko pomeni. Slastne zalogaje si je privoščil na srečanju Oko besede, umetniško zamišljen ob njem pa je prleški pisec, oče kresnika, Vlado Žabot. Ko je držal v roki ta čik, protikadilski zakon še ni veljal! foto: N.Juhnov — november 96 — ---------------Pe" VESTNIK 36 Izvolili ste! LfONSl I Prekmurski Najprej seznam zmagovalcev: Andrej Gerenčer, Jože Špindler, Geza Džuban, LDS. Ciril Pucko, SKD. Feri Horvat, ZLSD. Marija Požonec, madžarska narodnostna skupnost. Pa se pomudimo pri poražencih med obmorskimi kandidati! Kot rečeno, jih je veliko, stranke in kandidati sami pa morajo svoj volilni rezultat in poraz za ravnanje v prihodnosti temeljito analizirati in reagirati. čakajo prvo drugače ” “ Nihče ni presenečen, denimo, da ni uspelo neodvisnemu kandidatu Tončku Kosu. Ker je sistem tako naravnan, da praktično nobenemu neodvisnemu ne omogoča velikega meta. Tonček je v igro vstopil, da bi sporočil velikim, da na socialo, na skrb za invalide pri svojih načrtih ne smejo pozabiti. Spoštovanje vredno poslanstvo, za katerega pa bi morali invalidi skrbeti vseskozi. Nas opominjati in spominjati. Tudi razvpita kanidatura naše voditeljice in glasbene urednice Smilje Baranja je bila na trhlih nogah. V tako kratkem času, kot je minil od takrat, ko je Smilja izvedela, da jo Ljudska stranka vabi k sodelovanju, do volitev samih, se politika ne da napraviti, še zlasti pa ljudi ne prepričati, da je to bilo narejeno. Bolj od Smilje mora biti razočaran njeri kolega med kandidati Ljudske stranke Evgen Sapač, ki že vrsto let visoko kotira v hierarhiji svoje stranke, pa ni šlo. Podobno ni uspelo Stanku Ivanušiču z Razkrižja, ki je k Podobniku prestopil od Jelinčiča, pri katerem je kandidiral na županskih volitvah. Župan Turnišča Kocet je pri Ljudski stranki močno računal na uspeh. In ni bil slab, a kaj, ko je enota premogla tudi ormoškega župana Trofenika, ki je s 40 odstotki glasov potolkel tako kandidate nasprotnih strank kot tudi svoje konkurente v stranki. Enako se je v Gornji Radgoni zgodilo županu LDS Vodeniku. Več kot 28 odstotkov glasov je bilo proti zmagoviti trojki iz Murske Sobote in Ljutomera pač premalo. Miho Vodenika morda lahko tolaži, da je v neposrednem boju z radenskim županom socialdemokratom Jožetom Toplakom gladko zmagal. Tem poražencem, med njimi ne smem pozabiti tudi obeh nekdanjih poslancev dr.-Korošca in Čarlija Šiftarja, pa kajpak ponuja nekaj tolažbe tudi debakel dveh znanih krščanskih demokratov, kmetijskega ministra .Osterca v Ljutomeru in njegovega državnega sekretarja Obala na Goričkem. Korošec je tolažbo za izgubljeno ljubico politiko našel že malo pred porazom. Kandidiral in takoj po volitvah je bil izvoljen za direktorja bolnišnice v Murski Soboti. Po načelu: bolje vrabec v roki ... Se bo Šiftar tolažil v županovem fotelju? Ali je resnična Janševa obljuba profesorju Miranu Gy6reku, da ga bo stranka spravila na mestno županstvo, ker je prepustil kandidaturo za poslanca kolegu Ludviku Sukiču? Ali bo Gydrek res zamenjal Katjo Boh v slovenski ambasadi na Dunaju. En sošolec, Vladimir Kolmanič, tudi socialdemokrat, tudi germanist, je že v diplomaciji. V naših krajih so krščanski demokrati sploh dosegli manj od pričakovanega. Tudi veliki favorit dr. Jože Magdič je ob fenomenalnem Gerenčerju potonil. Morda bomo tudi rakičanskega psihiatra našli med kandidati za župana. Ali Idžija Obala, ki je bil nepoklicni podžupan že doslej. Minister Osterc ima v kombinaciji tri plus ena še kaj možnosti, da bi bil spet minister. Nekateri kmečki veljaki pa imajo morda prav, ko ga pošiljajo nazaj med znanstvenike. Po načelu bolje dober znanstvenik kot slab minister. Značilna novost pri Združeni listi je, da je bilo Feriju Horvatu dovolj pičlih deset odstotkov za najboljši rezultat v stranki v osmi volilni enoti. Seveda smo poznavalci potem, ko smo izvedeli za nekatere strankine kandidate, predvidevali, da kaj dosti ne more biti. Jože Časar je sicer krasen fant, a v preteklosti ni bil le uspešen mladinski predsednik, ampak tudi delavec v državni varnosti, kar ni ravno spričevalo za današnjega politika. In pokažite mi priljubljenega gimnazijskega profesorja matematike. Zato je problematično nastopiti z Nadjo Ivanc -Miloševič. In potem pridejo: Dodo in njegovi zeleni. Štefan Huzjan za Peršakove Demokrate. Celo Nace Gerič je bil med kandidati. Pa general Vlado Miloševič za kolege upokojence. In Janko Halb. Rogašovski župan, že poslanec, pa poslanec, kar ni hotel biti. Pri Grosovih liberalih so bile njegove možnosti minimalne, prej nagajanje velikim goričkim kandidatom. Prav njegovi glasovi zdaj krvavo manjkajo Sapaču in Šiftarju. Pa nekdo, ki se je pisal Jorg Bieiweis - Trsteniški, za Jelinčiča. Ker sem govoril z njim, vem, da je živ človek, s kožo in kostmi, sicer ne bi bil verjel. Glede na vse zapetljaje s sestavljanjem vlade sta še dve možnosti: da bo prišel notri kdo od kandidatov, katerih strankarski šefi bodo v vladi, ali da je vse skupaj le predigra za še ene volitve, izredne in predčasne. Mislim pa, da takrat marsikatera stranka plakatov s slikami sedanjih kandidatov ne bo več potrebovala. M. D. M. DISTRICT 129 -SLOVENIA. Od letošnje pomladi so slovenski lions klubi tudi uradno v druščini svetovnih. Kako reči besedici ■•district«? Morda samostojno območje levjih Idubov. Že starogrški misleci so razpredali o človeku kot družabnem bitju, ustvarjenem zato, da ni sam. Od pradavnine se ljudje združujemo na različnih ravneh, po različnih kriterijih. Tokrat pišemo o lions klubih. Za večino običajnih smrtnikov so lionsi tako imenovana smetana - ljudje z velikim vplivom, ki zasedajo najpomembnejše položaje in opravljajo ugledne, družbeno priznane poklice (zdravniki, politiki, direktorji ...). In s tega vidika so gotovo elita, Čeprav sami o tem neradi govorijo. Predsednik soboških levov je letos (predsednika namreč zamenjajo vsako leto) podjetnik, znani aktivist Zelenih, Vili Žižek; »Ni govora o kakršni koli eliti ali snobizmu. Gre preprosto za to, da so lionsi dobrodelna, humanitarna organizacija. In če želiš karkoli dobiti, je to vsekakor veliko lažje, če je v vrstah kluba veliko uglednih imen, direktorjev.* Tačas je predsednik, ki ga javnost pozna tudi kot zagretega planinca, v Mehiki, kjer bo gotovo tudi srečal kakšnega levjega kolega: »Prednost naših klubov je prav v tem - lionsi so po vsem svetu in si pomagajo. Spomnim se na primer Afrike, kjer sem bil povsem nepričakovano deležen pomoči.« Korenine lionizma so v obljubljeni deželi, v Chicagu, segajo pa v leto 1917. Soboški klub je prvi v Sloveniji, ustanovili pa Dipl. inž. Vili Žižek, nekdanji državni poslanec, zdaj pa ljubitelj narave in letošnji predsednik najstarejših slovenskih levov LIONS CLUB so ga na pobudo luteranskega duhovnika, ki je nazadnje služboval v avstrijski Radgoni, Aleksandra Kerčmarja. Med pionirji soboškega lionizma so še Vili Žižek, Karel Karba, dr. Anton Camplin, dr. Stanko Dominko, Ivan Obal, Emerik Hanc in dr. Jože Magdič. Priimki torej, ki jih pozna malone vsak- Ob ustanovitvi leta 1991 so šteli 18 j Uons-A S's Best Friend VESTNIK 37 pen november 96 KLUBI LEVI ŽENSKO Krst na najvišji točki v Strehovskih goricah VINO ČISTO KAK SUNCE... »Glejte, vsi sosedje - mladi vinogradniki so še pred sv. Martinom okrog litra iz moje kleti. Jih vidite? Ej, dečki, moje vino je čisto kak sunce, pa čeprav je bila bratva šele 16. oktobra. Bog mi je poplačal moj trud...« ne skriva ponosa starejši gospodar Jožef Gerenčer ob pogledu na »novi liter«, ki čaka na blagoslov sv. Martina. »V naših goricah nikoli ni rasla šmarnica. Samo nekaj let je minilo, ko smo izterebili še zadnje trse čez 75 let starih cepljenih goric...« Izpred cerkve v Dobrovniku, kjer mu je za ta dan izročil vsa pooblastila sam krajevni župnik g. Franc Režonja, se je medtem sv. Martin s konjsko vprego in spremstvom najprej odpravil prav na najvišjo točko v Strehovskih goricah, kjer stoji Gerenčer - Lipičeva klet (opomba; Lipič se piše zet, mlajši gospodar). Ob domačih, bližnjem sorodstvu, sosedih, bračih, je tu še množica radovednežev, ki hoče videti ceremonijo, okusiti novo vino in preveriti gostoljubnost družine. Rezget konja, zvok harmonike ... samo še trenutek in izza ovinka je na dvorišču kleti sv, Martin, škof s spremstvom. Pred hišo čaka sod z »novim litrom« na vrhu, zraven so razpelo, sveča in šopek jesenskega cvetja. Uvod pripada malemu rihtarju Gezi Mataiču ter muzikantoma Feriju Laszlu in Feriju Kori n u, ki dobita okrepitev - starejši gospodar Jožef zmore z lista zvabiti vse, kar znata muzikanta. Glavno besedo ima škof Erno Toplak, mlajši gospodar Štefan ubogljivo kleči pri sodu in sledi pridigi ... ... Iz sladkega soka si postal krepak mladenič, poln vsakršnih grehov, ki te jih moramo sedaj rešiti, da boš kot najboljša pijača lahko opravljal svojo plemenito dolžnost ... ... Sprejmi še malo soli, da nas od tebe naj glava ne boli, da bo mir s tabo in z mano in da boš večno poln sladkega duha in moči ... ... Vinček naš, ki si v kozarcih, vlij se v naše grlo, zgodi se tvoja volja, kakor v sodu, tako v glavi. Srečna mati alkoholna pijača, skrbi za nas pravičnike, sedaj in vekomaj... amen. Škofu ministrirata Jožef Varga in Janez Meričnjak, mežnar je Štefan Ošlaj. Z dvorišča se celotni ceremonial preseli v klet, potem za pogrnjeno mizo, kjer se pravo veselje šele začne. Vendar, ko je najlepše, fijakerist Jožef Korunič že poka z bičem na svojem fijakerju. Veseli sprevod mora naprej, na krst čakajo tudi drugi gospodarji. Omizje pri gostiteljih pa je znova pogrnjeno. Posedejo vsi, ki so čez leto v goricah pomagali, pa sosedje in povabljeni sorodniki in prijatelji. Pod dobrotami se bo miza šibila do poznih nočnih ur. Družina je zadovoljna, čeprav vino nima prave cene, razpreda starejši V kuhinji pa so se to dopoldne mešali vsi mogoči vonji. Najbolj je dišal bograč, katerega pripravo so zaupali pravemu kuharskemu mojstru, kontrola v podobi gospodinje Jelke pa mu je bila vedno ob strani. Levi veljajo vsaj v naši javnosti za resne, morda celo skrivnostne. Tale fotografija je dokaz, da ni čisto tako, vsaj v Ameriki ne. Objavili so jo v reviji The Lion, ki jo izdajajo v dvajsetih jezikih. Slovenski klubi imajo svojo revijo. članov, danes jih je 29. Vsakega novega lahko sprejmejo le ob popolnem soglasju, mesečno enkrat se sestajajo v hotelu Diana, njihova osnovna cilja pa sta humanitarnost in druženje. Letna članarina je bila doslej 5 tisočakov, zdaj jo bodo povišali na 10. Del denarja gre tudi v »matico«, v Združene države, kjer je na seznam vpisan prav vsak Član. Slovenski levi so v petih letih že toliko napredovali, da so jim podelili tako imenovani distrikt, kar lahko enačimo z nekakšnim mednarodnim priznanjem. V svetovni levji druščini so tako prepoznavni po številki 129. »Največ sodelujemo s sosednjimi slovenskimi klubi, od tujih pa z avsrtijskimi, posebej kluboma iz avstrijske radgone in cmureka. Značilno pa je, da so nam pomagali na primer Francozi. Povsem po naključju je nekega leva iz te države v Moravskih Toplicah srečal dr. Camplin in kmalu za tem smo dobili cel tovornjak opreme za bolnišinco - postelje in monitor za ultrazvok. Vse skupaj je bilo vredno okrog 90 tisoč mark.« Lionsi pravijo, da formalnih omejitev za nove člane ni. To lahko postane vsak, v zadnjih letih tudi ženske. Med 29 soboškimi lionsi Še ni levinje, a nikjer ne piše, da se nekoč, morda že v bližnji pri-honosti, ne bo pojavila. Vsekakor jo z veseljem pričakujejo! Bojan Peček gospodar. Vsaj po tristo tolarjev bi moral biti liter, da bi se nam vinogradnikom splačalo ... Pa kaj bi tarnal, gorice so v mojem srcu, v njih sem odrasel ... Srečen sem, da se tu vsa družina dobro počuti in da imam najbolj zagretega pomočnika v starejšem vnuku ... Recept za dobro vino je skrivnost vsakega vinogradnika, ampak kletarjenje je tisto najpomembnejše ... Moj nasvet -čim krajša pot mošta »od preše do lagva«... Martinovala sva Jure Zauneker in Irma Benko Pipo je v sod, v katerem naj bi bilo po mnenju gospodarjev najboljše vino, zabil sam Škof. Za to priložnost se že mora ponuditi ekstra kvaliteta. Vino za mizo gospodar vedno izbere potem, ko oceni gosta. Za dobrega pivca bolj kislo vino, za »špricer« in količino, za tistega, ki se brani pijače, pa deci iz soda, v katerem je tisto najboljše. Pij malo, pij dobro ... Blagoslovljeni liter novega so sveti možje takoj pokončali: »Zgodi se tvoja vola, kak v lagvi, tak v glavi .« Ceremonial sta zasnovala Marjan Kardinar in Janez Meričnjak Gosli in harmonika, v ozadju pa starejši gospodar Jožef z listom. Odlična predstava. Kot v sodih, kjer je 5 tisoč litrov odličnega predvsem laškega rizlinga. Ceremoniji je sledila bogata pojedina. Najprej so pogostili sv. Martina in spremstvo, v drugem krogu sorodstvo, sosede, brače in druge povabljence, vmes pa tudi čisto naključne obiskovalce z novim vinom, obloženim kruhom in pogačami. Miza se je šibila pod bogračem, pečeno raco in gosko, svinjsko pečenko, mlinci, rdečim zeljem, orehovimi in Ocvirkovimi pogačami, »retaŠi«, raznim pecivom...V družbo je prisedel tudi sosed, sicer soboški župan Andrej Gerenčer. Prišli pa so tudi sosedje Ternarjevi, Klepčevi, Prševi . Od Benove ekipe se je družina, oba gospodarja Jožef in Stefan, gospodinji starejša Cilka in mlajša Jelka ter najmlajša Jernej in Aleš, poslovila v kleti z: »NA ZDRAVJE!« november 96 in p®" view VESTNIK 38 Dolgo je že od tega, ko je bila Jana z možem prvič na obisku pri meni, vendar mi je prav to srečanje med vsemi našimi ostalo v neizbrisnem spominu. Bilje namreč vljudnostni obisk gimnazijskega prijatelja Borisa, ki je prišel predstavit svojo ženo — Korošico. Komaj smo jo prepričali, da nam ni ušla na avtobus in se vrnila domov, v Slovenj Gradec. Preveč preprosti in enostavni da smo se ji zdeli Prekmurci, premalo čustveni in redko lepobesedni za veliko spremembo v njenem načinu življenja. Pa vendar je ostala in vztrajala, na enostavnost je odgovorila z enostavnostjo, stvari je vzela takšne, kot so. V pokrajini ob Muri se je danes udomačila, čeprav še vedno neizmerno pogreša svojo Koroško. Mi pa smo jo hitro vzeli za svojo, lani so jo poslušalci Murskega vala izbrali za tretjo Pomurko leta. Dr. JANA PUC-KOUS: Korošica, ki smo jo vzeli za svojo vedeli, da dosti delam in dosti zahtevam. Tem zahtevam je osebje bolnišnice zadostilo, pacienti pa so bili zadovoljni Pogrešala bom bolnico in oni mene. Ostali pa smo v prijateljskih odnosih, tudi za urgentne posege. Če bodo imeli težave z dežurstvom, sem dosegljiva in pripravljena pomagati« Je bila medicina in specializacija iz gastroenierologije tvoja želja že od nekdaj? »O svojem poklicu in prihodnosti nisem razmišljala do četrte gimnazije. Takrat pa sem se odločila Alternativa medicini je bila kvečjemu psihologija « Se z zdravnikom v sebi rodiš? »Mislim, da se. Če tega nimaš, nisi popoln zdravnik. To bi lahko z gotovostjo trdila.« tem se doma nikoli ne pogovarjamo Nikoli, razen če nanese beseda na skupne paciente, katere je treba rešiti. Povezave ni, morda je celo negativno, da sva oba zdravnika. V službi, pri tem delu, moraš biti namreč suveren, v družini pa dva suverena težko shajata. Eden se mora prilagajati in popustiti In to je Boris, verjetno? (Smeh.j »Ni, zagotovo ni. Prilagajala sem se jaz. Ženske že zaradi otrok svoje potrebe in želje izpolnjujemo nazadnje. Se pa z leti - petnajst jih je minilo - tudi to spreminja <• Pa tvoja fanta? »Moja zlata dečka Meni najdražja ...« TO, CESAR SI NE ZELIS, PONAVADI DOBIŠ Teje to »imenovanje« presenetilo? •Ni me presenetilo, pa ne zato, ker bi jaz to pričakovala Svoje paciente imam rada, na prvem mestu v mojem življenju so otroci, na drugem oni. Vsak, ki pride k meni, je maksimalno obdelan, ponudim vse svoje znanje, ki ga imam, če pa bolezen to znanje presega, organiziram bolnikom nadaljnje zdravljenje kjerkoli v Sloveniji. Tako kot jih imam rada jaz, imajo oni mene. S tega stališča me ni presenetilo. Mislim, da je moj izbor bolj presenetil Prekmurce. Ponosna sem na to in svojim pacientom hvaležna, ker vem, da so to njihovi glasovi.« Vzeli smo te za svojo prej, kot si ti sprejela nas takšne, kot smo. •Ko sem prvič prišla v Prekmurje, me je presenetilo, da so mi rekli, da sem Slovenka in nisem njihova. To me je tako šokiralo, da sem nehote čutila neko razdaljo, ki pa se je sčasoma, ko sem začela delati z ljudmi, zmanjševala Mislim, da po moji zaslugi, ker sem se jaz spremenila in sprejela ljudi takšne, kakršni tukaj so.« Kakšni pa smo? »Mogoče vam ne bo všeč, vendar menim, da zelo enostavni, odprti, manj obremenjeni s sodobnimi vplivi. Čeprav sem bila v začetku nezaupljiva, celo užaljena zaradi tiste razdalje, ki ste mi jo postavili, moram danes priznati, da ste odprti, pošteni in enostavni.« Smo takšni tudi kot pacienti? •Preden sem prišla v Prekmurje, sem kot stažistka delala v Slovenj Gradcu. Tako kot so razlike med ljudmi, so tudi med pacienti. Prekmurci ste drugačni bolniki. Razlika izvira iz osnovnega videnja lastnega življenja in bolečine Mogoča znate manj interpretirati svoje bolečine, nanje slabše opozoriti, ker ste preveč dovzetni za vsakdanje delo - to je trdo kmečko življenje. Zato je tukaj potreben drugačen pristop, da prideš do podatkov o bolezni « Si kdaj mislila, da boš živela v Prekmurju? »Ne. nikoli. Prekmurje sem poznala samo kot del Slovenije, ko sem se odločila, da bom živela tukaj, sem prvič stopila v ta svet ob Muri V življenju je pač tako: česar si nisi nikoli želel, ponavadi dobiš. Vendar zaradi tega nisem razočarana, prej obratno. Moje življenjske izkušnje so zato bogatejše. Medtem ko so si preostali deli Slovenije bolj podobni. Prekmurje izstopa. Ravno zaradi ljudi, njihovih običajev, toka misli. Že večkrat sem javno povedala, če bi bili vsi Slovenci tako zavedni, kot so Prekmurci, bojazni za Slovence ne bi bilo Prekmurci ste najbogatejši po ljudskem izročilu in na to ste lahko ponosni.« Slovenj Gradec pa vseeno pogrešaš? »Zelo, še vedno. Je že tako, da dokler se ne odseliš, se niti ne zavedaš, kako si navajen narave, kjer si živel, kjer si se rodil. Še vedno pogrešam hribe, njihovo toplino, ki ti daje večjo domačnost kot ravnina. Priznati pa moram, da vidim in občutim lepote narave tudi tukaj. Pri tem mi je pomagal Štefan Smej Tako je, kot pravim: moraš se spustiti in prisluhniti.« PONOVNO NA ZAČETKU Po petnajstih letih dela v soboški bolnišnici si se odločila za zasebno prakso. •O tem sem razmišljala že dve leti, najpomembnejša, da sem se za to odločila, pa sta bila moja otroka. Imam dva sina, ki mi pomenita največ, in v tem današnjem času, ko je življenje tako polno negativnih družbenih vplivov, sem razmišljala, da je najbolje, da ostanem malo več z njima, čeprav je z zasebno prakso večja odgovornost in več dodatnega dela, bom več doma. Več časa pa bom imela tudi za strokovno izpopolnjevanje. Pogrešala pa bom bolnišnico in svoje paciente Mogoče čez nekaj let, če bo tako naneslo, če se bo svet tako zavrtel, bi rada imela v bolnici svoje postelje. To si zelo želim. Kdo torej lahko išče pri tebi pomoč? »Delam splošno intemistično in gastroenterološko diagnostiko. K meni lahko pridejo vsi, ki so napoteni k internistu in imajo želodčne ali črevesne težave.« Je teh težav v Prekmurju veliko? ■Je Če gledam po boleznih, ne samo v Prekmurju, tudi v slovenski populaciji, so te takoj za srčnimi. V Prekmurju je odstotek bolezni prebavil mogoče še višji od slovenskega povprečja, kar pripisujem pretiranemu uživanju maščob, pretiranim navadam, neredni prehrani, pitni vodi, ki tukaj ni dobra, in čezmernemu uživanju alkohola.« Kakšni pa so občutki ob opravljanju deta na svojem? •Zmedeni, preplašeni (smeh). Po toliko letih dela in izkušenj si ponovno na začetku. Precej je tudi drugega dela, nemedicinskega, administracije. In tukaj se še ne znajdem« V soboški bolnišnici si slovela kot dobra specialistka, dobra zdravnica, predvsem pa kot človek, ki so ga imeli pacienti radi. Kako so sprejeli tvojo odločitev o odhodu? •Paciente, upam, bom obdržala še naprej. Slovo pa je bilo boleče. Jokali smo vsi, saj smo se po več kot desetletju dela močno navezali. Sodelavci so Kako doživljaš smrt, kako ozdravitev? •To je dvoje kontradiktornih čustev. Da boste lažje razumeli mene kot osebo: vsak pacient, ki pride k meni, je prizadet, šokiran. Vendar meni ne bo umrl. Z vsakim delam tako. Meni ne bo umrl! In za to naredim vse. Se pa zgodi, da bolnik moja hotenja in moja znanja preseneti In taka smrt je boleča. Boli nepričakovana je. bolj je boleča. Nikoli ne gre mimo nas, vsaj mimo mene ne Je pa res, da imam veliko pacientov, ki v življenju trpijo zaradi hudih bolezni. Takrat čutimo trpljenje kot oni. Psihične bolečine z njimi delimo, fizičnih ne moremo. Lajšamo jih z medikamenti, posamezne bolezni pa lahko v končni fazi povzročijotakšnomuko.da dejansko spoznaš, Dr. JANA PUC - KOUS, specialistka internistka gastroenterologinja da se bolnik s smrtjo odreši. Takrat si z njim oddahneš tudi ti. Vse druge smrti pa so zelo boleče, sama jih ne jemljem kot razočaranje, ampak kot bolečino. Sam uspeh zdravljenja - to je pozitiven odgovor na moje delo, na ves moj trud, ki ga noben drug poklic nima. Tako hiter odgovor, pozitivna reakcija, mislim, da je to čar našega poklica, medicine. To je veliko zadovoljstvo. Najbolj zadovoljna sem, če pacienta odvrnem, da bi podlegel psihični bolezni S tem je pol zdravljenja že za nama. Potem je z njim lahko delati • Se s pacienti veliko pogovarjaš? »Da. Vedno se poskušam postaviti v njihovo vlogo. Biti pacient ni enostavno To razumem, saj sem bila sama velikokrat v tej koži Kot otrok sem namreč prebolevala srčno revmo in vprašanje je bilo, ali bom ostala živa. Poskušam dojeti, kako doživlja pacient bolezen osebnostno, kako v domačem okolju. Če to razumeš, se z njim laže pogovarjaš in si pridobiš njegovo zaupanje. S pogovorom in kontrolami se bremena bolezni laže nosijo. Vsakemu tudi razložim, kaj se z njim dela, kaj jemlje, saj le tako lahko aktivno sodeluje pri zdravljenju To pa je zelo pomembno • POVEZAVA MED GINEKOLOGIJO IN GASTROENTEROLOGIJO? Mož zdravnik (ginekolog dr. Boris Kous), ti zdravnica. Torej ste •doktorska« dnižina. Obstaja med ginekologijo in gastroenterologijo kakšna povezava? (Smeh.) »Ne, povezave ni in tudi ne vem, če smo »doktorska famitija«. O Razmišljata o medicini... •Mislim, da ne Mogoče mlajši, starejši zagotovo ne. On je tehnično-muzikalen tip. Nenavadna kombinacija, kajne. Mlajši, morda ...» Sta Prekmurca ali Korošca? •Provikativno vprašanje Ne vem, kaj sta. Pa tudi jaz... Če mi kdo pravi, da sem Korošica, ne vem. Jaz sem Slovenka. Moja družina ima korenine v vseh slovenskih pokrajinah, razen na Primorskem Mislim, da ima starejši sin podoben odnos do tega kot jaz. Mlajši se nagiba k Prekmurju. Istoveti se z očetom v vseh stvareh, tudi tistih slabših (smeh).« V JESENSKI TIHI ČAS PRILETI BRINJEVKA ... Si velika ljubiteljica umetnosti. Verjetno ti v življenju dosti pomeni... »Kot otrok sem rasla v Slovenj Gradcu, kjer nas je umetnost spremljala ves čas. Že v vrtcu smo imeli svoje razstabe, kreativno delo nas je spremljalo tudi v osnovni šoli. Sama tega daru za umetniško ustvarjanje nimam, zato sem takrat sodelovala pri organizaciji Zaradi pomanjkanja ustvarjalnega umetniškega duha pa nisem prizadeta Uživam v ustvarjanju drugih. Človek je v vsakdanjem življenju zelo obremenjen, predvsem mi. zdravniki, ki nas noč in dan spremljata življenje in smrt. Nekje moramo pokazati svoje čustvene zagate. Mislim, da to ni šport, to je umetnost. Vsaj tistih nekaj trenutkov, ko mi oko počiva na umetniški risbi ali pa se sprostim ob dobrem filmu, gledališki predstavi, poskušam najti svojo čustveno komponento.« Prekmurska ravnica je dala Sloveniji kup ustvaijakev. »Res je, in to je zanimivo. Sploh se mi zdi, da je Prekmurje zelo bogato, nima samo veliko slikarjev, temveč tudi pisateljev, ki posegajo prav v vrh slovenskega pripovedništva in poezije Moj najljubši pa je s Krasa, Srečko Kosovel« Vendar pa so njegove pesmi, tako kot prekmurske, precej otožne. »Vse slovenske pesmi so žalostne, prekmurske na svoj način. Vsa prekmurska pokrajina je otožna, zlasti zdaj, v jesenskem času, ko odpade to lepo rumeno listje, ko se poljščine poberejo in ostane kruta zemlja Življenje na zemlji je kruto in v tem času pride ta krutost še posebno do izraza. Sivo nebo, siva zemlja. To je ubijajoče. To je grd izraz, zato raje monotono. In to je tisto, kar povzroča, da v človeku ni vedrine, zato ni čudno, da-je tu toliko samomorov. In ta siva reka ...« Misliš Muro? »Da. Je reka, ki je oblikovala pokrajino in ljudi ob njej. Tako počasi in mogočno se vleče skozi to ravnico. Prej sem poznala drugačne reke -poskočne in bistre, vesele Ta mi vzbuja strah, nikoli ne veš, kaj skriva v sebi. Jaz se je bojim. In človek tisto, česar se boji, spoštuje. Tako mogočna je v svoji počasnosti, z ogromno potenciala in energije. • Kje jemlješ ti svojo? •Mislim, da mi je dana Delam od zore do mraka, nikoli se ne zgodi, da ne bi vedela, kaj naj počnem sama s seboj Mogoče to tudi ni dobro, kajti če bi imela več časa, bi lahko razvijala svoj drugi jaz« Nekoč, pred petnajstimi leti, bi nam skoraj ušla. Se spominjaš? (Smeh.) »Da, res je, da Nisem bila vajena takšnega življenja. Tu je vse preprosto, enostavno, malo lepih besed. In ko človek pride od nekod s culo in otrokom, pričakuje nekaj več No, tega tukaj ni. Pričakovala sem več, na to pa sem morala pozabiti. Stvari vzeti preproste, takšne, kakršne so« Si kdaj obžalovala kakšen korak v življenju? •Preden stopim, vselej dobro premislim O tem, ali bom prišla v Prekmurje, sem razmišljala leto dni, o last ni praksi dve leti. Zaenkrat mi ni bilo ničesar žal. mislim pa, da nepremišljenih korakov v mojem življenju ni bilo« Renata Ficko Fotografije: Jurij Zauneker VESTNIK 39 pen november 96 e sreča, da me vrata, ki so se nenadoma dprla, niso butnila v čelo: prek noči bi mi ^^zrase! krasen bikec in pred nikomur na svetu ne bi mogel zatajiti, da sem grešil Namreč kukal to je že bila prava pionirska. Kajti tega dne se ja ni smelo na plan z nekakšnimi grehi, o katerih baje žugajo s črnikastih, smolnatih prižnic, tega dne. ko je bila v krvi rojena naša domovina, mi. prvošolčki pa ponosno krščeni z rdečo rutico in pionirsko kapico, ki sem si jo kot mlad vojak potisnil na oči. V meni je še vedm > pozvanjala valujoča himna, ki jo je šolski zborček korakoma odpel, na moji beli srajci in modrikastih hlačah pa seveda ni bilo niti sence madeža od prve pionirske hrenovke, a komaj sem se kot piščanec prerini! mimo zajetnih riti in bokov, ki so zaštreli in mesili pred vrati domače železniške čakalnice, mi je že, kdo ve kako, neka težka roka navda uro. »Ne glej kot tele v nova vrata, mali« jezasope/o kot parnjača, »skoči no v kuhinjo po tisti lavor.... saj vem. ni se ti treba pršiti kot puranček, tudi to je častno pionirsko delo ...« Kaj bi drugega: srajco, ki mi je medtem zlezla izza pasu, sem kar pomečkal za jermen in ponosno zaracal v kuhinjo. Najbrž so komu spustili čreva, sem mlel v sebi, kajti v železniški čakalnici se je te potajeno šepetalo, a moja prva dolžnost je, da ubogam tudi za ceno življenja Seveda mi ni ušlo, da se komolcajo m posmihajo, češ spet ta jedka debelača iz sosednje vasi, spet ta zeljarica. ki se je vsakega petindvajstega prizibala na večerca. da vnovič kot menda v mračnem srednjem veku spusti kri svojemu zatiska rju, ki jo bo, vsaj tako zadnje čase kroži, zlila svinjam. Pa vendar so bile to prehude. Debelača je sicer res bila videti kot naduti krof, ki bo zdaj zdaj počil, pa vendar je svojega možička, ki je menda na tujem kar v kepicah požiral apno, nekam prenežno kot boječa mačka poba sala pod pazduho in ga odvlekla, medtem ko sem menda mizo in široko počepnil, debelača pa mu je. kot dojenčku, podstavila lavor pod zadnjico »Zdaj pa vagaj...» sem ujel žametnika. ki se je prav gotovo široko oblizoval. Tudi mešički pod očmi so mu menda zarumeneli, zdelo se mi je. da sije zadovoljno mel roke, češ zaliskar, one tam v kurbenhausu vausiandu so te poskubile do kosti, vidi se, lahak si kot pluta, tvoja jajčka plavajo kot orehove lupinice, debelača te bo zaši/a, drugič pa priškrnila pipico, da šelulat ne boš mogel Tudi ona si je prezadovoljno vila mesnate roke na bokih, kimala in pogledovala žametnika. češ ati se vaga kuja ali so jajčka drugače umerjena. »Morda pa niso prave uteži ...» ji je žametnik glasno bral misli, medtem ko me je brkač, ki se mi je bi! medtem prilepil čisto za hrbet, odkrohota grobo potegnil za rutico, da sem se ves bled ozrl, češ zlasal me bo in mi primaza! pravo partijsko klofuto. »Uteži, uteži,« si je po moško pomrmravala, medtem ko je zaliskar še vedno ves nesrečen in otopel čepe! v modrikasti vodi. Njegov tič se je najbrž od strahu in mraza zvil v polžka, saj ga ni bilo nikjer videti, medtem ko so se debelačine prsi zibale kot orjaški hlebci. Celo lica so se ji napela in puranje pordela kot bi jo bilo nenadoma sram pred lastnim možem, je ni m m mogel kakor so govoriti v teh krajih, zaploditi. »Ker vse porabi tam gori,« so jo dražili od zunaj, da jo je zapiralo od jeze d n se vrne z meglo v mošnjah, hihi.»je trobental žametnik. Vsa potna se je sesedla na klop in se nemočno zabubila vanj. Zdelo se mi je. da ga bo s predirnimi pogledi zdaj zdaj prepolovila in se kar s prostim očesom zavrtala pod njegov testenast vamp. »Morda pa je res megla.« je nekam odsotno povlekla. »EZ EGYALTALAN NEM IGAZ - TO SLOH NI RES« Ko je r rosnem jutru moje mlade samostojne dežele takratni slovenski Ares, bog vojne in miru, prav tako veliki ljubitelj helikopterjev kot sedanji glavni čuvar našega neba, zemlje in mini morja, priletel v dobrovniško tovarno »fuseklinov«, kjer so v dobrih starih časih pred stečajem skrbeli za bose noge naše vojske, seje mimogrede ustavil še sredi žitkovskih polj ob vojašnici, ostanku jugoslovanke, v zadnjem času nam sovražne armade. Pisani viri molčijo o tem, ali je tudi mati narodnosti priletela z njim, ve pa se, da je srečanje na zemlji, predvsem pa predaja ključev, potekalo v zelo prisrčnem ozračju med takratnim vojaškim ministrom Janezom Janšo in narodnostno poslanko Mario Pozsonec. Milan Vincetič DAN REPUBLIKE jaz čakal, da se vsaj dotaknem plameneče rdeče zastave, v čakalnico ter zaloputnila vrata. »Ne obiraj se vendar, mati,« se je zarepenči! brkač, da mi je za klecalo v kolenih, »vso noč vendar ne moreta čakati...» Seveda mi ni prišlo niti na kraj pameti, da bi splaknil lavor. niti ga tako obrnil, da bi skrit obtolčevine in modrega velikega kitajskega zmaja na dnu, le molče sem ga pomolil, se kislo posmehnil in se znova obesi! na rep kukajočih v ključavnico. Najbrž so se naveličali ali pa so se me usmilili, kajti čez nekaj minut sem že tiščal oko na luknjico. K sreči se je dodobra videlo skozi. Globoko sem zaje! sapo in pazil, da me ne bi izdalo dihanje. Kaj šele kihanje. AH nenadno kolcanje, ki mi ni prizaneslo ravno takrat, kosem bi! najbolj na trnih. In prav danes ne bi sme! biti, čeprav mi pošteno šiva pri riti. Pionirska čast mi namreč veleva, da moram zmeraj stisniti zobe in se upreti z vsemi štirimi tudi najbolj nevidnemu sovražniku, ki grozi naši prelepi domovini A debelača, kije tu in tam pokljtikala, da bi se prepričala, ali so vrata res trdno zaprta, je resda prepotiho in prenevidno prestopala ter si celo po mesarsko vihala rokave, meni pa se je kar zameglilo, ko sem ga ugledal: s spuščenimi hlačami je zlezel na mizo in počepnil nad mojim lavorjem. Kaj če mu moj zmaj odščipne rakca, sem polglasno izustil, da je brkač za mano, ki je bil najbrž tega prizora že vajen, prasnil v gromovit krohot. • Kar naj. ti moja glistica, kar naj vlečejo na ušesa, naj vsi vidijo ...«je sopeta debelača. »Ge je točna vaga ...»je pridal plešec za mano, verjetno njen daljni sorodnik, za katerega pa nisem bi! nikoli prepričan, ali vsega tega ni prav on zakuhal. Požiral sem ga z očmi, zaliskar pa je trepeta! kot bilka, kolena ga niso in niso ubogala, krčilo se mu je v trebuhu in /edjih, obraz pa spači! v bolečino, da se je zagrizel v ustnice. Vide! sem -čeprav morda ne bi sme! kako si ie zavzeto ogledovala njegove dolge, pasje mošnje in pritajeno odkimavala. »Kot po navadi...« se je žametno pridušalo iz kota. Seveda sem slutil, da je nekdo še z njima, vendar glasu nisem prepozna!. »Najbolje bo. če v vodo kanemo nekaj kapljic črnila.« iepovlekla debelača , »se bolje vidi...» Neka roka, verjetno tistega žametnika, je resda zvrnila v lavor po! pelikanke. medtem ko si je zaliskar kot največje revše dvigoval srajco visoko nad popek. Oddahni! sem si ko so prižgali luč. Zaliskar se je namreč isti hip tik mojih oči znova povzpel na »Seveda, soseda,«je poplesa! žametnik. »lekako da se nisva tega prej spomnila... Saj megla vendar plava na vodi, in če je res v jajčkih, najina vaga ne kaže prav, pa tudi če jo tisočkrat umeriva ...» Zaliskar je !e krepko požrl slino in se začel nervozno oblačiti. Videl sem. kako je nabral ustnice, češ. sta jo že umerila, pa tudi tvoje uteži, dragi sosed, so meglene, videl, kako se mu je modrikasto pocedilo izza spodnjic, medtem ko mu je debelača kot kakšni žabici pomagala z mize. »Pa če bi zvagala ročno, sosed?« je nenadoma zapela. »Prejšnjič sem jaz, zdaj boš pa ti...« Žametnik je dobesedno pozelenel, brkač za mojim hrbtom pa tenko zahihita! »Da bi mu jaz vaga!jajca?« se je vzpel na prste. »Ali pa oni, hihi. pionirček, za vrati,« se je nenadoma obrnila proti meni, »njegove ročice so kot nalašč za to ... Poleg tega pa mu nisem kar tako dovolila, da je tako pobalinsko požira! z očmi Odrevenel sem in požrl slino. Vedel sem, da se bodo vrata vsak hip odprla, da me bo žametnikova roka v veselje vseh kot kakšno ščene zvlekla noter, zato .sem se nagonsko skijuči!, da bi si še bolj nabrusil pete in jo odpihal na dvorišče. Pa me je seveda njegova šapa prehitela. Pravzaprav je bil za vse kriv brkač, ki me je kar potisnil noter, kjer so me že čakali koščeni žametnikovi kremplji, ki so se kot rakove klešče zajedle v moj^nos. Ves. dobesedno polulan, sem mu sledil in še preden sem se zavedal, sem se mu že na vse kriptie upira! iznad modrikaste žlobodre v lavorju. »Nočeš, kajne, nočeš, • me je sikajoče lasal, »svoj gingavi nos pa bi tiščal v stvari. ki niso niti za pionirja s stoletno brado, to bi, a, to... ?« Zvil me je v klobčič, da sem lahko le zamižal in si nagonsko z dlanmi zakriva! obraz, a ko sem se le ovedel, je žametnik že štorklja! čez tirnice z debelačo pod roko, zaliskar pa dobrih pet korakov kot potepeno ščene drobil za njima. »Častna Titova pionirska.«sem požuga!za njim, »Če ne prej, ti povrnem, ko ...» Pa se mi je nenadoma zavozljaio: v lavorju, v tisti ogabni tintnici, je plavala moja nova pionirka, pa tudi srajca je bila vse prej kot bela. •Še sreča, da je tudi ona modra.« se je, kdo ve od kod, nalušči! brkač z nenavadno kalnimi očmi in mi očetovsko položil roko na ramena, v meni pa se je častno zaklelo, da v ta gnusni lavor ne bom nikoli več pomoči! niti nohtov, pionirko pa bom ob prvi priložnosti, seveda skrivaj, pomodri! z vodenimi barvicami, ki nam jih je velikodušno podarila ob svojem rojstnem dnevu, čeprav si je menda morata za to odtrgati marsikaj od svojih lačnih ust. naša preponosna domovina, ________________________________________________J »Takrat sem upala, da se bodo moje sanje o rekreacijskem centru mladih, prenočiščih za nase goste, prostorih, kjer bi se srečevale naše družine, končno uresničile. Takratno vojaško ministrstvo je prekmurski narodnostni skupnosti dodelilo v stalno uporabo žitkov-sko vojašnico,« se spominja Maria Pozsonec in si upravičeno šteje med svoje zasluge, da je v času, ko so za izpraznjene vojašnice zahtevali visoke najemnine, brezplačno dobila za narodnost tako prijazno in lepo zgradbo. Konec pravljice je manj lep. Pa ne zato, ker so donatorja odnesle različne aferice, ampak zaradi neke druge pogodbe, ki jo je narodnost sklenila z zasebnico. Za minimalno najemnino je J. T. skupnost, da bi ob morebitnem sporu z vojaškim ministrstvom lahko razčistila sporna vprašanja. V začetku se je vsaka stran držala pogodbe, potem pa so se njihova pota razšla in vse kaže, da se bodo spet srečala na sodišču. Po besedah Jozsefa Balaska, predstavnika prekmurskih Madžarov, bo verjetno prišlo do enostranske prekinitve pogodbe, saj se s do srede novembra ni predložila. Sicer pa je J. T., ki je navedena v telefonskem imeniku, zelo skrivnostna oseba, saj so bila vsa poizvedovanja o njej brezuspešna in na štirih naslovih smo dobili le informacijo, da se nahaja v Ljubljani. Tako je PEN prikrajšan Še za eno resnico, čeprav bi jo radi zapisali. Predstavnik narodnostne skupnosti navaja, da bi mučno zadevo radi rešili po mirni poti, brez sodišča, samo najemnica naj predloži račune in dokazila ter izroči ključe, da sodni izvedenec lahko opravi primerjavo med začetnim in sedanjim stanjem. Pohiteti bo treba, kajti Janševa stranka je prišla v parlament in kaj, če bo nekdanji slovenski Ares hotel na obisk v Žitkov- Mi smo prišli tudi le do zapornice, vse drugo je pod ključem. prevzela zgradbo pod pogojem, da bo zagotovila prvenstvene in brezplačne pravice prirejanja različnih narodnostnih prireditev, vštevši srečanja, tabore in vse drugo, le druge dogovorjene storitve bi se plačale. Prav tako bi najemnica z vsako naložbo morala seznaniti narodnostno strani kljub dogovoru do konca prejšnjega meseca niso uspele dogovoriti o sprejemljivi rešitvi. Po neuradnih informacijah naj bi J. T. v zgradbo nekdanje vojašnice v Žitkovcih vložila 4 milijone tolarjev in jo želela usposobiti za turizem, vendar računov in drugih dokazil o tem ce. Če bo to kmalu, potem bo moral preplezati debelo železno zapornico, ki vojašnico ograjuje od sveta, predvsem pa od narodnosti, ki jo je dobila v rosno mladi Sloveniji v trajno uporabo ... Eila Pivar Foto: Albert A. november 96 Pe" reportaža Motite se, če mislite, da vidite egiptovsko piramido in sfingo. To je le razkošni, zelo lep hotel Luxor v Las Vegasu. Je izrednih dimenzij, saj ima v notranjosti poleg drugega tudi igralnico, veliko kot pol soboškega mestnega parka. To je izredno donosen posel, saj se ves denar, vložen v nakup igralnih aparatov, povrne v pičlih treh dnevih. Izračunajte, koliko bi zaslužili letno! Le kje drugje kot v Ameriki so najboljše osnove za razvoj fiktivne ekonomije! V tej igralnici smo poskušali srečo še mi, a smo kmalu odnehali, še preden smo preveč zapravili. »Spodnjih hlačk običajno ne nosim .. ... pravi Sharon Stone v filmu Prvinski nagon (Basic instinkt). Če ste si omenjeni film ogledali, verjetno veste, kakšna je videti zapeljiva igralka brez spodnjih hlačk. Če vas je zamikalo, da bi se preselili v Hollywood imate krasno priložnost. Madonna namreč prodaja svojo vilo’ Če prodate svojo hišo, avtomobil in dragocene predmete, bo zadostovalo za petino njene vile. Zelo velik problem LA-ja je droga. Končno torej vsaj ena podobnost, s katero se lahko Murska Sobota primerja z LA-jem. Droga prihaja po raznih kanalih, predvsem iz Mehike in Azije, in uničuje mlade ljudi, tudi cele družine. Parki in nekateri predeli mesta so se nam podnevi res zdeli zelo prijazni, bili so polni ljudi, a zvečer je zelo nevarno, saj je veliko narkomanov, preprodajalcev mamil in raznih oboroženih. Tudi če ste v elitnem delu LA-ja, je za zdravje bolje, da ne zahajate v temnejše in puste ulice. Nikoli ne veš, kaj boš doživel! Na sliki vidite slavni hotel The Beverly Hills, v katerem je zaradi prevelike količine zaužitega mamila umrl John Belushi, član svetovno znane glasbene skupine The Blues Brothers. i Stolpnice prevladujejo v glavnem v središču mesta, drugje jih vidite redkeje, saj zaradi lege na potresnem območju gradijo nizke stavbe. Košarka, basseball in hokej na ledu so ameriški nacionalni športi. Iz LA-ja je moštvo Los Angeles Lakers, član košarkarske NBA-lige. Ob našem obisku Downtowna smo videli začetna dela za veliko športno halo (na levi strani), kjer bodo v prihodnosti verjetno igrali tudi Lakersi. RAZDALJA OD SANI i PRIBLIŽNO 400 km. • (21. STOLETJE), SO T i DA BI LAHKO SPOZNAi TL In kakšen je videti Los Angeles danes?! Ko ga vidite; letala v ptičji perspektivi, se vam zdi kakor vW velemesta, a vseeno skriva v sebi nekaj, kar privablj« v LA (skrajšano Los Angeles) 27 milijonov ljudi letno. Me, sto je sestavljeno iz raznih predelov, najbolj znani s« vsekakor finančno in poslovno središče mesta Downtou<« Beverlg Hills, Santa Monica, Hollywood, Pasadena lnglewood itn Prej so bila lo samostojna mesta, venda' je LA doživel tako hiter vzpon, da je razvoj ta samostojni mesta dobesedno požrl. Danes so to deli mesta, kljub temM pa imajo določeno avtonomijo. Ob vožnji po mestu sm< kar nekajkrat spregledali mejo med mesti, ki je le še ministrativna. Los Angeles je mesto, ki mu pravijo mesto duhov. To j1' drugo največje mesto v ZDA, saj šteje že 14,OOO.OOf prebivalcev, kar je približno sedem Slovenij. Ob sprehajanji-po mestu dobite vtis, kakor da bi prevladovali prebival? črne polti, a jih je le slaba četrtina. Na drugem koncu ZDA v New Yorku, je pa ravno obratno; le četrtina prebivalce1' je belcev. Ime mesta izvita iz španskega jezika in priseljen? so ga kar hitro poangležili. Sicer pa je še pred 120 leti n* območju mesta živelo le skromnih 900 ljudi. Mesto je zek mlado, skorajda brez tradicije. Toda to je povsem normalna saj je California (država, v kateri je LA) dežela, kamor SOS* priseljenci najpozneje naselili. Od vzhodne obale ZDA A zahodne obale (kjer je California) so morali premagov* razne puščave, bitke z indijanskimi plemeni in bolezn* Mesta so seveda poglavje zase, toda kakor hitro se pripel« v manjša mesta ali na podeželje, vas prizori spomnijo o' kavbojske čase. Znajdete se med ljudmi, ki so oblečef podobno kot v kavbojskih filmih, seveda vas na spominjata tudi njihova govorica in način življenja. Cestno omrežje je izredno razvito, saj ima oseb?1 avtomobil skorajda vsaka družina. Razlog je delno tudi ’ tern, ker mesto nima podzemne železnice. Zato so stil' in petpasovne avtomobilske ceste v eno smer v me$N nekaj povsem običajnega in nujnega. Santa Monica Freeway je najbolj prometna cesta na svetu, saj jo dnevni prevozi čez 400.000 avtomobilov. Kljub temu pa je zjutr3) ko ljudje hitijo v službo, in [»opoldne, ko se vračajo domo* avtomobilska cesta popolnoma natrpana z avtomobili, k’ se vozijo s povprečno hitrostjo 20 km/h. Če imate slab6 živce, to res ni kraj za vas.Tisti, ki imajo službo v druge111 delu mesta, se morajo odpraviti na delo vsaj dve uri pr^J Najpogostejše znamke avtomobilov so ameriški For^' Chevrolet, Dodge, Lincoln, manj pogosti pa Jagua1, Range Rover ... Precej je vzhodno-azijskih avtomobiD'1, predvsem znamke Nissan, od evropskih pa BMW (vena?11 šele od 323i naprej). Zelo pomembna je letalska industrij3' kar ne preseneča, saj gre za ogromne razdalje. Zaradi svoje zgodovine je IA dvojezično mesto, saj uradna jezika tako angleščina kot španščina. To je seved3 zahod, zato se ne čudite, če boste v restavracijah br^ uspeha iskali zobotrebce. Za njih je to, lahko bi rekb balkanska razvada. Nasploh je odnos do ljudi bolj človek Ob nakupovanju dobite občutek, kot da so prodajalci ta111 zaradi vas, ne pa zato, da bi kaj zaslužili. V tem pogled smo za Ameriko vsaj pol stoletja. Predvsem v LA-ju so trgovine, kjer prodajajo skoraj vse, kar je v zvezi z filmi, risankami ipd. Za nemalo dolarjev so nam ponujali Supermanova oblačila, CD-je z glasbo iz risank in filmov in še marsikaj drugega, česar se nikoli niti ne bi spomnili, da je mogoče. Pe" VESTNIK 41 november 96 V Universal Studios je vsemogoči avto K. I. T. T. le lep spomin na še danes popularno nanizanko Knight Rider. Zal smo bili malce razočarani, ko smo si ga ogledali v notranjosti, saj se resničnost razlikuje od videnega v filmu. Nikoli ne bomo pozabili ogleda Doline smrti. To je kraj z najnižjo točko v ZDA, -85 metrov oziroma 85 metrov pod morsko gladino. Hkrati je to najbolj vroč kraj na Zemlji. Tla sestavlja mešanica peska in soli, saj je bilo na tem območju v davni preteklosti moije. Zdi se vam, kot da ste na drugem planetu. Ta kraj si res zasluži tako ime. Mimogrede, brez vode povprečen Zemljan v tem peklu ne bi zdržal niti tri dni. »Če želite obiskati LA, pohitite, da ne bo prepozno!« S takimi propagandnimi oglasi vabijo nekatere turistične agencije. Vzrok take reklame je v tem, da bo LA čez 50 milijonov let nekje pri Aljaski. California leži na izredno potresnem območju, saj se tam stikata pacifiška in severnoameriška arhitektonska plošča. Zaradi pogrezanja pacifiške plošče pod severnoameriško prihaja do rušilnih potresov. Zato gradijo nizke hiše iz lesenega materiala. Beverly Hills je elitni del mesta, ki šteje 50.000 prebivalcev. Mestna oblast želi ohraniti visok življenjski standard in nespremenjeno število prebivalstva. Beverlg Hills je zgodba o uspehu. Ko greste po glavni cesti Rodeo Drive, je bolje, da denarnico pospravite najgloblje v žep. Zakaj? Seveda ne zaradi tatov. O tem najbolje govori anekdota, ki pravi, da Rodeo Driva ni še nikomur uspelo prehoditi v 10-minutah, čeprav ulica ni dolga. Tu so namreč prodajalne najbolj znanih svetovnih proizvajalcev, ki te pritegnejo tako močno, da si moraš ogledati vsaj izložbe. V Beverly Hiilsu živijo mnoge zvezde, npr. Rod Stevvart, Barbra Streisand, Aaron Spelling ... Veliko turistov pričakuje, da bodo na vsakem koraku srečevali medijske »zvezde«, toda ni tako. O tem smo se sami prepričali. Tudi ko so nas taksisti zapeljali v predel, kjer živijo same »zvezde«, smo naleteli na dobro ograjene vile, in če smo imeli srečo, smo videli vsaj vrtnarje. Hollywood je središče filmske industrije in tam lahko najdete Universal Studios. To je velik zabaviščni park, podoben Gardalandu, s tem, da je vse povezano s filmom. Za 34 dolarjev, kolikor stane vstopnica, vam prikažejo razne filmske trike in prave predstave s sveta divjega zahoda, vodnega sveta, filma Back to the Future ... Napade vas King Kong, razstavljeni so pomembni avtomobili iz filmskega sveta, in sicer črni K. I. T. T. (iz nanizanke Knight Rider), rdeči Ferrari Toma Sellecka (Magnum p. L), avto iz filma Back to the Future ... Pokažejo vam, kako naredijo poplavo, dež, hiše oz. kulise, kjer so snemali filme Psiho, Policist iz Beverly Hillsa, Back to the Future, Žrelo itn. Hollywood je prava Meka. Tu so našle svoj dom premnoge zvezde iz filmske in glasbene industrije. Madonna, Sharon Stone, Arni ... Vseh zanimivosti je izredno veliko. Tudi v bližini LAja (za Američane 400 km ceste ni bistvena razdalja) je veliko zanimivosti, npr. najbolj vroč kraj na Zemlji, Dolina smrti, čudovit Grand Canyon reke Colorado, prestolnica iger na srečo Las Vegas itn. Amerika je dežela, ki se jo res splača obiskati, razen če vas motita 13 ur letenja ali cena, ki jo boste plačali za skok čez lužo. Amerika je pač Amerika! ACI —— V LA-ju pa tudi drugod po Ameriki se ljudje oblačijo zelo neformalno. Uslužbence boste spoznali po kravatah, v prostem času pa se vsi oblačijo zelo svobodno, brez kravat, sakojev, hlač, zlikanih na rob. Ljudi boste srečali oblečene v džins in športna oblačila, tudi starejši ljudje niso izjema. Ce boste oblekli sako, pomeni, da se boste udeležili pomembnega poslovnega sestanka ali zabave na visoki ravni. Revež na sliki bi bil zadovoljen že z koščkom kruha in salame, ne da bi sanjal o oblačilih. Tudi vroča kopel ne bi bila odveč. Glavni junak filma Žrelo je bil velik morski pes. Danes je eksponat, ki pomaga služiti dolarje. Če vas ni strah, si lahko ogledate, kako mimo vas zaplava morski pes z odprtim žrelom. Po ogledu filmskih trikov začnete razmišljati, kako ste bili neumni, da ste tako trepetali pred ekranom, ko pa skoraj vse snemajo brez nevarnosti za življenje. Dandanes večino trikov naredijo kar z računalniki, kar lahko spoznate po ogledu novejših filmov Twister in Dan neodvisnosti. Z živim mrtvecem dr. Frankesta-ina se lahko rokujete brez strahu, da bi vas p o š k o d o - HIDER BARE PREK LOS ANGELESA DO SAN DIEGA JE IU SILVESTRA STALLONEA, DEMOLITION MAN TA ZDRUŽENA V ENO Z IMENOM SAN ANGELES. ANGELES V SEDANJOSTI SMO SI GA OGLEDALI V VSEM NJEGOVEM SIJAJU november 96 Pe" VESTNIK 42 NARA VA JE ZVARILA MLINSKE KAMNE V Stefanovem in Kovačevem kamnolomu v Okoslavcih je nekoč delalo po štirideset kamnosekov Soba številka IZ ZEMLJE JE BRIZGNILO IN NASTAL JE KONGLOMERAT 1®5 Zgodilo se je v davnih letih, v nam skrivnostnih časih iz zemeljske zgodovine. Vulkan je bruhal na zdaj avstrijskem Kleku in na območju, kjer stoji grajsko poslopje pri Gradu na Goričkem. In v Okoslavcih pri Vidmu ob Ščavnici je iz zemlje bruhnil neznansko vroč gejzir in drobceni kristali kremna ali kalcita so spolzeli med gramozom, peskom, kamenjem. Narava se je umirila, ohladila se je površina zemlje in iz nove zmesi je nastal trd kamen, ki so ga strokovnjaki poimenovali KONGLOMERAT. Kamnolom v Okoslavcih je danes zapuščen. Bil je nad cesto, ki vodi v Očeslavce, blizu križišča na cesti Kapela-Videm. Tukaj naj bi obdelovali kamen že stoletja. Po trdnosti so bile plasti različne. Iz najbolj trdnega kamna so že davno začeli izdelovati mlinske kamne, žrmlje. hišnejDortale, okenske podboje. Lastniki tega kamnoloma so Štefanovi in Kovačevi iz Okoslavec. Z VALJČNIMI MLINI SO SE ZMANJŠALE POTREBE PO MLINSKIH KAMNIH V »rudi«, kot pravijo kamnolomu v Okoslavcih domačini, je nekoč delalo po štirideset kamnosekov. Predvsem do okoli leta 1900 je bilo dela veliko. Ko pa Ta obtežilni kamen je iz kmečke »preše« Ivana Vuka Starogorskega. Hrani ga Jože Čuš iz Ženika. Gladek je kot bi bil iz betona. so začeli mlinarji vedno bolj uporabljati valjčne mline, so se potrebe po kamnih zmanjšale in delo v kamnolomu je povsem zamrlo v letih po drugi svetovni vojni. Kamnolom v Okoslav-ih je premogel celo kovačnico. Potrebna je bila za ostrenje orodij. Ne smemo pozabiti zapisati, da so tukaj klesali tudi kamnite uteži za tradicionalne kmečke stiskalnice za vino in sadje. Te so delali tudi iz ose-škega kamna. Ostanke pa so uporabljali za oblaganje kmečkih vodnjakov. Kamen so oblikovali tako, da so vanj naredili s pomočjo železnega orodja vdolbine, v katere so zabili lesene kole in jih polili z vodo. Čez noč je od vode napeti les kamen raz-rinil. V zadnjem obdobju delovanja kamnoloma so že uporabljali smodnik. In pri Na tem mlinskem kamnu, ki so ga oblikovali v kamnolomu v Okoslavcih, so lepo vidne plasti grobega in drobnejšega gramoza ter peska. In naravi je uspelo iz te raznolikosti napraviti nadvse trden kamen. delu so se zgodile tudi nesreče. Zaradi neprevidnosti pri razstrelitvi kamna je neki delavec oslepel. Bilo je po letirl935. Nesrečnik se je potem preživljal tako, da je hodil od hiše do hiše in prosjačil Ponavadi je pred seboj rinil leseni voziček in nanj so mu dobrotniki nalagali krompir, žito ali druge pridelke, ki so mu pomagali preživeti. KAMNI ZA MLINE NA MURI, ZA HRVATE IN MADŽARE Mlinske kamne, ki so jih izdelovali v Okoslavcih, so nekoč vozili s konjskimi vpregami do reke Mure. S čolni sojih nato razvažali mlinarjem, ki so imeli mline na tej obdelanega kam barvo, ki deluje kot popoln Lojzka Toth iz Očeslavec nam je pokazala velik portal, narejen v kamnolomu nad njenim domom. Nekoč so bila to vhodna vrata v mlin, danes pa krasi nekakšen predprostor. Škoda je, da so ga lastniki prebarvali, saj je sedaj manj privlačnega videza. reki. Čolnarji pa so vozili kamne tudi naročnikom na Hrvaško in naprej na Madžarsko. S temi mlinskimi kamni pa so mleli tudi vsi potočni mlini blizu in daleč. In mnoge domove dal&t naokoli lepšajo hišni portali, ki so jih sklesali kamnoseki v Okoslavcih. Portal iz tega kamna imajo tudi pri Tothovih v Očeslavcih. Ukvarjajo se z žagarstvom in njihova poslopja stojijo pod okoslavskim bregom, kjer je bil nekoč kamnolom. Portal nam je pokazala prijazna Lojzka Toth. Žal je prebarvan in je izgubil čar, ki ga daje ročno obdelan kamen. Mnogokje so v zadnjih letih uvideli lepoto prvobitno na in so z njega postrgali tujek. FRANČEK ŠTEFANEC Fotografije: JURE ZAUNEKER KAJ JE KIROPRAKTIKA? Kiroprakso je angleško združenje kiropraktikov opredelilo kot samostojno vedo medicine, ki je specializirana za diagnosticiranje in zdravljenje mehaničnih motenj v sklepih, še posebno v hrbtenici, ter vpliva teh motenj na živčni sistem. Kiroprakso je leta 1895 utemeljil David Daniel Palmer iz lowe. Pravilno je ugotavljal, da »premik katerega koli dela okostja lahko stisne živce, se pravi komunikacijske kanale, in tako okrepi ali oslabi njihovo sposobnost za prenašanje in s tem izzove premočno ali preslabotno funkcijo oziroma motnjo, torej bolezen.« Neznatni premiki vretenc lahko izzovejo vrsto simptomov (bolezensko znamenje), ki niso le bolečine v hrbtu, ampak tudi glavoboli, slaba prebava, astma, psoriaza. Drugače od uradne medicine, ki se osredotoča na te simptome, se kiropraksa ukvarja z iskanjem premaknjenih vretenc, kar potem ročno odpravi, zaradi česar izginejo tudi simptomi. Bolezen hrbtenice je med najbolj razširjenimi po svetu, saj je po nekaterih podatkih zaradi nje »trši« vsak drug Zemljan. Vzroki so različni. Hrbtenica je stalno obremenjena, veliko poškodb in degenerativnih sprememb nastane že v otroških letih, predvsem pri otrocih, ki »prehitro« rastejo. Hrbtenica se jim nepravilno ukrivi, obremenitev na vretenca in mišice je neenakomerna in tako sčasoma pride do funkcionalnih blokov in degenerativnih sprememb. Kasneje se srečujemo s težavami zaradi čezmernega sedenja, zaradi različnih poškodb, staranja, čezmernega odlaganja kalcija, tvorbe izrastkov, tanjšanja in sušenja medvretenčnih ploščic ... Klasična medicina poskuša odpravljati bolečine, kljub temu pa vzroki dostikrat ostanejo. Na pomoč prihaja posebna tehnika (manualna terapija), za katero se je uveljavilo ime kiropraksa. Beseda kiro izhaja iz grščine in pomeni roka. Bistvo te metode je ročno vračanje vretenc v pravilni položaj. Tako se odpravljajo blokade v hrbtenici, mišično neravnovesje, slaba prekrvavitev in slabo oživčenje posameznih delov telesa. S tem se zdravijo tudi druge nevšečnosti, ki nastanejo posredno, ali vsaj v veliki meri ublažijo, ČLOVEK, PRESODI SAM! Po tem nekoliko daljšem uvodu pa je že čas za srečanje z 41-letnim kiropraktikom Vladimirjem Anfalovom iz Kijeva v Ukrajini, ki je že četrto leto pri nas v Pomurju, tako da je že »naš človek«. Zelo se je vživel v svet ob Muri, v prostem času je prekolesaril našo pokrajino po dolgem in počez, dobro pa obvlada tudi pogovorni slovenski jezik, le tu in tam ga izda naglas. Celo prekmurski dialekt razume! Deluje v sobi številka 105 v hotelu Diana v Murski Soboti. Bil je med prvimi, ki so prišli v Slovenijo ponudit to vrsto alternativne manipulativne terapije, torej kiroprakse, le da svojega znanja in izkušenj ni obeša! na veliki zvon, torej populariziral prek medijev, kakor to v zadnjem obdobju počno kiropraktiki, ki v naši državi delujejo šele krajši čas, na primer neki Japonec v Ljubljani. Bralcem bi rad povedal, da to pisanje ne namerava biti nobena reklama za kiropraktika oziroma kiropraktiko, ampak gre za povsem normalen članek, ki sem se ga domislil podpisani, seveda pa brez sodelovanja z Vladimirjem ni šlo. Za kiropraktiko ne nameravam »navijati« tudi zato ne, ker, kot je za revijo Jana povedala Jana Volčič (svetovalka za zasebno dejavnost na ministrstvu za zdravstvo), »so po zakonu o zdravstveni dejavnosti dovoljene samo tiste tradicionalne in alternativne (op. pisca) oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ljudem ne škodujejo. Katere med njimi so škodljive in katere koristne, lahko seveda ugotovi samo naša stroka. Dokler pa se to ne naredi, seveda ni mogoče sprejeti podzakonskih aktov, na katere bi se človek lahko opri pri izdaji dovoljenja za opravljanje pri nas še nepriznane dejavnosti. Prav tako pa Pen VESTNIK 43 november 96 ahali bi zlato žrebe HUMAN Besedilo: ŠTEFAN L. SOBOČAN Fotografija: Š1MONKA EUa Pivar Fotografija: A. Abraham Jozsef Kopinj/a: »Ne pregloboko, da nas ne bo doletelo prekletstvo Jozsef Toth: »V sanjah sem videl, kje je zaklad so nekaj opek, vendar lopate niso upali globoko zasaditi, ker je od spodaj preveč odmevalo.« Našega vodnika Jozsefa Kopinyo nagovorimo, da vzame lopato. Ozki kolovoz vodi do vznožja hriba, dalje po brezpotju grabimo proti širokemu jarku, kjer v zavetju skoraj neopazno tudi ni mogoče stopiti na prste tistim, ki takšno delo že opravljajo, saj ne more nihče z gotovostjo trditi, ali ljudem škodijo ali koristijo. Dokler se naša strokovna javnost torej do njihovega dela ne bo jasno opredelila, bodo morali ljudje sami presoditi, komu bodo zaupali svoje zdravje, in tudi sami nositi posledice svojih odločitev.« FANT JE PODKOVAN Vladimir Anfalov je človeka proučeval iz fiziološkega in psihološkega zornega kota, ki sta neločjivo povezana. Po srednji terapevtski šoli je študiral psihofiziologijo (fiziologija = veda o življenjskih procesih in delovanju celic, tkiv, organov in organizma) in se kot znanstvenik zaposlil v polikliniki ter proučeval človekovo telo, tkiva in mišice. Poleg tega se je tudi izobraževal v alternativnem zdravilstvu: obiskoval je šolo manualne terapije in kineziologije. Takoj naj pojasnim termin uporabna kinezioiogija oziroma zdravilni dotik. Nanaša se na metode, ki jih je uveljavil ameriški kiropraktik dr. George Goodheart. Ugotovil je, da nekateri standardni pregledi mišic dajejo sliko delovanja vsega telesa. Postopek: zdravjenje z prideš na madžarsko stran - v po naftnih vrelcih znano vas Lovaszi. »Morda tudi pod pretvezo, da kopljejo pesek, so vaščani Doline tu odprli peskokop, v resnici pa so iskali zaklad. Sipka zemlja se je vdrla in dva pokopala pod sabo. Po vojni pa nihče niti blizu ni smel...« Zaradi lepšega zasadimo lopato v sipko zemljo. Res samo zaradi lepšega, da nas ne bi zadel turški fatum, po naše bi dejali prekletstvo. Zlato žrebe pa naj jahajo škrati in »indželerji«, ko v poznojesenskih nočeh z »lampaši« kažejo pot blodečim turškim dušam v sedmi paradiž. sem nastavil motorno žago, mi je nekajkrat padla iz rok, kar se mi ni zgodilo nikoli prej in ne pozneje. Se tisto noč sem sanjal o treh drevesih v krogu: košatem, srednje debelem in tankem, ki sem jih drugič tam zagledal prav takšna in na istem mestu. Vem, to je bilo znamenje, tam je pokopan zaklad.« POZIMI NE BO POČIVAL »Kako uspešni ste s svojim »ročnim« zdravljenjem?« sem vprašal. Sogovornik mi ni nizal števila tistih, ki so prišli v njegovo »ordinacijo« v sobi številka 105, tudi ni povedal, koliko odstotkov jih je pozdravil, le nekako posredno mi je dal vedeti, da je uspešen: v prejšnjih letih je bil pozimi doma v Kijevu (v Murski Soboti je bil torej v spomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih), letos pa, kot vse kaže, pozimi ne bo počival, ampak bo delal pri nas v Pomurju. Čudežev pa ne dela ne klasična ne alternativna medicina pa tudi ne naš pomurski Ukrajinec oziroma ukrajinski Pomurec. Vsekakor pa je koristno tudi njegovo sodelovanje z enim od pomurskih specialistov -ortopedov, saj mu včasih le ta pošlje bolnike. In tudi narobe: ko kiropraktik vidi (občuti), da ne more pomagati, bolnika napoti k zdravniku. Določene »težke primere« pa skušata rešiti skupno. dotikom je ugotavljanje mišične neuravnovešenosti in odpravljanje te motnje. Pa se vrnimo k mojemu sogovorniku! Alternativnega zdravilstva se je učil tudi iz knjig! Množico strokovne literature je prinesel tudi s seboj v Slovenijo. Spremlja tudi izkušnje svojih kolegov ~ alternativcev, zlasti kiropraktikov. Poklicno pa je začel s kiropraktičnim zdravljenjem hrbtenice 1989. leta v Kijevu, ko je bila kiropraktika v nekdanji Sovjetski zvezi uradno priznana. Leta 1990 ga je pot pripeljala v istrski Pulj na Hrvaškem, kjer je začel s to metodo zdravljenja. Ko je tarp izbruhnila vojna, seje vrnil v Ukrajino, potem pa nekako zvedel za Mursko Soboto v Sloveniji, prišel k nam in z delovnim dovoljenjem za tujce začel s kiroprakso. Pri tem so mu Pomagali tudi v Diani. 34, le koliko je potem bolezni zaradi nepravilnosti oziroma »neuleža-nosti«, kot si to skušam pojasniti po svoje. »S prijemi kiroterapije je mogoče hrbteničnim vretencem povrniti pravilen fiziološki položaj, mišicam in sklepom med hrbteničnimi vretenci pa gibljivost. Hkrati pa s tem omogočimo normalen pretok živčne energije in impulzov do vseh organov in obratno,« zvem od Vla-dimrja Anfalova. Pove tudi, da manualna terapija ni masaža. Ko pacienta »otipa« (pregleda hrbtenico), kmalu ugotovi, kje je kaj narobe. Vsak bolnik potrebuje svoj način oziroma tehnike zdravljenja. Kiropraktikov cilj: postaviti vretenca, mišice in živce na svoje mesto, da bi potem telo delovalo skladno in bi se energija harmonično pretakala po njem. Pri tem uprabija praviloma »mehko tehniko«, postizumetrično relaksacijo, kot jo sam imenuje, le v skrajnem primeru pa »hitri sunek«. graničarjev, orožnikov in financarjev, je, ko se je neke noči vračal s ko n t raba n-da, v jarku, ki vodi skozi Vaskap, postalo tako strah, da je odvrgel ves plen in komaj pritekel domov. Tudi sam sem doživel nekaj nenavadnega. Tuje namreč urbarijalni vaški gozd, kjer si lastniki občasno z žrebom razdelimo les, in meni je pripadlo drevo tik ob jarku. Toda ko »Števec bi zabrnel in jaz bi odkril zlato žrebe!« »Nič več in nič manj kot zlato žrebe?« »Moja stara mati, hči znanega bogatina Miška Jakopa, ni govorila tja-vendan in ona mi je pripovedovala, kar je slišala od svoje babice. Turki so pri Vaskapu (v prevodu Železne Dveri, op. a.) med umkom v davnih Časih zakopali zlato žrebe. Mnogi so ga hoteli najti, toda prekletstvo leži nad zakladom in vsakega se poloti neizmerni strah, tako tudi tistih dveh, ki sta pred prvo vojno začela kopati v jarku. Iz zemlje se je dvignil velik plamen in onadva sta -brezglavo zbežala. Največjega tihotap- ca v stari Jugoslavi- LM ji, ki se ni bal ne KOLIKO VRETENC IMAMO? Pogled se mi ustavi tudi na narisanem skeletu človeške hrbtenice, ki (hrbtenica) ima 34 vretenc (7 vratnih, 12 prsnih in 5 ledvenih, ki so med seboj povezana z vezmi in sklepi, ter S križnih in 5 trtičnih vretenc, ki so medseboj zrasla v kost križnico ali trtico. Iz pogovora s kiropraktikom sem tudi zvedel ?a posledice nepravilno »naravnanih« posameznih vretenc in hrž pomislil, da je že prvo vretence lahko krivo tudi za nekatere moje bolezni (in najbrž tudi bolezni marsikaterega bralca); glavobol, živčnost, nespečnost, visok krvni tlak, živčni »zlom«, kronično utrujenost, omotičnost ali vrtoglavice. In vretenc je »Alt bi nam lahko pokazali tisto mesto?« »Če bi me kdo odpeljal tja in z Ge-igetjevim števcem iskal, sem prepričan. Toda po zakonu mi pripada polovica in hočem prednji del, ker si ne bi rad dal delati zob iz riti turskega žrebeta .„« je v šali pripomnil Jozsef Toth. V izvidnico se odpravimo brez njega. Peljemo se mimo stare šole, kapele, in ko pomislimo, da so vaščani morda kje na lovu za zakladom, se izza ograje zazrejo v prišleke radovedne oči. Katalin Gerencser nas napoti v pravo smer, vendar nam priporoča, da za vodnika zaprosimo kakšnega moškega. »Kopali boste?« »Mislite, da bi kaj našli?« »Moj oče je s sovaščani kopal in našli Dolina pri Lendavi V novejšem času smo priče pravemu bumu alternativnih (drugačnih) metod zdravljenja. Samo v Evropi naj bi jih bilo okrog sto. Nekatere so se že precej »prijele« in so postale že del uradne (ortodoksne) medicine, na primer vzhodnjaška akupunktura (vbadanje igel v kožo, navadno v bližini obolelega mesta). V zadnjem času je vse bolj znana kiropraksa, ki spada med manipulativne (rokospretnostne?) terapije. november 96 Pe" VESTNIK 44 VEDNO SEM SI ŽELEL POSTATI Šiker, zvest navijač Mure, član skupine Black ’, Gringos, je osebnost, ki jo zagotovo poznate. I Da ga boste spoznali še bolje, vam pred- ] stavljamo njega in njegove dogodivščine. NOGOMETAŠ Pri Gringosih je odgovoren za bobne. Večkrat jih mora mazati, da bodo peli kot zenska. Šiker v Mariboru na tekmi Maribor — Borussia (Dortmund) Sikert tvoje pravo ime je Jože Šarkezi. Kako si dobil vzdevek? Vzdevek mi je nadela babica, ko sem imel štiri leta. Hodila je delat na kmetijo k nekemu Šikerju. in ker sva oba imela podobne lastnosti, oba sva bila vražja, me je krstila kar s Šiker, Danes me vsi poznajo pod tem imenom. Kakšno je bilo tvoje otroštvo? Sem slišal, da zelo razburljivo? Res je. Dobro se spomnim dogodka iz osnovne šole. Učiteljica me je kar naprej utrujala in enkrat me je poklicala k tabli. Ker nisem znal matematike, mi je primazala zaušnico, jaz pa njej zbogom. Teden dni me ni bilo v šolo. Žal sem moral nazaj, sicer bi morala mama za mesec dni v zapor. Kaj pa tvoj življenjepis? V otroštvu sem bil zelo divji. Učil se' nisem preveč dobro. V družini nas je bilo pet otrok. Zaposlen je bil le oče, mama pa je hodila delat od kmetije do kmetije. Začel sem trenirati nogomet pri NK Mura. Treniral sem v takratni pionirski in mladinski selekciji. Žal do članske vrste nisem uspel priti. Sicer pa sem si vedno želel postati nogometaš. Zdaj, ko sem že v letih, imam dva sina. Starejši bo začel obiskovati srednjo šolo, mlajši pa obiskuje Še osnovno šolo. Na prijatelje si zelo navezan. Zaupaj nam katero od vaših dogodivščin! Nekoč smo se s prijatelji dogovoriti za »žurko« Bilo nas je sedem in kupili smo si dvajset litrov »rdečke«. To je bilo kar precej, saj smo imeli komaj petnajst, šestnajst 1et. Z rokami smo nalovili skoraj dve košari rib in zakurili ogenj. Ko so bile ribe že skoraj pripravljene, se je pred nami pojavil policist v civilu. Zelo smo se prestrašili, saj za ribolov nismo imeli dovoljenja. Pograbil sem vročo ribo s palice ter jo ucvrl kar prek Ledave na našo, polansko stran potoka. Med tekom sem ribo metal iz ene roke v drugo, ker je bila še vroča. Ko sem pribežal domov, sem videl, da imam roke od opeklin čisto mehurjaste. Kakšno glasbo poslušaš? Zelo rad poslušam slovensko in hrvaško zabavno glasbo, na primer Miša Kovača, Simono Weis, Zlatne dukate in podobno. Rokerje pa sovražim. Zelo všeč sta mi duo Jože in Mišo Kontrec. Najboljša radijska oddaja pa je: »Vaaaaj, kak san zlufto!« Kako je pri Black Gringosih? »Ježuš Marija!« Tu se pa zgodi marsikaj. Pri Gringosih sem bobnar. Upam, da bom navijal še naprej, pa če bom star petdeset ali pa osemdeset let. Ce ne bo šlo drugače, me bodo v vozičku peljali navijat na tekmo. Kaj se je dogajalo po tekmi v Velenju, ko ste imeli incident s celjsko policijo? Po tekmi smo se Gringosi z avtobusom peljali skozi Velenje in na cesto odvrgli veliko papirja. Tako smo se maščevali redarjem, ki so bili zelo neko rektni, saj so nas pazili z ba-seballskimi palicami in nam na stadionu niso dovolili prirediti papiriade, zato smo jo priredili zunaj stadiona. Zaradi tega so nas ustavili policisti in nas brez razloga izzivali in tepli. Jaz sem imel srečo, ker sem zaspal, saj sem bi) pijan in svojim prijateljem nisem mogel pomagati. Če bi bil buden, bi jim pomagal in zagotovo bi nokautiral vsaj enega policista. Le-ti so se vedli zelo nečloveško. Murskosoboški policisti so tisočkrat boljši, a je skrajni čas, da tudi oni enkrat pretepejo nasprotne navijače. V kakšnih odnosih si z Marki, navijači Behinec? Marke imam rad, a samo denar marke, navijačev pa ne, izjema so »Markojce«. Na tekmah sem že zakuril njihov dres in upam, da bom še katerega. Kako bi se ocenil kot mož in moški? Moj moto ti pove vse: »Rad geben, rad pigen, pijanec san pa nej!« No, rad »geben«, a samo svojo. Mislim, da je žena z mano zadovoljna, če ne, bi že odšla. Zelo dober sem v svoji tehniki, ki pa naj ostane skrivnost. Veš, kako je - »majhne skrivnosti velikih mojstrov«! šiker, še dosti zmag in veselega življenja ti želimo! ACI MAFUSKJLOBl HOBOTNICA V Papilot £ Lemur polaga karte samo za (A NADBOTER - VOLILEC IN ČLAN REDA BRIZGANČEVIH VITEZOV I. SPLOŠNI PODATKI 1. ROJSTNI IN DRUGI PODATKI Janez Slovenec ( po domače Janezov ata ) Rojen: V petek trinajstega pri vinski kleti Stanuje: Pot v boljšo prihodnost 2. SEDANJA FORMALNA FUNKCIJA IN ZAPOSLITEV Samostojni pivec, lastnik podjetja Daj mi jurja, d. o. o., lastnik nenaloženega lastninskega certifikata, lastnik ene 1/7 sanka pri Knedlu, 3. DOSEDANJE FUNKCIJE IN DRUGI PODATKI V ZVEZI S TEM Nosilec Titove štafete na relaciji od križišča ulice Pot v boljšo prihodnost do hišne številke 1 v ulici Pot v Evropo. Borec za slovensko samostojnost z javnim priznanjenj. Volilec na vseh povojnih volitvah. II. PODROČJE DELOVANJA 1. STROKOVNO PODROČJE Enolog - ocenjevalec brizgancev, visoki član reda brizgančevih vitezov. 2. PODROČJE V MAFIJSKEM LOBIJU Propaganda in kontrapropaganda, vezi z vinskimi brati, član nergaške sekcije, član opotekaške sekcije. HI. MESTO V HIERARHIJI 1. MESTO V HIERARHIJI LOBIJA Nadboter. 2. NADREJENI Micka Kovačeva, sicer njegova žena, gospa Nadbotrova. 3. SODELAVCI NA PRIBLIŽNO ENAKI RAVNI Geza Se Zeza, Jaka Šfaufciger, Jouži brez Dodoja. 4. PODREJENI Pripadniki RBV (reda brizgančevih vitezov) širom po državi. 5. SORODSTVO Po nekaterih podatkih nezakonski sin zastavnika Vukobrata, zdravljenega alkoholika. Krstni boter skrivaj krščenega udarnika MDA (mladinske delovne akcije). Podatki na voljo v župnijskem uradu. VINSKI OMAKI S pomočjo zunajčutnih zaznav smo si ogledali seznam mafijskega lobija (MLASV.DOC in ML3V.DOC), katerega prebiranje je sicer omogočeno »samo osebam, ki jim zaupate in za katere menite, da bi morale biti s seznamom seznanjene«-Naša paranormalna sposobnost nam je tako torej omogočila vpogled kar brez gibkega diska in PC-računalnika. Ob tem smo seveda povsem nehote zadihali za ovratnik tudi sestavljalcem in raznašalcem, kar jim je povzročalo moraste sanje in jutranje tesnobe. Za neljubi vzporedni dogodek se jim opravičujemo in jim zagotavljamo, da taka njihova stanja vendarle še niso v zvezi s t. i. božjo kaznijo. Obenem pa jih vendarle moramo opozoriti na nevzdržne pomanjkljivosti njihovega seznama. Povsem so namreč spregledali osebo, ki je pri funkcioniranju lobija nepogrešljiva in ki je v resnici Nadboter. IV. MOTIV SODELOVANJA V MAFIJSKEM LOBIJU Strah pred antialkoholiki, pivska korist, brezplačne runde, žeparjenje za šankom. V. PERSPEKTIVE 1. MOŽNO NAPREDOVANJE V JAVNEM ŽIVLJENJU Da. 2. MOŽNO NAPREDOVANJE V MAFIJSKEM LOBIJU Da. VI. PREDNOSTI IN SLABOSTI 1. PREDNOSTI Vztrajen, vzdržljiv, neozdravljiv. --- 2. SLABOSTI $0 Pen Je. kratko rečeno Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom Ustanovljen je bil, da bi. v skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež (prodi ralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovomi urednik matičnega časopisa je Janko votek. uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter. za fotografije skrbita Nataia Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač Za Pen ni posebne naročnine’ Nečimeren, pogolten, prepirljiv, podkupljiv, omahljiv in na tešče precej mačkast. VIL DRUGI POMEMBNI PODATKI Dovzeten za predvolilno propagando. Na volišču se zmeraj prikaže že ob sedmih. Voli, potem gre na kislo juho in brizganec. S svojim glasom vzdržuje rezultat 45:45, potem se nasmiha v pest in nestrpno pričakuje naslednje predčasne volitve. V gostilniških krogih je že sprožil akcijo, da bi bile volitve vsak mesec. Vse bolj je prepričan, da mu bo uspelo. O tem so prepričani tudi njegovi šteuilni privrženci- VESTNIK 45 pen november 96 SKA Pen DINAVSKA KRIŽANKA (rešitve pošljite, kamor hočete) J m AVTO« ŠTEFAN 1 HAJDINJAK OTOK V SREDNJEM MORANU KAR JE 2RI&ANO PRERISANO ŠKOOtJiVA SNGV v CIGARETAH POLITIČNA STRANKA V0IH ZA VAROVANJE k&lEN OBRAT ZA IZDELAVO ORODIJ 25 IN 3 ČRKA UHOJENA STEZA v WEGU KORD'LJERE POliTik iz ZNAAAvEJ* (JOSMUA) MEHIŠKA »LKA SO KOVKA mužEj v Sankt RETERSaUROl UH 12 VINA OESTiLiRANO i ŽGANJE I u SLOVENJA UMETNOSTNI ZGODOVINAR IN PISATELJ PRIPRAVA ZA ( CUKANJE NASELJENA KOCJANSKEM 7 SNOV IZVRŠNI ODBOR EDNINA «?KA N* ŠKOTSKEM »KaNCC^I FILM5« IGRALEC DELON DUHOV KALIFOV POLOTOKA GROFUA MAMILO IZ MAKA s^vbaža BOGOSLUŽJA SAMEC DIVJE SV NJE NOTRANJOST. VOUUČEN (LAT) ZORA, svrr (KNJŽ) 6IX EP S K BOG MODROSTI ugasel CEN-Ra.h VULKAN PEN NEUBRANOST KJ OPONAŠA DPU06 PTIČE o*ŠCa ČLOVEK KI l6ČE SROVANA LASTNOST SLIKAR ’ [SLABŠJ JPREDBEO ZDA (J0W) FR.REŽISER (MARCELI PLANOTA NAD U>O - 5011 UOT (OAl TRET -........’*,n NA SVEŠAMI# OBLAčiCHI-. l£ S BO pAlPCSOSTEREŠILA- TTEFFOSTA- milijona dolarjev! Demi je bila vedno nekaj posebnega. Medtem ko so druge zvezdnice začele s stranskimi vlogami, kjer je bilo pomembno, da pokažejo čimveč telesa in ne znanja, je Demi že pred dvajsetimi leti začela igrati na Broadwayu in kmalu za tem dobila v New Yorku svetovno gledališko nagrado. Leta 1983 se je slekla prvič - za Playboya. Posebno pozornost je vzbudila, ko se je leta 1991 . — ■ * j DIEGO MARADONA PROZORNE OBLEKE »Smuči bom obesil na klin! P®n polkaregerep VESTNIK 47 Simonino glasbenih stilov, čeprav Srce na dlani, ki Nekoliko drugačna je prav naslovna pesem Jaz pa ne grem Jaz pa ne grem, jaz pa ne grem, ptice poslušam in dobro vem, da moj dom bo vedno vas, to povem vsem na glas. so to srli, ki smo jih pri Simoni vajeni jo je zanjo napisal Božidar Wolfand - Wolf. Wolf živi že nekaj let v Ameriki, a kilometri niso bili ovira, da Simoni ne bi napisal pesmi za njeno jubilejno kaseto. Dogovarjali so se po telefonu (najbrž je bil telefonski račun kar precejšen) in speljali stvar do konca, ko se je Wolf to poletje oglasil v Sloveniji na počitnicah. Ne moremo pa mimo pesmi Vzela sem si Štajerca. Besedilo zanjo je napisala Simona sama, Čeprav njen mož Goran ni Štajerec. Ko je Simona odšla iz Maribora v Ljubljano, so ji vsi malo zamerili, predvsem fantje. Ta pesem pa naj bi jim bila poklon. Vsako jutro moram zgodaj v šolo skozi gozd čez travnik v našo vas, če sem sama, rada si zapojem ai' pa vriskam na ves glas. Včasih v sebi čutim žalost, vse več je praznih domačij, zakaj je tako, kam so odšli, to me v srcu boli. Simona praznuje 10 let delovanja na glasbenih odrih. V ta namen je svojim zvestim poslušalcem podarila novo kaseto in ploščo, s pomočjo katere odpira svoje srce. Sama pravi, da je teh deset let kot mejnik v njenih karieri, zato boste na kaseti našli pesmi skoraj vseh avtorjev, ki so v teh letih s Simono sodelovali. Ni naključje, da je na njej tudi toliko različnih Starši mi pravijo, naj se učim, da v mestu službo dobim, mene pa vleče, vleče na vas, to moj'ga srca je glas. Tiste starke in starci so pomrli, mladi skoraj vsi za kruhom šli. Vdrte strehe, vrtovi v grmovju in kopice smrdljivih s/neti. Takega kavboja boste lahko gledali na najnovejšem spotu Vilija Resnika za pesem Kot ptica. Snemanje na hipodromu v Ljubljani je bilo pravo doživetje. Kot na Divjem zahodu s konji in vsem, kar sodi zraven, ter s ptavim kavbojskim saloonom. Pravzaprav je to bar O. K. Corral, opremljen v kavbojskem stilu. Kot posebnost naj omenimo še lastnico bara, ki ima zelo rada živali. Doma ima pravega rakuna oziroma rakunko z imenom Špela. Pravzaprav počne vse z desno roko, v predvolilnem boju pa je postal levičar, saj je glasbeno sodeloval pri propagandnem spotu - Levo zgoraj. Pravi, da tudi sicer simpatizira s to stranko, a se zaenkrat ne namerava globlje spuščati v politiko. Pri vsej zadevi so mu namreč najbolj všeč borbene pesmi, s katerimi se zadnje čase že veliko ukvarja. Drugače pa se še vedno, poleg glasbe seveda, najbolj navdušuje nad nogometom. Ni le opazovalec, ampak strasten igralec, in ker je temu tako, je tudi posnel nogometno himno. In če malo primerjamo, je pravzaprav res, da je v politiki tako kot na _ . „ _____ , nogometni tekmi. V trgovine je prispela nova oziroma prva kaseta Smrkcev. Ljubitelji boljšega zvoka bodo na CD-ploščo morali še malo počakati, vsekakor pa bo izšla po novem letu. Do takrat si boste skupino lahko ogledali na nastopih, saj napovedujejo turnejo po Sloveniji. Prvo predstavitev so imeli v diskoteki Life, na katero so povabili tudi veliko glasbenikov, ki so popestrili večer. Seveda pa je največja popestritev pri Smrkcih njihova nova članica pevka Viktorija, ki si jo obvezno morate ogledati v živo, zato vam je tokrat ne bomo pokazali niti na fotografiji. Smrkci v gozdu je naslov kasete, a če jo hočete kupiti, boste ponjo morali v trgovino in ne v gozd. Vilijeva soigralka v spotu je Nataša Dobelšek, manekenka in fotomodel, ki je pokazala tudi svoje igralske sposobnosti. Nanjo se je spomnila Vilijeva žena Mojca in po končanem snemanju je bila zelo zadovoljna, ker se je Nataša zares dobro odrezala. Pri snemanju je Vilija spremljala vsa njegova družinica. Hčerka Sara je od takrat, ko je sama igrala v videospotu za pesem Potepuh, zelo navdušena nad takim dogajanjem. Sinek Timotej pa je neskončno užival, ko je gledal atija - kavboja. Najtežje je bilo Viliju posneti prizor v seniku, saj je moral izražati veliko ljubezni pravzaprav tuji osebi A ker so vsi profesionalci, so tudi to izpeljali tako, kot je treba. Kako šele je težko filmskim igralcem, se sprašuje Vili. Vili je nadvse delaven in na pomlad lahko pričakujemo njegovo novo kaseto. Do takrat pa vas bo razveseljeval z nastopi in novimi skladbami. Na odru se je pojavil nov duet. Lahko bi ga poimenovali kot staro in novo, saj ga sestavljata Miha Kralj, ki je že stari znanec, ter Katja Mihelčič, nova mlada pevka. Katja je začela svojo glasbeno pot na Karaokah, potem je v duetu zapela z Dominikom Kozaričetn pesem Spomni se name, sedaj pa nadaljuje s Kraljem. Staro in novo lahko rečemo tudi zato, ker se Miha Kralj žal še vedno drži starega kopita, čeprav so v glasbi že dolgo nova načela, stilna in produkcijska. Pri tem Kralju ne pomagata niti dobra interpretacija niti svež Katjin videz. Rdeči šal nosi naslov nova pesem Avia banda. Z njo napovedujejo izid nove kasete, ki naj bi bila obarvana v dobrem starem rokovskem stilu alla Carlos Santana. A-E-l-O-U niso samo samoglasniki, temveč naslov novega projekta Romane Kranjčan, ki je seveda posvečen najmlajšim. Romani so tokrat priskočili na pomoč Adi Kranjčan, Tomaž Kozlevčar z otroško skupino Pinoccio ter seveda njen mož Lojze Kranjčan, ki prav tako kot Romana najraje piše pesmi za svojega sinčka Žiga. Gimme 5 so se poleg nastopov začeli uveljavljati tudi kot voditelji glasbene oddaje na TV3 z naslovom SLO 15. Nič čudnega torej, če se na lestvici 15 najpopularnejših pojavi skupina Gimme 5 kar na dveh mestih. Reka Boštjana Gartnerja je polna avtorske glasbe. V njej oziroma na njej pa boste našli tudi dve priredbi — Ježkovo akcijo prižiganja luči in If I were a Carpenter. Da. če bi bil Boštjan tesar, bi si lahko stesal veliko kitaro, s katero b^osnel še veliko pesmi. Sank funk namesto Sank rock. Pravzaprav se stvar imenuje Funk you, glavni igralec pa je Aleš iz skupine Sank rock. Tudi rock ni več tisto, kar je včasih bil, zato je bolje, Če se posvetiš še malo funku. V studiu se tačas muči Marta Zore, ki se je odločila, da bo na svojo novo ploščo uvrstila predvsem mirne pesmi. Tudi tokrat ji pri besedilih pomaga Miša Čermak, pri aranžiranju pa njen mož Miran Juvan. Za vse tiste, ki me še ne poznate, se bom na kratko predstavila. Sem Sergeja Sukič, prihajam iz Trdkove. Z glasbo se ukvarjam že od otroških let, pred enim letom je izšla moja prva kaseta z naslovom Polžku se ne mudi. Na kaseti je tudi pesmica, ki vam je najbolj pri srcu, Na Goričkem sem doma. V tem času sem veliko nastopala na domačem območju, na različnih koncih Slovenije, v Porabju, v Avstriji... Prejela sem veliko pisem oboževalcev, telefonskih klicev, vsi so bili navdušeni nad kaseto in s tem so samo potrdili mojo željo po snemanju nove kasete, ki je sedaj že v prodaji in nosi naslov Sloveniji. Čeprav sem sedaj že v najstniških letih, nisem pozabila mojih najmlajsih, najbolj zvestih poslušalcev, katerim poklanjam pesmico Moj mali medo. Sedaj sem pred odhodom v srednjo šolo, ki je v mestu daleč od moje vasi, v kateri sem preživela veliko brezskrbnih otroških let. Ker pa je v meni hrepenenje po domači vasi, bo del mojega srca za vedno ostal tu, od tu izvira pesem Jaz pa ne grem! Na koncu bi se še rada zahvalila vsem, ki so ustvarjali kaseto (Boris Vučkič, Drago Horvat, Andrej Novak...) in so mi na kakršen koli način pomagali. Veliko lepih trenutkov ob poslušanju kasete vam želi Sergeja! DZIGI BAU! Vsem skupaj en lep pozdrav! Pero Lovšin - levičar — klantivanje p®n Evropski smučarski centri so že zdavnaj nared. Kakor hitro bo sneg pobelil smučišča, se bodo tja valile kolone smučarjev. Pravo malo zimsko preseljevanje narodov. Tudi v Sloveniji je na tem področju kar nekaj novosti. Ni sicer kaj dosti novih smučarskih prog in vlečnic, je pa boljša opremljenost smučišč in tudi umeten sneg ni več nobena redkost. Pa se je Penova trojka vprašala : Kako kaj so pa urejena naša smučišča? Kajti to še ne pomeni, da Pomurci, ki ne hodijo na smučanje Smučišče pri Pindži. Tisti, ki bi postavil vlečnice, bi moral prevzeti tudi odgovornost za varnost. To pa ni enostavno, saj se smu-i čišče (spodaj se lepo vidi) konča na regionalni cesti. Kranjsko Goro ali bog-vekam, ne smučajo doma. Saj smo že ničkolikokrat slišali, da se Lendavčani smučajo nekje pri Pincah, Ljutomerčani na Kamenš- Vidite strmino odzadaj! To je bilo doskočišče skakalnice na železniški postaji. S Francem greva k železniški postaji, Ludvik pa naju zapušča. Po strmini bo šel k svoji hiši. čaku Vlečnica na Kapeli obstaja, vendar že leta in leta sameva. Steza za vlečnico je porasla z drevjem! Dokaj dolga smučarska proga v Petrovcih. Čapi je skrajno desno. kar dve vlečnici. Nekoč seje tukaj smučalo, lansko leto je bilo bolj malo snega, petrovsko športno društvo pa ne kaže kakšnega večjega zanimaja, da bi postavilo vlečnice in organiziralo smučanje. Eno vlečnico menda postavljajo še spodaj pri avtobusni postaji. »Bagi in tisti jo imajo, mar ne!« sem se delal pomembnega, češ da poznam razmere. Gospa Danijeva je to potrdila in čez minuto ali dve smo bili tam. Pozdravil meje Čopi - drugi niso upali iz avtomobila -, ki je tako lajal, da je takoj prišla gospodinja. Ko je zvedela, za kaj gre, je poklicala še sina in že smo bili na smučišču. Kar nekaj je solastnikov vlečnice: Bagar, Sukič, Došen, advetnik Sukič iz Sobote in še nekaj imen je naštela gospodinja in dodala, da se tukaj veliko smuča, da takrat skuhajo čaj in vino, včasih celo kaj spečejo. Menda bodo kupili še eno vlečnico, da podaljšajo progo. »In koliko stane tukaj smučanje,« smo postavili modro vprašanje. »Nič, lep nasmešek je dovolj,« nam je odvrnila in že smo se podali proti Pečarovcem, kjer imajo skakalnico in celo tekmovanja v skokih. Skakalnica je bila na samem, dovolj strma za daljše skoke. Ker ni bilo v bližini nikogar, smo šli tja. kjer so bili. K Zelkovim na turistično kmetijo. Na hitro smo si ogledali znamenitosti, nekaj malega popili in se že peljali proti glavnemu pomurskemu smučišču (vsaj nekoč je bilo), na Kapelo. Tam pa, lahko povemo, velika žalost. Vse zapuščeno. To, kar so nekoč tovariš Keršič in drugi zanesenjaki v Radencih z velikimi napori in udarniškim delom naredili, me danes spominja na pesem Kje so tiste stezice ... Gospa Domanjkova, na njihovi zemlji stoji vlečnica, pravi, da bi bilo najbolje, če bi vse skupaj porušili in odpeljali. Kamorkoli... Zaradi reda smo se odpeljali po vinski cesti še v Gornjo Radgono, kjer pa tisti, ki se pozimi pelje skozi Radgono v Maribor, smučišča (morda bi se lepše reklo sankališča) ne more zgrešiti. Šli smo na vrh smučišča, od koder je lep razgled na grad na nasprotni strani, utrgali jabolko in si rekli: »Samo da bi bil sneg, ljudje si bodo že našli svoja smučišča in svoje veselje ...« Zapisal Jožef, fotografirala Nataša Najprej smo obiskali nekoč najbolj znano »smučarsko središče« Mačkovce. Tja so se smučarji, v glavnem iz Murske Sobote, pripeljali z vlakom, z Goričko mariško. Bilo jih je toliko, da so se smučali po obeh bregovih doline, po kateri je takrat tekla (kot kaže, bo spet) železniška proga. Odpeljali smo se do nekdanje železniške postaje, nasproti katere je bila na strmini velika (no, lepo vas prosim, za tiste čase je bila velika) skakalnica. Junaka je ponesla tudi do šest metrov. Kot nalašč sta se od nekod vzela Ludvik Kerec, ki živi nad »skakalnico«, in Franc Kosec, ki stanuje v prostorih nekdanje železniške postaje, kjer je bil že pred 34 leti PTO (prometno-transportni odpravnik). Oba se časov, ko so se tukaj gnetli smučarji, dobro spomnita. Po letu 1960, pravita, je smučarska vnema popustila, malo pozneje pa so progo tako in tako ukinili. Pozneje so pri šoli naredili smučarsko progo in skakalnico, vendar to ni bilo več tisto ... Kaj hitro smo se poslovili, kajti čakala so nas nova smučišča. Ustavili smo se Pri Marjetki, spodaj v Petrovcih. V gostilni dobiš še najboljše informacije, poleg tega pa je bil Bojan žejen pa tudi z mano se je dogajalo enako. Irmino vztrajanje, da bo prej tema, kot vse opravimo, je bilo proti dvema žejnima brezplodno. Torej, zvedeli smo, da Pindža še stoji in da so bile tam nekoč neke vlečnice. Danija ni bilo doma. Šel je po opravkih v Soboto. Soproga pa je povedala, da imajo Nekaj je Renata gotovo naj..., in to najmlajša občinska svetnica (Občine Turnišče) v pokrajini ob Muri. V politiko se je podala iz radovednosti, zdaj pa jo še kar precej zanima. Tudi fotografiranje in snemanje s kamero je zanjo izziv, ki se mu z veseljem predaja. In rože ima zelo rada. Za zimsko gretje pa je kot nalašč babičin kuhinjski štedilnik. (Posnetek: JOG)