SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA : ': v Lčlen Črtajo se členi od 10. do 23. v poglavju 111/1 Družbeno planiranje in se nadomestijo sčleniod 2 do 5. -¦" '.,'¦'¦'¦.¦ OBRAZLOŽITEV .¦¦,•¦ ¦ Členi 10. do 23. se črtajo, ker niso v celoti v skladu z zakonom o družbenem planiranju. (Ur. I. SRS), ki skupaj z ustreznim zveznim zakonom popolno urejata socialistično samoupravno družbeno planiranje tudi v . občini. Ponavljanje določb iz teh zakonov bi po nepotrebnem obremenjevalistatut in/avno razpravo o tem karje že sprejeto. .'V;Y|VV/ '-; ¦ . "¦¦ • 2. člen •'- ./, ..*' "..: ;¦ ' • V Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in ¦'- delovni Ijudje v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo . pravico in dolžnost, da, opirajoč se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti in upoštevajoC ekonomske zakonitosti, samostojno sprejemajo plane in programe za delo in razvoj svojih organizacij in skupnosti, da te plane in programe usklajujejo med seboj in z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti ter na tej podlagi zagotavljajo usklajevanje odnosov v celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi na samoupravnih temeljih določenimi interesi in cilji. OBRAZLOŽITEV V drugem členu sprememb ih dopolnitev se daje splošna meja in cilj družbenega planiranje vobčini. 3. člen Pravico in dolžnost sprejemati plane samoupravnih organizacij in skupnosti imajodelavcidelovni Ijudje in občani: 1. v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organiza-cijah in sestavljenih organizacijah združenega dela; 2. v skupnostih organizacij združenega dela in drugih oblikah združevanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki so povezane z interesi trajnejšega vzajemnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev in so oblikovale ustrezne skupne samoupravne organe; 3. v bankah; 4. v skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja ter drugih finančnih organizacijah; 5. v delovnih skupnostih v organizacijah združenega dela, organizacijah poslovnega združevanja, skupnostih premoženjskega in osebnega zavarovanja in bankah; 6. v samoupravni interesnih skupnostih, kot tudi v njihovih enotah in temeljnih skupnostih, če uporabniki in izvajalci v njih sprejemajo poseben program in zanj zagotavljajo tudi sredstva; 7. v krajevnih skupnostih; 8. v pogodbenih organizacijah združenega dela; 9. v kmetijskih in drugih zadrugah z zakonom določenih oblikah združevanja in kooperacije delovnih Ijudi, ki delajo z delavci, s katerimi združujejo svoje delo na področju kmetijskih, obrtnih in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, kj so lastnina" občanov. OBRAZLOŽITEV V 3. členu sprememb in dopolnitev so v skladu z zakonom določajo nosilci in subjekti planiranja v občinL 4. člen Občinska skupščina v dogovoru z ostalimi občinskimi skupšči-nami in skupščino mesta Ljubljana, zagotavlja in usklajuje pogoje za smotrno organiziranje ustreznih strokovnih služb za družbeno planiranje, pogoje za organiziranje in delovanje takih služb in sprejema ukrepe za zagotavljanje strokovnih kadrov v teh službah. OBRAZLOŽITEV Z 4. členom sprememb in dopolnitev se ureja organiziranje strokovnih služb za družbeno planiranje. 5. člen Izvršni svet občinske skupščine v skladu z odlokom o pripravljanju družbenega plana občine določi delovni program pripravljanja druž benega plana občine, pripravi predlog smernic za * družbeni plan občine, opravi vsa dejanja, ki so nujna za dogovarja-nje o temeljih plana ter pripravi osnutek oziroma predlog družbe-nega plana občine. OBRAZLOŽITEV Z novim petim členom se določa pristojnost Izvršnega sveta pri družbenem planiranju v skladu z zakonom. 6. člen V 24. členu v drugem odstavku za besedo ,,dejavnosti" se nadaljnje besedilo glasi: ,,z Gospodarsko zbornico in splošnimi združenji v skladu z zakonom in". OBRAZLOŽITEV Z dopolnitvijo 24. člena se daje statutarna podlaga za občinsko gospodarsko zbornico, ki jo določa zakon, kot pomembnega dejavnika povečanja proizvodnje in produktivnosti dela. 7. člen V 27. členu se doda novi odstavek: ,,Delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s snedstvi, ki so lastnina obCanov, lahko na samoupravni podlagi združi svoje delo in delovna sredstva zdelom drugih v okviru pogodbene organizacije združenega dela." OBRAZLOŽITEV Z drugim odstavkom 27. člena se poudarja pomen delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, da ta združuje svoje delo in sredstva v pogodbeno OZD, kardo sedaj statut ni omenjal. 8. člen Za 28. členom se uvrstita dosedanja 109. in 110. člena tako, da postaneta 28 a in 28 b. OBRAZLOŽITEV Člena 109. in 110. se prenašata v poglavje družbenoekonom-skih odnosov, ker jima je ustreznejše mesto kot v delu statuta, ki ureja družbeno politični sistem. 9. člen Pred 30. členom se doda podnaslov, kiglasi: „2) a Svobodna menjavadela". 10. člen Za 30. členom se doda 30. a člen, ki se glasi: ,,Delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področjih vzgoje in izobraževanja, znanosti, ku Iture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo svojega dela z delom delovnih Ijudi, katerih potrebe in interese na teh področjih zadovoljujejo. Svobodno menjavo svojega dela uresničujejo delavci teh organi-zacij združenega dela neposredno z delovnimi Ijudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo, ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavci organizacij združenega dela družbenih dejavnosti dose-gajo s svobodno menjavo dela enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci organizacij združenega dela drugih h dejavno-sti. Po načelih svobodne menjave dela pridobivajo dohodek tudi delavci organizacij združenega dela v drugih dejavnostih, v katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti podlaga za usklajevanje dela in potreb in ne podlaga za vrednotenje rezultatov dela. - OBRAZLOŽITEV S 30. členom se daje statutarna podlaga za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s svo-bodno menjavodela (Zakon o svobodni menjavi delaj. H.člen Člen34. sečrta. 12. člen Za 33. členom se doda podnaslov, ki glasi ,,2 a/1 Družbene dejavnosti". OBRAZLOŽITEV Člen 34. se črta ali ga je potrebno tekstualno uskladiti z Zakonom o svobodni menjavi dela. Z naslovom (12. člen) se daje preglednost in poudarek družbenim dejavnostim v občini. 13. člen V 35. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo: ,,V samoupravni interesni izobraževalni skupnosti v skladu z zako-nom." OBRAZLOŽITEV Z dopolnitvijo prvega odstavka 35. člena se daje statutarna podlaga za ustanovitev samoupravne izobraževalne skupnosti. 14. člen Besedilo 36. čiena se nadomesti z besedilom: ,,Delavci, delovni Ijudje in občani skrbijo za razvoj raziskovalne dejavnosti in v ta namen določajo raziskovalno politiko, usmerjajo razvoj posamez-nih raziskovalnih panog in raziskav zlasti pa prakso, skrbijo za vzgojo raziskovalnih kadrov v samoupravni raziskovalni skupnosti v skladu z zakonom. Delavci, delovni Ijudje in občani v okviru samoupravne interesne raziskovalne skupnosti opravljajo tudi druge zadeve in uresničujejo skupne interese, v kolikor se ne uresničujejo v mestu ališiršidružbenopolitični skupnosti". OBRAZLOŽITEV' S spremembo 36. člena se določilo, ki ureja rziskovalno dejavnost usklajuje z zakonom- 15. člen V 37. členu se na koncu doda: ,,V samoupravni interesni kulturni skupnosti". 16. člen V 38. členu se na koncu prvega odstavka doda: ,,V samouprav-ni interesni zdravstveni skupnosti". OBR AZLOŽITEV Z dopolnitvijo 37. člena in prvega odstavka 38. člena se daje podlaga za uresničevanje teh interesov v samoupravni interesni skupnosti. 17. člen Besedilo prvega odstavka 39. člena se črta. Nadomesti se z naslednjim besedilom: ,,Delavci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo na področju socialne politike za zaposlovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo, invalidsko varstvo in stanovanjske zadeve v okviru samoupravne interesne skupnosti za posamezno socialno področje v skladu z zakonom, katerih politika se usklajuje v okviru samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva." OBRAZLOŽITEV Besedilo 17. člena sprememb in dopolnitev je le sprememba prvega odstavka 39. člena v katerem se usklajuje z zakonom socialno varstvo kot celota. Drugi in tretji odstavek 39. člena ostaneta v veljavi. (Zakon o zapos/ouan/u in zavarovanju za primer brezposelnosti Ur. I. SRS 8/78) 18. člen Za 41. členom se doda nov 41 a člen, ki glasi: ,,Delavci, delovni Ijudje in občani se združujejo na podlagi svojih interesovv družbene organizacije in društva na podlagi svojih interesov v družbene organizacije in društva ter druga interesna združenja, v skladu z zakonom." OBRAZLOŽITEV V dosedanjih določilih statuta niso omenjene družbene organi-zacije (razen v uvodnih določilih) in društva. Glede na njihovo število v občini in množičnost sodelovanja delovnih Ijudi in občanov v njih se žeiipoudariti vstatutu njihova pravica. 19. člen V 42. členu se v drugem odstavku za besedo ,,v skladu" doda besedilo: ,,Z zakoni". Tretji odstavek se črta. OBRAZLOŽITEV Z dopolnitvijo drugega odstavka 42. člena se ta .določba usklajuje z ustavo in zakonom, saj se priznavalnine in druge oblike družbene pomoči predvsem urejajo z zakoni in šele nct^ z občinskimi predpisi in drugimi akti. 20. člen V tretjem odstavku 43. člena se predzadnji vrsti namesto besede ,,interesi" vstavita besedi: ,,zemljiško stavbni". - OBRAZLOŽITEV Z dopolnitvijo tretjega odstavka 43. člena se želi vspostaviti neposredna podlaga za ustanovitev samoupravne zemljiško stavbne skupnosti vobčini. 21.člen V poglavju III/4 Urejanje prostora in varstva človekovega .okolja se črtajo členi 44, 45 in 46. 22. člen Vsebina 44., 45. in 46. člena se spremeni in glasi: ,,Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, druž-benopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti nimajo pravice in dolžnosti zagotavljati pogoje za o^ranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, z namenom, da zagotovijo pogoje za delo, stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo, kakor tudi preprečujejo zdravju škodljive posledice, ki nastajajov proizvodnji, porabi in prometu. Občina določa s prostorskim pl anom, politiko urbanizacije, prostorsko urejanje in varstvo človekovega okolja, 6e t^ zadeve delavci, delovni Ijudje in občani ne uresničujejo v mestu Ljubljana. OBRAZLO ŽITEV Združitev 44., 45. in 46. člena v en sam nov člen se predlaga zaradi nepotrebnega ponavljanja zadev in s tem ustvarjanja nejasno-sti glede skrbi za urejanje prostora in varstvo človekovega okolja. 23. člen Za 46. členom se doda nov podnaslov, ki glasi: ,,4/a Dobrine splošnega pomena". ,,. 24. člen Besedilo 47. člena se nadomesti zbesedilom: ,,Delavci,delovni Ijudje in občani morajo zagotoviti, da se zemljišča, gozdovi, vode, vodotoki in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi ter nepremičnine in druge stvari posebnega kulturnega in zgodovinske-ga pomena, uporabljajo pod pogoji in na način, kot to določa zakon. Za smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč in zagotavljanje drugih splošnih interesov na teh zemljiščih se v skladu z zakonom lahko ustanovijo kmetijsko-zemljiške skupnosti." , . OBRAZLOŽITEV Izza 47. člena se doda nov 47. a člen kot je določeno v 24. členu sprememb in dopolnitev, zato da se bolj kotdo sedaj poudari skrb delovnih Ijudi in občanov, organizacij in skupnosti ter občine za smotrno uporabo dobrin splošnega pomena vobčini. 25. člen ^' V poglavju 111/5 Ljudska obramba, varnost in družbena samozaščita se črtajo členi od 48. do 63. člena in 65. člen. OBRAZLOŽITEV Črtanje členov 48. do 63. se predlaga, ker so prenešena iz sedaj veljavnega zakona o Ijudski obrambi in Zakona o notranjih zadevah in družbeni samozaščiti (Ur. I. SRS, št 28/80), družbena praksa uresničevanja koncepta splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite pa jih je prerasla. Zlasti so dobili komiteji za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občine, KS in OZD že splošno družbenopolitično verifikacijo. V osnutku novega zakona o Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je bil sprejet vSkupščiniSRS že lani, so komiteji ustavno nesporni in kot taki odločujoč dejavnik glede na odgovornost, ki jo ima ZK po ustavi. Zato naj se zakon neposredno uporablja, za uresničevanje celotnega ustavnega koncepta izvajanja SLO in DS. 26. člen Občina uresničuje svq"e pravice, obveznosti in odgovornosti na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite na področju in v skladu z ustavo in zakonom, če posamezno zadevo ni izrecno poverila s statutom mesta Ljubljane mestu Ljubljana. OBRAZLOŽITEV S 26. členom sprememb in dopolnitev se daje najširša družbenopravna podlaga za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Ijudi in občanov v organizacijah in skupno-stih ter v občini v skladu z ustavo in z zakonom. 27. člen Občina zagotavlja v okviru svojih pravic indolžnosti pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje organizirane ter učinkovite družbene samozaščite, ki je del samoupravne dejavnosti občanov v vseh oblikah njihovega povezovanja in združevanja. OBRAZLOŽITEV S 27. členom se daje splošna družbenopolitična in družbeno pravna podlaga za vsestranski razvoj in uveljavljanje organizirane in učinkovite družbene samozaščite v občini (Zakon o SLO in DS.J 28. člen ,,Občina zagotavlja izvrševanje zakona s področja notranjih zadev, če določene zatieve niso izrecno poverjene s statutom mesta Ljubljane mestu Ljubljani v izvrševanje." , ' • OBRAZLOŽITEV Ta določba se predlaga, ker občina izvršuje dohčene predpise iz notranjih zadev, kljub temu, da se s statutom mesta Ljubljane vse zadeve izvrševanja predpisov iz notranjih zadevpoverjene mestu Ljubljani (npr. najdeni predmetij, krajevni uradi (posta/a milice in drugo). Poleg tega se žeii ustvariti statutarna podlaga za še nadaljnjo približevanje občanom in delovnim Ijudem teh zadev (šalterska služba in drugo). Člen 100. bi kazalo prenesti v to , poglavje izza 28. člena sprememb in dopolnitev. %¦"' 29. člen \ Črta se besedilo prvega odstavka 64. člena in se nadomesti z naslednjim besedilom: ,,V skladu z zakonom občina zagotavlja, da delavci, delovni Ijudje in občani ustvarijo pogoje za varnost prometa, organizirajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost in s svojo aktivnostjo preprečujejo prometne nezgode in druge nevarnosti." ' OBRAZLOŽITEV Prvi odstavek 64. člena se nadomesti z novim kotje predlagano v tekstu 29. člena, v kateremje zlasti novpoudarek, da se v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za varnost prometa vobčini. (Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa 17/74) 30. člen Črtajo se 67., 69. in 70. člen • OBRAZLOŽITEV ' Šesto poglavje ,,Kadrovska politika in zaposlovanje" je potreb-no uskladiti z zakonom o družbenem planiranju in družbenim dogovorom tem zakonom o skupnostih za zaposlovanje ter zakonom o zaposlovanju, zato se predlaga črtanje členov 67., 69. in drugega odstavka 70. člena, ki so najbolj v neskladju z omenjenimi zakoni in odgovorom. 31.člen V poglavju III/8 se naslov spremeni tako, da glasi ,,Pravosod-je". OBRAZLOŽITEV Naslov 8. poglavja se spremeni, ker ne ustreza vsebini, ki se v tem poglavju ureja, poleg tega se varstvo samoupravnih pravic prenaša v 9. poglavje. 32. člen Črtase 81. člen ¦ OBRAZLOŽITEV Člen 81. se naj načrta, ker nepopolno določa organe, ki uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine občine. Poleg tega pa določilo 81. člena bistveno zožuje pristo/no-sti naštetih organov, glede na njihov položaj v socialističnem samoupravnem sistemu vobčini (npr. njihova nalogaje tudivarstvo svoboščin pravic in dolžnostidelovnih Ijudi in občanov.) 33. člen Členi od 82. do 87. se prenesejo v poglavje 111/9. OBRAZLOŽITEV Določila členov 82. do 87. so.urejena v zakonu o združenem delu, zakonu o varstvu samoupravljanja in v drugih zakonih. Nepopolno jih ne kaže vnašati v statut. Razen 82. člena, ki naj postane 106. b člen, morda še 83. člen kot 106. c člen. 34. člen Besedilo 100. člena se črta. Novo besedilo se glasi: ,,Postaja milice v občini ureja zadeve javne varnosti, to so zadeve varovanja življenja Ijudi in premoženja, vzdrževanje javnega reda in mira, urejanja in nadzorovanja prometa na javnih cestah, preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, odkrivanje in prijema-nje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb in njihovega izročanja pristojnim organom, varovanje določenih oseb in objek-tov, dajanje nujne pomoči, da se odpravijo posledice nastale zaradi splošne nevarnosti, ki jih povzročajo elementarne in druge nesreče. Pri izvajanju svojih nalog se opirajo na iniciativo in pomoč delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, drugih orgahizacij in društev in sodelovanje drugih upravnih organov. OBRAZLOŽITEV S tem se usklajuje določilo 100. člena z zakonom o notranjih zadevah 35. člen 100. a člen se glasi: ,,Občina v skladu z zakonom zagotavlja pravno pomoč občanom." OBRAZLOŽITEV Z novim 100. a členom se določa obveznost občine, da zagotavlja pravno pomoč delovnim Ijudem in občanom v skladu z zakonom. 36. člen - . V poglavju III/9 se črta naslov. Nov naslov se glasi: ,,Nadzorstvo nad zakonitostjo in družbeno varstvo samouprav- nih pravic in družbene lastnine." OBRAZLOŽITEV S to spremembo se daje nov naslov za nov 106. a členlen. 37. člen Za 106. členom se doda 106. a člen, ki glasi: ,,Občina uresničuje posebno družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov in družbene lastnine preko nje odgovornih organov, v skladu z zakonom. OBRAZLOŽITEV S tem novim 106. a č/enpm se daje materialna podlaga za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, ki jo sicer popolno ureja zakon o združenem delu (členi 616 do 635). 38. člen Črtase 10&členn. OBRAZLOŽITEV Predlaga se črtanje 108. člena, kar nepopolno ureja samouprav-no organiziranje združenega dela, ki ga popolno ureja zakon o združenem delu. 39. člen Člen 111 se prenese v poglavje X: ,,Javnost dela organov in organizacij." . ' OBRAZLOŽITEV Predlaga se, da 111. člen postane 262. a člen tako, da so določbe o javnosti dela organov in organizacij zbrane v enem poglavju zaradi popolnega pregleda. 40. člen Črtase 112. člen. OBRAZLOŽITEV 112. člen se predlaga črtati, ker ni v celoti v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu saj niso naštete popolno vse oblike odločanja. 41.člen Podnaslov: „2. Krajevna skupnost" se prenese za 115. členom. 42. člen K 121. členu sedoda novodstavek, kiglasi: ,,Kotdel Krajevne skupnosti se ne štejejo posamezne zgradbe, parcele in popravki meja. V teh primerih se odloča na način kot ga določa statut Krajevne skupnosti." OBRAZLOŽITEV Dopolnitev 121. člena je občinska skupščina že sprejela s statutarnim odlokom, ki se sedaj uvršča v same spremembe, odlok pa se odpravi. 43. člen Črta se tretji odstavek 124. člena. OBRAZLOŽITEV Predlaga se črtanje 124. člena, ker je neposredno urejeno z zakonom o družbenem planiranju, bolje in polno urejeno planira-nje v KS. 44. člen Črtajo se členi 131, 132, 133,138,141,142, 143, 144 in 145. OBRAZLOŽITEV Črta se člene 131. do 133, 138 in 141. do 145, ki so urejali družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ki je urejeno z zakonom o združenem delu zlasti v členih 573. do 608. Občina ni pristojna, da drugače uredi družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ker bi bila s tem kršena enakoprav-nost udeležencev družbenega dogovarjanja in samoupravnega spora-zumevenja, določb iz zakona pa tudi ne kaže ponavljati vstatutu. '• 45. člen V 147. členu se v predzadnji vrsti za besedo ,,skupščini" postavi piko. s • OBRAZLOŽITEV Predlaga se črtanje dolžnosti IS, da najmanj enkrat letno poroča skupščini o spremljanju izvrševanja družbenih dogovorov in izpolnjevanju samoupravnih sporazumov katerih udeleženec je skupščina oz. izvršni svet, ker tako določilo preveč obremenjuje -program dela občinske skupščine in omogoča razraščanje admini-stracije. (teh je sedaj preko 100!) Poročilo naj da pristojni organ (lahko npr. tudi komisija za spremljanje družbenega dogovora in drugi) če je tako poročilo uvrščeno v program dela skupščine v .skladu z poslovnikom. i,- \ ''•' 46. člen Črta se podnaslov ,,a) Zbori delavcev inzboridelovnih Ijudi in občanov" in členi 166,167, 168. in 169. OBRAZLOŽITEV Črtajo se členi 166. do 169. in naslov nad njimi: a) Zbori delavcev in zbori delovnih Ijudi in občanov, ker te določbe niso v skladu zlasti z 29. do 41. členom zakona o re rendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77), katerega določbe se neposredno uporabljajo. Zadeve, ki jih po 30. in drugem odstavku 36. člena omenjenega zakona občina lahko uredi v statutu so urejene v 183., 184. in 263. členu statuta. '...-, 47. člen »¦-. Pred podnaslov ,,Referendum" se oznaka ,,b" spremeni v ,,a". ¦ 48. člen i Pred podnaslovom ,,Podpisovanje in posebne pismene izjave" se oznaka ,,c" spremeni v ,,b". . 49. člen Iz 189. člena se deveta in deseta alinea preneseta v 190. člen. OBRAZLOŽITEV S prenosom 9. in 10. alinee 189. člena na konec 190. člena se želi uresničiti politično stališče, da se razbremeni DPZ, še zlasti pa • zmanjša prenatrpanost dnevnih redov skupnega zasedanja vseh treh zborov. 50. člen V 189. členu se črta besedilo 21. alinee, ki glasi: ,,Družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov terdružbe-ne lastnine": besedilo 42. alinee, ki glasi: ,,lndividualne poslovodne organe organizacij posebnega družbenega pomena, če je tako določeno z zakonom": besedilo 46. alineje, ki glasi: ,,Vodijo strokovne službe posa-meznih SIS oziroma imenovanje vcidij skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. OBRAZLOŽITEV Do sedaj je bila pristojnost za izrekanje ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine enkrat v pristoj-nosti vseh treh zborov (189. člen) indrugih pristojnosti ZZD (193. člen), DPZ (191. člen) in po 190. členu ZZD in ZKS karje vnašalo zmedo v pristojnost zborov, zato so bili vsido sedanji ukrepi vseh treh zborov, kar se predlaga, da se črta. Poleg tega se s tem členom izvršuje odločbe (formalno) Ustavnega sodišča o odpravidoločb statuta, ki ureja ta imenovanje poslovodnih organov OZD posebnega družbenega pomena in vodij strokovnih služb SIS. 51.člen V 191. člen se prvi in drugi odstavek združita tako, da se za besedo ,,stališča" črta piko in se stavek nadaljuje z besedo ,,v zadevah... OBRAZLOŽITEV S spojitvijo prvega in drugega odstavka 191. člena sepomakne pristojnost DPZ v okvire njegove ustavne pristojnosti. Do seda/ se je tolmačil drugi odstavek tega člena kot da gre za samostojno pristo/nost DPZ, da o teh zadevah samostojno odloča, kar ni v sladu z ustavo. S tem seje izredno obremenjevalo DPZ. 52. člen V 191. členu se v predzadnji vrsti za besedo ,,Svoboščin" doda besedilo ,,pravic in dolžnosti." OBRAZLOŽITEV Glede na to, da se z 51. členom omejuje pristojnost DPZ je prav, da se v zadnji alinei 191. člena razširi pooblastilo DPZ, da sprejema stališča tudi na vse druge zadeve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti človeka in občana in ne samo na njegove svoboščine kot je bilo to do sedaj. S tem se razširja pristojnost DPZ, da sprejema stališča tudinapodročju družbenoekonomskihodnosov v združenem delu in na družbenopolitični sistem v celoti. 53. člen V tretji alinei 196. člena se za besedo ,,sprejemajo" vstavi besedo ,,srednjeročne". OBRAZLOŽITEV Dodana beseda ,,srednjeročne" bolj jasno opredeljuje pojem plana da se pri tem misli na srednjeročni plan. 54. č len V 196. členu se črta alinea, ki glasi: ,,Obravnavajo letni plan razvoja dejavnosti v posamezni samoupravni interesni skupnosti." a) Va rianta: Ta alinea ostane. OBRAZLOŽITEV S tem določilom se želi razbremeniti delo zbora občinske skupščine. Letne plane sprejemajo SIS s soglasjem vseh udeležen-cev pri tem pa je tak plan tudi v skladu z družbenim planom občine in z resolucijo o uresnič&zanju plana ni nobene potrebe, da se ponovno daje na dnevni red občinske skupščine in s tem daje povod za dvom v pristojnost samoupravne odločitve. 55. člen V 197. členu se v peti vrsti za besedo ,,odloči" črta vejica in beseda ,,ter" in postavi pika. Nadaljnje besedilo se postavi v nov odstavek, kjer se pred besedo ,,samostojno" vnese besedilo ,,Pristojni zbori občnske skupščine." .^*" ' '¦' f ¦ - OBRAZLOŽITEV ¦ V 197. členu se sedaj urejata v istem odstavku dve instituciji političnega sistema, ki se bistveno razlikujeta. Prva je začasno urejanje vprašanj od katerihje bistveno odvisno delo SIS, če SIS o takih vprašanjih ne odloči, kar se ni do sedaj uporabljalo, čeprav je za tako določilo v statutu ustavna podlaga v ustaviSRS. 56. člen Črta se četrti odstavek 204. člena in se nadomesti z besedilom: ,,Predsednik in podpredsedniki so izvoljeni za eno leto z možnostjo enkratne ponovne izvolitve za to dolžnost." 57. člen V 208. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: (,,Predsedniki zborov in njihovi namestniki se volijo za eno leto in so lahko voljeni dvakrat zaporedoma za isto funkcijo." 57. a člen ..'•¦:¦ .. _; V drugem odstavku 212. člena statuta se vdrugem stavku črta pika in nadaljuje besedilo: ,,Za nadaljna štiri leta." 58. člen V 215. členu sedoda 14. in 15. alinea, ki glasita: — Komisija za odnose z verskimi skupnostmi — Komisija za administrativna vprašanja. .¦; •' • y ¦ 59. člen V 222. členu se v zadnji vrsti črta besedilo: ,,in odloku o izvršnem svetu." .¦¦:*¦ ¦¦¦*. >,¦¦¦¦-;.' - ¦: .— : :'-' . OBRAZLOŽITEV Besedilo ,,ln v Odloku o izvrinem svetu" se črta, ker/e to v nasprotju s 5. členom Zakona o sistemu državne uprave. 60. člen V 222. členu se doda 6. odstavek, ki glasi: ,,lzvršni svet s poslovnikom in drugimi akti samostojno ureja svojo notranjo organizacijo, način dela in druga za njegovo delo pomembna vprašanja v skladu z zakonom in statutom." OBRAZLOŽITEV Z novim šestim odstavkom k 222. členu statuta se daje podlaga, da Izvršni svet samosto/no ureja s svojim poslovnikom svojo notranjo organizacijo in način dela, če to ni urejeno s statutom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom v kar se šte/e tudi poslovnik občinske skupščine. 61.člen V 226. členu se črta peti odstavek in se ga nadomesti z besedilom: ,,Predsednik, podpredsednik izvršnega sveta se volita za štiri leta in po preteku te dobe ne moreta biti ponovno izvoljena še za štiri ieta. Člani izvršnega sveta se volijo za štiri leta, z možnostjo enkratne ponovitve mandata." a) Namesto podpredsednika se opredeli vloga namestnika predsednika izvršnega sveta (varianta). • • OBRAZLOŽITEV ' Gre za uresničevanje načela o kolektivnem delu in odgovorno-sti, pri čemer je predvsem skrajšanje mandata in 'omejevanje ponovne izvolitve predsednika in podpredsednika Izvršnega sveta ozimma namestnika predsednika Izvršnega sveta lahko bistveno prispeva k demokratizaciji in podružbljanju izvršilnih organov občinske skupščine. : - ¦ • "-¦¦¦: ;¦"¦> ¦:-;.-. > ,..' ,-"-v/..»c • ¦' x ¦ '' 62. člen " . Črtase238. člen. OBRAZLOŽITEV 238. člen se predlaga črtati, ker se po 5. členu Zakona o sistemu državne uprave uredi načinoblikovanja in dela ter njegova razmerja do skupščine njenih zborov in teles, izvršnega sveta občinske skupščine statutom in ne zodlokom,karje tudi vskladu s sedrrjo alineo, drugega odstavka 185. člena Ustave SRS, pri tem pa je še vedno možno, da se uredi tudi druge pristojnosti in način dela Izvršnega sveta občinske skupščine z odlokom po drugem odstavku 223. člena statuta. ¦'.'"¦¦ ¦¦¦¦:' ¦''¦•• *'¦•'¦"'¦ '.-¦¦¦ 63. člen ;- . ' ¦ " ' Besedilo 242. člena se spremeni tako, da glasi: ,,Upravni organi so: Kolegijski upravni organi: — komite za gospodarstvo in družbeno planiranje — komite za družbene dejavnosti — komite za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospbdar-stvo in varstvo okolja — komite za kmetijstvo in gozdarstvo Individualni upravni organi: >•¦ • — oddelek za občo upravo in upravni nadzor — oddelek za Ijudsko obrambo -, — oddelek za proračun in finance . ... * ... — uprava zadružbene prihodke . . OBRAZLOŽITEV ' S tem členom se uresničuje 5. člen Zakona o sistemu državhe uprave tako, da se namesto dosedanjih načel za onganiziranje individualnih in kolektivnih upravnih organov na nivoju občine, določi konkretno kateri so upravni organi na nivoju občine, kateri so od teh individualni in kateri kolegijski. Pri tem členu ni upoštevan novi člen (Upravni organ za notranje zadeve) 64. člen Besedilo 243. člena se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: ,,Organizacijo in delovno področje upravnega organa določa zakon, statut in odlok občinske skupščine." >':'¦ .¦¦ :'' ."¦:.':, :r: "; '¦: y < '^¦.^ .¦'".¦¦':..' '¦¦¦*::-VL OBRAZLOŽITEV ' ' S tem členom se vsklajuje 243. člen statuta z Zakonom o sistemu organizacije upravnih organov in izvršnem svetu. . " ¦¦¦¦•-•¦¦•¦— ¦.'•¦¦:' '¦¦•:- 65. člen ' ¦'" ' ' "' '"'"" " ' ' V 244. členu se doda 2. 3. in 4. odstavek, kiglasi: ,,Občinska skupščina imenuje na predlog predsednika izvršnega sveta namest-nika funkcionarja, ki vodi upravni organ ali komite po postopku, ki jedoločen za imenovanje funkcionarjev. Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, ali komite, če. je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi, ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Če ni imenovan namestnik, nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ ali komite, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi drug funkcionar ali vodilni delavec, ki ga določi izvršni svet ': OBRAZLOŽITEV : :?i . V tem členu se z novim drugim, tretjim in četrtim odstavkom 244. člena statuta ureja način nadomeščanja predstojnika upravne-ga organa, če je le-ta odsoten. S tem je statutarno določenet kontinuiteta osebne odgovornosti za delo upravnega organa v skladu z zakonom o organizaciji upravnega organa in izvršnem svetu. 66. člen Za 263. členom se doda nov 263 a člen, ki glasi: ,,Za pravočasno in pravilno seznanjanje javnosti o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov, ter izvrševanju nalog z delovnega področja občinske skupščine ter o predlogu odločitev, ki zadevajo najširši krog delavcev, delovnih Ijudi in občanov se v okviru sekretariata skupščine ustanovi informacijskodokumentacijska služba." Najširše obveščanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov za-gotavlja glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega Ijudstva Javna tribuna. Delegatska priloga je uradno glasilo skupščine občine Ljublja-na—Šiška. • ^ ¦ . ¦ ¦ ¦ ¦'¦¦,'¦¦¦ ''¦¦'..'. ¦ ¦. '' ¦;» ' OBRAZLOŽITEV Nov 263. a člen se predlaga, da bi se bolj kot do sedaj institucializiralo obveščan/e delovnih Ijudi in občanov. V prvem odstavku se ureja INDOK center za nivo občine. V drugem odstavku se določa avtonomno sredstvo za najširše obveščanje delovnih Ijudi in občanov. V tretjem odstavku se ureja uradno glasilo SOb Lj—Šiška, ki naj se uporablja v zvezi z 259. členom statuta za objavo tistih splošnih aktov, ki se ne šte/ejo za predpis (na primer za samoupravne splošne akte), ter za druga uradna javna obvestiladelovnih Ijudi in občanovobčine. . ¦ . . ¦' -^. ".'¦,. 67. člen / / } ¦';",. " '"'¦;¦'¦, ,.' V 270. členu se črta tretji odstavek. OBRAZLOŽITEV Način in postopek izvajanja politične odgovornosti funkcio-narjev naj ne bi urejalposlovnik občinske skupščine, kot to določa sedaj tretji odstavek 270. člena,,temveč Ustava, zakoni in Statut (Pri tem je mišljen še zlasti statut SZDL, ki ima po Ustavi pristojnost političnega nadzora. (UstavaSRS). ¦'"•• 68. člen ¦ ' ' ¦''>>?;;¦;¦;¦ ¦"¦.* ; V 277. členu se črta tretji, četrti in peti odstavek. :< ' '¦¦ ¦¦ ¦ ., ¦¦/. ¦'•• :1- '*.; ¦ . • '.¦ ' ' .". ¦¦..¦'.¦' ¦¦¦•¦.-' .¦ OBRAZLOŽITEV Tretji, četrti in peti odstavek 277. člena se črta, ker je enak 157. členu statuta. V tem primeru ne gre za sodelovanje (glej naslov ,,Sodelwanje") temveč za uresničevenje delegatskega siste-ma zato naj ostane to urejeno v 157. členu statuta. 69. člen V 279. členu se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki glasj: ,,Občina Ljubljana—Šiška lahko sklepa tudi prijateljstva z občtnami v SFRJ." O pobudi za sklenitev prijateljstva sklepa občinska skupščina. OBRAZLOŽITEV V 69. členu se želi dopolniti 279. člen statuta, na možnost, da sklene občina tudi listino o prijateljstvu z drugimiobčinami. Taka potreba nastaja s tem, ker se vse več občin želi pobratiti z našo občino. Zato bi bilo prav, da v skladu z razvitostjo sodelovanja s tako občino na/prej sprejmemo sklep o prijateljstvu in šele pozneje, ko se sodelovanje na podlagi prijateljstva razvije na željeni nivo se sprejme sklep o pobratenju. 69. ačlen K 280. členu se doda odstavek, ki glasi: ,,Obč ina Ljubljana-Šiška lahko sklepa prijateljstvo z občinami oz. ustreznimi skup-nostmi v inozemstvu. O pobudi za prijateljstvo^sklepa občinska skupščina na predlog občtnske konference SZDL." 70. člen V284.členuse: a) za besedo ,,zaradi" v prvi vrsti doda: ,,določb zakona ali" b) v drugi vrsti se črta beseda ,,tudi" OBRAZLOŽITEV S tem členom se dopolnjuje prvi odstavek 284. člena statuta, tako, da se statutarni odlok sprejme tudi v primeruko to zahteva nova določba zakona, neglede na to ali gre za uskladitev z zakonom določbe, ki se šteje za materialno pravo, katerega republika oz. federacija določi z zakonom samo temeljna načela ali temelje sistema (npr. 321. čl. Ustave SRS) pa je potrebno urediti samo stvarno pristojnost organov v občini, ki izvršujejo tako določbo zakona (npr. stvarno pristojnost posameznega zbora,čeje v takem zakonu določeno, da uredi določeno zadevo po takem zakonu občinska skupščina). Besedica ,,tudi" pa je glede na celotno zvezo v odstavku čisto odveč. v 71.člen Besedtlo 71. člena se glasi: ,,Določbe o trajanju mandata se uporabljajo z dnem poteka sedanjega mandata skupščini in njenih organov." 7 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Štev.: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA-ŠIŠKA FRANC DEJAK I. r.