M P
1. štev.
Januarij. — 1885.
Letnik VIII.
iri
Ji;
<
L A
Organ Cecilijineg*a društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
gl
m
Prevzvišeni, milostni gospod knez in škof
dr. Jakob Missia,
prevzeli so vladanje ljubljanske škofije nedeljo dne 14. dec. 1. 1884.
Razna društva in mnogobrojna duhovščina spremili so višjega pastirja iz škofijske palače v stolnico sv. Nikolaja, kjer so čakali dostojanstveniki posvetnih oblastnij. Po prebranih listih, cesarjevem in papeževih, pozdravil je vis. č. g. kapiteljski vikar, dr. Henrik pl. Pauker v latinskem jeziku novega vladiko, kateri so navzoče duhovnike tudi latinsko ogovorili. Potem, ko je duhovščina mil. knezoškofu v znamenje spoštovanja in zvestobe roko po-Ijubovala, pričela se je slovesna sv. maša „de Špiritu sancto". Tu je vsakdo občudoval prevzviš. pontifikanta prekrasno koralno petje, o kojem smo že prej čuli, da je popolno. — Dne 17. dec. pa se je odbor „Cecilijinega društva" poklonil mil. knezoškofu. Društveni predsednik, vis. č. g. prošt dr. A. Jarc, je razložil namen društva ter njega dosedanje delovanje po orglarski šoli, lastnim cerkveno-glasbenem glasilu in pesmarici „Ceciliji", ter prosil novega gosp. pokrovitelja podpore za razvoj Cec. društva. Mil. knezoškof so odgovorili, da se sami že mnogo časa s posebnim veseljem bavijo s cerkv. glasbo, da jim bode toraj Cecil. društvo posebno pri srci. Kakor se je med cerkvene umetnije sploh mnogo napak vrinilo, tako tudi še posebej v cerkveno petje. Treba, da se te napake odpravijo. Da se pa odpravijo, treba po eni strani previdnosti, a po drugi strani tudi vztrajnosti in potrpežljivosti. Odbor naj se nikar ne ustraši nasprotovanja, temuč naj dela dalje Bogu v čast in vernim v prid.
Prevzviš. g. knezoškof so še pohvalno omenjali cerkveno pesmarico „Cecilijo", katero so že natanko pregledali in na harmoniji preigrali; in ko so se jim izročili vsi letniki „Cerkv. Glasbenika", izrazili so svoje začudenje, da moremo izdajati lasten cerkveno-glasbeni časnik.
Vrnil se je odbor iz škofijske palače radostnim srcem ter s prisrčno željo: Da Bog na priprošnjo sv. Cecilije Kranjski mnoga leta ohrani premilega vladiko, in C e c i 1 i j i n e m u društvu skrbnega pokrovitelja !
Pevovodja.
(Spisal Jakob Aljaž.)
Ko sem bil pred 14 leti v ljubljanskem semenišči, nam je dal gospod profesor Smrekar brati neko brošuro: „Uber das Dirigiren kath. Kirchenmusik". Zlati nauki v tej knjižici mi še zdaj ne gredo iz spomina. In res, kaki razloček med dobrim in slabim dirigentom, kapelnikom, pevovodjem. Prvi napravi v kratkem času tudi pri manj ugodnih okoliščinah lepo, čvrsto petje, — drugi je dolgočasen, zaspan, neokoren, nepriljubljen, in dasiravno ima dobre pevce (ali bi jih vsaj lahko imel), je vendar vse mrzlo, puhlo in brez življenja. Ni pa še dosti, da ima pevovodja veselje in nadarjenost za muziko, zakaj če tega nima, naj raje danes kot jutri popusti orglarsko službo, in se kake druge reči poprime, — za pravega pevovodjo se več tirja:
1. Lastnosti pevovodje.
Proske pripoveduje, da je poslušal več kot eno leto v Rimu sikstinsko kapelo pod vodstvom Baini-a. Pa kaki razloček je bil, kadar je vodil ravno tisti zbor Baini sam, ali pa njegov namestnik. „Nepozabljiva mi ostane v spominu Palestrinova Missa brevis, ki so jo peli 1. 1834. pod Baini-em; vsak njegov pogled in miglej je prešinil ves zbor; pa Baini zboli in ravno to mašo je dirigiral njegov namestnik — a zginil je duh".
Poglavitne lastnosti pevovodje so: tanjki čut in posluh, razum, ogenj in železna volja. Nij zadosti partituro le igrati, ampak on jo mora tako brati, da, ko jo le pogleda, vse tone v sebi čuti in doneti sliši. Kako pa se boš naučil tako brati ? Poskušaj, s pridnostjo boš že sam na to prišel. Če pa partiture sam dobro ne razumiš, kako boš druge naučil; in če sam nimaš ognja, kako — boš svoje pevce vnel ? Brez navdušenosti peti se pravi prazno slamo mlatiti. Pravi razum tirja, da število pevcev na posamezne glasove primerno razdeliš; pri mešanem zboru se varuj preveč kričečih te-norov, posebno pri visoki legi, včasih zadostuje 1 ali 2 tenora za velik zbor. Sploh naj se ne trpi, da bi kateri glas druge preupil. Ravno tako napačno je, če bi prvi glas kot vodilni glas slabeji bil, kot drugi. Prave spremene na orglah si izbrati za spremljevanje petja je težka reč, in premisleka vredna; o kolikrat se v tej reči greši. Navadno se spremlja preglasno. Dobro petje se veliko lepše sliši brez orgel, da se lepota človeškega glasu z orglami ne pokriva; tudi čisteje se sliši tako petje, ker dobri pevci pojejo čiste intervale, orgle pa razen oktav nimajo čistih intervalov, ampak tempo-rirane; večidel so pa orgle še zraven razglašene. — Težko je najti pravega kapelnika, ki bi svoje ljudi čisto v oblasti imel. A njegova naloga tudi ni kaj navadnega. Lahko najdeš učenega profesorja, spretnega advokata, dobrega govornika, ali redko boš videl pravega kapelnika, če je tudi morebiti sicer učen muzikus in komponist, in če si ga našel, opazuj ga, veliko se boš naučil. Da je ojster, strog, nič ne de, če prav kdo na tihem pravi, da je „grob". Po končanem petji se bo slišala občna pohvala, in vsi pevci porečejo, prav je, da je bil „grob", ter mu bodo hvaležni in iz srca udani.
2. Poskušnje.
Pevovodja se pri poskušaj ah pokaže, kaj razumi. Če so še tako dobri pevci, so skušnje vendar le potrebne, da se napake odpravijo in petje živo podobo dobi, Kjer ni skušenj, je petje gotovo slabo, ali če so izurjeni pevci, je petje le srednje. Organisti po deželi, ki nimajo pevskih vaj, ne zaslužijo 50, ali celo 100 gld., kajti za samo pritiskanje tast na orglah je to preveč (kakor je rekel nekdanji Senčurski dopisnik). Taki zanikerni orglavci, ki so ob enem pevovodje, z bučečimi orglami le svojo lenobo pokrivajo. In dokler Vi, velečestiti gg. župniki, takih organistov ne hote prisilili, da bodo imeli redne pevske vaje, je vse zastonj; škoda za denarje, ki se zametujejo. Dober pevovodja pa ni za preplačati. Prav za prav dober pevovodja ne dela za denar, ampak ves vnet za lepo idejo v tem naj lepše plačilo najde, če je petje izvrstno šlo, in v cerkvi dela za čast Božjo. Za ubogih par krajcarjev bi se on tako ne trudil, ker on nima srca navezanega, kakor drugi zemeljski tlačani na tvarino, na denar, ampak njemu je Bog podaril, ko je zemljo že drugim razdelil — kaj višega, „nebesa" (Schiller, Theilung der Erde). Takim organistom župniki tudi radi kaj priboljšajo, sami gredo pogledat k pevskim vajam, pevce pohvalijo (hvalo pa vsak rad sliši) in dobra reč napreduje, da je veselje; le začeti je treba in ne opešati. Petje je v cerkvi potrebno, orglanje pa ni neobhodno potrebno, in boljši bi bil priden pevovodja, ki v petji podučuje, pa nič ne orgla, kakor pa len orglavec, ki noče skušenj s pevci imeti. Tedaj skušnje, skušnje in zopet skušnje! Z lahkimi pesnimi začeti in po stopinjah k težjim, in s posameznimi pevci ponavljati tako dolgo, da gladko gre. Ni take težave na svetu, da bi se z vztrajnostjo ne premagala. Toliko skušenj mora biti, da bodo pevci bolj na dirigenta gledali, kot v note. Enkrat je nek tuj gospod Witt-ove pevce gledal, in čudno se mu je zdelo, da pevci bolj na Witt-a gledajo, kot v note. To je zelo potrebno, pa tudi ni težko. Ko je pa ravno ta izvrstni Witt na drugem kraji tuje, sicer izurjene pevce brez prejšnje poskušnje dirigiral, mu ni šlo po sreči, kajti pevci, tako navajeni, so glave v note in v pulte tiščali. Oh! kako so skušnje potrebne, da kapelnik pravega duha kompozicije pokaže! To pojte pp. potem cresc. skozi 4 takte, na zadnje končajte forte, glejte kakošen efekt! Tukaj nikar ne vlecite, glejte na pomen besedi; ravno tukaj morate sopsti, sicer besedo in muzikalno frazo pretrgate! itd. Berlioz pravi, da on brez skušnje še umetnikom prve vrste ne zaupa.	(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1885. (po direktoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
1. januarija. Obrezovanje Gospodovo (Circumcisionis Domini), dup.
2. cl.
Glej „Cerkv. Gl." 1864. 1., str. 5.
4. januarija. Dom. (vac.) Osmina sv. nedolžnih otročičev, mučencev. (Dies octava Ss. Innocentium Mm.) dup.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 100.
6. januarija. Razglašenje Gospodovo (Epiphaniae Domini), (lup. 1. cl. curn
Oct. priv.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 6.
11. januarija. Nedelja med osmino razglašenja Gospodovega. (Dom. infr.
Oct. Epiph. Dom.) 1. p. Epiph. dup.
Introitus.
In excčlso throno vidi sedere virum,	Na vzvišanem prestolu sem videl sedeti
quem addrat multitudo Angelorum psalUn-	moža, katerega moli truma angelov, ki sku-
tes in unum: ecce cujus imperii nomen est	paj prepevajo: Glejte ga, čigar vlade ime je
in aeternum. Ps. Jubildte Deo omnis terra:	na veke. Ps. Ukajte Bogu vse dežele, slu-
servite Domino in laeUtia. f. Gloria Patri,	žite Gospodu v veselji. t. Čast Očetu.
Ton. VIII.	Ton VIII.
Graduale.
Benedlctus Ddminus Deus Israel, qui	Hvaljen bodi Gospod Izraelov Bog, ki
facit mirabUia magna solus a saeculo.	čuda dela sam od vekomaj, t. Naj sprejm6
Suscipiant montes pacem populo tuo, et gore mir za ljudstvo tvoje in griči pravico. colles jusUtiam. Alleluja, alleluja. Juhi- Alleluja, alleluja. t. Ukajte Bogu vse de-Idte Deo, omnis terra: servite Domino in žele: služite Gospodu v veselji. Alleluja. laeUtia. Alleluja.
Ojfertorium.
Jubildte Deo omnis terra; servite Do-	Ukajte Bogu vse dežele: služite Gospodu
mino in laetltia: in conspectu ejus in exal- v veselji: (pridite) pred njega obličje z ra-tatidne: quia Ddminus ipse est Deus.	dostjo: kajti Gospod sam je Bog.
Communio.
Fili, quid fecisti nobis sic ? ego et pa-	Sin, kaj si nama tako storil ? jaz in
ter tuus dolentes guaerebamus te. Et quid tvoj oče sva te z žalostjo iskala. In kak6, est, quod me guaerebatis? nesciebdtis, quia da sta me iskala? Nijsta-li vedela, da mo-in liis, quae Patris mei sunt, oportet me ram v tem biti, kar je mojega Očeta? esse.
18. januarija. Dom. II. p. Epiph., presveto Ime Jezusovo (Ss. Nominis
Jesu), dup. 2. cl.
Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 6.
25. januarija. Dom. III. p. Epiph. Spreobrnitev sv. Pavla, apostola. (Con-versionis Ss. Pauli Ap.) dup. maj.
Introitus.
Scio cui credidi, et certus sum, quia	Vem, komu sem veroval, in sem pre-
potens est depositum meum serv&re in illum	pričan, da je v stanu ohraniti, kar mi je
diem, justus judex. Ps. Domine, probdsti	izročeno, do tistega dne, pravičen sodnik.
me, et cognovisti me: tu cognovisti sessio-	Ps. Gospod, preiskuješ me, in me poznaš:
nem meam, et resurrectičnem meam.	ti poznaš mojo sejo in moje vstajenje. V.
Gloria Patri. Ton. I.	Čast Očetu. Ton I.
Graduale.
Qui operatus est Petro in Apostolatum,	Ki je delal s Petrom v apostolstvo, je
operatus est et mihi inter gentes: et cogno-	delal tudi z menoj med narodi: in spoznali
verunt gratiam Dei, quae data est mihi.	so milost božjo, katera mi je dana. V. Mi-
P. Gratia Dei in me vacua non fuit: sed	lost božja nij bila v meni zastonj: temuč
gratia ejus semper in me manet. Alleluja,	milost njegova v meni ostane. Alleluja, al-
alleluja. Magnus sanetus Paulus, vas	leluja. t. Veliki sveti Pavel, izbrana po-
electidnis, vere digne glorificdndus, qui et	soda, res je vreden, da se slavi, kateri je
meruit thronum duodčcimum possidere. Al-	tudi zaslužil zasesti dvanajsti prestol. Al-
leluja.	leluja.
Offertorium.
Mihi autem nimis honordti sunt amici	Meni pa so prečastitljivi tvoji prijatelji,
t ni, Deus: nimis confortdtus est principdtus o Bog: jako je potrjeno gospodstvo njihovo. ečrum.
Communio.
Amen dico vobis, quod vos, qui reli-	Resnično vam povem, da bodete vi, ka-
quistis omnia, et secuti estis me, centuplum teri ste zapustili vse in šli za menoj, sto-aceipUtis, et vitam aeternam possidčbitis. terno prejeli in večno življenje dosegli.
1. februarija. I. predpepelniena nedelja {Dom. in Septuagesima), 2. cl.
De ea, sem. Glej „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 12.
2. februarija. Očiščevanje Dev. Marije. (Purificationis B. M. F.), dup. 2. cl.
Vse, kakor „Cerkv. Gl." 1884. 1., str. 7., razen gradu al a, v katerem se alleluja in naslednja vrstica (Jr.) izpuste in mesto njih poje „Tractus":
Nune dimittis servum tuum, Domine,	Zdaj spustiš svojega slugo, o Gospod,
secundum verbum tuum in pace. ir. Quia	po svoji besedi v miru. V. Ker so videle
viderunt čculi mei, salutdre tuum. tr. Quod	moje oči tvoje zveličanje. f. Katero si pri-
parasti ante fdciem omnimn populdrum.	pravil pred obličjem vsih narodov. V. Luč
ir. Lumen ad revelationem gentium, et glo-	v razsvetljenje nevernikom, in v čast Izraelu
riarn plebis tuae Israel.	svojemu ljudstvu.
(Dalje prih.)
Poročilo o cerkvenem petji
v Kranjski dekaniji za leto 188 4.
(Sostavil J. Ii.)
V pretečenem letu 1884. se je za cerkveno glasbo v Kranjski dekaniji zopet precej storilo, akoravno bi se bilo lahko še več. Vzrok, da je napredek počasen, je zlasti v tem, ker nam manjka večinoma izobraženih in vnetih pevovodij. Tudi prečastita duhovščina je z malimi izjemami v tem obziru brezskrbna; ravno zato ne moremo tirjati posebnega delovanja pri podložnih. Najlepše cvete cecilijina ideja v Kranji, kjer si je gosp. učitelj Pezdič priboril s svojim izvanrednim trudom pevski zbor, da mu iščemo enakega v škofiji. Priča temu je tolikanj slavljeni tretji občni zbor dekanijskega cecilijinega društva, ki se je vršil 9. oktobra 1884 v Šmartnem pri Kranji in kateremu je pri slovesni božji službi edino le omenjeni kor čast rešil. Slava mul K zborovanju se je sošlo 9 gg. duhovnikov (NB. pa nijeden župnik iz dekanije!), 10 gg. učiteljev in organistov ter nekoliko druzih udov.
Kranjska dekanija šteje 20 župnij, pa le iz nekaterih smo dobili poročila, katera tu objavljamo. Kako da je v ostalih druzih, naj vsak sam sodi.
1.	Predoslje. V letu 1884. smo se učili, pa tudi peli večino pesni, kolikor jih je v prvem delu „Cecilije". Iz „Cerkvenega Glasbenika" se učimo večjidel sproti vse napeve, ki izhajajo v muzikalni prilogi. O velikih praznikih smo peli introitus, graduale, offertorium in communio vselej koralno. Dalje Binkoštno nedeljo sequentia: „Veni s. Spi-ritus" (A. Foerster); v praznik vseh svetnikov offertorium: „Justorum animae" (Fr. Witt); v praznik Marijinega čistega spočetja offertorium: „Ave Maria" (J. Groiss).
Fr. Gros,
učitelj in pevovodja.
Opazka. Veseli nas, da se po prizadevanji g. Grosa in po skrbi prečastitega g. župnika Krčona tako pridno goji koral v Predosljih. Vender je omenjeno poročilo preveč površno. O latinskih mašah ni besedice, ravno tako ne o pevskih vajah, o številu pevcev i. t. d.
2.	Šentjur na polji. Ko sem se novembra 1883 preselil v Šentjur, sem bil v resnici osupnjen, prepričavši se, kako je ideja cerkvenega petja v tem kraji razvita; tem bolj pa me je vzradostilo slišati takoj prvo nedeljo lepo vbrano petje čveteroglasnega mešanega zbora. Čitateljem „Glasbenika" je znano, da si je tako petje vzgojil prednik moj, č. g. Jož. Lavtižar po — seveda — marsikojih zaprekah in vsled železne pridnosti in požrtvovalnosti svoje. Bilo je takrat število delujočih oseb na koru šest, in toliko jih
poje tudi še danes (2 soprana, 2 alta, 1 tenor, 1 bas). Ker so bile po odhodu g. prednika mojega okolnosti take, da je neobhodno trebalo vodje (tedanji organist ni bil za to), poprijel sem se, akoravno težko, za nekaj časa vodstva in podučeval sem redno po zimi ob nedeljah popoludne v cerkvenem petji; pred velikimi prazniki sim in tje tudi med tednom. Pri slovesni službi božji hodil sem kolikor mogoče tudi sam na kor. Peli smo o večjih praznikih večjidel vse latinsko. Muzikalij za posamne dele sv. maše bilo nam je na razpolago pri g. Lavtižarju, deloma tudi pri cecilijinem društvu Kranjske dekanije. Da smo peli latinsko večinoma tudi vloge, za to je skrbel tudi moj prednik, ki je za celo leto o večjih praznikih preskrbel dostojnih in primernih muzikalij. Za navadne nedelje poprijeli smo se z veseljem ravno izišle „Cecilije", iz katere smo se z lahkoto naučili komad za komadom, tako da danes — čez leto dni — iz „Cecilije" večinoma vsako pesem precizno na koru pojemo.
Veliki teden peli smo enoglasno koralno mašo. Posebej pa smo se pripravljali prav pridno na redko slovesnost 251etnice č. g. župnika in njegovih sošolcev, katero smo praznovali 29. julija. Program za slovesno službo božjo Vam tu načrtam:
Festum s. Marthae Virg. — Tantum ergo (P. A. Hribar). — Kyrie, Sanctus in Be-nedictus iz Preis-Messe „Salve Regina", auctore K. Stehle. — Gloria iz „Missa s. Caeciliae" auctore J. Benz. — Graduale „Specie tua" in offertorium „Filiae regum", 4glasno od Fr. Witta.—AgnusDei, 3glasno, zložil Fr. Arnfelser. — Te Deum laudamus, zložil A. Foerster.
Prejšnji dan popoludne pri slovesnih večernicah peli smo „Magnificat", zložil Joannes Guidetti.
Reči moram, da se je posebno o tej priliki petje prav dobro izvršilo na občno za-dovoljnost in spodbudo.
O sv. Jurji dobili smo novega organista g. Janeza Hodnika, kateri sedaj petje redno podučuje ob nedeljah. Upam, da bode postal s pridnostjo in veseljem, katero kaže za cerkveno reč, s časom prav dober organist in da začetek, ki je storjen v Šentjurji oziroma cerkvenega petja, ne bode izginil. Sedaj se vadijo pridno iz druzega dela „Cecilije" in Čredo iz latinske maše od Molitorja. Tudi dva mladenča začel je podučevati, da bodeta pozneje pristopila drugim v pomoč na koru.	Andrej Karlin,
(Dalje sledi.)	kapelan'
Dopisi.
Iz Ljubljane. — Svet v vsih strokah napreduje; tudi v orglarstvu nij zaostal. Če beremo, da je v 10. veku škof Elfeg za Winchestersko stolnico dal „orjaške" orgle postaviti, katere so imele 10 (reci: deset) tast, 26 (reci: šest in dvajset) mehov, ki jih je 70 mož v potu svojega obraza tlačilo, in ako tem orglam primerjamo one, ki so bile pred par leti postavljene v Londonski Albert -Hall-i za 4 manuale in pedal, se 111 glasečimi se spremeni in z nad 9000 piščali, katere dobivajo sapo po pritisku dveh parnih strojev: reči moramo, da je napredek v izdelovanji orgel res velikansk. Komu niso znane (da jih le nekoliko omenim) iznajdbe 19. stoletja: jeka, pnevmatični vod, mikrometer, založni meh i. dr., iz najnovejšega časa pa sapnica na pipe (Rendenbrock-ova), sapnica na bate (Sonre-ova) in Weigle-ove elektro-magnetične orgle? Kateri orglar in orglavec ne pozna slovečih imen: Cavaille-Coll v Parizu, E. F. Walker v Ludwigsburgu in Fr. Ladegast v Weissenfels-u ? — Vse drugo pustim na strani; le zadnja dva orglarja, katera med seboj tekmujeta, naj t£i prav kratko omenim. Walker je zaščitnik sapnic na stožke*), Ladegast pa zagovarja sapnice na vlake. Nij moja naloga presojevati, kateri da ima prav; kajti nij je luči brez sence in tudi v tej pravdi vtegne biti resnica v sredi. Smelo pa trdim,
*) Katerih pa Walker nij izumil. Po dr. Reiterjevih preiskavah vtegnejo biti baje bizantinska iznajdba, in po njegovi trditvi je sapnice na stožke izdeloval že sredi minulega stoletja Hausdorfer v Tiibingen-u. Vred.
da oni mojster gotovo črno v tarči zadene, kateri zna dobre orgle staviti po obeli sestavah, se sapnicami na vlake in se sapnicami ua stožke. In imamo ga v naši deželi tacega moža: g. F r. G o r š i č a, orglarja v Ljubljani. Čč. čitateljem so dovolj dobro znane razne Goršičeve orgle sfe sapnicami na vlake; št. 10. „C. Gl-a." je prinesla jako pohvalno oceno Koflacli-skih orgel, kateri nij treba nič dodati, a na katero se z mirno vestjo smemo zanašati, kajti spisalo jo je tuje, toraj glede g. Goršiča gotovo pravično pero. G. Goršič bi se bil lahko zadovolil z dosedanjimi vspehi, a tega nij maral, marveč je hotel pokazati, da je tudi kos izdelovanju sapnic na stožke. Postavil je meseca oktobra v župnijsko cerkev Borovniško orgle z dvema manualoma in enim pedalom. I. in II. manual imata po 56 tast in sapnice na stožke; pedal 25 tast na zaklopnice brez vlakov.
Dispozicija je naslednja:
I.	man. 1. Principal 8' od Fis 8' v licu, 6 nižjih pišča.1 iz lesa, 50 cin. 2. Violon 16', od druge oktave pričet, 6 les. 38 cin. 3. Dvojna flavta 8' (zaprt) in lesen. 4. Gamsov rog 8', prva oktav iz dv. flavto sklenjena, 44 cin. 5. Oktava 4', vsa cinasta, 56 cin. 6. Harmonična flavta 4', ravno tako, 56 cin. 7. Superoktava 2', 56 cin. 8. Kornet 2-ni 2V3', l'/3', 93 cin. 9. Mikstura 3-na 2', l'/3', 168 cin.
II.	man. 10. Goselni principal 8', 12 les. 44 cin. 11. Cevna flavta 8', 12 les. 44 cin. 12. Salicional 8', nižjih 6 glasov iz cevne flavte izvzetih, 6 les. 44 cin. 13. Flavta-dolce 4', 56 cin.
V pedalu. 14. Subbas 16' (zaprt), močne menzure in inton., 25 les. 15. Oktavni bas 8' (odprt), močne menzure in inton., 25 les. Potem so registri (Nebenziige). 16. Ma-nualni sklep. 17. Pedalni sklep, za I. man. in za II. man. 18. Zvonec (Calcantenzug) in eden zbiralnik (Collectivtritt) za vse spremene in sklepe.
Podpisani je večkrat imel priliko, teh z vso natančnostjo izdelanih orgel posamezne dele, kakor tudi skupno izvršitev doma in v Borovnici pregledati in poskušati. Ne le on, ampak tudi veljaki v tej stroki pripoznajo, da je napredek, ki ga je mojster Goršič s tem najnovejšem delom dokazal, v resnici občudovanja vreden-. Mehanika je v vsih delih jako lahka in za igranje zelo pripravna. Posamezni glasi so gledč značaja izvrstni, kakor smo jih že od Goršiča dobiti navajeni, in sicer taki, da se menjevaje ali pa skupno, nežni, ginljivi, pa tudi veličastni in mogočni čujejo. Blago je vsestransko fino in primerno trdno. Cin je močen in izredno lep. Igralna miza in ureditev spremenov ste tako pripravni, da se orglavcu zdi, kakor bi sedel pri glasoviru; tu se nij treba stezati in spenjati do druge klavijature in do spremenov, tudi teče vse tako gladko, da je igralec, vajen trših orgel, skoraj osupnjen. Nij me volja, za g. Goršiča reklamo delati, ker je ne potrebuje, niti on niti njegova dela, katera se sama hvalijo.	L. Belar.
Iz Kr. — V 16. dan oktobra t. 1. so bile velike, cerkvi primerne nove orgle dodelane in po stolnem kapelniku gosp. Anton Foerster-ju na prošnjo velečast. gosp. župnika v pričo obilnega občinstva poskušene in jako dobro sojene.
Gg. Zupan-om, staviteljem orgel, se je ob tej priliki dajalo javno priznanje, da zares vrlo napredujejo. Intonacija orgel je jasna, spremeni popolnem značajni, kakor imena kažejo.
Ker je „C. Gl-a." V. letnik g. Zupan-ovo sostavo orgel na stožke uže popisal, bi bilo odveč, Bistriške orgle, katere so enako izdelane, natanjčneje popisovati.
Vnanjost orgel je lična, prospekt orgel pa je razdeljen na 2 strani. Glavne orgle, t. j., I. manual, stoje na levi strani kora, oddaljene od II. manuala, v katerem ima tudi pedal prostor, 10 metrov. Na sredi kora stoji lično izdelan igralnik, okrog katerega imajo pevci mnogo prostora. Igra na obeh manualih, pedalu, odpiranje spremenov, zbiralnikov se vrši jako lahno in začudno gladko in tiho.
Dispozicija je sledeča:
I. manual (54 tast): 1. Principal 8', 42 cin., 12 cink. 2. Bordon 16', 54 les. 3. Gamba 8', 42 cin., 12 cink. 4. Gedeckt 8', 54 les. 5. Wiener Flote 8', 18 cin., 36 les. 6. Dolce 8', v prospektu. 7. Octave 4', 54 cin. 8. Flote 4', 36 cin., 18 les. 9. Mixtur 4, vrste 2V> 216 cin.
II. manual: 10. Geigeuprincipal 8', 40 cin., 14 cink. 11. Flute harmonične 8', 29 cin., 25 les. 12. Aeoline 8', v prospektu. 13. Dolce 4', 54 cin.
Pedal (27 tast)-. 14. Principalbas 16', 27 les. 15. Subbas 16', 27 les. 16. Octav-bas 8', 27 les. 18. Cello 8', 27 cink.
Zbiralniki: 18. Manualni sklep. 19. Pedalni sklep. 20. Oktavni sklep. 21. Mezzo-forte. 22. Forte. 23. Piano.
Omeniti nam je še, da imajo nižji toni spromena namesto lesenih piščali cinkaste, da se s tem ohrani spremenu enakomerni značaj. Cena je nizka — 2150 gld.
Razne reči.
—	Njih emin. kardinal Bartolini je dne 28. nov. 1884. 1. preč. g. dr. Fr. Wittu, glavnemu predsedniku nemškega Cecil. društva, pisal preimeniten list, v katerem pravi, da so sv. oče Leon XIII. v veliko tolažbo svojemu srcu prejeli poročilo o nemškega Cec. društva mogočnih napredkih glede zboljšanja cerkvene glasbe in iztrebljenja nedo-stojnostij, ki so se bile urinile v sveto liturgijo. Enako je veselilo sv. očeta slišati o zadnjem občnem zboru v Mogunciji, kjer se je mnogo reči sklenilo v prospeh društva. Da bi Cec. društvu svojo naklonjenost in milost skazali, dovolili so, da sme ono pred koncem 1. 1884. praznik sv. Cecilije ponoviti tisti dan, ki si ga samo izvoli — izvzemši sv. večer, Božič in 3 naslednje praznike. Vsim onim društvenikom, kateri bodo po skesani spovedi in vrednim sv. obhajilom v namen Nj. Svetosti za povišanje in mir sv. Cerkve ter za zatiranje krive vere molili, dovolijo popolnoma odpustek. Konečno podele vsem članom Cec. društva svoj apostolski blagoslov.
—	PriPustetu vRatisboni je prišel na svitlo Fr. Haberl-ov Caecilien-Kalender za 1. 1885. Znanstveni in podučni del ima naslednje članke: 1) Das Kunstschone in der Kirchenmusik nach dem hI. Thomas and den Commentaren des Kardinals Cajetan und Suarez von P. Th. Schmid. 2) Ein Singknabeninstitut von P. U. Kornmtiller. 8) Rede IIaberl's in Mainz. 4) Die Auferstehungsfeierlichkeiten nach dem Sacerd. Rom. (zgodovinsko) von Dorner. 5) Dies irae von Baumker. 6) Predigt Dr. Heinrich's in Mainz. 7) Huc-bald's Schriften von P. U. Kornmtiller. 8) Joh. Matheson, biograf. Skizze von Fr. H. H. — Zabavni del ima dva spisa in nek Oglasni madrigal od I-Iassler-ja. Tudi ta letnik je vreden naslednik prejšnjim; zlasti prvi članek se odlikuje. Pri „Matheson"- u je mnogo izvirnega teksta, kateri se da jako prijetno brati. — Dobi se v katoliški bukvami v Ljubljani, iztis po 78 kr.
—	f Ignacij Traumihler, za zboljšanje cerkvene glasbe mnogozaslužni kapi-tular in skoz 32 let regens chori št. Florijanskega samostana, je dne 12. oktobra t. 1. v 61. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Poveličevanje Najvišega in njegovega hrama, vredno obhajanje sv. daritve s čisto, plemenito in liturgično glasbo mu je bil smoter, kateremu je vse svoje življenje žrtvoval. Kateri Cecilijanec ga ne pozna in kdo bi mu iz dnž, srca ne želel: R. I. P. I
—	Kitajska škala ima samo 5 tonov c, d, f, g, a. Toraj je zelo težavno, za Kitajce cerkveno petje po gregorijanskem vzoru sestavljati. Nedavno je holandsk duhovnik, Beltjens po imenu, v navedenih 5 tonih zložil mašo, katera je (kakor Augsburger Post-zeitung 2. oktobra 1884 piše), Kitajcem prav všeč.
Dopisnica vredništva lista: Vsem p. n. gospodom naročnikom, in gospodom dopisnikom še posebej, prisrčna hvala in srečno novo leto! — G. —d— na G.: Tudi letos ne bode mogoče, ker bi več škodovalo nego koristilo; poglejte II. Tim. 2, 23.
D^"" Današnjo 1. številko pošljemo vsem p. n. gosp. čitateljem lanskega letnika. Nadejamo se, da jo bodo vsi sprejeli; ako bi jo pa kdo ne hotel več prejemati, ga naj-vljudnejše prosimo, naj si naslov s kazalom 7. letnika obdrži, ker je še njegova lastnina: ta list pa s prilogo naj blagovoli nazaj poslati, da bodemo vedeli, pri čem da smo.
Pridana je listu 1. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez G-njezda, — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.