MIRKO VAUDA: Kaj pa mi in razdelitev veleposestevl Že dne 25. februarja t. I. je naša beograjska vlada sklenila in izdala prehodne odredbe za pripravo agrarne reforme. Skoraj neverjetno se mi zdi, da se k tem odreabam iz naših krogov še nihče ni oglasil s kakim člankom k besedi, kjer bi razmotrivai naše morebitne interese ob lei izredno važni reformi. »Sem dolgo tipal in se bal« ter čakal, da o tem izpregovori kaj več drugi, na letih in spretno- stih bogatejši tovariš. Moje skromne vrstice smerijo zasedaj le na to, da kot »paiica v srsenovo gnezuo« zbudi zanimanje in souaeiezoo ob tosnovneni raztuisianju. S y. omenjenih oureoo pravi: »vsa veleposestva na teritonju kraijestva Stlb se raziascajo. Ud njiii povrsine se bo daia zenuja onim arzavljanora, ki se bav:jo z ouuelovanjem zeinije ter zeralje spioh mrnajo aii je niinajo v dovouni men ita. beseae oa vejice dalje je treba natiincneje pogieaati. ueiežni boao torej raziasutve veieposestev kot kupci, oziroma najemniKi v prvi vrsti kiiietijSKi UJojjeaeiSKi, vmorejsKi, sadjerejski rn gu~ zaarsKij ueiavci, ki ne razpoiagajo z lastnmii posesivi. iaKo oo preiiinoKUU uana zazeuena priiika m ubeaem tezKa naioga, na lasmo korist pa tudi oojtovornost pnceti z lastnun gospoaarstvoin. uoseaaj ustanovijeae raznovrstne kineujs>K.e soie mso mugie lzobraziti vzornni Kmetuvaicev v zauostneni stevilu. Kaj pa :>eie scaaj.-' iNa^a ju&osiavija uaj ui una v prvi visti urzava agraicev; agiaina reiorma uu ji usivunm neDroj iiuvin, Sitmustoiimi Kineiovaicev, ki so aoseuaj ueiiiu Kut zdpubienu s prav majuiio ua^ovoinustjo pou nauzuibivora svojm gubljuuitijev. ivuko gurusiusien raziuceK jc io proti raziiiciiiin v piej^nii, ooij inuusinauii Avbinjn x-ncut; se lorej za le le avM popoiuc sainosiojnosU! Kuo pa je tisn, ki naj prvi pomaga izvleci ta voz iz oiatar lo je in oo — noces - noces - moias - spet ta »ijuoijena« Ijuusha soia. sicer je to italc prav! csaj je za vsahogar ravuo uucu>K.a soiu prvo in vecinoiim zaunje lzobrazevan6ce. Arnpak ugiejuio si iiase soie natancneje kot bouoca KmeujsKa lzobrazevausm. Poslopje s streuo ui, recnno, biio tu. ^je pa nocemo piaKucno, vzorno m nazorno gojiti poije, vinograa, arevesnico, travniK, gozu, z,t:ienjauni m cveticni vrt aa.Y Mar naj nouimo preninogin obdeio- vainin poizKusov ueiat na tuja soseuna zemijišcar' iMiiet se nam bo na take »poizKuse« na uspevanje au neuspevanje v svojem interesu lepo zanvaiii. Mar pa naj nadomescajo polje, vinograae, arevesnice itd. naši maiiini šoiski vrtiči^ bmešno! v premnogin siučajin celo zemijisca, v katenti naj bi gojni šolske vrtove, za vrte splon niso sposobna, teniveč kvečjemu za pašnik ali stavbišce i. si. Veieposestva pricne država kmalu deliti. Res, da blizu mnogih šol ni veleposestev in tako po hipnem mnenju marsikatera šola ne bi bila deležna dodelitve takih zemljišč. A tudi tem težkočam se potom menjave lahko odpomore, recimo: Posestnik iz občine, kjei- tako veleposestvo leži ima v naši občini zemljišče, ki bi ga zamenjal z onim delom, kateri naj bi bil prisojen naši šoli. Ali: blizu šoie leži, za kmetijski pouk dovolj veliko ter pripravno zemljišče. Treba bo zato začeti vsestransko preiskovati, li bi posestnik tega prvotnega zemljišča po verižici bližnjih, malo in naposied jako oddaljenih sosedov vseeno ne izmenjal tega zemljišča, čeprav z drugim, tretjim itd. sosedom, katerih poslednji bi pravzaprav po tej menjevalni akciji šele dobil naši šoli na razpolago dani del razlaščenega veleposestva. lakih in sličnih primerov več bodo gotovo nudile prilike. Taka, šoli dodeljena zemljišča bi bila seveda državna last. Gospodarski vodja bi naj bil seveda šolski vodja. Pridelek naj bi se razdelil učnim osebam ter šolarski kuhinji. Marsikateri učni osebi bi bilo jako ustreženo, če bi se ji gotovi del tega zemljišča naravnost odkazal v obdelovanje in užitek. Saj bi si tam lahko pridelala najnujnejša živila, kakor zelenjad, krompir, repo itd., redila lahko nekaj svinj in perutnine ter tako nebi trebal beraško stikati za najetimi brazdami in ogoni pri kmetih ali kupovati z bornimi krajcarji živil pri sosedih, ki si štejejo taka prodajanja le v velikodušne dobrote, če ne celo v darove. Z eno besedo: Kakor župnijska, cestarska, orglarska itd. posestva, t e m b o 1 j upravičena bi bila šolska posestva, zakaj ta bi obeneni odgovarjala splošnim interesom, namreč kot kmetijsko izobraževalna in preizkuševalna zemljišča za z umom in roko učečo se mladino. Vabim tovarišice in tovariše, da začnd o tem takoj ter še bolj temeljito in obširno razpravljati kakor jaz, katerega vrste naj bodo še enkrat le »palica v sršenovo gnezdo«!