THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec JPRVl SLOXENSKI LIST X AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. V CHICAGI« NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. Ste v. (No.) 85. CHICAGO, ILL., SOBOTO, 30. APRILA — SATURDAY, APRIL 30, 1927. LETNIK XXXVL enajst oseb je bilo ranjenih pri koliziji dveh vozov cestne železnice v gary. — oba voza sta se vnela; med potniki je nastala panika. — vzrok nesreče, gosta megla. KIP PERFEKTNEGA OTROKA. POLOŽAJ V POPLAVLJENIH KRAJIH. Dve župniji, St. Bernard in Plaquemine v nevarnosti pred poplavo, ko bodo razstrelili nasip v bližini mesta New Orleans. Kolizija na Mi železnici v Gary. - Posledice poplave. Gary, Ind. — V četrtek zjutraj olj G. uri sta v ^osii me^li skupaj trčila dva voza cestno železnice; enajst potnikov je bilo ranjenih. Vsled trčenja sta se oba voza vnela, kar je paniko mod potniki le še povečalo. Kari je ogenj popolnoma uničil, predno so prispeli gasilci na lice mesta. Da ni bila nesreča še večja, je zasluga L. Cable-ja, voznika ene kare, ki je skozi gosto meglo uzrl na isti progi proti njemu vozečo karo. V zadnjem trenutku je z naglico za-, vrl, odprl vrata in potnikom v» l«'l na j hitro poskakajo iz kare, kar so storili, predno sta kaii zadeli skupaj. Kar je bilo ranjenih, jih je bilo v drugi kari, katere voznik je bil Emil Koutski. Ranjence so nemudoma prepeljali v bolnišnico, j kjer so dobili hitro pomoč, ve-« ina jih je takoj nato odšla domu; težko ranjen ni bil jiihče. Uradniki kompanije cestne železnice so takoj uvedli preiskavo po vzroku nesre-iT, Nesreča se je zgodila na Kili h ave., blizu Pennsylvania železniškega križišča. REVOLUCIJA V MEHIKI NEIZOGIBNA. San Antonio, Tex. — Nadškof Leopold Ruiz v Flores. ki bi! poleg drugih višjih duhovnikov izgnan iz Mehike, je rekel, da je revolucija v Mehiki neizogibna. Drugega izhoda ni. ker je vernemu ljudstvu odvzeta svoboda do najdragocenejše pravice, Boga po: ; voje častiti. Med drugim povit ar j a tudi nadškof Ruiz, da katoličani nočejo vojne z no-beno vlado; pravice do verske svobode si pa ne pustijo jemati. f'e ne gre drugače, so pripravljeni si isto izvojevati z1 orožjem. 2e zdaj je več držav v Mehiki, v katerih se bije boj za te pravice. Nič drugega še ne manjka, kakor nvoža, ki bi vzel v roke vodstvo križarske vojske in isto vodil od boja do zmage. -o- MLEKARSKI VOZNIKI DOBILI POVIŠANJE PLACE. Chicago, 111. — Zastopniki unije mlekarskih voznikov so v sredo zvečer na seji obvestili svoje člane, da so dosegli z njihovimi delodajalci sporazum za povišanje plače, in sicer, tedensko $5.00. Dosedaj so imeli vozniki $45.00 na teden in provizijo. Nova plača pride v poštev 1. maja. Ni pa še gotovo, če ne bodo vsled tega prizadeti konsumenti. Lastniki velikih mlekaren bodo imeli še tozadevno zborovanje, ni izključeno, da bi mleko ne podražili za 1 cent pri kvortu. Večina je mnenja, da ostane mleko pri stari ceni, to je po 14c kvort. -o- — Sao, Paulo, Brazilija. — Carlos Campos, predsednik države Sao Paulo, je v tukaj-finem mestu preminul. New Orleans, La. 23. aprila. — Jutri, v petek, 29. aprila, bodo razstrelili veliki nasip I južno od mesta New Orleans, da bi rešili mesto pred poplavo. Izvedenci pa pravijo, da je še vseeno nevarnost za mesto. Nevarnost je tudi za dve; župniji, St. Bernard in Plaque-; mine. Tukaj so se ljudje zoper-stavili vojakom, ki so prišli z , [ukazom, da morajo prebivalci j zapustiti svoja domovja, za katera je gotovo, da bodo preplavljena, ko bodo razstrelili nasip. Na De La Croix otoku, kjer je bilo 150 družin, ki se niso hotele umakniti iz svojih hiš, so imele oblasti velike sitnosti, da so k on eč n o vendar privedli ljudi do tega, da so se podali in umaknili. _ n_____ DRUŽINSKA TRAGEDIJA MED IGRALCI. Zabava, ki je trajala pozno v ! noč, katero so priredili kino igralci, je imela tragičen konec; igralec mrtev, njegova žena v ječi. Hollywood, Cal. — V holly- woodski koloniji kino igralcev se je v sredo ponoči odigrala tragedija, katere žrtev je po-, stal Tom Kerrick, igralec, u-1 strelila ga je njegova žena ;j vzrok pijača in ljubosumnost. Kino igralci so se zabavali v j hiši Kerricka, kjer so tudi veliko pili. Kerrick je dvoril ne-' ki drugi igralki, kar pa ni bilo! po volji njegovi ženi. Potegnila je revolver in moža ustrelila. Na policiji je dejanje priznala. Kerrick je bil star 32 let. To je že tretji umor v Hollywood med igralci v teku enega meseca. STALIN JE ŠEL V POKOJ. Moskva, Rusija. — Josef Stalin, generalni tajnik ruskih boljševikov, ki je vladal kakor car v Rusiji, je od svojega mesta odstopil. Kot vzrok se navaja, ker postajajo posli vedno težji, da si želi pokoja. LETALSKA NESREČA. Rantoul, 111. — Poročnik Stewart W. Towle Jr., je krožil s svojim letalom nad Cham-paigne. Ko se je nahajal v vi-sočini 1800 čevljev, se je letalo vnelo, tako tudi obleka letalca. Stewart je skočil iz letala s padalno pripravo; zgle-dal je, kakor živa goreča bakla. Srečno je priletel na zemljo, zadobil je le lahke poškodbe, letalo je uničeno. širite "amer. slovenca* Ernesto Peruggi, kipar, ki ga vidimo na sliki, je dovršil doprsni kip male Mildred Marcia Pinkenfeld iz Brooklyna, N. y., staro 16 tednov. Petnajst zdravnikov, ki jo je preiskalo, je izjavilo, da je Mildred najbolj perfektni otrok, kar jih živi v Ameriki. DELAVSTVO PROTI DRŽAVNI POLICIJI. Vodstvo illinojške državne delavske federacije se je izreklo proti vojaškemu vežba-nju v šolah in proti državni policiji. —o— Springfield, III. — Illinois State Federation of Labor, katere predsednik je John IT. Walker, odločno nasprotuje predlogu za državno policijo, katero naziva kozake, ki bi v slučaju stavke bili orodje kapitalistov. Predsednik Walker je tudi proti vojaškemu vežba-nju v šolah. Prišlo je vsled te-1 ga do ostre debate v zakono-j dajni zbornici, pri kateri je' Walker krepko odbijal vse na-j pade na nasprotnike policij-j skemu predlogu in vojaškemu i vežbanju v šolah, katero je1 zagovarjal poslanec F. Q. Ren-! nick iz Buda. Walker je rekel.| da delavstvo zato nasprotuje vojaškemu vežbanju v šolah,I ker se s tem razvija militari-1 zem, in davkoplačevavci morajo nositi breme prisiljenega vojaškega vežbanja. Zagovorniki predloga za državno policijo se sklicujejo na številne roparske napade na banke in pravijo, da je taka policija potrebna. EKSEKUCIJA 18 KITAJSKIH KOMUNISTOV. Peking, Kitajsko. — Lita-čao, znani kitajski komunist in sedemnajst njegovih pristašev, katere so zasačili v poslopju sovjetskega poslaništva v Pekingu, so v četrtek na dvorišču policijske postaje obesili. VELIKA TATVINA DRAGOCENIH SLIK V MOSKVI. Moskva, Rusija. — Pet svetovno znamenitih slik, ki so cenjene na $350,000, so tatovi izrezali iz okvirjev v galeriji Aleksandra III. Za tatovi ni sledu. — Washington, D. C. — Stric Sam je na škodi okrog 100 milijonov dolarjev, ker nekateri ne plačajo dohodninskega davka, kakor bi morali. [ KRALJEVSKA VDOVA IŠČE V AMERIKI ŽENINA. Baronica de Vaughan, vJova po belgijskemu kralju Leopoldu, ki je zaigrala svoje imetje, pride v Zed. drž. Pariz, Francija. — Baronica de Vaughan, vdova po belgij-1 skemu kralju Leopoldu, za katero trdijo, da je še krasotica, stara 42 let, se je odločila, da pride v Ameriko, kjer ima u-panje, da bo dobila bogatega ženina, ker je svoje veliko imetje, katero ji je zapustil soprog, zaigrala. Baronica de Vaughan je bila prodajalka v Parizu. Ko je bil nekoč tam belgijski kralj, se je v njo zaljubil. Kmalu, nato jo je vzel v Belgijo, kjer j je živela v palači v bližini Bru-| selja, o kakršni se ji preje niti sanjalo ni. Ko je kralj ležal na1 smrtni postelji, se je z njo poročil. Ko je umrl je dobila po; njemu $5,000,000. Imela sta* tudi dva otroka, katerima jej Leopold zapustil vsakemu po $1,000,000. "Amerika je dežela upanja, in bodočnosti," tako je nedavno rekla baronica svojim pri-' jateljem. "Tja grem, kjer u-pam, da bom dobila ženina, ali karijero, najrajše seveda, ženina." — Pittsburgh, Pa. — Mrs. Roxie Mumford, stara 42 let, je bila aretirana, ker je svojega moža udarila po glavi z valarjem in ga ubila. Rekla je, da je storila to v jezi, ker jo je mož vedno kregal. — Greenville, Miss. — Poplava nič ne ovira mladih parov, ki si žele zakonskega jarma. V tukajšnem kraju sta se poročila George Crittendem in Miss Hebe Smythe, oba iz boljših tukajšnih rodbin. Zup-nišče, kjer se je vršila poroka, je bilo vse na okrog obdano od vode. — New York, N. Y. — Paul Oliver, je ukradel avto in pobegnil. Pekoča vest mu pa ni dala miru, šel je na policijo in se javil. Dobil je dve leti zapora. KRIŽEM SVETA. — Aurora, 111. — Prohibicij-ski agenti so v tukajšnem' dolenjem delu mesta preiskali štiri lokale, našli so velike množine prepovedane pijače, katero so zaplenili. Plen je vreden več tisoč dolarjev. — Los Angeles, Cal. — Mrs. McPherson, evangelistinja, katere imetje cenijo na $70,000, ima tudi precej dolga, radi česar jo tožijo. Največ dolguje advokatom, ki so jo zagovarjali, ko je bila obdolžena, da1 je lagala, ko je rekla, da so jo mehiški banditi ugrabili. | — Iron River, Mich.—Stir- I je bratje George Borns druži-' ne so v teku štirih let poro-1 ročili štiri sestre iz družine A. I Olson. Miss Effie Olson in O- j liver Borns, ki sta bila poroče- i na v sredo, sta najmlajša od obeh družin. — Chicago, 111. — V kari na State cesti med Washington in Madison je izbruhnil ogenj, potniki so se silno prestrašili, vendar so se rešili na varno, ne da bi se komu kaj zgodilo. — Beri in, Nemčija. — Iz Varšave poročajo, da je poljska. vlada začela stopati na , prste komunističnim agitatorjem. Policija je aretirala 60-rdečkarjev, med temi 14 u-radnikov sovjetskega poslaništva v Varšavi. | — New York, N. Y. — Par-nik Asu tri as, ki je prispel v sredo v tukajšno pristanišče, je pripeljal seboj dva leva, katera je podaril župan mesta Johanesburga v Južni Afriki, predsedniku Coolidgeu. — Wieseman, Alaska. — Stric Samova zračna poštna služba je začela operirati tudi v severnopolarnem okrožju. V | četrtek je prispel iz Fairbanks i v Wiseman letalec s pošto, ki bi sicer prišla semkaj šele me-; seca julija. PROTEST PROTI ZVIŠA-| NJU MEZDE ŽELEZNI-! CARJEM. Zapadne družbe pravijo, da ni misliti na to, da bi plačo železniškim uslužbencem zvišali. — Šestdesettisoč železničarjev prizadetih. Chicago, HI. — V sredo se je začelo zasliševanje pred odborom za posredovanje o zahtevi železniških uslužbencev iz zapada ob reki Mississippi, za povišanje plače dnevno $1.00. Predsedniki železniških družb, so dobili od svojih zastopnikov obvestila, da ekonomične razmere na zapadu nikakor ne dopuščajo, da bi se zahtevi železničarjev ugodilo. Nasprotno, družbe morajo gledati na to, da stroške zmanjšajo. To je vedno stara pesem, kadar se delavci potegujejo za zboljšanje svojih gmotnih razmer. Prizadetih je šestdesettisoč sprevodnikov in železničarjev. Zanje se poteguje L. E. Shep-pard, predsednik organizacije sprevodnikov. Družbe zastopa H. A. Scandrett, ki je na zahteve Shepparda odgovoril, da ni misliti na to, da bi kompanije zahtevam ugodile. Iz neodrešene domovine. GOSPODARSKEMU PROPADU ISTRSKEGA KMETA BO SLEDIL NARODNI PROPAD. — VOJAKI NE SMEJO CITATI SLOVENSKE LISTE. — D R U G E ZANIMIVE VESTI. Izžemanje slovenskega kmeta. Primorski kmet je na robu gospodarskega propada; jasno je, da sledi gospodarskemu neizogibno tudi narodni propad. |In gospodarska politika faši-(stovskega režima na Primorskem je usmerjena prav v tem pravcu. Uničiti je treba slovenskega kmeta najprej gospodarsko, narodno ga potem ne bo jtreba več. Naj navedemo danes samo en primer, t. j. kako se iztirjujejo hišni davki. Po ;zakonu so tega davka proste [kmečke hiše, ki ne služijo drugi obrti. Zakon je jasen. Pa jkaj se je dogajalo na Krasu in iv nekaterih krajih v Istri? Iz Trsta so prišli davčni uradniki, |vzeli s seboj občinskega tajnika in šli s kmetom "glihat": Plačate 30 lir? Ne morem. Pa vsaj 20! Ne morem. No, 10 boste pa plačali, saj tako boste drugih davkov prosti. Kmet se je vdal in podpisal za 10 lir. Pozneje je prejel plačilni nalog kar za 20 lir. Naznanil je re-Ikurz. Odgovor: Davek vam je ! bil odmerjen na podlagi lastne prijave. Končni rezultat je ta, da plačuje del Krasa in Istre hišni davek, medtem ko so drugi poljedelci davka prosti. — Nič manj kričeč je naslednji primer. Cerkovniku, ki že mora plačevati radi te svoje "obrti" (!) dohodninski davek, je dav-kar naložil 50 lir hišnega davka. Cerkovnik je rekuriral, češ j da je pravzaprav kmet in da je zanj služba v cerkvi čisto postranska, ki danes sploh nič ne nese. Klicali so ga na davkari-! jo. Cerkvenik je vse to uradni- s [ku razložil. Ta ga je pričeli zmerjati, da je predrzen in ga ! odslovil. Rekurz je bil zavr- \ njen in cerkovnik je moral pla- i čati za tri leta nazaj davek j (150 lir) ! Denar mu je posodil g. župnik. Slovenski listi prepovedani vojakom. Te dni se je pripetil v Spezi-ji dogodek, ki nam dokazuje, da je slovenskim vojakom v | resnici prepovedano čitanje slovenskih listov in sicer pod strogo kaznijo. Nekemu slovenskemu vojaku je prihajal slovenski tednik s Primorskega. Predstojniki so klicali vojaka na odgovor. Njegova pojasnila, da se ne gre morda za kak o-pozicijski list, niso nič izdala. Fantu je poveljnik prisodil dva dni zapora. Plaz ga je zasul. V nedeljo, 3. aprila je sneženi plaz, ki se je utrgal z Bele IPeči, potegnil za seboj uradnica tržaškega Lloyda Klavdija Kasa, ki se je podal v gore z jbratom odvetnikom na smučka-nje. Smrtna ko«a. V četrtek, 7. aprila je umrl" v Bazovici župnik Ignacij Počivalnik. V Bazovici je služboval celih 19 let, ostali del svojega življenja je posvetil dušnemu pastirstvu v Krkavcih, Sliv ju in {Brezovici. Pri pogrebu je asisti-ralo 10 duhovnikov pod vodstvom mons. Slavca, ki je v ba-zovski cerkvi tudi orisal pokojnikovo življenje. Na grobu je govoril dr. Wilfan. -o- Glavna zasluga istrskega junaka. Pazinski podestat Bruno Camus, ki je bil pravkar imenovan, je že zasedel novo mesto. Fašistovski listi so novemu po-destatu zapeli slavo; orisali so vse njegove dosedanje delovanje za italijansko stran. Kot njegovo glavno zaslugo našteva "Piccolo," "da je vodil fašistovski napad na tiskarno Puč-kega Prijatelja v Pazinu." Kakor znano, so-takrat fašisti tiskarno popolnoma razdejali in od tedaj se list tiska v Trstu. -o- Napad na miličnika v Št. Petru V petek, dne 2G. marca, okoli 11. ure zvečer je nekdo iz bližnjega gozda ustrelil dvakrat na železniškega miličnika Attilio Apolito, ki je stražil zalogo na postaji v St. Petru. .Miličnik je odgovoril z dvema streloma. Šentpeterska milica in karabinerji so skušali izslediti storilca v gozdu, a njihov trud je bil zaman. Bila je gosta megla in deževalo je tudi. Karabinerji so drugi dan aretirali več odpuščenih železničarjev, ki so na sumu, da so izvršili napad. -o- Epilog obmejnega incidenta. Vojaško sodišče v Trstu je zaključilo obravnavo pro; i i finančnim stražnikom, l. i ■:;!-skega leta 10. marca i ■« - -:»»1 i ,mejo med Postojno in ! .0 Lir _________________________$26.50 1000 Lir .........................$52.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakraJšek a čeSark, 4S5 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. aprila 1927. i AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ^ v Ameriki. V Ustanovljen leta 1891. Ishaja rak dan razun nedelj, pon-deljkoT m dnevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: G AN AL 0098. Naročnina: The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098, vsakem oziru potrebna in sicer tako s stališča evropskega kontinenta, ko s stališča Velike Britanije in belega plemena. Ti faktorji imajo tudi največji interes, da pride do te priključitve. Po mojem mnenju ima Rusija mnogo manjši interes, ker je Rusija s svojim velikanskim ozemljem, gospodarsko skoraj nedotaknjenimi zakladi in s svojim skupnim ozemljem, ki ni razbito na več delov sveta, politično, vojaško in gospodarsko tako močna, da je sploh ni mogoče premagati, da se je — če se izrazim po domače — sploh ne da "okol prinesti." Iz izvajanj čehoslovaškega ministra se vidi, kako težko napako je storila Pen-Evropa, ko je mislila, da more živeti brez Rusije. Subscriptions: For one year_______________$5.00 For half a year___..______2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_________6.00 For half a year_____________3.00 DOPISI ranznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč" no, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. KAJ SE GODI V ZAPADNI SLOV. METROPOLI? ATALA. Nazadnje, moja draga hči, je velika napaka v sanjah, ki jih sanja človek o sreči, da pozablja na slabost smrti, ki je združena s človeško naravo. Prej ali slej, kakor bi bila pač tvoja sreča, bi se bilo to lepo obličje izpremenilo v ono enolično podobo, ki jo da grob Adamovi družini: celo Šaktovo oko bi te ne moglo spoznati med tvojimi sestrami v grobu. Ljubezen ne razteza svojega kraljestva preko krste. Kaj pravim! O ničevost vseh ničevosti! Kaj govorim o moči prijateljstva na zemlji: ali hočeš, moja draga hči, spoznati njegovo minljivost? Ce bi kak človek nekaj let po svoji smrti zopet zagledal luč sveta, dvomim, da bi bil z veseljem sprejet celo od onih, ki so največ solz posvetili njegove- mu spominu: tako hitro se stvorijo nove vezi, tako lahko se sprejmejo druge navade, tako naravna je nestanovitnost človeku, tako malo vredno je naše življenje celo v srcih naših prijateljev! Zato zahvali, moja draga hči, božjo dobroto, ki te tako hitro vzame iz te solzne doline. Že se pripravljajo zate nad oblaki bela obleka in bleščeč deviški venec; že slišim Kraljico angelov, ki te kliče: Pridi, moja vredna služabnica* pridi, moja golobica, pridi in vsedi se na prestol pedolžno-sti med vse one hčere, ki so žrtvovale svojo lepoto in mladost službi človeštva, vzgoji otrok in delu pokore. Pridi, skrivnostna roža, in počivaj na prsih Jezusa Kristusa. Ta krsta, svatbena postelja, ki si si jo izbrala, ne bo varana in objemi tvojega nebeškega ženina ne bodo nikdar prenehali. Kakor zadnji dnevni žarek vetrove oslabi in razlije mir nad zemljo, tako je pomi- rila mirna starčeva beseda strasti v prsih moje ljubljenke. Zdelo se je, da je mislila samo še na mojo bolest in na sredstva, da bi mogel njeno izgubo prenesti. Zdaj mi je rekla, da bi srečna umrla, če bi ji obljubil, da posušim svoje solze; zdaj mi je govorila o moji materi in o moji domovini; hotela me je odvrniti od trenutka bolesti, vzbujajoč v meni preteklo bolest. Izpodbujala me je k potrpežljivosti in kreposti. "Ne boš vedno nesrečen," mi je rekla, "če te nebo danes izkuša, te samo zato, da te napravi usmiljenejšega za trpljenje drugih. Srce, o Šakta, je kakor ona vrsta dreves, ki dajejo svoj balzam za človeške rane le takrat, če jih je ranilo železo." Ko je to rekla, se je obrnila k blagovest-niku in je pri njem iskala tolažbe, katere mi je dala ofcnsiti in tako je na smrtni postelji kot tolažnica in sprejemnica tolažbe dajala in sprejemala besedo življenja. Medtem je puščavnik svoje prizadevanje podvojil. Njegove stare kosti so bile od goreče ljubezni podnetene in vedno je vmes, ko je pripravljal zdravila, podkurjeval ogenj in popravljal posteljo, govoril občudovanja vredne stvari o Bogu in o sreči pravičnih. Zdelo se je, da gre s plamenico vere pred Atalo v grob, da bi ji pokazal čudovite skrivnosti. Nizka votlina je bila polna veličastnosti krščanske smrti in nebeški duhovi so bili brez dvoma pozorni na ta prizor, v katerem se je vera sama bojevala proti ljubezni, mladosti in smrti. Slavno je zmagala ta božanska vera in njena zmaga se je zapazila na sveti žalosti, ki se je po prvih izbruhih strasti naselila v najini srci. Proti polnoči se je zdelo, da je Atala o-živela, da bi ponavljala molitve, katere je puščavnik izgovarjal ob robu njene postelje. Kmalu potem mi je podala' roko in mi je s komaj slišnim glasom rekla: "Sin Utalisija, ali se spominjaš tiste prve noči, ko si me imel za devo zadnje ljubavi? O nenavadno predznamenje najine usode!" Ustavila se je in potem je zopet nadaljevala : "Kadar na to mislim, da te naj za vedno zapustim, se srce tako prizadeva, da bi še enkrat živelo, da skoro čutim moč, postati nesmrtna vsled silne ljubezni. Toda, o moj Bog, tvoja volja naj se zgodi!" Atala je nekaj trenutkov molčala, potem je pristavila: "Sedaj mi samo to še preostaja, da te prosim odpuščanja za trpljenje, ki sem ti ga povzročila. Cesto sem te mučila s svojim ponosom in trmo. Sakta, nekaj zemlje vržene na moje truplo, postavi cel svet med mene in tebe in za vedno te osvobodi od teže mojih nesreč." Za leto leto_____$5.00 Za pol leta_____2.50 Za Chicaffo, Kanado in Evropo: Za celo leto____6.00 Za pol leta-____3.00 Ali je Pan-Evropa mogoča brez Rusije? Cehoslovaški minister dr. Hotovec objavlja v zadnji "Pan-Evropi" svoje mnenje o stališču Pan-Evrope do sovjetske Rusije. Med drugim pravi: Nisem niti komunist in niti socialni demokrat; nisem niti I krščanski ali narodni socialist, temveč samo zastopnik gospo- I darskega in socialnega napredka, ki ne more iti ne na levo in j ne na desno, temveč samo naprej. Zaradi tega tudi gineva v ' zadnjem času antagonizem med kapitalom in delom vedno j bolj v velikih podjetjih, v katere se združujejo mali kapitali' ali pa ki jih vodi država ali samoupravna telesa. Nastaja no-' va tretja sila. management,ki razdeljuje delo med kapitalom in i delom. Zgodovina, ta edinstvena učiteljica, pozna sicer na stotine uspešnih političnih preobratov, toda niti enega edinega trajnega uspeha gospodarskih ali socialnih preobratov. V posledicah velikih revolucij se pojavljajo taki poizkusi zelo pogosto (tako po veliki francoski, pa tudi po mali iz 1. 1871), toda vedno so trajali le kratko časa in so končali vedno v po-vratku k staremu, več ali manj zboljšanemu redu. ruski poizkus se bo tako končal, kakor se že danes vidi. Velikanska površina države, neverjetna velikost pre-' obrata in velike razlike v kulturi in narodnemu značaju so lahko umi ji v vzrok, da traja prehod tako dolgo, ko v Franciji koncem 18. stoletja, ko so za Evropo bili sansculotti približno' isto, kar so danes boljševiki. Vsled tega tudi ne morem raz-! merje Pen-Evrope do Rusije presojati le s stališča sedanjih razmer. To tem manj, ker je večina evropskih držav evropsko Rusijo tudi pravno priznala, nekatere pa tudi svoje gospodarske odnošaje s sovjetsko Rusijo zelo sistematično izpopol-1 nujejo. Res ne vem, zakaj bi samo Pan-Evropa sama stala v j kotu. Do tedaj, ko bo postala Pan-Evropa v resnici realna sila, bosta komunizem in sovjetska vlada v Rusiji najbrže že davno končala svojo pesem. Tudi ni Pan-Evropa do drugih držav tako skrupulozna, kakor samo do sovjetske Rusije. V Grčiji so bile cele vlade postavljene k steni (ubite), v Bolgariji so bili ubijani ministri, in v Italiji in Španiji obvladajo diktature, a z vsemi temi državami je Pan-Evropa v dobrih odnosa jih. Ravno tako postopajo pa tudi vse vlade in vsi parlamenti, od katerih ravno zavisi ustanovitev Pan-Evrope. Zato iz vseh teh in še drugih vzrokov ne morem razpravljati o razmerju Pan-Evrope do sovjetske Rusije le s stališča trenutne konstelacije, temveč le s stališča razvoja v bodočnosti. Predvsem pa z gospodarskega stališča. Pan-Evropa je brez Rusije gospodarsko nemogoča tvorba, ki bi bila brez Rusije samo veliki trg za ciljem ne pa tudi obenem brezpogojno potreben produkcijski trg za surovine in živila. Tudi politično je želeti, da se priključi Rusija Evropi. Zakaj iz Evrope izgnana Rusija mora revolucionirati Azijo. To pa pomeni v svojih končnih posledicah brezdvoma polom svetovnega vladarstva belega plemena in v tem je za evropski kontinent največja nevarnost. Današnji dogodki so to že zadostno potrdili. Velika Britanija ne more rešiti evropskega kontinenta, ker je veliko preveč zaposlena z lastnimi skrbmi in ker tudi nima interesa za evropsko celino. Velika Britanija, razkropljena po vseh delih sveta, more svojo svetovno silo ohraniti le z naporom vseh sil, zlasti tam, kjer vlada med tujimi plemeni. Kadar bodo ta delala resen in organiziran odpor, bo Velika Britanija tudi z največjim naporom le težko trajno zmagala. Velika Britanija je v Aziji stalno ogrožena in obžaluje — z ozirom na današnje dogodke v Aziji — morda že da-1 nes posledice svojega, iz zgodovine podedovanega stališča ' proti Rusiji. Smatram zato, da je priključitev Rusije k Pan-Evropi v ' Pueblo, Colo. Po velikonočnih praznikih sem šla malo na agitacijo za list A. S. in povsod se prav pohvalno izražajo, kako se jim list dopade. Zatorej rojaki naročajte ta lepi zanimivi list, če hočete imeti v svojih hišah lepo zanimivo branje in list, ki vam donaša največ novic iz naših naselbin in celega sveta. A. S. se bori za resnico in pravico. Za poročati imam še nekaj, kar se je zgodilo pred nedol-gim v naši naselbini. Pač redek slučaj. Pričakovala sem že, da bo o tem kdo drugi poročal, ki je bolj zmožen peresa kakor jaz, a noben se ne oglasi. Ženin Jack Kastelic in Mary Vodišek bi se imela poročiti. Toda nevesta se je malo slabo počutila in se je podala na operacijo na vratu, za kar se je zdravila tri tedne v bolnišnici. Stanje se ji je pa poslabšalo in je umrla ravno isti dan, ko so se odločili, da bo dan poroke. Prišel je nebeški ženin in jo je odpeljal tja, kjer ni križev ne težav. Res čudna usoda, dneva smrti ti ne pove nobena pratka . . . Na dan 1. marca, ki je bil določen za poroko, je ležala na mrtvaškem odru. Vse je imela pripravljeno, belo obleko, kot živa nevesta je ležala na mrtvaškem odru. Vsak se je zjokal, kateri jo je videl. Dne 5. marca smo jo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti v cerkev Marije Pomagaj in potem na pokopališče ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Za .njo žaluje ženin, stariši, bratje in sestre. | Stariši neveste, kakor stariši |ženinovi, so dve ugledni do-jbri družini. So stalni stari naročniki Amer. Slovenca in Ave jMaria, za kar pokojno hčerko j priporočam vsem v blag spo- 1 min in molitev. 1 Pozdrav vsem čitateljem tega lista širom Amerike in stare domovine! J. Meglen. ; KAJ JE NOVEGA PRI SV. VIDU V AMER. BELI LJUBLJANI? / Cleveland, O. Farani fare sv. Vida so se za Velikonoč jako lepo odzvali, kar se tiče kolekte. Od odrast-lih je bilo darovanega $2,898, od mladine pa znesek $386.86, skupaj torej svota $3,285.05. Vodstvo župnije se na tem mestu prav lepo zahvaljuje vsem dobrim ljudem, onim, ki so pripomogli k najlepšemu redu ob praznikih, nadalje pa tudi vsem odbornikom in kolektor-jem, zlasti pa pevcem za lepo petje pri cerkvenih svečanostih. Pevci so vztrajali do zadnjega. Vsem skupaj iskrena zahvala. V nedeljo, 24. aprila je bila pri fari sv. Vida svečanost prvega sv. obhajila. Vsega skupaj je bilo 216 obhajancev, ki so prvič pristopili k mizi Gospodovi. Bil je v resnici veličasten prizor. Med drugimi se je nahajala tudi neka deklica, ki je z dovoljenjem starišev pristopila v katoliško vero. Na veliko soboto je bila krščena in v nedeljo je prvič prejela zakrament sv. Rešnjega Telesa. Deklica je sedaj učenka 4. razreda šole sv. Vida. Nadalje ste tudi dve odrastli osebi pristopili v katoliško vero in ste postali članici fare sv. Vida. Obenem sta pristopila v nedeljo k sv. obhajilu. To je Mr. Fred Kever, ki se je poročil z Miss Frances Kromar, in Mr. Louis Haller. V nedeljo, 24. aprila po prvi maši se je pričela pri fari sv. Vida 40urna pobožnost, ki se je zaključila v torek večer na kar najsijajnejši način. Pomagali so skoro vsi sosedni slov. čč. gg. duhovniki, zakar jim najlepša hvala! Pozdrav vsem čitateljem tega priljubljenega lista! Faran. SMRTNA KOSA. Granville, 111. Te dni je preminula tukaj 'Miss Rose Novak, 26 let stara, dobro poznana v tej okolici. Morala je na operacijo radi (vnetja slepiča, ki je bila pa že prepozna, kajti slepič se je raz-lil, kar je povzročilo smrt. U-mrla je v bolnišnici sv. Marga- j rete v Spring Valley. Sorodni- | kom sožalje, pokojnici pa R. I I. P.! Poročevalec. ' ODLIČEN ROJAK NA ŽELEZNEM OKROŽJU PREMINUL. Ely, Minn. Zadnji teden je tukaj umrl 'po železnem okrožju dobro poznani rojak Mr. John Gouže v 60. letu starosti. Na Elyu je bival okrog 35 let in je mnogo deloval na društvenem, kakor tudi na političnem polju tukaj-šne okolice. Bil je dolgoletni blagajnik Jugosl. kat. Jednote. Bil je več let mestni alderman, kakor tudi 'imel je več drugih odgovornih mestnih uradov. Tako se grobovi naših pijo-nirjev čezdalje bolj množe v naši Minnesoti. Vsem preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! Pokojniku pa blag spomin in R.I.P.! Poročevalec. -o- STROGA JE SUHAŠKA POSTAVA . . . Ottawa, 111. V tem mestu in okolici so zopet zalotili suhaški agenti več lokalov, v katerih se je dobila kaka kapljica malo močnejše pijače. Kajpada, po suhaški postavi je to velik greh in tak greh hudo kaznjiv. Postava je postava in tisti, ki jo izvršujejo, so natančni in ostri ne glede, če jo že sami tudi izpolnjujejo tako, kakor predpisujejo paragrafelci suhaške postave. Ampak gorje onemu, ki ga za-lote. Sliši se, da so zalotili tudi nekaj naših rojakov. Da zadnje čase tako stikajo tudi o-krog naših ljudi, je že čudno. Zgleda, kakor da bi imeli kake ovaduhe med seboj. Svetovati je, da naj se v bodoče pazijo. Bodite previdni, kaj delate! Naročnik. -o- WILLARDSKI SLOVENCI SI POSTAVIJO KATOLIŠKI DOM. Willard-Tioga, Wis. Te dni odšel je v bolnišnico Mr. Hugo Kvast, kakor čujem podvreči moral se bo nevarni operaciji. Na bolniški postelji je Mr. Jos. Ute. >■ Rojakom v Willard-u in okolici tem potom naznanjam, da jih bodo prihodnje dni obiskali "kolektorji", kateri so izvoljeni ,da obiščejo rojake in nabirajo prostovoljne prispevke za tako potrebni "Katoliški dom." Rojak, ko pridejo — kolektorji — sprejmi jih kot rojake prijatelje, če si za "Katoliški dom" pomagaj po svo-jej moči, Če pa si morda nasprotnega mišljenja pa daj lepo besedo — ne dam nič. — In vse bo O. K. Lud. Perušek, zastop. _n_ ZAHVALA. Štejemo si v dolžnost, da se zahvalimo vsem, kateri so na en ali drug način pripomogli do dobrega uspeha, ko je naš Drill Team društva sv. Ane št. 534 Katoliških Borštnaric v Jo-lietu, 111., priredil 20. aprila svojo prvo veselico. Prav srčno se zahvalimo učitelj ici g. Ralph Zupanec za ves trud, ki ga je imela z učenjem in za potrpežljivost ter prijaznost. Zahvalimo se tudi sledečim, ki so nam pri veselici pomagali: Mr. John Kostelz, Frank Culih, Mihael Šetina, Paul Lau-jrich, George Flajnik, Albert JAmbrozich in Frank Kuzma. jUpamo, da bomo imele priliko |Vam vse to povrniti. Z zaupanjem se obrnite na nas, ko boste potrebovali pomoči. Še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Ustanoviteljice Drill Teama: Mary Pasdertz, Amelia Kostelz. — Captain Marie Čulih, tajnica Genevieve Latirich. PISMO IZ STARE DOMO- j VINE. Mirnapeč, Dolenjsko. Po dolgem času zopet nekaj novic iz našega kraja. Lansko leto sta nas obiskala dva domačina iz Amerike, Franc Lu-štek, ki biva menda v Sheboygan, doma iz Dol. Kamenja, in Marija Slak, sedaj omožena Filipovič, doma iz Golobinjeka, vulgo Ščapčeva, sedaj bivajoča v Clevelandu. Slednja je darovala za nov veliki oltar 10 dolarjev, predno je odhajala nazaj v Ameriko; zato jej še enkrat kličemo: Bog povrni sto-terno. Lansko leto je bilo precej zdravo leto; umrlo jih je 59, a rojenih je bilo 120 otrok; o-klicanih je bilo 34 parov, doma poročenih 26 parov, med temi naj omenjamo Alojzijo Bartelj iz Zagorice, ki se je poročila z Jožefom Ceh iz Lukovka pri Trebnjem, podomače Kraljev. Bog daj srečo! Letos predpustom, dasiravno 1 je bil precej dolg, ni bilo veliko ženinov in nevest na oklicih, kolikor znano, samo 16 parov' in še med temi največ takih, kij bodo v zakonu večkrat lačni kakor siti. Naše slov. kat. izobraževalno društvo je bilo nekoliko zaspano postalo, a seda j na spomlad je že začelo se o-življati in je priredilo že par predstav. Prav je tako. Treba je začeti delovati, da nas nasprotniki ne prehite. Do zadnjega časa nismo vedeli, da v Mirni peči obstoja tudi neko "sokolsko društvo"; svoj sedež ima v Rupenatovi gostilni, ki se rajta za najbolj napredno liberalno hišo; sokoli še niso zleteli iz gnezda. Duševni oče teh "tičev" je Rupe-natov nadebudni sin Ivan. Ker se je ta družina priselila k nam iz tujega kraja, namreč iz Či-čarije v Istri, in nam njeno na-[prednjaštvo nič ne ugaja, zato |se pameten človek noče ž njimi [preveč bratiti. Nekaj novega ■imamo tudi na tukajšni železniški postaji, namreč parno ža-!go, ki jo je postavil brat tukaj-šnega gostilničarja Rupenata, [namreč IvanRupen; tudi ta mož ie strogo naprednega liberalnega mišljenja, zagrizen nasprotnik naših krščanskih društev, kljub temu mu privoščimo, da bi njegovo podjetje uspevalo. A bojimo se, da se uresniči pregovor: kdor se povišuje . . . Letošnje leto zdravje ni nič kaj ugodno v župniji; ene vrste španska bolezen razsaja; umrlo jih je od novega leta že o-krog 25 in to večinoma odrasli: kar teden za tednom zvoni pri fari mrličem. Dne 2. aprila smo pokopali vzgledno mater in gospodinjo Ivano Gerlica, po domače Puhovko iz Biške vasi, in biskega mlinarja Jakelna. Nevarno bolan leži že kake štiri mesece g. Alojz Hude, tukajšni ugleden trgovec; zdravniška pomoč je brezuspešna. Prav zelo bi ga pogrešali, ako bi nam ga ugrabila kruta smrt. Omeniti je treba še to novico, da smo lansko jesen izvršili nekaj popravil pri farni cerkvi, zlasti zvonik sedaj lepo izgleda, ker je prebarvan in se ponaša z lepim novim pozlačenim križem in jabolko na vrhu. Vsa I ta popravila stanejo okrog 20 ! tisoč dinarjev. G. župnik jam-rajo, da imajo še dolg na velikem oltarju in dolg na velikem bronastem zvonu. Radi bi saj en dolg, ali na oltarju ali na zvonu poravnali. Dragi rojaki Mirnopeške fare, vsaj po pol ali četrt dolarja darujte in zberite skupaj, kjer vas je več v enem kraju, in pošljite na žup-ni urad. Kako smo vselej z veseljem poslušali, kadar so nam g. župnik iz prižnice brali imena amerikanskih darovalcev domačinov. Be eno veselo novico vam moramo sporočiti, dragi rojaki. Letos, dne 3. julija bomo imeli novo sv. mašo v Mirnipeči. Daroval jo bo tukajšni rojak Jož. Rozman, doma iz Priboršta. — Gospod,ki se prav dobro uči, je zelo revnega stanu. Marijina družba in III. red sv. Frančiška ga podpirata vsestransko, katerima vsa čast in hvala za tako plemenito dobro delo. Ker že okrog 30 let ni bilo tu nove maše in bo to prva nova maša v naši novi farni cerkvi, vas, Amerikance, uljudno vabimo na to lepo cerkveno slovesnost. Anton Zore, župnik. -o- Ponesrečeni turist. Te dni so prišli v Mostar trije nemški turisti, ki so se podali na okoliške planine. Eden izmed njih, Viljem Goldstein, je zdrknil in padel v prepad, kjer je obležal mrtev. IMJWE SPOMINSKA KNJIGA ZA SE-DEMSTOLETNICO SV. FRANČIŠKA. Knjigo so izdale slovenske šolske sestre reda sv. Frančiška v Ameriki. Knjiga je zelo lepa in vsebuje 172 strani v velikosti 9 x 11. Krasijo jo številne slike, povzete po slovenskih naselbinah, kjer delujejo častite sestre. I Knjiga je zanimiva za vsakogar, ker v knjigi je najti mnogo zgodovinske informativ-jnosti o delovanju in počet ku farnih šol, kjer delujejo častile sestre. Je tudi obenem velike zgodovinske važnosti za I vsakega Slovenca, ker ta knjiga bo govorila še poznim rodo-ivom, kaj so te marljive hčerke 'slovenskega naroda storile tudi v tej novi domovini za čast božjo in svoj mili slovenski narod. Ker se je knjige tiskalo le nekaj okrog 1000 izvodov, bo izdaja prav gotovo kmalu po-;šla. zato, kdor bi jo rad, naj jseže takoj po njej. Stane $1.25. Naroča se pri: Slovenskih šolskih sestrah reda sv. Frančiška, 1846 West 22nd Place, Chicago, 111. -o- Zahteva. "Kaj, mesečno plačo hočete v naprej? Kaj pa. ako jutri umrjete?" | "Ne, gospod ravnatelj, jaz sem poštenjak, kaj takega ne naredim." Visokošolec Žehta je prišel precej nadelan domov. Hotel se je v ogledalu videti, kakšen je v tem stanju. Toda mesto o-gledala je zagrabil za krtačo. "O zlomka," je vzkliknil, ko je ogledoval ščetine, "se pa moram dati obriti." Sobota, SO. aprila 1927. AMERfKANSKl SLOVENEC Urejuje Mrs. Fannie Jazbec. Narava se probuja-zbudimo se tudi me! -o- Spomlad je v deželi. Vse zeleni, vse brsti. Narava se probuja iz dolgega zimskega spanja. Po vzgledu prirode zganile smo se tudi me. Dolgo smo spale, dolgo smo bile brezbrižne, dolgo bile razdeljene v posamezne skupine. V Ženski Zvezi pa smo se, kot narava okoli nas, probudile, spregledale. Ker smo odrevenele od dolgega spanja, zato nismo še povsod vse pridne in agilne. A kakor se narava počasi probuja, počasi a sigurno oživlja, se tudi me sigurno, čeprav malo bolj počasi, postavljamo na noge. Velik je uspeh, ki smo v tem kratkem času dosegle. Nikdo ni pričakoval tega. Malo je sicer grmelo, nekoliko bliskov se je za-žarilo, a toče pa le ni bilo nobene. Naša setev zeleni in lepo uspeva. Seveda se bo še tu in tam zbrala nevihta nad našim novim poljem, a upamo, da jo bo kak prijazen vetrič pregnal. Toraj sestre Slovenke in Hrvatice! Vzemimo vzgled po probuja joči se naravi in probudimo se še me ter pojdimo fta delo za našo mlado organizacijo. Že precej nas je zbranih, a to število je šele dober začetek. Mi moramo naprej! Članice nagovarjajte svoje prijateljice, da vstopijo v Zvezo. Do-kažite in prepričajte jih, da je častno biti članica prve in edine slovenske ženske organizacije v Ameriki. Ne zgubljati ko-rajže, če vam ena odreče, vprašajte pa drugo. Bodimo pridne kot čebelice, ki so vedno na delu. In kjer še ni podružnice, naj se vsaj najde par korajžnih, zavednih žena ali deklet, da si ustanovijo svojo postojanko. Mesečnina je samo 25c. To je skoraj še manj kot plačamo za eno skodelico sladoleda. Podružnica se lahko ustanovi s komaj osmimi članicami. Vse je tako lahko in prikladno, da res ne vidim vzroka, zakaj se nam ne bi vse jugoslovanske žene in dekleta pridružile. Z žalostjo zrem in mislim na marsikatero slovensko naselbino, ki bi se lahko ponašala s podružnico SŽZ., a se ne. Ne vem, kaj je vzrok. Ne verjamem, da bi bilo res kot je že marsikdo rekel, da smo ženske bolj ne-složne kot pa moški. Jaz sem si vedno ravno nasprotno o nas mislila. Predstavljala sem si naše ženske, kadar se gre za izključno žensko stvar, da nastopijo kot ena, se postavijo in branijo svoje pravice, kjer je treba. Zato tudi ne verujem nobenim pesimistom, da me nismo složne. Samo dajte nam časa, da se do dobra spoznamo in sporazumemo. Prepričana sem, da ni čas več tako daleč, ko se bodo naše zavedne ženske oglasile tudi iz teh, dosedaj še nepriglašenih naselbin. Vsem tem in drugim velja naš klic kot klic spomladi: Pridite sestre naše v našo sredo! Željno vas pričakujemo. Tako rade bi vas sprejele med se! Pridite! Napravite nam to veselje! Pomagajte nam širiti idejo ženskega združenja. Koristile boste sebi in nam, če se pridružite SŽZ. Naše ameriške sestre imajo celo vrsto raznih ženskih organizacij, mi imamo samo eno. Ali ni torej naša narodna dolžnost, da smo kot zavedne narodnjakinje tudi članice ženske organizacije? Zatoraj vse zavedne žene in dekleta pod okrilje SŽZ.! —Marie Prisland, predsednica. Iz krogov lokalnih podružnic. IZ PODRUŽNICE ŠT. 2 SŽZ. Chicago, III. Podružnica št. 2 v Chicagi dobro napreduje. Pri zadnji seji, katero smo imele isti večer kakor društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ., smo se prav dobro zabavale. Dobro nam je tekni! fini *'cake," ki ga nam je pripravila naša sose-stra Mrs. Sagadin. Na tej seji smo se tudi več potrebnih stvari pogovorile in predsednica Mrs. Fannie Jazbec je članice navduševala za večje zanimanje s sledečimi besedami: Drage sestre podružnice št. 2 SŽZ.! Jaz priporočam, da bi se naše ženstvo bolj zanimalo za čitanje glasila SŽZ. Kuhanje je v prvi vrsti dolžnost vsake ženske, da jo razume, pa tudi, da ima do tega veselje. Ker je v našem glasilu vedno kaj novega o kuhinjski umetnosti, zatoraj priporočam, da bi ženske in dekleta poskušale delati po navodilih, ki so v glasilu, saj so lahko razumljivi. Možje, kakor tudi vsa družina se naveliča, ako je vedno ena in ista hrana na mizi. Mož bi rad kaj spremembe, pa žena pravi, da drugega ne zna, ali pa, da se ne spomni na nič drugega. Zatoraj pazno čitajte na- vodila za kuhinjo v glasilu in jih izrežite ter shranite za pozneje. Ne smete pa takoj zgubiti poguma, ako se vam ne posreči prvi pot kar poskusite. — Vsaka šola nekaj stane, zakaj bi pa tudi kuharska ne. V glasilu št. 80 je bil lep članek, ki ga je napisala naša spoštovana in priljubljena gl. predsednica Mary Prisland. — Govori o čednosti in čistosti. | Ta članek ne bi smela nobena ženska, nobeno dekle prezreti, temveč prebrati, enkrat, dvakrat, ter ga dati čitati tudi takim, ki niso članice in ne dobivajo glasila. Iz tega članka je razvidno, kako vsestransko premišljena je naša gl. predsednica. Kako dobro so ji znane čednosti ženskega spola, med katerimi je predvsem — čistost. Tudi dokaz, da nam je treba ženske organizacije, v katerih se ženske podučujejo v vsem dobrem za dom in javno življenje. Ta članek je vreden največje pozornosti dobre ženske. Kar se tiče koledarja je moje mnenje, da bi prvo leto našega obstanka izdale koledar v majhni obliki* da bi ne stal preveč. Na vsak način pa, da ga gotovo izdamo, ker če to dosežemo, da bomo že po prvem letu ustanovitve naše organizacije izdale koledar, bo to krona napredka in bomo lahko na njega ponosne. Ja2 bi bila za to, da bi se izdal v obliki pra-tike, s trdimi platnicami. V njem naj bi poleg koledarja in zgodovine naše mlade organizacije, bili tudi članki naših u-stanoviteljic, uradnic in članic. ; Poleg vsakega članka pa slika tiste, ki je članek spisala. To bi bil lep spomin na začetnice I SŽZ. v Zedin jenih državah. — Koledar naj bi se imenoval ."Gospodinjski koledar." (Članice so se s tem strinjale, le z obliko ne, kakršno je predlagala Mrs. Jazbec, večina hoče veliko obliko.) To je moje mnenje v zadevi koledarja. Dobro bi bilo, če bi se še od drugih podružnic kaj oglasile o tej zadevi. Drage sestre! Sliši se večkratno se katero nagovarja, da bi pristopila k Zvezi, ko reče,, kaj je tega treba, društev je že tako preveč. Ali pa pravi, da naj bo ženska doma in se briga le za dom, drugo naj pa pri miru pusti. Jaz pa pravim, da je bila žena — zlasti slovenska žena, že predolgo doma. Zdaj so napočili drugi časi in mi se moramo ravnati po teh časih, v katerih živimo. Ti časi pa kličejo ženo v javno življenje, kjer se je žena že neštetokrat izkazala, da jo Bog ni ustvaril le za dom. Ce bi se na take ozirali, ki govore, da je društev že dovolj, bi niti podpornih društev ne imeli. Lenuhi so povsod, ti iščejo vse mogoče izgovore, samo da se jih pusti pri miru. Kar se tiče naših mladih deklet, nekatere pravijo, da se med nami dolgočasijo. Jaz pa toliko rečem, katera se dolgočasi, je sama dolgočasna. Dekletom je na razpolago, da si izvolijo same kakšen predmet, n. pr. šivanje, kvačkanje (hek-lanje) ali kleklanje. Zadnja, ki je idrijska umetnost, je med ženskim spolom zelo priljubljena. Če katera zna to delo, naj se priglasi, gotovo bo dobila dovolj učenk, ki se bodo z zanimanjem učile kleklanja. Za mlada dekleta bi tudi priporočila telovadbo. Sčasoma bomo še vse to skomandirale, le vsaka naj gleda na to, da bo pridobila kolikor mogoče več novih članic, da ne bo naša podružnica zaostajala za drugim. Le korajžo in nobene mržnje, nobeni se ne bo treba dolgočasiti. Vsake članice, da, vsake zavedne ameriške Slovenke dolžnost je, da dela za napredek naše mlade organizacije, ki je šele začela živeti, pa je strnila pod zastavo SŽZ. že tako veliko število članic. Ponosne smo, a odnehati ne smemo. Naprej za večjo SŽZ.! -o- IZ PODRUŽNICE ST. 10 SŽZ. Collinwood, O. Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz nekoliko sporočam o napredku in zanimanju v naši podružnici št. 10, Collinwood, Ohio. Mlada je še naša organizacija, a je že veliko napredovala. Pri nas, kakor je bilo po-ročano, da imamo 21 članic, danes z veseljem naznanjam, da se je to število podvojilo, kajti danes šteje naša podruž- nica 41 članic. £ač morate pri-poznati, da je to lep napredek v tem kratkem času. Pa nikar ne mitlite, da bomo 2daj mirovale in roke križem držale. Nikakor ne. Naprej za večjo SI. Žensko Zvezo, to je naša naloga, katero hočemo tudi častno vršiti. Vse, kar je zavednega slfcvenako - ameriškega ženstvo, mora v naš tabor — pod zastavo SŽZ. Žene in dekleta, ne glejte na nobene osebnosti in na nič drugega, kakor za napredek ženske organizacije. Toraj še enkrat, ženske in dekleta v Coll-inwoodu, v kratkem času smo podvojile število članic v naši podružnici, sedaj smo pa na tem, da bomo še to število, ki ga imamo sedaj, podvojile. Vse na delo — Collinwood mora v ospredje! Dne 23. aprila zvečer smo priredile zabavni večer in smo napravile $50.00 čistega dobička. Ali ni to dobro? Take smo me ženske in dekleta v Collin-, woodu. Vse druge kličemo na korajžo! Mi smo mi, katera podružnica se lahko ponaša s tako veli-L kim napredkom? Če pa se, zakaj pa to ne pove, da bo svet vedel še od drugih. Le v glasilo vse vesti in novice, zlasti pa daj v juhi na mizo. Ali pa vlij na toliko množino mesa in tri zemlje poldrugo kvortovo osmino dobrega mleka z dvemi jajci in dvema žlicama moke, da se napoji, pa jih kuhaj 12 minut. Ravnotako narediš lahko češke cmoke. Jetrni cmoki. Ti se narede tako kot prejšnji, samo namesto suhega mesa vzemi pet unč telečjih ali govejih nastrganih in z malo mozgom vred skozi sito pretlačenih jeter. Da žem-lje ali kruh pre pražiš, ne jem-lji slanine, ampak kake druge dobre masti ali masla. Vmes daj tudi drobno zrezanega ma-jerona, za majhen nožev vrh česna, ki naj bo s soljo stlačen, malo limonovih lupinic in dišav. -o- PECIVO. pa poročajte o napredku. Najlepša hvala vsem članicam, ki so na zabavni večer kaj darovale, da je bil uspeh tako lep. Hvala tudi vsem tistim članicam, ki so na en ali drug način pomagale in tudi pripomogle do tako lepega uspeha. Največja zasluga, da smo napravile tako lep dobiček, gre v prvi vrsti našim možem in fantom. Fino ste se obnesli, hvala vam in vsa čast, tudi me ne bomo na vas pozabile. Na zabavi smo se zelo dobro imeli, plesalo in vrtelo se je vse, staro in mlado, do ranega jutra. Vsi udeleženci so rekli, da se tako dobro že dolgo niso zabavali. Tem potom tudi naznanim, da se vrši seja naše podružnice vsaki prvi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer pri Mary Glavan, 13721 Eaglesmere Ave. H koncu mojega dopisa pozdravljam vse članice SŽZ. Živeli ! Mary Glavan, podpr. (N.B.:—Kakor izgleda, bo collinwoodska naselbina vse "bitala." za kar jim gre vsa Čast. Le tako naprej, zavedne collinwoodčanke! Živeli! — O-pomba urednice.) -o- KUHINJA CMOKI. Žemeljni cmoki s svinjino. Zreži na kocke pet unč mastnega suhega svinjskega kuhanega mesa, tri žemlje pa zreži na večje kocke. Razgrej žlico masti, vrzi vanjo drobno zrezanega peteršilja in žemlje, da se prepražijo. Potem deni v skledo, poškropi s smetano ali mlekom in pokrij z drugo skledo, da se nekoliko namočijo; vmešaj eno unčo presnega masla in dva rumenjaka, primešaj žemlje in meso, naredi sneg, pa ga z malo moke primešaj. Poskusi en cmok; če se razkuha, prideni malo moke. IPotem naredi cmoke, velike 'kot drobna jajca, skuhaj jih, IZ CHURGHILLOYIH Y0J NIH SP0MIN0Y. (Dalje.) Joseph Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 50 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela. Enaindvajset let izkušnje. Če imate navado štediti, je najboljše, da začnete takoj z hranilnimi vlo- SIGURNA BANKA ZA ULOŽITI VAŠ DENAR. gam i. To življensko vprašanje mora biti prej aH slej rešeno — zakaj bi ne začeli takoj. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. POT V EVROPO SI LAHKO PRESKUSITE Z NAŠIM POSREDOVANJEM. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS I KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE j A. F. WARHANIK j zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 215S W. 22nd Str., vogal Leavitt cesto CHICAGO. ILL. Z1DANO IX LESENO poslopje. -t—» na cementni podlagi, elektrik;!, plin, kopel, ulica tlakovana in plačana, cena samo $5200, takoj ?1700. GEO. F. BOH AC 2641 \Y. 51 »t St. Chicago. Tli. 103-p. S Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C E. WILSON, pr*dftft& V ali IZ JUGOSLAVIJE potujte po najkrajši in najhitrejši črti preko Bremena. Uživajte udobnosti slovečih novih parnikov črte North German LLOYD. Lepe in udobne kabine III. razr. Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika dražbe NORTH GERMAN LLOYD 100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL. "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo (K) zelo nizki ceni. Krasni set pohi&Vfc za štiri sobe samo $335.00. Pri Alee si ogledat, pfedno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po koM-dih. Dovažamo na dom. Odjtttto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREMOUBE, 4040 North Kedzie Ave. PREVOZ - DRVA - KOLK Rojakom i« priporočamo za ft*. ro8H* O prano* — drva In prtU-žanje pohištva ob času selitve. Pokličite telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2918 W. ZIff Place, Chicago, tU ŽENSKI SVET Angleške prestice. Naredi testo za osmice in upodobi iz njega prestice; ko si jih poma-zala z beljakom, jih potresi z j debelo stolčenim sladkorjem i in speci. | Angleški zapognjenci. Me- i saj pet unč presnega masla. Ko dobro naraste, mu prideni med mešanjem štiri rumenjake in pet unč sladkorja z li-monovo ali pomarančno lupino. Potem primešaj rahlo še trd sneg iz štirih beljakov s petimi unčami moke. Namaži testo na pločevino, pol prsta debelo. Ko je že skoro pečeno, ga razreži na prst dolge in prst široke koščke in jih upogni, ko so popolnoma pečeni, na okroglem lesu. Krhke prestice. Deni na desko devet unč moke in šest unč presnega masla; to prav dobro zdrobi. Potem prideni štiri unče sladkorja z vanilijo in eno jajce. Naredi urno testo, upodobi iz njega prestice, pomaži jih z beljakom, potresi z debelo stolčenim sladkorjem ter speci. Ali pa jih samo pomaži in potem pečene z ledom oblij in posuši. KAJ MORA GOSPODINJA VEDETI. Blato iz obleke se na naslednji način odstrani. Naj prvo pustimo blato, da se popolnoma posuši in ga potem izmencamn in temeljito iz blaga izkrtači-mo. Nato vzamemo krompir, ga prerežemo čez polovico in madež ž njim dobro pomažemo. Madež izgine in blago ostane snažno. Blesk ali lesk na črnem žametu izgine, če namočimo čr-novolneno cunjico v črni kavi in previdno z njo brišemo ble-sketajoča se mesta. -o- Zopet požar v Mengšu. Do tal je pogorel kozolec-dvojnik posestnika Kandušar-ja. Kozolec je stal daleč od vsake poti in steze, tako da je očividno, da je bil namenoma zažgan. Jasno je, da je razburjenje veliko. -o- Sedemdesetletnico svojega rojstva je v Kranju praznoval g. I. Zupan, posestnik in usnjar v Savskem predmestju. -p Naša mlada armada. Kampanja na zahodni fronti leta 1916 je bila od začetka do konca velika zmota, ki je francosko in angleško armado v primeru z Nemci oslabila, ne da bi se fronta bistveno izpre-menila in ne da bi bile razven Verduna pridobljene kakšne strateg^čne ugodnosti. Izgubo na prestižu, ki so jo Nemci doživeli s svojim neuspehom pri Verdunu, je skoro popolnoma odtehtala okolnost, da se angleški armadi ni posrečilo prelomiti nemške fronte na Som-mi. Toda niti ta nemški uspeh ne zmanjšuje v zgodovini slavo angleške armade. Mlada armada, kljub temu najboljša, kar jih je kdaj Anglija imela, je improvizirala ob zvoku topov, ne le inspirirana od ljubezni do domovine, pač pa tudi od prepričanja, da ogroža svobodo človeka imperijalizem in militarizem. Bala se ni nobenih žrtev, pa bilo brezuspešnih; in če bi bile usodne, bi ne zmanjšale njenega poguma. Najtežji boj, četudi obupen, ji, ni branil, da bi se ne vrgla znova in znova v ogenj. Niti najtežji fizični napori niso o-j majali njene odločnosti in niso imeli nobenega vpliva na njeno poslušnost in udanost po-' veljnikom. Bolj mučeniki ka-' kor pa vojaki so angleški vo-1 jaki žrtvovali vse visoki dolžnosti, ki jih je vse izpolnjeva-j Ia. Bojišče na Sommi je bilo pokopališče Ivitchenerjeve armade. Cvet naroda, ki je zapustil življenje sredi dnevne zaposle-' nosti, se je odzval klicu Velike Britanije in humanitete in prišel od vseh koncev kraljestva, da žrtvuje življenje za j ideale človečnosti. Nepremag-I ijivi, premagani le od smrti, so| angleški vojaki zgradili letai 1916 spomenik narodnim vrli-; nam, ki ga bo spoštovalo kra-j ljestvo na otoku tako dolgo, dokler bo živelo. Očarani zaveznik. Churchill razmotriva o poizkusu generala Nivella in o posledicah njegovih odnošajev do Lloyd Georga in angleškega vojnega kabineta. Načrt generala -Joffre za 1. 1917 je bil priprost. Značil je pravzaprav nadaljevanje bitke na Sommi, ki bi se naj prekinila le za kratek čas v dobi največjega mraza. Angleška in francoska armada bi naj povzeli skupne napade, ki bi potisnili Nemce nazaj. S premikanjem armad bi se ne smelo izgubljati časa in istotako ne bi smelo biti dovoljeno odlaganje v svrho dopolnitve armad z moštvom ali pa povečanja zalog municije. Ce sledimo dogodke, opazimo, da bi operacija, pripravljena od začetka in celi mesec januar iznenadila Nemce v zanje zelo neugodnem trenutku. Tu si je morda Joffre končno zaslužil brezdvoma lavorike, po obžalovanja vrednih neuspehih. Toda vse te možnosti so ostale v meglah neznanosti, kajti baš v tem trenutku je bilo Joffru odvzeto vrhovno poveljstvo in poverjeno drugim rokam. Na poprišču se je pojavila nova osebnost. Nivelle je dosegel uspehe v bitki pri Verdunu in na njegov ukaz je Mangin zopet osvojil trdnjavo Donau-mont. Pod vplivom razpoloženja je Joffre takoj določil Nivella za naslednika Focha. Od tega časa je cela reka pomembnih osebnosti romala k Verdunu, da se seznani s poveljnikom Verdunske armade. Našli so častnika, čegar skromnost, osebnost in jasnost izraza je vsakogar očarala. Navdušene vesti so prihajale v Pariz. Ni dvoma, da je Nivelle očaral celo vrsto izkušenih mož, s katerimi je prišel v stik. Brianda, posamezne ministre francoskega kabineta, skupščinsko delegacijo — vse je enako hitro obšlo navdušenje, kakor Lloyd Georgea in angleški vojni kabinet par mesecev pozneje. (Dalje prih.) i 04 A K K K dobre zemlje Del Rir> City, kjer je nad 20,000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; vse opremljeno. Višja šola oddaljena milje, tekoča voda za namakanje, $10.000 improvements, $300 aker, pridite pogledat. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box 858, Del Kin. Texas._lP-*ss COLORADO — mlekarstvo prašič-jareja za žito, 25% takoj, ostalo na lahka odplč. R. L. Johnson & Co., Halyoke, Colo._ BUNGALOW 6 SOIi. omara za knjige, ognjišče, buffet, hrastov les tla. kopalna soba, deska za likanje, furnace ht.. 30x125 lota. Cena $9500. Gotovine $2000. $f>5 mesečno z obrt-ti. V bližini slovenske cerkve.— 4327 Crvstal Str. Chicago. IN. _104-p.s.t KELLASTC )XE BUNGALOW 5 sob. garaža za dve kari, proda radi družinskih razmer poceni. 905 S 14th Sir. ara na 9th Ave., Mavwood. _III.___106-p.s.t PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od Fullcrton _im? TTT ^ XMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 30. aprila 1927. ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. miibuiibiimm^^ Kje pa biva?" Nato je eden naznanil, da je to znano vitezu gospodu Wulfu D'Arcyju, s katerim je prišla v mesto. Poslali so nemudoma ponj. Prišel je z razbitim oklepom in krvavim mečem v roki; pravkav je bil odbil napad na zunanje utrdbe in jih vprašal, kaj želijo od njega. "Radi bi vedeli, gospod Wulf," je rekel patrijarh, "kje imaš skrito gospico balbeško princezinjo, ki si jo ukradel sultanu." "Kaj je tebi na tem, gospod?" je vprašal Wulf nakratko. "Veliko, meni in vsem; Saladin se sploh noče pogajati z nami, dokler mu je ne izročimo." "Ali hoče torej zbor izročiti krščansko žensko Saracenom proti njeni volji?" je vprašal Wulf resnobno. "Moramo," odgovori Heraklij. "Vrh tega je ona njihova." "Ni," je odvrnil Wulf. "Saladin jo je odpeljal z Angleškega in ona mu je odnekdaj skušala uiti." "Ne trati nam časa," vzklikne patrijarh nepotrpežljivo. "Izvedeli smo, da si ljubimec te ženske. Najsi je to kakor hoče, Saladin jo hoče imeti in k Saladinu mora. Zatorej nam brez nadaljnega odlašanja povej, kje je, gospod Wulf!" 'Toiščite si jo sami, gospod patrijarh," je odvrnil Wulf razkačen. "Ni me strah, če govorim resnico," je nadaljeval Wulf, "saj je znano vsem. Povem pa še temu človeku, da je dobro zanj, da je duhovnik dasi nevreden; kajti če ne bi bil bi mu razklal glavo, ko se je drznil imenovati gospico Rozamundo mojo ljubimko." Tresoč se od jeze se je veliki vitez obrnil in odšel iz zborovalne dvorane. "Nevaren človek," je rekel Heraklij, bled kakor zid, "jako nevaren človek. Nasvetu-jem, da ga zgrabite in vržete v ječo." "Res," odgovori gospod Balian, ki je bil vrhovni poveljnik v mestu, "jako nevaren človek — za svoje sovražnike, to vam lahko izpričujem. V bitki pri Hatinu sem videl njega in njegovega brata, kako sta prodrla skozi celo saracensko vojsko in videl sem ga v vrzeli na zidovju. Dal Bog, da bi imeli še več tako nevarnih ljudi!" "Ali on me je žalil!' 'je zavpil patrijarh, "mene in mojo sveto službo." "Resnica ne more biti žalitev," je odgovoril Balian pomenjivo. "Vsekakor je zasebna zadeva med vama, radi katere pač ne more mo zavreči enega naših itak maloštevilnih poveljnikov. Kar se nadalje tiče te gospice, mi cela stvar kar nič ne ugaja--." Pri teh besedah je vstopil sel, ki je oznanil, da je Rozamundino skrivališče najdeno. Vzprejeta je bila kot novica v samostan Devic svetega Križa v Via Dolorosa. "Sedaj pa mi še manj ugaja," je nadaljeval Balian, "kajti dotakniti se je, bilo bi bogo-mržno." Tedaj je vstal drug poveljnik — eden tiste stranke, ki je bila za mir — ter dokazoval, da zdaj pač ni čas biti tankovestnim, ker jih sultan v njihovi stiski sploh poslušati ne bi hotel, dokler mu ne izroče gospice, da jo sodi radi njene krivde. Ker je njegova neča NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW— Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. Sirom Jugoslavije. kinja, bi se ji bržkone nič hudega ne zgodilo; pa najsi bo tako ali tako, mnogo boljše je, da se enemu zgodi krivica, ali celo umrje, kakor mnogim. S takimi in enakimi besedami jih je izve-čine pregovoril, tako da so se konečno vzdignili in podali proti samostanu svetega Križa, kjer je patrijarh zahteval, da jih puste vstopiti, kar mu seve ni bilo mogoče zavrniti. Prednica jih je sprejela in vprašala česa žele. "Hči," je rekel patrijarh, "v tvojem varstvu je neka gospica po imenu Rozamunda D'Arcv, s katero želim govoriti. Kje je?" ' Novica Rozamunda," je odgovorila opa-tinja, "moli pred svetim oltarjem v kapeli." Pri tej priči je eden zamrmral: "Pod svetim varstvom je," a patrijarh je nadaljeval: "Povej nam, hči, ali moli sama?" "Neki vitez jo čuva pri molitvi," se je gla sil odgovor. "O! Sem si mislil, da nas prehiti. Tudi je disciplina pri vas bolj ohlapna, če dovoljujete, da udirajo vitezi v vašo kapelo. Ali pe-lji nas tja." "Z ozirom na nevarne čase in gospico bodi," je odgovorila opatinja. Kmalu potem so bili v veliki, mračni kapeli, kjer so dan in noč gorele svetilka. Tam pri oltarju je klečala ženska v obleki novic, ki se je z rokami oklepala oltarja. Pred o-grajo pa je klečal vitez Wulf nepremično kakor kip ob nagrobnem spomeniku. Začuv-si jih, je vstal, se ozrl in izdrl svoj veliki meč. "Vtakni meč nazaj v nožnico," je ukazal Heraklij. "Ko sem postal vitez," je odgovoril Wulf, "sem prisegel, da bom varoval nedolžne pred škodo in božje oltarje pred oskrunjenjem. Radi tega ne vtaknem meča v nožnico." "Nanj se ni treba ozirati," je rekel eden iz družbe in Heraklij je nagovoril Rozamundo: "Hči," je zavpil, "polni tuge te pridemo prosit, da se žrtvuješ za ljudstvo, kot se je naš Gospod zanj žrtvoval. Saladin zahteva tebe kot begunko in sorodnico in dokler te mu ne izročimo, se noče pogajati z nami gle de rešitve svetega mesta. Radi tega te prosimo, pojdi tja." Na te besede je Rozamunda vstala in rekla opirajoč se z roko na oltar: "Sama sem se podala v nevarnost in nekdo je dal svoje življenje, da se rešim iz moslem-skih rok. Radi tega se ne morem vrniti k njim nazaj." '•Tedaj te moramo zgrabiti, kajti naša stiska je velika," odgovori patrijarh mrko. "Kaj!" je rekla. "Ti, patrijarh tega svetega mesta, me hočeš s silo odpeljati od Najsvetejšega. Od tukaj so na povelje nepravič nega sodnika vlekli našega Izveličarja v smrt in kmalu nato je bil Jeruzalem vzet z mečem. Ali hočete tudi mene vleči od kraja, ki so ga Njegove noge posvetile in me celo v tem oblačilu žrtvovati sovražnikom, ki mi znabiti^ ukažejo voliti med smrtjo in koranom ? Če se to zgodi, vas zagotavljam, da bo vaša žrtev zaman, da bodo vaše ulice vse ru-deče od krvi tistih, ki so me vlekli iz tega svetišča." Nato so se začeli posvetovati; veČina pa jih je izjavila, da jo morajo izročiti Saladinu. Nesreča pri otroški igri. Na Emonski cesti v Ljubljani se je pripetil žalosten dogodek, ki dokazuje, da starši cesto le premalo pazijo na otroke. Štiriletni Mirko, sin pekovskega pomočnika je vrezal z britvijo v vrat svojega tovariša Silva in ga težko ranil. Malega ranjenca so prenesli v bolnišnico. Kolesarska nesreča. Žitnik Franc, 34 let star, zidar, doma iz Vodic, ki je sedaj uslužben pri tvrdki Dedek v Kranju, se je vozil s kolesom po Dunajski cesti v Ljubljani in pri tem tako nesrečno padel, da si je izvinil desno koleno. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. -o- Železen most v Medvodah. Minister za javna dela inž. Dušan Sernec je dovolil iz reparacij železno konstrukcijo za most v Medvodah. -o- Obesil se je : neki Karel Skočir, delavec v j Westenovi tovarni v Gaberju. ! Našli so ga mrtvega v gozdu ob ■ mestnem pokopališču. Kakor pripovedujejo njegovi znanci, se je bavil že dalje časa s samomorilnimi mislimi. Vzrok obupnemu dejanju je alkohol in baje neka neozdravljiva bolezen. -o- Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici je jumrl dne 2. aprila 64 let stari ".Urban Brilej, po poklicu krojaški pomočnik. Istotam je dne ;4. aprila preminul sejmar Fran jVengust, star 47 let. Istega dne je izdihnil 651etni Marko Ko-jradej, uslužbenec pri Reben-scheggu. | -o- Velika revščina med starovpo-kojenci v Hrastniku. Večji del teh reveže v ničesar ne zasluži in se morajo s 1122 Din na mesec preživljati. !Ni čudno, če se slišijo vedno jobupni glasovi iz njihove srede iin če težko čakajo, da bi bil že gotov novi pravilnik, ki predvideva nekaj izboljšanja. POZOR! -NAZNANILO. -- Joseph Palcher Jr. in Louis Gornik, lastnika trgovine AMERICAN CLOTHING CO. Ely, Minn., naznanjava slovenskemu občinstvu v Ely, da sva začela trgovino z manufakturnim blagom. V zalogi imava tudi veliko izbiro moških oblek,vsakovrstnih dobukov in čevljev. Tudi veliko zalogo ženskih oblačil in vso v to stroko spadajočo drobnarijo. Priporočava se za obilen ^obisk in zagotavljava vas, da boste zadovoljni z našimi cenami in blagom. Trgovina se nahaja na vogalu Sheridan ceste in Central Ave. SLOVENCEM V NASELBINI IN OKOLICI naznanjam, da izvršujem karpentarska dela. — Postavljam garaže, porče in druga v to spadajoča dela. Cene zmerne in delo jamčeno. Se priporočam slovenskemu občinstvu v naklonjenost! MATH GORJANC, 1925 West 22nd Place, Chicago, 111. Vaši prihranki zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite laliko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne. Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik C has. G. Pierce, kasir Joseph Dun da, pomožni kasir Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrl g. Franc Borštnar, posestnik. Pred tremi dnevi mu je umrla sestra gospa Ivanka Deisinger. -o- Umrla je na Suhi pri Kranju gospa Marija Basaj, mati g. dr. J. Basaja, ravnatelja "Zadružne zveze/' Pokojnica je bila zelo skrbna mati in je uživala splošno spoštovanje. -n- Nesreča na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Na hiši št. 16 na Aleksandrovi cesti je izvrševal delavec Feliks Kac v višini 1. nadstropja neka popravila. Nenadoma je padel z lestve ter obležal težko poškodovan na tlaku. Zlomil si je desno roko v zapestju ter zadobil težke poškodbe. — Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico. -o- Umrla je v občinski izolirnici na Hrastniku žena vpokojenega rudarja ga. Lavrič v 77. letu starosti. Pokopali so jo na Dolu. -n- PREDNO SE VKRCAM na parnik Paris, s katerim so odpeljem v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse moje znance in prijatelje, zlasti tiste, ki so prišli še zadnje ve-1 čere pred odhodom iz Chicago se poslovit od mene. Nisem se nadejal, da imam toliko prijateljev. Vse skupaj še enkrat prav srčno pozdravljam in na srečno svidenje. Anton Zorman. r _ I NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo listaj Dobili smo zopet novo zalo-' go stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, j PRODA SE dvonadstropna hiša prav blizu slovenske cerkve. V hiši je e-lektrika, plin, kopalne sobe.— Hiša stoji na zelo prijetnem prostoru. Proda se po ugodni :eni. Za pojasnila vprašajte na upravništvo tega lista. PISANO POLJE Iz albanske zgodovine. Najstarejša albanska zgodo- j vina je slabo raziskana in po j večini zavita v temo. Znano je, j da je bila Albanija bizantska j j provinca, po prihodu Srbov pa j so se vpleli Arnavti v ostre bo-i j . .le s slovanskim sosedom.Srbi so j jih potisnili dokaj globoko na ^sedanje ozemlje in Skader, ki •je poleg Tirane najbolj znano in pomembno mesto v današnji 'Albaniji, je bil v 11. stoletju srbska prvostolnica. Pozneje so zašli Albanci pod grško in nekaj časa celo bolgarsko oblast; tudi Sicilijanci in Beneča- j ni so se polakomnili albanskih tal. V letih 1343-48 je zasedel ! 'Albanijo srbski car Dušan in i poročila iz te dobe trde, da so bili Albanci dobri srbski vojaki. Od tega časa pa do 15. stoletja so albanski državni poglavarji uradovali v srbščini. (Ko se je srbska država zlomila pod turško premočjo, so stopili Albanci v najslavnejšo dobo svoje zgodovine. Njih boj proti Turkom je po junaštvu prekašal odpor drugih narodov. V tej junaški dobi je posebno zaslovel znameniti Drdje Ka-striot ali Skenderbeg. Šele po njegovi smrti so postali Turki gospodarji Albanije. Ko se je turška oblast zadosti vkoreni-nila, so jeli Albanci prestopati v islam. V 17. in 18. stoletju, ko se je veliko Srbov iz južne Srbije preselilo v Avstrijo, so zasedli njih mesta Albanci; odtod so še danes arnavtske vasi na klasičnih srbskih tleh — na Kosovom polju. Pogoste in mučne krajevne boje so imeli Albanci tudi s Črnogorci. V novejšem času so se stalno upirali turški vladi. Od 1. 1908 so bili na pol samostojni, ker je zavladal v oddaljenih turških provincah tak nered, da mu v Carigradu niso bili kos. Gospodarske razmere. Kakor smo že omenili, je Albanija dokaj primitivna deže-j la. Nima ne cest, ne drugih prometnih občil, veliko zemlje je nerodovitne in ljudstvo se mora zlasti v severnem delu zadovoljiti s sila skromno hrano. Vendar pa bi se dalo dobiti [iz zemlje veliko koristnega, če bi se razmere v deželi umirile i in bi se pospešil razvoj k omikanemu življenju, kakor ga ži-j\*e drugi evropski narodi. Prvi pogoj pa je, kaj pa, utrditev dr-[žavne oblasti, organizacija solidne uprave, ki bi uvedla v debelo varnost življenja in imetja .ter počasi odvadila ljudi, da se jne bi upirali sleherni novota-riji. Kako zaostala je Albanija, ipriča že sam Skader, ki o njem 1 pripoveduje fra Lovro Mihače-vič v svoji knjigi "Po Albaniji": "Skader nima zveze z 40 km oddaljenim morjem, ne železnice in ne ceste; na krasnih poljih okoli mesta je sam humus, vendar pa ga reki Drim in Kiri leto za letom odplavljata in zasipljeta s peskom, tako da se kraji, ki bi lahko bili izredno rodovitni, izpreminjajo v pravcate pustinje. V mestu Draču vlada zbog bližnjega močvirja nevarna mrzlica; močvirje bi se dalo posušiti in mesto bi postalo zdravejše, prebivalstvo pa premožnejše. In vasi? Nobena vas nima dobre ceste za vozove. Vasi v hribih imajo take steze, da se komaj vzpneš s konji, ponekod le z mezgi, v nekatere pa sploh ne moreš drugače kot peš. Prst je sama na sebi rodovitna in daje ob dobrih letinah dovolj žita. Ali način obdelovanja je sila primitiven; gnojenje zemlje je Albancu sploh neznano. V južni Albaniji so socialne razmere nekoliko boljše nego v severni, vendar žive kmetje tu kot tam od koruznega kruha, sira, čebule in mleka. Poglavitni albanski pridelek je žito. Posebno rodoviten je okraj Janina, kjer se je pred j vojno posejalo 20,000 ha zemlje s turščico, 20.000 ha s pšenico, 7000 ha z rž jo, 6000 ha z ječmenom in 7000 z ovsom. Okoli Valone bi bile lahko tri četrtine zemlje obdelane, a 'je komaj ena tretjina, zato lju-jdje žito kupujejo, namesto da bi ga prodajali. V okrožju Ska-[dra in Drača so prav tako u-godna tla za poljedelstvo, vendar se pridela le toliko, da se ljudje za silo prehrani jo. Drugi pridelek je olje, vendar je Albanija v tej panogi zelo nazadovala, odkar je u-darila na olje bolezen "mosca jolearia." Veliko bi se lahko pridelalo grozdja, ali ljudstvo ne zna obdelovati vinogradov in postopati z vinom. V mnogih krajih pa sade tobak, ki je dober in prinaša dokaj dobička. Živinoreja je slabo razvita, ker se ljudje premalo bavijo z rejo dobrih pasem ; najbolj še uspevajo koze in ovce. Na glasu so albanski gozdovi, ki posebno mikajo Italijane; ribištvo slabo uspeva, ker je preveč primitivno; reja sviloprej je zelo nazadovala. Obrt je slaba in silno preprosta; industrija se razvija počasi in trudoma; domači izdelki ne morejo niti izdaleč tekmovati z inozemsko konkurenco. V Albaniji so odkrili v zadnjih letih obilne rudninske zaklade, med drugim tudi petrolej, ki ga tujci že eksploatirajo. Gospodarske razmere so se sploh začele znatno dvigrati, vendar bo ta napredek le navidezen, če bodo deželo razdvajale večne notranje razprtije in če bo igračka v rokah večjih narodov. Neki lekarnar v Camberwel-lu na Angleškem je potom in-serata ponudil vsaki dami, ki kupi pri njem steklenico parfuma, fotografijo najlepše deklice v okolici. — Darilo je bilo — majhno ogledalce. * * sj: Sveto pismo v Braile pisavi za slepce obsega 38 knjig in tehta 90 kilogramov. ŠE ENKRAT SO SE SKREGALI! Če bi mož le vedel, kaj je bil glavni vzrok, tedaj bi poslušal njegovo ženo. Biti prijazna z drugimi, je težka stvar za žensko, ki je stalno bolna in iz reda vsled slabega želodca. Neprebavnost in zaprtnica sta doprinesli že marsikatero ženitev do tragičnega konca. To je tudi vzrok, da je tisoče ženskih popolnoma odvisnih od Trinerjevega vina za pomoč, za njih bolne želodce, ker ne dobe bolj prijazno varnega zdravi-a. To zdravilo vredi naravnim potom, naraščajočnost pretakanja plinskih tekočin. Naročite si steklenico od vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili ($1.25, malo več dalje na jugu in daljnem zapadu), vzorec pošljemo po prejemu 15c. Jos. Triner Company, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.)