Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože Stular — tel. 21-071, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenj sk; dsk« Sanm GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ LETO VI — Številka 14 KDO JE KRIV . . .? Motto: Mali človek od zgoraj in od vseh strani obdan z bogovi in vsem, kar je teba kupiti in vsem, kar moraš in ne smeš početi. Koliko strahov smo prehodili im koliko prišlo je novih. Večji izmed nas sami izbirajo svoje bogove in svoje strahove.. In svoje radosti. In samote. In to je vse, kar loči nas od nas ... (Milivoj Slaviček — Sodobnost, 19GG — 7) Kb je Centralni delavski svet Kombinata Borovo letošnjega junija sprejel sklep, da zaradi 50 odstotnega zmanjšanja obsega proizvodnje ne bo odpuslil 250 svojih delavcev, temveč jih bo plačeval iz svojih dohodkov, čeprav so brez dela, je imel generalni direktor Kombinata inž. Petar Kovinčič razgovor z inovjnarjem časopisa ..SVET«, Razgovor je bil objavljen v 505. številki tega lista. Ker odgovor istočasno nakazuje tudi problematiko Save, ga bom skušal podata v nekoliko skrajšani obliki. Na novinarjevo vprašanje, kaj se je zgodilo, ko so sprejeli sklep o plačevanju nezaposlenih elanov kolektiva, je inž. Kovinčič odgovoril: »Nič se ni zgodilo. Ni-mo dobili potrebnih deviiiznih sredstev za nakup kavčuka, zaradi česar smo morali zmanjšati proizvodnjo.« Na vprašanje, če je naša družba nezainteresirana za proizvodnjo avtomobilskih gum, oziroma če je Borovo gradilo svojo novo pnev-matikarno na lastni riziko, je inž. Kovinčič odgovoril, da je izgradnja nove pnevmalikarne stvar dogovora z vsemi odgovornimi organi Zvezne uprave in je vnesena tudi v zaključke Medresorne komisije Zveznega izvršnega sveta, ki je to proizvodnjo planirala in tudi pričakovala. Vse tri pnevma-tikarne — Borovo, Sava in Tigar — so bile zgrajene z namenom, da se vsaj v večjem delu osvobodimo uvoza dragih inozemskih pnevmatik. Na vprašanje, v čem je potem nesporazum, je inž. Kovinčič odgovoril, da po mnenju ljudi iz Zvezne uprave — nesporazuma ni! Tretirajo jih kot finalno industrijo, ki je dolžna, da se samofinan-cira iz izvoza lastne proizvodnje. Splošno je znano, da niti v eni državi na svetu mi mogoče, da bi se industrija gume devizno samo-financirala, to je, da svoje potrebe po uvoznih surovinah pokriva z lastnim izvozom. Za primer je navedel, da Japonska izvaža 1,4 odstotka svojih proizvodov, Nemčija 14 odstotkov, Italija 15 odstotkov, ZDA 6,1 odstotek. Jasno je, da tudi Borovo s svojim 5,9 odstotnim izvozom ne more samo kupiti vseh potrebnih uvoznih surovin. Na vprašanje novinarja, če se bo sedaj, zaradi zmanjšane proizvodnje in istočasno povečanih potreb izključilo iz prometa ustrezajoče število kamionov, avtobusov itd., je sledil odgovor: »Iz prometa ne bo izključeno niti eno vozilo. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos na vrat, na nos, našla devizna sredstva za uvoz avtomobilskih gum iz inozemstva.« Na vprašanje, če ni videti čudno, da ni mogoče dobiti deviz za surovine za drago plačane tovarne, dobijo pa se devize za uvoz gum, je inž. Kovinčič odgovoril: »Seveda je videti čudno, bojim pa se, da je to najmilejši izraz, ki se zato lahko uporabi. Kilogram uvožene pnevmatike stane državo približno 1 dolar. Za kilogram uvoženih surovin, ki stanejo manj kot pol dolarja, lahko proizvedemo finalnih izdelkov v vrednosti dveh dolarjev. To pomeni, da bo morala naša država zato, ker Borovo, Sava in Tigar ne bodo naredili pričakovanih 1,6 milijonov kompletov avtomobilskih gum, temveč kvečjemu 600.000, oz. ne 45.000 ton, temveč le kakih 15.000 ton, deficit 30.000 ton av-togum kupiti v inozemstvu in zato plačati približno 30 milijonov dolarjev. To pomeni 16 milijonov dolarjev več, kot če bi vsem trem tovarnam preskrbeli potrebne surovine.« »To kar ste rekli, daje vtis, kot da se nekdo igra. Kako potem razlagate stališče odgovornih, da vam ne dajo surovin?« »Tu je težko najti pojasnilo«, je odgovoril inž. Kovinčič. »Mi v Kombinatu ne moremo verjeti, da se to lahko pojasnjuje z objektivnimi težavami, to je pomanjkanjem deviznih sredstev. Kajti, če bi bilo to res, me bi bilo tudi de-v z za uvoz gotovih gum. Prej bi rekel, da se v našem slučaju odraža nepopolnost našega deviznega sistema. Mislim, da se pri nas nekatere stvari preveč fetišizirajo. Izda se predpis, zavzame se nekakšno principielno stališče, recimo stališče, da se mora gumarska industrija sama financirati, nato pa se držimo tega stališča, čeprav je vsem od vrha do dna jasno, da tako stališče ni zdržijivo.« Na novinarjevo vprašanje, če so organi upravljanja obvestili o tej paradoksni situaciji odgovorne organe, je dobil odgovor, da organi upravljanja zelo pogosto obveščajo, prosijo, dokazujejo, samo da to nič ne koristi. Ko so bili v lanskem avgustu pred tem, da ustavijo proizvodnjo in je istočasno Sekretariat za zunanjo trgovino odobril za milijon dolarjev uvoza avtomobilskih gum, je njihov delavski svet sprejel sklep, v veri, da bo to pomagalo, da se napiše pismo predsedniku Zveznega izvršnega sveta, tov. Petru Stamboliču, v katerem se mu pojasni vse probleme im paradokse. Na vprašanje, če se kljub temu ne pojavlja vprašanje, da se kolektiv Borova ne zna vključiti v reformo in nove gospodarske odnose, je inž. Kovinčič odgovoril, da takoj prizna, da se Borovo ne zna vključiti v gospodarsko reformo, če mu povedo vsaj en primer države v svetu, ki tretira svojo gumarsko industrijo tako, kakor jo tretira naš sistem. »Kaj se pa potem dela, kdo je kriv takega stanja, ko se ne dela škoda samo vašemu kolektivu, temveč vsej naši skupnosti?« je vprašal novinar. Odgovor je bil naslednji: »Kdo je kriv? Pri nas ni nihče kriv. Pri nas je vsega kriv samo direktor. To pomeni — jaz sem kriv. Kako naj vam drugače odgovorim, kdo je kriv. Pri nas se vsi sprašujemo, kdo je kriv. Sprašuje se naš delavski svet, naš upravni odbor, zveza sindikatov. Nedavno je to vprašal tudi dr. Slavko Komar predsednik odbora Zvezne skupščine za plan in finance. Pred Zvezno skupščino je prebral pismo, ki ga je poslal kolektiv Zveznemu izvršnemu svetu, pa se je pri tem vprašal — kdo je kriv? Kolikor mi je znano iz časopisov, mu prav nihče ni odgovoril — ne v skupščini', ne v odboru za plan in finance, kjer je predsednik. Vi pa sedaj hočete, da vam mi odgovorimo, kdo je kriv. Vsa to sprašujejo, nihče pa ne odgovarja. »Predpostavimo, da ima Zvezna uprava vzroke, zaradi katerih ne daje industriji gume potrebnih surovin. Recimo, da so vaše gume KRANJ, 15. julija 1966 slabše od uvoženih. Zanima nas, kako se bo vaš kolektiv izvlekel iz te situacije?« je vprašal novinar. »Smo na najboljši poti, da naredimo vrsto nesmislov, samo da se zaščitimo«, je odgovoril inž. Kovinčič. »Smo na poti, da podpišemo sporazum z nekim zunanjim podjetjem, ki nam je pripravljeno dati devize za nakup surovin za proizvodnjo gumenih izdelkov, poleg tega pa so nam pripravljeni vloženo delo plačati v kliringu. Mi smo seveda dolžni, da jim damo te proizvode. Ce nam uspe dobiti še nekaj teh aranžmajev, potem smo naš oddelek za proizvodnjo avtomobilskih gum rešili. Novinarjeva reakcija na ta od-odgovor je bila naslednja: »Oprostite, imam vtis, da tu nekaj ni jasno. Naša skupnost je izdvojila velika sredstva, da bi se lahko zgradile tri tovarne avtomobilskih gum. Del teh sredstev je vzet celo kot kredit iz inozemstva in ga bo treba vračati.« »Mi ga v tej situaciji nimamo od kje vračati, vrnila ga bo Investicijska banka, ki je bila naš žirant,« je rekel inž. Kovinčič. »Dobro, mogoče je to način, da se maščujete. Mislim, da banki ni težko razumeti, da stoje za banko družbena sredstva, kar pomeni, da bomo morali mi vsi plačevati vaš kredit. Hotel sem vas vprašati naslednje: V te kapacitete smo vložili znatna sredstva predvsem zato, da bi lahko proizvajali svoje gume, da bi se na ta način osvobodili večjega uvoza. Sedaj se pa ugotavlja, da nam te kapacitete niso potrebne, pa jih zaradi tega odstopamo gospodarstvenikom neke druge države, ki niso »niti orali niti kopali« a bodo imeli gume narejene v naših tovarnah, za katere smo mi »orali in kopali«. Ali mislite, da je vaš kolektiv pri tej odločitvi pravilno postopal?« »O tem ne morem misliti. Naš kolektiv mora predvsem misliti na to, kako izkoristiti svoje kapacitete, to je, da članom našega kolektiva zagotovi z ustavo zagotovljene pravice do dela. Je pa tu neka stvar, ki je nikakor ne moremo razumeti. Ce se v kolektivu le malo dotaknemo pravic kakega posameznika, se bo takoj pojavilo v Kombinatu pet komisij, M bodo proučevale in razčiščevale ta slučaj. Če pa nekaj sto delavcev izgubi svojo osnovno pravico, pravico do dela, potem pa ne reagira nihče. Vi pravite, da inozemci niso »niti kopali niti orali«, pa se bodo vseeno vozili na naših gumah. Točno, toda v dilemi, kaj je bolje, ali ustaviti delo ali pa delati za inozemskega partnerja, smo se odločili za drugo. Toda ni še konec. Poglejte, kaj se dogaja! Banka nam noče odobriti tega posla. Banka hoče, da »pregovorimo« inozemskega partnerja, da za denar, ki bi ga plačal za delo, proda svoje blago, ki ni v blagovni listi. Seveda inozemski partner ni navdušen nad tako idejo. Kako bi bil?! Pri tem se upravičeno sprašujemo zakaj banka zahteva tako nemogoče stvari, za katere pa tudi nima nikakršnih pravic.« »Že dolgo nisem vodil tako odkritega razgovora,« je dejal novinar. »Tudi jaz ne,« je odgovoril inž. Kovinčič. »Samo mi smo v situaciji, da moramo govoriti, pa naj nam očitajo kar hočejo, kajti voda nam je prišla do grla. Dolžni smo obvestiti javnost, kaj nas teži, ne glede na to, komu to ustreza in komu je v napoto. V ostalem vam bodo mogoče le odgovorili na vprašanja, na katera vam mi nismo mogli odgovoriti.« m m m m m m m m m m m m m iii m m m m ii m ju iu llllllllll!!llllllllllll!lllllllliyil!lllllllllllllillllllllllllllllliilllllllllll!llll![llllllHlllllllllllflllllllillllllllllllljlllllllljlllllllllllllllllHlllllHIHlllllllllilllllllHlllliHlllillllllllllllllllllll)lll Izredna seja TK organizacile ZK SAVA Tovarniški komite organizacije Zveze komunistov Tovarne »Sava« sc je sestal na izredni razširjeni seji dne 2. julija 1966 ob 11. uri. Na dnevnem redu je bila problematika, ki jo je obravnaval VI. plenum CK ZKJ dne 1. julija 1966. Tovarniški komite Zveze komunistov je na izredni razširjeni seji zavzel sledeča stališča: — V povojni socialistični revoluciji predstavlja uvedba delavskega samoupravljanja največji revolucionarni korak v izgradnji našega družbeno ekonomskega sistema. Osnovna pot dedovanja Zveze komunistov je in bo: usmerjati odločanje potom samoupravnih organov. Uveljavljanje reforme predstavlja s svojimi zasnovanimi instrumenti nadaljnjo decentralizacijo materialnih sredstev in je do skrajnosti zaostrilo nasprotovanje dveh koncepcij glede nadaljnjega razvoja v Jugoslaviji. Ena koncepcija zagovarja nadaljnjo decentralizacijo in predstavlja najprogresivnejšo silo v Jugoslaviji, druga koncepcija pa zagovarja centralistične težnje pri odločanju o materialnih sredstvih ter predstavlja nazadnjaški element v našem razvoju. — Ta koncepcija centralističnih teženj ter nebudnost komunistov je imela za posledico, da iso se pod plaščem »objektivne« kritike skrivale razne buržoazne malomeščanske, tehnokratske in tudi že protisocialistične ideje. Komunisti ne smemo pozabiti, da je na delu pri nas še vedno razredni sovražnik, ki poizkuša z nacionalističnim vprašanjem razbiti enotnost jugoslovanskih narodov. Neenakomerno gospodarsko razvita področja predstavljajo objektivne težave pri vseh državah. Protisocialistični elementi pa poizkušajo z raznimi šovinističnimi idejami prikazati to kot nesposobnost sistema za reševanje vprašanja, neenakomerne razvitosti v Jugoslaviji. Iz tega je razvidno, da ne gre na IV. plenumu CK ZKJ za boj med osebnostmi, temveč gre za dokončen obračun s centralističnimi težnjami. — Reorganizacija Zveze komunistov ter selekcija v naših vrstah bosta vplivala na večjo organizacijsko sposobnost ter idejno enotnost v borbi za vsebinsko uveljavitev delavskega samoupravljanja. — Sklepi, ki jih je sprejela organizacija Zveze komunistov v »Savi« ravno v zadnjem času, bodo ugodno vplivali na večjo idejno trdnost ter večjo idejno delovanje pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja v našem podjetju. — Iz vsega navedenega izhaja, da predstavlja IV. plenum CK ZKJ najprogresivnejši korak pri uveljavljanju koncepcije decentralizacije, katere končni cilj je, da bo delavec subjekt, ne pa objekt odločanja. Menimo, da bomo najbolj podprli delo IV. plenuma CK ZKJ s tem, da se bo Zveza komunistov v »Savi« odločno zavzela za realizacijo sklepov, ki jih bo IV. CK ZKJ sprejel. — Tovarniški komite Zveze komunistov bo organiziral razprave o IV. plenumu CK ZKJ za vse člane našega kolektiva. Kranj, dne 2. julija 1966 Tovarniški komite ZK Tovarne »Sava« Kranj P. s. Tik pred zaključkom redakcije pa smo zvedeli, da v teh dneh, pred kolektivnim dopustom, TK ZK »Sava« že organizira za svoje članstvo razprave o materialih in sklepih IV. plenuma. Poleg tega pa bodo konkretneje obravnavali tudi naloge komunistov v »Savi«. Razgovor je bil s tem končan, toda problemi so ostali odprti. Kdo jih bo rešil? Mi, zgoraj, tretji? Predvsem samo mi—sodelavci Sa-ve-Kranj! Ali smo mi v boljši situaciji? Poglejmo samo naš plan! Kapacitet imamo za 22.000 ton. V štirih izmenah bi, seveda teoretsko, naredili preko 25.000 ton. Na štiri izmene imamo še premalo predpriprav in ker tudi še niso aktivirani vsi stroji, je bil naš prvotni plan 19.800 ton. Po prvih razgovorih z Jugobanko so nam povedali, da tako visok plan sploh ne pride v poštev, ker ga ni mogoče devizno financirati. Narejen je bil drug plan in to po temeljitih razgovorih, analizah in tudi obljubah najodgovornejših organov. Glasil se je — 15.700 ton. Cez nekaj časa smo bili obveščeni, da tudi ta plan ne bo devizno financiran, pač pa obstaja možnost, da se nam zagotove devizna sredstva za proizvodnjo 13.800 ton. In končno, v juniju smo podpisali sporazum z Jugobanko, ki nam je vsaj na papirju obljubila deviznih sredstev za proizvodnjo 12.900 ton. Po osmih mesecih pogovorov in jeze nam je ostalo za 6.900 ton ne-aktiviranih kapacitet. Padali so očitki — v Savi se laže, oziroma v Savi nekateri lažejo, Sava postavlja nerealne plane, v Savi nekateri ne razumejo samoupravljanja, ga izkrivljajo, hočejo delati po starem in še in še. Osebno menim, da imajo veliko premalo dokazov za take očitke. Ce je kdo lagal, nismo bili to mi, če je kaj nerealnega, iso to vsekakor neizkoriščene kapacitete. Kar se pa tiče najtežjega očitka o nerazumevanju in dušenju samoupravljanja, pa menim, da je 14. seja našega delavskega sveta in njeni rezultati pokazala, da samouprav- ljanja ne dušimo, pač pa ga razvijamo in iz dneva v dan poglabljamo. Ce se pri tem krešejo mnenja, ni nikaka napaka, saj ima človek pravico do svojega mnenja. Mi še tako ostrih razprav nismo obsojali, saj so rodile dobre rezultate. Ce pa se naše razprave in pripombe dotaknejo tudi problemov izven naših tovarniških vrat, pa to ne sme imeti za posledico dvoumne komentarje, užaljenost in različna namigovanja. Odkrito pa moramo priznati, vsi od prvega do zadnjega — krivi smo in to za marsikaj. Naši polletni rezultati gospodarjenja niso, za okvir možnosti, ki smo jih imeli, ravno slabi. Popolnoma napačno bi bilo biti s tem zadovoljni. Slaba kvaliteta, vse češči strojelomi, še vedno ne dovolj urejen sistem delitve dohodka, nezaupanje, vzvišenost, pojavi birokratizma, pisanje 'in govorjenje o problemih, namesto reševanje problemov, so problemi, za katere smo krivi samo mi in ki jih moramo sami rešiti. Naše družbeno politične organizacije so že pokazale, da lahko rešijo še tako zahtevne naloge in prepričan sem, da bomo tudi sedaj realizirali poziv IV. plenuma ZKJ, ki zahteva od nas, da prispevamo kar največje napore za nadaljnji razvoj samoupravljanja in neposredne demokracije, za uveljavljanje ustavnih pravic občanov in s tem za okrepitev zaupanja v demokratične institucije naše družbe. Ce bomo res delali v duhu smernic IV. plenuma, bomo vse naše misli in želje realizirali in večino napak tudi odpravili. Kajti vse naše zamisli in ideje bodo uresničene. Ne zato, ker so maše, temveč zato, ker bodo morale biti uresničene le najnaprednejše! JANEZ BERAVS tive in ustvarjajo politično vzdušje med njimi, pa le pomenijo tak- RAZGOVORI 0 POSLOVNEM SODELOVANJU V BOROVEM Po skoraj enoletnem premoru na kega kolektiva v Združenem pod- ka ter iskanje integracijske obli- Zaključek: v prihodnje naj ko- ^ InrikasJieišemu boljšemu idrnčiu sodelovanja družbeno- jetju. ke združenega podjetja. lektivi (informativne službe) red- odnosoni m kasnejsemu lioljsemu, področju sodelovanja družbeno- jetju, političnih organizacij in organov Tega obsežnega dela pa ne mo- upravljanja med petimi večjimi re opraviti skupina strokovnih de- ^ darm y zvezi kolektivi gumarske industrije Ju- lavcev, ki jo sestavlja (trenutno) ___,_____ goslavije, ki so lansko leto v Kra- I*0 lanskoletnih razgovorih v nju pripravljali osnovo ekonom- Kranju je bila tudi imenovana no izmenjujejo svoja glasila ali se Poštenemu poslovnemu in tehnična drugačen način obveščajo med nemu sodelovanju. Predstavniki »petih« so v Boro- z Integra- seboj 0 SVojem delu, težavah in uspehih. cijo predvsem tole: — v prvi vrsti je treba rešiti Na kraju prvega dela razgovorov v Borovu je udeležence po» Težko je na kraju dati oceno zdravil v imenu kolektiva Borovo namestnik generalnega direktorja skega in tehničnega sodelovanja, takšna skupina J "jej je še po vprašanje sodelovanja - Borovo, zadnjih ^J^vorov T^ko zato ^ Dejal ^ da so se ponovno sestali v 25. junija. Tigar in Sava in ker bi površni opazovalec vse , , , - skupaj lahko ocenil kot nekorist- je korist taksnega prijateljskega rešiti vprašanje sodelovanja no. Toda ob zavesti, da predstav- sodelovanja neprecenljiva, saj pri- niki družbenopolitičnih organiza- baja prav v času naših najvecjih cij in organov upravljanja le po- težav (skoraj vseh kolekt.vov). JOŽE ŠTULAR Borovu en predstavnik poslovnega združenja, komore in predstavnik ZO „ ... . ___.IR ZSJ. Iniciativni odbor in de- --------------- ----------------------, azgovore o na a jevanju i jovna sbupjna s(a bili formirani med Rekordom, Risom in Savo prav m o dosedanjih ugotovitvah ^ Rekordom Ris<)m in Savo. . v , . n v.,....... ............... ™ ter zaključkih strokovnih delav- ^ ^ dclovna skupina - vsi prizadet, kolektiv, so pre- lagoma zbužujcjo sorodne k0lek- cev je to pot organiziral TK or- ^ je jmela nal<>go lzdelati analize malo seznanjeni s procesom mte-gamzacije ZK Borovo. q specializaciji pri proizvodnji gu- gracije, s stališči posameznih ko- Udeleženci, predstavniki družbe- mcnega tehničnega blaga. lektivov in njihovih družbenopo- no-političnih organizacij in orga- Druga delovna skupina pa je Htičnih organizacij (poleg tega pa nov upravljanja podjetij Tigar delala na realizaciji plana o spe- so posredovane informacije pre-Pirot, Rekord — Rakovica, Boro- ciaiizaciji proizvodnje pnevmati- ve6 načeine in nckonkretne). vo — Borovo, Ris — Zagreb m m€ld Borovom, Tigrom in Sa- Sava — Kranj so žal, lahko na ^o. Poleg možnosti o delitvi dela Dogovor o prvih dveh točkah je zadnjem sestanku samo ugotavlja- m€d temi kolektivi pa gre pri takle: v naslednjih mesecih naj se li, da skoraj noben zaključek, tem tudi za možnost tesnega so- sestanejo v Beogradu generalni di-sprejet v Kranju lansko leto, ni delovanja na komercialnem pod- rektorji ter njihovi pomočniki b!1 reaimran. Pri tem je vrsta ro6ju. vs<.h petih podjetij. Na tem se- okohsem, k, so vplivale na za- Tekom leta 1966 pa je prišlo do stanku ge moraj(> dlrcktorji do- pa tudi subjektivnih. alizacijo lahko Ustvarimo gamo govoriti o metodah priprav sode- Proces integracije, poslovnega in med Borovom, Tigrom in Savo in lovanja med pe mn P° J J • tehničnega sodelovanja zahteva da le med temi podjetji lahko pri- tem naj jim koristno sluzijo tu- namreč temeljitih analiz, vrsto de do zdrave gospodarske speciali- di zaključki in stališča družbeno-priprav in študij, ki podajajo eko- zacije proizvodnje, kar nujno po- političnih organizacij. V zvezi s nomsko in tehnično stanje vsa- gojujc ustvarjanje večjega dohod- tretjo točko so predstavniki poudaril, da obstaja vrsta objektivnih možnosti za tesnejše sodelovanje med posameznimi kolektivi, s čemer bi spoznali življenje in delo drug drugega. Poudarjeno je bilo, da bi mladinska organizacija morala več narediti. Eden od vzrokov nesodelovanja je tudi slabo obveščanje med kolektivi. Res je, da imajo nekateri Zgoraj: Konfekcija žičnih plaščev Levo: rezanje protektorja industrijsko oblikovanje Letošnji počitniški praktikanti Industrijsko oblikovanje izdel- Ije. Ustvarjajoč za potrošnika, ob-kolektlvi težave z informiranjem, kov postaja z razvojem gospodar- likovalec zastopa ekonomske in ker te službe šele uvajajo — ven- stva ve(ino bolj pomemben faktor tehnične interese proizvajalca na dar bi z vsaj občasnim dopisova- poslovanju podjetja. Obliko- eni strani, a na drugi želje po- lijem v ostale liste to delno lahko vanje proizvodov je eden izmed trošnika. Čuti se družbeno od- prodajno-političnih instrumentov, govornega za potrebe stotine oseb. s katerimi razpolaga podjetje, dal Gledajoč s potrošnikovega staii-se ob določeni obliki na trgu čim- šča istočasno služi tudi proizva-bolj uveljavi jalcu, zato je njegovo mesto med Povojni razvoj jugoslovanske proizvajalcem in potrošnikom, tehnologije iz Holandije, Id ga proizvodnje, ki je imel za cilj V letu 1964 je bilo odprto v na-godelova- čim hitrejše povečanje industrij- šem podjetju delovno mesto mdu-skih sredstev za proizvodnjo, je stri-jskega oblikovalca v službi za deloval tako, da je naše tržišče raziskavo trga in ekonomsko pro- artiklov za široko potrošnjo bilo pagando v prodajni službi. Delov- rešili. Od 20. 6. 1966 je v razvojno-teh-nološki službi na praksi študent je podjetje sprejelo s njem Jugoslovanskega odbora Vsako leto sprejme naše podjetje drovska komisija planiranih mest odbor pa mu je Ge nf nikoli tembru 1964. S formiranjem tega v času solskih pocitmc določeno m skrcevala, medtem ojn e os nnomrin v višini 660.00 ND rmKnn, oHlikovani oro- delovnega mesta smo napravili mednarodno zamenjavo študentov Beograd. Na praksi bo ostal dva aleu potrebo lastnega mu- skega oblikovanja, ki postaja iz P sirijskega oblikovanja, vendar še dneva v dan pomembnejši čimtelj vedno le manjšemu številu proizva- pri prodaji izdelkov. In kako se počutijo praktikanti jalcev Družba namreč ščiti svo- Za delo na področju jo industrijo pred konkurenco iz industrijskega oblikovanja pa je inozemstva, kjer je Industrijsko p0t;ret)na ge vrsta ukrepov, med oblikovanje razvito in rešeno. katerimi zavzema pomembno me-Slabo oblikovani proizvodi se sto sodelovanje med industrijskim planirate skupaj 55 mest; od tega delovpe enote strokovnih služb „ , , , „ to so naši štipendisti, drugim pa 37 megt[ slto,ritvene delovne enote v nasem kolektivu. je podjetje dolžno nuditi prakso ^ vzdrževalne delovne enote 9 in Navajamo kratek po programu šole; tretji pa so intervju z proizvodne delovne enote 3 prak- Mm jzmed praktikantov, ki je taki, ki bi med šolskimi počitni- tikantska mesta. istočasno tudi naš štipendist in cami radi kaj prihranili zai na- Gumarski izobraževalni center „ hn že čez še naprej pojavljajo na našem tr- oblikovalcem in razvojno-tehnolo- naslednje šolsko leto. je izdelal predlog kadrovski ko ce bo Vse P° 6TeC1’ riu,,:^,roi V lanskem letu so bile potrebe Pri del^keT v.tVetU ? ™dietie odobritev praktrkantskih mest. poajeije. stalno prišel v naše Bajželj Martin, štu- žišču. Pomanjkanje lastne odgo- ško službo. Oblikovalčevo delov-vornosti za uvajanje oblikovanja no mesto obesga sledeče operativne v proizvodnji se najbolj odraža naloge: izdelovanje osnutka |za ___r-iiT.-*'!-, VAJVUl 1 LIT V P1CLZV LJ. J. Lisuvmj. 1 ' - V pr v j 1. ^ - j ---------- — J --------- « delovnih enot po praktncanskin Komisija je p0,trebe posameznih dent 2. letnika fakultete za nara- v trenutku, ko se naši proizvodi posamezne izdelke, njihov estet-mestih približno enake, kot letos. enQt lpregjedaja jn smatrala, da voslovje in tehnologijo, je na srečujejo na mednarodnem trži- ski videz, ki naj bo rezultat želja Razlika je le v tem, da lani ka- FRANCŠOLAR starostno upokojen so enote planirale preveč mest praksi v laboratoriju v obratu II. šču, kjer vladajo ostri zakoni po- in navad potrošnika. Na tem glede na to, ker bo kolektivni do- z delom v kolektivu se je že kar nudbe in potrošnje. V takih po- področju so bili narejeni osnut-pust in ne bo toliko potreb po cej seznanil, delno sam na gejih naša proizvodnja vse teže ki za podplate, novi vzorci za le-nadomeščamju. prakt;ij M jo opravljal nekaj- Plasirf Od 55 planiranih je komisija kratj deln(> pa ga je verjetno s odobnila 31 mest, naknadno pa je stvarmi| ki so ga zanimale, sezna- ce- žalne blazine itd. V delokrog in-nah in smo primorani, da izvaža- dustrijskega oblikovanja spada, turno svoje proizvode po zelo niz- dl priprava osnutkov za embala-_ . , v , t kih cenah. Poleg tega še vedno žo proizvodov. Priprava osnutkov Franc Solar sc je rodil v Kro- odobrila se dve mesti, po c g ega nja;: njegov oče, ki je bil precej- p0g0st(> naši proizvajalci proizva- za embaliranje in oblikovanje em-pi na Gorenjskem v 10-članski je upravni odbor podjetja na zad- §nj0 vrsto let član našega kolekti- :ai0 p0 modelih tujega kupca in balaže je važen faktor pri samem «3 AtlnircIrS »• 11 -z ? n i TVT M f I 10 It 11M Orfl- •• _ _ 1 •! A_h:, — X •• J , , . . ...... . „ . v v ■«-r delavski družini. Mati je bila go- njj odobril še 4 mesta finanč-spodinja, oče pa kovač. Franc se g^iižbl, ker ta enota ne bo ime-je šel že s trinajstimi leti učit la kolektivnega dopustaj ^jeg te- pekovske obrti. , ga pa bo v tem mescu in v avgu Po o-dslužitvi kadrovskega roka se je zaposlil v industriji. Leta 1933 ga je pot zanesla v naše pod- pesti našim kupcem. Od skupnega) jetje. Najprej je začel delati v oddelku valjarne kot pomožni de- distov, ki so po pogodbi o pode-lavec pri trovaljčnem kalandru. litvi štipendije dolžni, da opravi-Po treh letih je postal že samo- j0 obvezno enomesečno prakso, stojni delavec pri vlečenju plošč. medtem ko je tri štipendiste na ta način vršimo le uslužno de» plasiranju' izdelkov na tržišče. Na ™r=). *. v,„M. &a trči w v kako 66 Počut,i: na Praksi, se je an<>r^mT1^ Pogosti so slučaji raz- izdelkov, stu potrebno računati zamudne ob- kar PohvaliL Pravi> da ^P02"31 nih plagiatov, tujih modelov, kar Nalo,ga oblikovalca ni, da izobli- . ____________________ ž6 mans-lkaj novega, kar mu do- istočasno ogroža položaj izvozni- kuje ^k izdelek po slučajnem na- števala praktikantov je 12 štipen- seda‘j še ni bito ^ Za™™a ga ka, in kaŽe Slabo pQSl0VnO m0" ključju inspiracije, temveč da iz- proizvodnja sama, kakor tudi vse ralo. Zaradi nezgode pri delu leta drugo. Posebno mu ugaja nova tehnična hala. Pogovor smo kar hitro zaklju- Zato je maloga oblikovalca, da prenaša želje potrošnika proizvajalcu. Potrošnik je neumoren v svojih zahtevah, išče večjo funk- študente fakultete za naravoslov- čili, kajti program dela ga priga ci P11 Proizvajalec stalno plasira svoje proizvod osvoji večje število po- njegovem na a jnjem s u iju. proizvode, ki jih trgovina uvaja trošnikov, so večje možnosti za Verjetno bi kaj podobnega, pa tržišče, medtem ko on in tr- nadaljnje 4 izboljševanj e njegove predlog naPi^i ° s^hernem prak- govec ne vesta, katero oblikovno j^v&lrtete, bliže je znižanju cen in ^ ® -F? 1;’-'-irr-v+ii Vciifi tvvcix7 o"Zvt"rxxzz> erv VA— furi V-rvizM-icil rirvcL TAnt iilz" rxnitrf3iVxii_ v . . . « , 19°59dko0 f JpromtščTnz^gla^ - oprostila glede na to, nega skladiščnika v skladišču absolventi m se bodo udeležili gotovih izdelkov. strokovne ekskurzije v Zahodno Tovariš Šolar je bil zaposlen v Nemčijo, našem podjetju polnih 33 let. Ves Upravni odbor je na čas je bil zelo vesten in marljiv GIC glede na znatno zvišanje živ- tikantu, kajti prav gotovo so že- funkcionalnost potrošnik potrebu- povečanju proizvodnje Dolžnost delavec. Kljub posledicam nezgode Ijenjsfcih" stroškov zvišal praktir v.S.eh’ da bl "a j kaj potrebuje potrošnik, zadovoljstvo, ki ga dalje dober MARINKA MURI mora biti oblikovalec pripravljen, proizvod, da razume njegove potrebe in že- ZDENKA ULČAR Svobodno formiranje cen in družbena kontrola Režim cen je bistven element gospodarskega sistema. Do sedaj je bila pretežna večina proizvodov pod kontrolo, to je, čeme so bile pla-fonirane ali določene. S tem je tisti, ki je bil pristojen za odrejanje stalnih cen, imel v rokah precej močne vajeti, s katerimi je usmerjal tok denarnih, predvsem investicijskih sredstev tja, kamor je mislil, da je najbolj prav. Kar poglejmo primer: doma na zap. trgu kg saj 400 din 200 din kg izdelane gume 1.200 din 1.200 din Številke seveda niso povsem točne, vendar pokažejo vsaj približno razmerje in od zdaj naprej računamo, da za kg izdelane gume potrošimo 0,5 kg saj. Če uporabimo domače, nam ostane za pokrivanje ostalih Stroškov, OD in sklade še 1.000 din. Če pa uporabimo uvožene, pa nam ostane 1.100 din. Teh 100 d,n se je torej prelilo iz panoge, ki proizvaja gumo. Tako se nam pokaže, kako močan gospodarski instrument je režim cen. Jasno je, da so predvsem podjetja, ki so pri tem zgubljala, močno pritiskala, da se nesorazmerja, ki so na tak način nujno nastajala, odpravijo. To so bili tudi cilji gospodarske reforme, ki je zahtevala — enake pogoje gospodarjenja za vse, — možnosti vključevanja na svetovni trg. Ta zahteva se je izražala predvsem v postopni sprostitvi cen in postopnem sproščanju zunanjetrgovinske izmenjave. S tem nujno začnejo z vso silo delovati ekonomski zakoni, ki podpirajo podjetja, ki dobro delajo, skrbno gospodarijo. Delovanje ekonomskih zakonov samo po sebi izključuje delovanje administrativnih ukrepov, ki so sicer tudi potrebni, če hočemo zagotoviti načrten razvoj, vendar je vsak administrativen ukrep lahko močna posledica subjektivnega — osebnega odločanja. Obstajala je možnost, da je bil administrativni ukrep sprejet na osnovi lega, kako si je posameznik zamislil bodoči razvoj. Odločitve so bile lahko pravilne, lahko pa tudi nepravilne. Marsikdo se bo vprašal, zakaj že ob reformi niso bile sproščene vse cene. Vendar je bilo to takrat neizvedljivo. Tudi take odločitve lahko nastanejo šele in samo v skladu z materialnimi možnostmi. Kar zamislimo si, če bi naenkrat sprostili recimo cene avtomatičnim pralnim strojem. Njihov uvoz je zelo omejen, pri nas pa je le en proizvajalec, povpraševanje po njih pa je veliko. Če bi torej ceno sprostili, bi prav gotovo ta edini proizvajalec lahko močno povečal svojo prodajno ceno in tako zaradi monopolnega položaja neupravičeno zaslužil več, kot pa bi ob normalnih pogojih lahko. Tudi uvoženi stroji bi bili ob preprodajah dražji in zaslužili bi tisti, ki s tem špekulirajo. Takemu proizvajalcu je tudi vseeno, koliko proda, zanj je važno, da se zaslužek ne zmanjša. Kar poglejmo primer! Če proda 1000 strojev po 300.000 din in je v tej ceni recimo 30.000 din zaslužka, zasluži pri 1000 prodanih strojih 30 milijonov starih din. Če pa proda 500 strojev po tiste usluge in izdelke, ki so nujno potrebni za življenjski obstoj ljudi. Kar predstavljajmo si, kaj bi recimo bilo, če bi sprostili ceno za vodo, vsi jo trošimo in moramo jo, podjetje, ki nas oskrbuje z njo, je pa le eno. Ponjo ne moremo recimo hoditi v Ljubljano. Cena vode bi naenkrat verjetno poskočila in precej zažrla v naše denarnice — seveda neupravičeno. V takih primerih pa bo režim plafoniranih ali pa določenih cen še vedno moral veljati. Za našo panogo so se ob zadnji sprostitvi v juniju sprostile cene za gumirano Vulkanizacija tehničnih izdelkov v TH 350.000 din, zasluži pri enem stroju 80.000 din, ali 40 milijonov din pri pol manjši prodaji in bi moral dejansko zaslužiti le 15 milijonov starih din. To bi bili neupravičeni zaslužki, ki bi ob taki sprostitvi cen lahko nastali. Da torej zagotovimo, da ob takih ukrepih ne nastanejo motnje na trgu, moramo ustvariti zadostno materialno osnovo in to: — da so količine, ki se na trgu ponujajo, vsaj take, kot je po. njih povpraševanje, — da obstaja možnost konkurence, — če ni konkurence doma, mora obstajati možnost, da se konkurenca ustvari z uvozom takega blaga, za kar pa so potrebna devizna sredstva, — da se ustvarijo večje materialne rezerve takih izdelkov, ki bi jih takrat, ko bi na trgu padla ponudba, proizvajalci plasirali na trg in s tem vzpostavili ravnovesje. Ker to povsod še ni zagotovljeno, se tudi cene lahko le postopoma sproščajo. Kljub temu pa cen nekaterih ne bo mogoče nikoli sprostili; to so predvsem cene za Adjustaža cevi platno in za gumeno tehnično blago. Kaj vse se šteje v gumeno tehnično blago iz tolmačenj uradnega lista ni razvidno. Zato smo zaprosili za posebno tolmačenje zvezni urad za cene, ki nam bo verjetno kmalu odgovorili. Po tej nomenklaturi obtsaja možnost, da so sproščene cene vsem našim izdelkom, razen avto, moped in velo pnevmatiki, to je za okoli 30 % naše proizvodnje, druga možnost pa je, da se določajo še cene izdelkom za obutev. IVA PODPESKAR /VLJXjyoda< fajLcba fVŽlfaUitCL ŠKODA ZARADI NEZGOD PRI DELU Varstvo delovne sposobnosti človeka — proizvajaca in upravljalen ima poleg humanega in etičnega tudi ekonomski pomen, ker je delovni človek najvažnejši faktor produktivne moči družbe. Ekonomski cilj družbe je racionalna uporaba vseh razpoložljivih proizvodnih sredstev, posebno pa delovne zmožnosti človeka. DELO FIHANtME KONTROLE Poškodbe ljudi zaradi nezgod pri delu, pa so tiste, ki ovirajo dosego tegai cilja, ker povzročajo zmanjšanje proizvodnje, dohodka delovni organizaciji in obenem tudi znižanje narodnega dohodka. Da seznanimo kolektiv z ekonomskimi posledicami, ki jih povzročajo poškodbe pri delu, navajamo nekaj faktorjev, ki se pri nezgodi pojavijo in ki povzročajo vidne ali trenutno nevidne stroške (direktne in indirektne) v podjetju, in sicer: Vidni (direktni) stroški: 1. nezgodno zavarovanje delavcev, 2. izplačilo dodatne stopnje socialnemu zavarovanju, 3. nadomestilo stoodstotnega osebnega dohodka za ves čas bolo-vanja, 4. plačilo zdravstvenih uslug, ki so jih nudili ponesrečencu (prva pomoč, prevozi v bolnišnice, specialni, pregledi, poraba zdravil, klimatsko zdravljenje itd.), Nevidni (indirektni) stroški: 1. škoda, ki nastane zaradi izgubljenega produktivnega delovnega časa samega ponesrečenca, 2. škoda, ki nastane zaradi izgubljenega produktivnega časa drugih delavcev, ki so: a) prenehali z delom zaradi nudenja prve pomoči ponesrečencu, b) prenehali z delom zaradi radovednosti, c) prenehali z delom zaradi razpada skupine, v kateri je bil ponesrečenec (če se poškoduje vodja skupine, je delovna prekinitev večja), d) prenehali z delom zaradi okvare materiala in naprav, ki so onemogočale nadaljevanje dela; 3. Skoda, ki je nastala zaradi izgubljenega delovnega časa mojstrov, in drugih kadrov zaradi: a) nudenja pomoči ponesrečencu, b) raziskave vzrokov nezgode, c) ureditev delovnega mesta, kjer se je nezgoda pripetila, d) izbire in uvajanja novega delavca, ' e) poročanje o nezgodi in morebitnega zaslišanja pred sodiščem (kar se v zadnjem času, žal, precej noeos-to dogaja). 5. Škoda zaradi zamude delovnih rokov, plačila penalov, izgube premij itd. 6. Stroški, s katerimi delovna organizacija občasno nudi socialno podporo ponesrečencu ali njegovi družini. 7. Izguba dobička zaradi manjšanja produktivnosti ponesrečenca ali zaradi mirovanja strojev in naprav kot posledica nesreče pri delu. 8. Manjši učinek dela drugih delavcev zaradi razburjenja in poslabšanja delovne morale, kot posledica hujših nezgod. Rudi Nadižavec 9. Delež fiksnih stroškov, ki odpade na ponesrečenega v času, ko ne proizvaja. Poleg navedenih indirektnih stroškov so še nekateri, ki pa jih absolutno ni mogoče ugotoviti, na primer. — škodo zaradi nezgode, pri delu, kjer delavca z določeno kvalifikacijo ne moremo vedno kriti z delavcem s kvalifikacijo, ker je gotovo manj spreten za delo, — izpad specialista na delovnem mestu, ki predstavlja grlo proizvodnje lahko povzroči ekonomsko hude posledice. Vsak čitatelj tega članka lahko ugotovi, da zaradi ene same poškodbe, ki je lahko lažjega značaja, lahko nastanejo milijonski stroški. Ne smemo pa kot stroške smatrati samo tiste, ki nastopajo direktno, torej vidne stroške, ampak maramo upoštevati tudi indirektne, ker so ti večinoma večji V letu 1962 je DS podjetja sklenil, da se odpre delovno mesto finančnega kontrolorja, to je bil začetek finančne kontrole pri nas. Finančna kontrola v podjetju je bila prav gotovo -potrebna in je imela nalogo ugotavljati dejansko materialno stanje surovin, gotovih izdelkov, pomožnega materiala itd. Poglejmo, kako fin. kontrola dela. Stanje, ki ga ugotovi, primerja s knjižnim stanjem analitične knjigovodske evidence in ugotavlja vzroke za nastale inventurne razlike. Kontrolira in preverja verodostojnost podpisov na materialnih čekih za sprejem in izdajo materiala. Kontrola je ugotovila, da je prišlo pri nas večkrat do nedovoljenih prekrškov. O tem poročamo disciplinski komisiji .ki nadalje ukrepa. Finančna kontrola skrbi, da delavci, ki so jim zaupana materialna sredstva, predložijo pismene izjave o ugotovljenih viških in manjških. Poleg tega izstavlja organom upravljanja potrebno dokumentacijo v zveži s kontinuirano inventuro. Finačna kontrola tudi opozarja odgovorne službe, če po njhiovi krivdi nastane škoda na materialu in kontrolira delo skladiščnikov v zvezi s pravilnim skladiščenjem materiala. Vodja FS lahko določi tudi kontinuirane inventure v prodajalnah, delavski restavraciji, počitniških domovih tovarne itd. Permanentno kontrolira obračun osebnih dohodkov in obračun med DE. Delo fin. kontrole je torej dosti zahtevno, saj mora poleg predpisov, ki zadevajo materialno poslovanje, poznati tudi celokupno tehniko evidentiranja im obračunavanja materialnih sredstev. Kontrola je v dobrih dveh letih ugotovila 17 večjih in 71 manjših prekrškov, poleg tega pa je ugotovila precej tatvin orodja. V zadnjem času se to izboljšuje, ker mora posameznik manjkajoče orodje plačati sam. Kljub težavam pa moramo nekaterim vodjem DE priznati, da res skrbijo za pravilno izdajo in zamenjavo 4. Škoda zaradi okvare strojev, orodja, materiala in druge opreme. orodja. Tudi v skladiščih surovin in gotovih izdelkov so dosegli velik napredek pri poslovanju (o tem smo poročali ob novoletni inventuri). Žal naletimo večkrat na težave in nerazumevanja, češ da je to delo le formalnost. Obstoji namreč pravilnik dela finančne kontrole in pravilnik o kontinuiranih inventurah. Prav bi bilo, če bi se z njim seznanili vsi, ki imajo opravka z materialnim poslovanjem .materiali in orodji. SILVO VIDIC Poleg navedenih stroškov oz. škode, povzročene družbi (seveda tudi nam), pa ne smemo zanemariti tudi moralnega udarca poškodovanca, posebno,, če je ta postal začasni ali trajni invalid. To moralno škodo trpi vsak sam, ki pa je pogosto kljub vsej humanosti in socialnim instumentom povezana tudi z materialno škodo posameznika. S tem člankom nameravam vzpodbuditi člane kolektiva k razmišljanju, kako pereč problem so nezgode za družbo in za posameznika, istočasno pa pritegniti vsakogar k sodelovanju pri preprečevanju nezgod pri delu, kar je dolžnost vsakega državljana. RUDI NADIŽAVEC m Vsebina GATT ter vklfučevanie H JUGOSLAVIJE v ta mednarodni g sporazum S podpisom zaključnega akta 30. oktobra 194V. leta je dobil GATT dvojni, značaj: 1. multilateralni trgovinski sporazum s klavzulo največjih ugodnosti države, ki je v okviru GATT in s tarifnim delom ter 2. sporazum o principih in pravilih za vodenje določene trgovinske politike. Ta drugi značaj, ki ga je GATT vnesel v mednarodne trgovinske odnese, predstavlja novost. Kot multilateralni trgovinski sporazum zajema le menjavo blaga in kar je v najtesnejši zvezi z menjavo blaga. Ne zajema pa določb o plovbi, o pravicah trgovca, trgovskih društev ter trgovskih potnikov. Vsebina multilateralnega trgovinskega sporazuma s klavzulo naj večjih ugodnosti predstavlja ogrodje GATT. Carine pa naj postanejo edini dovoljeni rezultat zunanjetrgovinske menjave, blagovne liste, kontingenti, prepoved uvoza, uvozna dovoljenja pa naj sčasoma odpadejo. Torej GATT ni neka mednarodna trgovinska organizacija, temveč mednarodni sporazum in to multilateralen, s katerim države, ki so ta sporazum podpisale, priznavajo ena drugi suverenost v izvajanju gospodarske politike. Istočasno pa se države podpornice obvezujejo, da se doseže čimbolj svobodno trgovinsko menjavo ter nediskriminacije med državat-mi, ki so sporazum podpisale. To nediskriminacijo pa naj ravno zagotovi klavzula naj večjih ugodnosti. V primeru, da katerakoli država, članica GATT, sprejme zu-nianjetrgoviniske instrumente, ki odstopajo od pravil in načel GATT ter lahko škodijo neposredno ali posredno kateri koli drugi članici GATT, se mora predhodno konsultirati z ostalim zainteresiranimi državama. Te konsultacije pred sprejetjem določenih zuna-njetrgovinsikih instrumentov so pravzaprav edina čvrsta obveza v GATT. Cilj konsultacije je proučiti upravičenost spremembe v zunanjetrgovinskih ukrepih. Iz tega je razvidno, da sloni GATT predvsem na medsebojnem sporazumevanju med članicami kot pa na nekih trdnih pravilih in načelih. Ne glede na gornje predstavlja GATT sporazum, ki ga je možno odpovedati ob vsakem času. Odpovedni rok traja le dva meseca. Tudi v tem se kaže, da je GATT zelo prožna oblika mednarodnega sporazuma, pri katerem so države želele zadržati čim svobodnejše roke. Pravila in načela GATT so vsebovana v štirih delih z 38 členi. V prvem delu vsebuje 1. člen ključno določbo GATT, to je brezpogojna klavzula največjih ugodnosti. V 2. členu pa so ustaljene vse carinske ugodnosti, dosežene med državami članicami na carinskih pogajanjih organiziranih v GATT. plačilne bilance po eni strani ter v primeru znižanja denarnih rezerv. Ako se katerakoli država čuti prizadeta v svojih interesih, če druga država vpelje količinske omejitve uvoza v skladu z 12. členom, se lahko pritoži plenumu GATT. Če plenum ugotovi, da je pritožba upravičena, lahko zahteva ukinitev ali pa ublažitev te količinske omejitve. V primeru, da tožena stranka ne postopa v skladu s sklepom plenuma, lahko le-ta izreče sankcijo s tem, da pooblasti državo, ki je tožila, da zniža ugodnosti proti državi, ki se ne pokorava. V 16. členu je odredba o subvencijah za primarne izdelke, torej na vse razen industrijskih. Tretji del vsebuje le določbe procentualnega značaja; kdaj stopijo sklepi v veljavo, amandmani, izstopu, predpise o načinu izmenjave predpisanih ugodnosti in načel za vodenje carinskih razgovorov. Poseben pomen ima 25. člen, ki govori o kolektivni akciji članic GATT, ki se imenuje plenum. Četrti del je bil dodan šele v letu 1965 ter vsebuje le tri člene. To je novi del, Mi zelo menja prvotni značaj GATT v pogledu nediskriminacije ter načela recipročnosti. Države v razvoju so vseskozi oporekale GATT, da sloni na nerealni osnovi, ker tretira vse članice enako ne glede na gospodarski razvoj. Ravno s četrtim delom pa se je spremenilo stališče v GATT. Pozitiven pristop, kot ga imenujejo, naj po novem omogoči, da bi razvite države v svoji uvozni politiki nudile državam v razvoju večje ugodnosti. Na ta način bi se povečali izvozni dohodki držav v razvoju ter s tem povečala blagovna menjava. Vključevanje Jugoslavije V GATT Naša država ni mogla ati mimo obstoja takšnega mednarodnega sporazuma kot je GATT. Danes je v GATT 68 držav polnopravnih članic, 5 držav začasnih članic, 2' državi pridruženi članici, 5 držav de faeto, kar pomeni, da morajo do določenega roka povedati, ali hočejo ostati članice ali bodo izstopile. Torej je v GATT skupno 80 držav. Brez zunanjetrgovinske menjave ee ne moremo gospodarsko razvijati. Zato je toliko bolj pomembno, da ustvarjamo čim boljše pogoje za vključevanje v mednarodno menjavo blaga. Eden od pogojev je tudi vključitev v GATT. V času 1950 — 1959 je bila Jugoslavija v GATT kot opazovalec od 1959 — 1962 smo bili pridruženi član, od 1962 — 1965 začasni član s tem, da se je morala Jugoslavija odločiti do konca leta 1965, ali bo zaprosila za polnopravnega člana GATT. Ta odnos je urejevala »Deklaracija o začasnem članstvu SFRJ«. Ta »Deklaracija« je bila konec leta 1965 podaljšana še do 30. junija 1966. Osnovno v tej »Deklaraciji« je bilo, da bodo članice GATT upoštevale pravila napram Jugoslaviji do tiste mere kot jih bo upoštevala Jugoslavija. Iz vsebine GATT smo videli, da je to sporazum, ki zahteva čimsvobodnejšo zunanjetrgovinsko menjavo. Zato je morala tudi Jugoslavija doseči določen ekonomski razvoj, da se lahko potegujemo za polnopravnega člana GATT. Na ekonomski razvoj, ki je pogojeval tudi spremembe v gospodarskem sistemu, pa ne vplivajo želje, temveč materialne možnosti. Z gospodarskim razvojem se je tudi spreminjal naš zunanjetrgovinski režim. Z gospodarsko reformo smo šele dobili opredeljeno carinsko tarifo. Jugoslavija prvič v svojem obstoju vpeljuje tako v 1. 1965 pravi carinski režim, po dobi polni reguliranja zunanje trgovine z izvencarinskimi instrumenti. S tem smo ustvarili pogoje, da smo lahko začeli razgovore o pristopu v GATT kot polnopraven član. Razgovori so potekali v dveh fazah: 1. proučevanj e zunanjetrgovinskega sistema z vidika njegovega ujemanja z GATT, . 2. vodenje carinskih pogajanj. Prva faza se je začela novembra 1965 ter se končala v februarju 1966, ko je delovna skupina, ki jo je imenoval GATT, prišla do zaključka, da »lahko Jugoslavija postane polnomočen član GATT pod istimi pogoji kot ostale članice«. Nai zadnjem plenarnem zasedanju članic GATT v času od 24. marca do 6. aprila 1966 se je definitivno končala prva faza pogajanja ter je osvojena nadaljnja procedura do polnopravnega člana. Druga faza, to je carinska pogajanja, so se končala 2'5. junija 1966. V carinskem sporazumu je določenih 197 carinskih postavk v glavnem za industrijsko blago in reprodukcijski) material. Glasovanje za sprejem bo opravljeno 14. julija 1966. Da bo Jugoslavija sprejeta v GATT-, morata dve tretjini članic glasovati za vključitev. Vključevanje Jugoslavije v GATT ne pomeni, da so se nam na široko odprla vrata na svetovni trg. Iz vsebine GATT nam je takoj razumljivo, da so se odprla vrata Jugoslaviji toliko, kolikor jih je odprla sama tujemu blagu. Potemtakem lahko pričakujemo večjo konkurenco na domačem trgu, kjer se bosta srečali domači in tuji proizvajalec. Vključitev Jugoslavije v GATT narekuje domači industriji še večji spopad s produktivnostjo dela, da bomo z zniževanjem prodajne cene in kvalitetnejšim blagom lažje konkurirali tujem partnerjem. Sedaj, ko pišem ta članek, še niso znani industrijski izdelki ter reprodukcijski material, ki bo zajet v sporazum o carinah in trgovini. Tako zaenkrat še ne moremo govoriti, v kakšnem položaju se bo znašla Sava glede na vključitev Jugoslavije v GATT. Ciril Habe Klavzula največjih ugodnosti velja tako pri uvozu kot izvozu. Pri tem pa je izvzet maloobmejni promet, carinska meja ter svobodna trgovinska cona. Ustaljene carinske ugodnosti pa ne omogočajo članicam GATT, da bi v okviru državnih meja sprejeli: 1. interne takse na uvoženo blago, če je domače blago obremenjeno s prav takšnimi taksami v drugi državi članici; 2. proti-dampiške carine. Drugi del vsebuje najpomembnejše določbe e področja količinskih omejitev. Po pravilu so količinske omejitve prepovedane. Vendar pa se v okviru GATT dopušča možnost količinske omejitve uvoza, kot predvideva 12. člen, če se postavlja vprašanje porušitve GREMO HA Na morje, v planine, ob » jezera in reke. Kot 'drobne i žuželke se bomo razkropili 1 na vise konce in kraje. Z av- i tomobili, motorji — malokdo f še s kolesom — z vlaki in f ladjo — vsi bomo hiteli ne- f kam, kjer se bomo sami ali f v dobri družbi sprostili, po- f zabili za nekaj časa na vsak- f danje skrbi o delu, o naših # dolžnostih in težavah. f Pol leta dela je za nami. i Veliko smo naredili, veliko i z lastno voljo in elanom, do- J sti s prizadevanjem vsega J kolektiva — s prizadevanjem i delavcev v neposredni proiz- \ vodnji in delavcev v strokov- ' DOPUST nih službah. Prav gotovo bi T. lahko še več. Ne enkrat smo f že dokazali, da radi idelamo \ in smo se pripravil j eni tudi \ marsičemu odreči, da le pod- i jetje napreduje, da se mo- \ demiziramo, se širimo in ve- J čarno. Včasih nam gre težko', i Ni surovin, ni zadosti zme- i si in — dela. Včasih si tudi i sami naredimo' težave — j smo osebni, ne spoštujemo > intemih predpisov in določil, i toda kot kolektiv smo pre- J magali že dosti težav, rešili i tuidi že hude probleme. In to \ je dobro, to dokazuje zre- \ last kolektiva Save. v Naš razvoj gre naprej. Po- ( Zakai športna n rekreaciia : Odveč bi bilo v tem kratkem sestavku govoriti o pomembnosti in vlogi telesne kulture v našem družbenem življenju. S tem, ko skrbi za skladen telesni razvoj in vsestransko vzgojo mladine, ko krepi človekovo zdravje in dviga njegovo delovno sposobnost ter se briga za aktivni odmor in zabavo delovnih ljudi, predstavlja telesna kultura eno od vsakodnevnih potreb našega občana in s tem dejansko že postaja del njegovega standarda. Raje se bom tokrat zaustavil pri tistem delu telesne kulture, ki mu s širšim izrazom pravimo rekreacija. Nič-kolikorat smo že slišali to besedo, skoraj potratno jo ob raznih prilikah uporabljamo, pa čeprav vedno nimamo najbolj jasne predstave o njej. Kaj je pravzaprav rekreacija? Pospešeni razvoj industrije in splošna avtomatizacija življenja znatno vplivata na človeka, na njegovo telesno in duševno stanje ter njegovo delovanje. V proizvodnjo uvajamo vedno več sodobnih dosežkov znanosti in tehnike, stroji v vedno večji meri nadomeščajo posamezne delovne operacije, prevoznih sredstev je vse več, gospodinjstva se mehanizirajo, polno je ropota, zadimljenih predelov in prahu. V tovarnah težimo k standardiziranim delovnim operacijam, gibi se ponavljajo in postajajo dolgočasni. Neizprosno hitri tempo sodobnega življenja povzroča poleg telesne preutrujenosti predvsem živčno izčrpanost. Napredek modernega sveta je pač tako skokovit, da se človekov orgarai-zem enostavno ni sposoben tako hitro prilagajati potrebam. Zaradi zmanjšane telesne aktivnosti v naštetih pogojih je človek pogosto izpostavljen nevarnosti, da se mu zdravstvena in delovna kondicija zmanjša. Telesna kultura to nevarnost s svojimi sredstvi in metodami v precejšnji meri odpravlja. Takšna sredstva in metode so pravzaprav premišljena športna rekreacija. Športna rekreacija so vsa tista gibanja, ki načrtno krepijo človekovo telo, ki sproščajo organizem monotonosti in drugih psihičnih obremenitev, ki vračajo človeku e-nergijo in voljo ter mu dajejo svežino in zadovoljstvo. Večkrat lahko slišimo za napačno prepričanje, češ rekreacija je potrebna le tistim, ki fizično veliko ne delajo, onim »iz pisarn«. To še daleč ni res! Rekreacija je potrebna vsem! Tako delavec, ki je zaposlen pri fizično izredno težavnem delu, mnogokrat celo pod vplivom visoke temperature, prahu ali škodljivih plinov, še prav posebno potrebuje sonca, gibanja na prostem, žoge ali plavanja. Veliko je v proizvodnji tudi primerov enostranskega fizič- nega napora, ko so vseh osem ur v glavnem obremenjene le nekatere mišične skupine organizma. Tudi takšni sodelavci potrebujejo veliko telesnih vaj, morda sprehoda v gore ali partijo tenisa. Menda nli potrebno posebej razlagati, kako koristen je lahko izlet po gozdu, igra odbojke ali košarka za vse tiste delavec, ki v službi večinoma sedijo (n. pr. administracija, knjigovodstvo, laboratorij). Tudi vodjem, organizatorjem, tehnologom, ki preživljajo svoj službeni čas med stroji ali pri dopisih, ob načrtih, na sejah, med sodelavci ali pri telefonih, še daleč ne bi škodilo, če bi popoldne tekli po atletski stezi, se podili za žogo med vranicami ali sil pozjni kdaj nataknili smuči. Športna rekreacija je obširna in raznovrstna dejavnost. Številne cilje te veje telesne kulture lahko združimo v dva osnovna: a) povečati delovno storilnost s čim manj napora in b) duševno sprostiti človeka v prostem času. Poglejmo, kakšne oblike delovne rekreacije so najbolj poznane in so se doslej v največji meri uveljavile: 1. Rekreacija med delovnim odmorom: flizjologii in športni delavci so že davno dokazali, da se delovna sposobnost mnogo hitreje vrne z aktivnim odmorom (gibanje, telesne vaje) kot s pasivnim (ležanje, posedanje). Kakšna gibanja pridejo v poštev? Igre z žogo, sprehod med zelenicami, balinanje ali kaj podobnega. 2. Dnevna rekreacija v prostem času: ta bi morala biti stalna in neprekinjena preko celega leta. Izbira je prosta glede na želje ljudi in možnosti objektov ali podnebja: plavanje, športne igre, ribolov, izlet v naravo, kolesarjenje, atletika, smučanje, streljanje, razni športi na vodi, namizni tenis itd. Sestavni del takšne rekreativne vadbe morajo biti seveda tekmovanja med posamezniki, med ekipami oddelkov, v okviru občine ali med tovarnami. 3. Tedenska rekreacija: predvsem v sobotah in nedeljah. Ta poteka običajno v skupinah ali v okviru svojih družin. Zelo primerne oblike so izleti v hribe, smuka ob žičnicah, lov, kopanje ob morju, sprehodi med polji, nabiranje gob ali borovnic in podobno. 4. Smotrno izkoriščeni letni dopust: letovanje ob morju, planinske ture, taborjenja ob rekah ali jezerih. Športna rekreacija naj obogati prosti čas delavca. Svoj namen bo dosegla le takrat, ko je načrtno in strokovno usmerjena ter neprekinjena celo leto. Drugič nekaj besed o rekreaciji v naši tovarni in o možnostih razvoja športnega življenja našega kolektiva. JANEZ PONEBŠEK stajamo podjetje, ki v skupnosti nekaj pomeni. Ko bomo odplačali investicije, ko bodo stekli vsi novi obrati, ko' bomo postlali ^modlenno podjetje, ko bomo delali na novih avtomatskih ali polavtomatskih strojih — bo laže tudi za našega delavca. In tedaj bomo še dost več lahko Idajli za družbeni, standard; za stanovanje, rekreacijo — skratka več za to, da bo maš delavec žive! udobneje. Ta čas ni več da- » leč. Te dni pa, ko odhajamo i na dopust, na počitek, skleni-$ mo, 'da bomo- izkoristili iteh i dvajset dni za to, da se bo-# mo vrnili, res spočiti, z novi-7 mi močmi, rešeni skrbi in f pripravljeni na nove naloge. i Kjerkoli boste, vam želi-f mo prijeten dopust, dosti za-f bave, prijetnih večerov ob (? kozarcu dobrega vina, lepo f vreme — skratka vse naj-r boljše! 7 Urednik f * $ ( ( * f f t i