Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 6 UDK 630 / ISSN 0024-1067 junij 2001 uvodnik Okolju prijazni ... Preddopustni{ka seja uredni{kega odbora – doletel me je ognjeni krst – uvodnik je moj. Od presene~enja sem komaj zaznala nizke pre-‘e~e nevihtne oblake, ki so se spu{~ali nad Ljubljano. Zavel je hladen pi{, ulilo se je in kot po naklju~ju mi je korak zastal pred starinarnico, misli pa so poletele ... Vabila me je ponosna kredenca, ki je neko~ krasila prijetno izbo, razko{na miza, ki se je nemalokrat {ibila od dobrot, mogo~en okvir, ki je obkro‘al klenega gospodarja … V kredenci, mizi in okviru se {e danes skriva les, ki je padel ob pravi luni, goden za se~-njo in ga je nato z ob~utkom tesala in bo‘ala marljiva roka lesarja, {elakova politura pa je izdelek {e ozalj{ala. Da, v tistih nepotro{ni{kih ~asih, so delali preprosteje, uporabljali so naravne materiale, zato {e niso modrovali o ozonski luknji in {e niso bili oviti v toplo gredo. Danes pa je tak{en dan, ko nam je Narava pokazala zobe, opominja nas, da smo na bregu Rubikona. Tudi danes se ‘ivljenjska pot lesnih izdelkov pri~ne s se~njo lesa v gozdu in se nadaljuje s predelavo hlodovine in industrijskega lesa v polizdelke. V nadaljnjem procesu nastajajo izdelki, namenjeni kon~nemu uporabniku. Ko ti izdelki odslu‘ijo svojemu namenu, jih zavr‘emo, le malo jih je uporabljenih za predelavo v sekundarne surovine ali energetski namen. Les med procesom obdelave in predelave dodajamo nove in nove materiale: lepila, materiale za za{~ito in povr{insko obdelavo lesa, tesnila, okovje, steklo, umetne snovi. In prav ti izdelavni postopki in materiali niso vselej prijazni do okolja. Javnost razvitega sveta postaja ~edalje bolj neizprosna in zahteva, da se svet, v katerem ‘ivi, zavaruje tudi za kasnej{e rodove. Proizvodnja izdelkov na okolju prijazen na~in postaja odlo~ilna konkuren~na prednost -lahko, da bo ‘e jutri temeljni pogoj, da bo izdelek sploh mogo~e prodajati. Saj ne, da bi bili lesarji najve~ji obremenje-valci okolja, vendar tudi na{e delovanje pripomore k temu, da se ozonski pla{~ tanj{a, da se du{imo v topli gredi. Narava nas na svoj na~in prosi in roti, da poi{~emo alternativno pot napredka. V svojih nedrih skriva zglede, ki naj jim sledimo - rak samotar in njegova sopotnica vetrnica nista edini primer partnerstva, ki ga tako opeva sodobni poslovni svet. Vstopanje v evropske integracije bo spremenilo pogoje na{ega delovanja, spo{tovati bomo morali evropske okoljske direktive, posodobiti bomo morali zastarelo tehno-lo{ko opremo pa tudi organiziranost, da bomo postali konkuren~ni v globalnem okolju. Mislim, da bi se lahko tako preoblikovali, da bi stvar ustrezala vsem partnerjem, tudi okolju. Pot do cilja, torej do napredka slovenske lesne industrije, naj bi se vila prek medsebojnega povezovanja v reprodukcijski verigi in s tem prek zo‘evanja proizvodnega programa, lahko bi tak{no povezovanje sestavljalo grozd pohi{tvene industrije, koncentracije, poglabljanja in posodabljanja znanja za skupino podjetij, ki sestavljajo do-lo~eno izdel~no skupino. Z novimi inventivnimi re{itvami bi zadostili bodo~im oko-ljskim zahtevam in uvajanju okoljskih zahtev po standardu ISO 14001 v lesna podjetja, kar je bodo~a konkuren~na prilo‘nost in prednost. Z racionalno delitvijo proizvodnega programa, z inventivnim razvojem, s smotrno uporabo naravnih virov, optimalno izrabo surovin in energije ter zmanj{anjem odpadkov bi lahko dosegli zmanj{anje stro{kov poslovanja, torej bolj{i poslovni uspeh posameznega podjetja v grozdu in dejavnosti kot celote. Pot s povezovanjem v lesni dejavnosti, z razvojnim pristopom in urejanjem delovanja z evropskimi okoljskimi direktivami je ena izmed mo‘nih re{itev. Alternativa je, da vsako podjetje samo uredi svoje delovanje z bodo~imi okoljskimi zahtevami; ta pot pa je dra‘ja in ne pripomore h globalni konkure~nosti slovenske lesne dejavnosti. Vsekakor pa velja – katerokoli pot za uskladitev poslovanja z evropskimi okoljskimi zahtevami si bodo lesna podjetja ‘e izbrala – mo‘nost za ponovni preporod bodo imela le, ~e bodo znala in zmogla sodelovati in spo{tovati okolje kot vrednoto. Vem, da se ~asi, ustavljeni v kredenci, mizi in okviru iz starinarnice, ne bodo vrnili, vem pa tudi to, da dana{nji ~as {e nudi mo‘nosti in poti za obvarovanje okolja, na{e Zemlje. In Rubikona ne bomo prestopili. Na peti junijski dan – svetovni dan okolja v letu 2001. mag. Nada Marija Slovnik dogodki, odmevi Kratke novice stran 192 Sandalovina -terminologija, etimologija, lastnosti in raba Sandalwood - Terminology, Etimology, Properties and Use avtor Niko TORELLI stran 196 Lesena gradnja in po`ari srednjeve{kih mest Timber Buildings and the Fires in the Medievial Towns avtor Domen KU[AR stran 202 Les kot izrazilo in okras identitete arhitekture ve~inskega stavbarstva Wood as expression and decoration of identity of majority architecture avtorica @iva DEU Okolju prijazni Nada Marija Slovnik 189 LIGNA PLUS 2001 - Hannover, 21. do 25. maj 217 Svetovni sejem za gozdarstvo in lesno industrijo Alojz Kobe Strate{ki razvoj podjetja z zamenjavo poslovanja (business - migration) 232 Fani Poto~nik Zvoki in harmonija Sanja Pirc 234 Anketa meseca Gaudeamus igitur V anketi smo tokrat zbrali nekaj razmi{ljanj maturantov Srednje lesarske {ole Ljubljana Iz vsebine Energija v lesarski proizvodnji 209 Novost v Sloveniji - pohi{tveno okovje HETTICH 224 LAMA Dekani d.d. 227 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. 228 SLOVENIJALES - gradbeni material in stavbno pohi{tvo d.o.o. uvoznik okovja italijanskega dobavitelja INCOLL 230 Hi{ni sejem SCHACHERMAYER 231 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 235 Nova tehnolo{ka pridobitev JELOVICE – linija za izdelavo podbojev V mesecu maju je stekla proizvodnja na novi, sodobni liniji za izdelavo podbojev za notranja vratna krila. Tehnolo{ka pridobitev, vredna okoli 3,5 mio DEM je bila za JELOVICO nujna, saj dosedanji podboji niso ustrezali ostrim tr‘nim zahtevam. Proizvodna kapaciteta je 300 do 400 podbojev dnevno oz. 90.000 podbojev letno in omogo~a popolnoma individualno proizvodnjo. JELOVICA je prete‘en izvoznik, vendar so v njeni izvozni ponudbi podboji do sedaj prestavljali zanemarljiv dele‘. Z novo tehnolo{ko pridobitvijo so se njene izvozne mo‘-nosti pove~ale. V Jelovici ra~unajo, da bo novi podboj pozitivno vplival tudi na prodajo notranjih vratnih kril. Zahtevni zahodnoevropski kupci vratnih kril so namre~ podboje v preteklosti kupovali drugje. iJ2LeS 53(2001) 6 dogodki, odmevi Kratke novice Prvi hi{ni sejem podjetja TOM Oblazinjeno pohi{tvo V dneh od 9. do 12. maja je bil v salonu pohi{tva TOM na Pu{~avi pri Mokronogu prvi hi{ni sejem, na katerem je podjetje predstavilo kupcem novosti v svojem leto{njem programu. O novostih, sede‘nih garniturah Elvis, Falco in Karel ter Domen in Flori, so obse‘no spregovorili pomo~nik direktorja Jo‘e Zadel, vodja razvoja Igor Zupet in tekstilni tehnolog Bojan Breznik. Udele‘enci vsakokratne predstavitve so lahko izvedeli dobesedno vse, kar jih je zanimalo, in kar jim bo koristilo pri posredovanju informacij kon~nim kupcem. V podjetju se zavedajo, da postajajo take predstavitve nujnost pri prodaji na zelo zahtevnem slovenskem trgu. TOM Oblazinjeno pohi{tvo si s tem prizadeva zadr‘ati prvi polo‘aj med slovenskimi proizvajalci oblazinjenega pohi{tva v vi{jem kakovostnem razredu. Seveda pa je tekla strokovna beseda tudi o tr‘no ‘e uveljavljenih modelih, ki so bili tudi razstavljeni. Ustne informacije sta dopolnjevala nov, zelo li~no oblikovan katalog, in publikacija Materiali za zunanje prevleke oblazinjenega pohi{tva. Ambient salona je popestrila prilo‘nostna razstava slikarskih del iz trebanjske Galerije likovnih samorastnikov. Na novinarski konferenci je prokurist podjetja Bruno Gri~ar spregovoril {e o lanskoletnih rezultatih ter leto{njih na~rtih podjetja. Osnovna strategija podjetja je prehod na izdelke vi{jega cenovnega razreda in s tem zadovoljevanje najzahtevnej{ih kupcev, zato ‘e nekaj let uvajajo v svoj proizvodni program najzahtevnej{e in najkvali-tetnej{e materiale, ki pomenijo bolj{e karakteristike izdelkov in udobnej{o in bolj zdravo uporabo ter njihovo vzdr‘evanje. To so predvsem bolj{e oblike vzmetenja in pa predvsem kva-litetnej{e prevleke sede‘nih garnitur. Tako so novi materiali, kot so alcantara, mikrotkanine, souvage in nabuc usnje ter barvna usnja, ‘e trdno zasidrani v proizvodnji. Podrobneje je opisal tudi prizadevanja firme Futura Mobel, ki so jo v Avstriji skupaj ustanovili ALPLES, MURALES, TOM Oblazinjeno pohi{tvo in SVEA, ter dejavnost njenega prodajnega salona v Gradcu. Anketa meseca Gaudeamus igitur Na~rti maturantov SL[ Ljubljana Matej BAJDE Za Srednjo lesarsko {olo v Ljubljani sem se odlo~il, ker me je ‘e od nekdaj zanimalo delo z lesom in se mi je zdelo, da bo zanimivo spoznati {e kaj novega o njem. Ker me veseli tudi risanje, sem se vpisal na arhitekturo. ^e pa mi tam ne bo uspelo, bom vsekakor nadaljeval {tudij v svoji stroki, saj me je lesarstvo zelo pritegnilo. Izdelek (omarico za CD-je in kasete) sem naredil, ker sem nekaj podobnega potreboval v svoji sobi. Ob izdelavi sem pridobil kar nekaj prakti~nih izku{enj, saj jih prej v {oli nadaljevanje na strani 218 ► ► ► ijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj UDK: 630*176.1 (Pterocarpus santalinus L): 630*811 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Sandalovina - terminologija, etimologija, lastnosti in raba Sandalwood - Terminology, Etimology, Properties, and Use avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Podani so kratki detajli o terminoloiji in etimologiji imena sandalovina in njene zavajajo~i dvojnosti. Opisana je anatomska zgradba, lastnosti in raba prave ali bele sandalovine (Pterocarpus santalinus) in rde~e sandalovine (Ptero-carpus santalinus). Sandalovina, ki so jo porabili pri gradnji Salomonovega templja, je bila najverjetneje rde~a san-dalovina (Pterocarpus santalinus). Brief details are given of the etimo-logy of the name sandalwood and its confusing dualism. The anatomy, properties and use of true or white sandalwood (Santalum album) and red sandalwood (Pterocarpus santalinus) are described. Most probable red sandalwood (Pterocarpus santalinus) may have been the source of the sandalwood used in King Solomon’s temple. Klju~ne besede: sandalovina, prava sandalovina, bela sandalovina, rde~a sandalovina, Santalum album, Pte-rocarpus santalinus, terminologija, etimologija, anatomija, lastnosti, raba Keywords: sandalwood, true sandalwood, white sandalwood, red sandalwood, Santalum album, Pte-rocarpus santalinus, terminology, etimology, anatomy, properties, use Terminologija Nekoliko skrivnostno sandalovino omenja ‘e Sveto pismo Stare zaveze na ve~ mestih: npr. v prvi knjigi kraljev (1 Kr 10,11-12): “11Tudi Hirá-move ladje, ki so dova‘ale zlato iz Ofirja, so od tam pripeljale silno veliko sándalovega lesa in dragih kamnov. 12Kralj je dal iz sandalovine napraviti ograje za Gospodovo hi{o in za kraljevo hi{o ter citre in harfe za pevce. Toliko sandalovine ni ve~ pri-{lo in je ni bilo videti do tega dne”. V drugi kroni{ki knjigi (2 Krn 9, 10-11) beremo: “ 10Tudi Hirámovi in Salomonovi slu‘abniki, ki so dova‘ali zlato iz Ofirja, so pripeljali sándalov les in drage kamne. 11Kralj je iz san-dalovine napravil stopnice za Gospodovo hi{o in v kraljevo hi{o ter citre in harfe za pevce. Kaj takega prej ni bilo videti v Judovi de‘eli”. V drugi kroni{ki knjigi (2 Krn 2,7) Sveto pismo omenja sandalovino v nenavadni zvezi: ”7Po{lji mi tudi cedrovega, ci-presovega in sándalovega lesa iz Libanona”. /Knjigi kraljev govorita o {tirih stoletjih izraelske zgodovine (konec Davidovega kraljevanja, zlata doba Salomona, razdelitev na Izraelovo in Judovo kraljestvo, padec Samarije 722 in uni~enje Jeruzalema 587 pr. Kr.). Kroni{ki knjigi nekako povzemata to, kar je ‘e zapisano v 2. Samuelovi in v Knjigah kraljev./ Poraja se veliko vpra{anj. Za katero drevesno oz. lesno vrsto gre? Kje je de‘ela z imenom Ofir? Je to morda Libanon kot nakazuje druga kroni-{ka knjiga? Kdo je Hiram? Problem je v tem, da literatura s “sandalo-vino” imenuje botani~no povsem razli~ni drevesni vrsti: Santalum album L. in Pterocarpus santalinus L. (preglednica 1). V preglednici sem izpustil na desetine azijskih doma~inskih imen. Veliko jih lahko dobite celo na internetu, saj sta obe vrsti izjemno popularni v zdravilstvu. Vrsti spadata v razli~ni botani~ni dru-‘ini: Pterocarpus santalinus L. med stro~nice (Leguminosae), Santalum album L. pa med lanikovke (Santa-laceae). Tudi lesova se mo~no razlikujeta (glej dalje). Zanesljiva Britanska enciklopedija (2001) les obeh vrst imenuje sandalovina (angl. sandalwood), pri ~emer les vrste Santa-lum album ozna~uje kot pravo ali belo sandalovino (true or white sandalwood), les vrste Pterocarpus santa-linus pa kot rde~o sandalovino (red sandalwood). Nemci Santalum album imenujejo Sandelholz pa tudi Santal; prim. npr. Holz-Lexikon 1988), medtem ko Pterocarpus san-talinus, ki je bil neko~ pomemben Les 53(2001) 6 raziskave in razvoj Preglednica 1. Terminologija “sandalovine” Santalum album L. Pterocarpus santalinus L. angl. sandal tree1) angl . red sanders1) true sandel1) red sandalwood*1) true sandalwood2) red sandalwood2) white sandalwood2) nem. echtes Sandelholz1 nem . rotes Sandelholz*1) Sandelbaum1' (Rotes) Kaliaturholz1) Santal3' rotes Santelholz3) Sandelholz3' f r. santalin1) f r... faux santal rouge1) vrai santal1' bois de Caliatour1) sandal rouge1) it... sandalo1) it. sandalo rosso*1) santal1' sl. beli santalovec4) si. rdeči sandalovec4' prava sandalovina (sin. santalovina)4) rdeča sandalovina (ne santalovina!)4' bela sandalovina (sin. santalovina)4) rdeči les4' sandalovina5' kaliaturni les4' sandal 6) santalovina5' ind. chandaman, panaka7' ) Elsevier’s Wood dictionary, 1964; 2) Enc. Britannica, 2001; 3) Holz-Lexikon, 1988; 4)Petauer, 1993; ) Torelli, 1997; 6)Snoj, 1997, 7) Richter in Dallwitz, 2000 barvilni les, označujejo kot rotes Santelholz in njegovega najbližjega sorodnika Pterocarpus soyauxii Afrikanisches Santelholz). Sicer pa se je za predstavnike rodu Pterocarpus - razen za Pterocarpus santalinus ter P. pedatus in P. cambodianus (lesova se tržita pod imenom maidu) - uveljavilo ime paduk ali padauk (ime je burmanskega izvora). P. soyauxii je afriški paduk, rdeči afriški paduk, barwood ali tudi afriška santalovina (angl. African padauk, fr. bois corail, it. paduk africano, šp. coral africano) (slika 1). V tropski Aziji uspeva več pomembnih padukov, npr.: • P. dalbergioides, Andamanski paduk; • P. macrocarpus, Burmanski paduk in • P. indicus, Manilski paduk, Narra, Kajoe. Kako re{iti dualizem oz. dvojnost imena “sandalovina”. Ponuja se “an-gle{ka” mo`nost, da obe vrsti lo~imo z epitetonom bela ali prava (Santa-lum album) in rde~a (Pterocarpus santalinus). Nemci so problem re{e-vali podobno kot Angle`i, hkrati pa so posku{ali vrsti razlikovati s spremembo ene ~rke: Sandelholz (San-talum album) in (rotes) Santelholz. Tudi sam sem se neko~ odlo~al po “drugi nem{ki” varianti: sandalovina in santalovina (Torelli 1997). Zdaj menim, da bi bilo najla`e les obeh vrst – ne glede na botani~no razno-rodnost - imenovati sandalovina in ju lo~iti po barvi: bela ali prava san-dalovina (Santalum album) in rde~a sandalovina (Pterocarpus santali-nus). Etimologija In od kod ime sandalovina? Prav gotovo ne iz latin{~ine ali gr{~ine, kjer lat. sandalium oz. gr. sandalion in njegova pomanj{evalnica sandalon pomenijo obuvalo “sandal” ali “sandala”. Nekdo bi utegnil pomisliti, da izraz izvira iz lat. sanctus “svet”. Ne eno ne drugo! Ime prihaja iz Indije, od koder obe vrsti tudi izvirata. Ime lahko sledimo prek srednjeve{kega latinskega sandalum, poznogr{kega sántalon, perzijskega ~andal in ~an-dan, sanskrtskega (staroindijskega) candana do tamilskega ~antu! Sans-krtsko ~and pomeni “svetiti se”. (prim. Webster 1961, Random House 1993, Skeat 1995, Hoad 1996, Snoj 1997). Rde~i sandalovec (Pterocarpus santalinus) – drevo, les in lastnosti Rde~i sandalovec je majhno drevo (vi{ina do 12 m) in prihaja iz Indije (Andra Prade{, Karnataka, Tamil Nadu), Pakistana in [ri Lanke (Cej-lon). Gojijo ga tudi v bli‘njih tropskih de‘elah (Kitajska, Filipini). ^r-njava je rde~a do rumenorjava ali rde~a do vijoli~norjava s progami. ijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj Gostota je primerljiva z gostoto bu-kovine (ρ12 = 580…650…730 kg/ m3). Na zraku postane temnorjav do skoraj ~rn. (Zgradbeno identi~en P . soyauxii rjavo potemni, Richter in Dallwitz 2000). Beljava se ostro lo~i od ~rnjave. Je brez vonja. Les sodi med tako imenovane “ne-topne” rde~e lesove (Schweppe 1993). “Netopen” se seveda ne nana-{a na les, temve~ na njegove akce-sorne snovi, ki so v vodi le delno topne. ^rnjava vsebuje santalin, dez-oksisantalin, santal, pterokarpin in homopterocarpin. Barvilni les rde-~ega santalovca so izva`ali v velikih koli~inah (do 3.000 t na leto) vse do l. 1900, nakar je izvoz mo~no padel. Les s poudarjeno valovito rastjo se uporablja za dragoceno pohi{tvo in glasbene in{trumente. Les se {iroko uporablja tudi v zdravilstvu, zlasti v Indiji. Cenijo ga kot analgetik pri vnetjih in glavobolu. Iz njega pripravljajo zobni pra{ek in ustno vodo. Tudi na internetu boste na{li veliko o njegovi zdravilni mo~i. Zaradi po-~asne rasti, izstopajo~ih lastnosti lesa, intenzivno obarvane ~rnjave in vsestranske uporabnosti, je rde~i san-dalovec mo~no ogro`en in je v Indiji na listi prepovedanih vrst za izvoz. Beli ali pravi sandalovec (Santalum album) – drevo, les in lastnosti Beli santalovec je manj{e drevo •vi{i-na do 10 (18)m• s premerom do 15 (30) cm. Njegov areal je ju‘na Indija (predvsem Karnataka, Tamil Nadu). Uspeva (kultivirano?) tudi v Maleziji in Indoneziji: Timor, Sumba, Flores, Java, Bali, Havaji, Fid‘i, zahodna Avstralija). Beli sandalovec je koreninski polparazit in potrebuje gostitelja. Zabele`ili so okoli 300 mo`nih gostiteljev, med njimi je najpogostej-{a vrsta akacije. Rast je prete‘no ravna. Povr{ina je ble{~e~a (ime!), olje- 194 na na otip. ^rnjava mo~no in trajno dehti. [e zlasti di{i les s kamnitih in skalnatih rasti{~. Zaradi nara{~a-jo~ega {tevila prebivalstva, po‘arov, po‘igalni{tva in pa{e je vrsta ogro‘e-na. Poleg tega drevja ne ‘agajo, tem-ve~ ruvajo, in sicer po de`evju, da si delo olaj{ajo. Uporabno vrednost z dovolj ~rnjave dose‘e drevo pri starosti nad 50 let. Izvoz lesa iz Indije je prepovedan, razen za izdelke umetne obrti do mase (te`e) 50 g. Sekanje drevja pod 50 cm prsnega premera je praviloma prepovedano. Osnovna gostota R = 750 kg/m3. Gostota v zra~no suhem stanju ρ12 = 930 kg/m3 (USDA Forest Service). Ustrezno visoke so tudi vrednosti za mehanske lastnosti. Les se uporablja za umet-ni{ke izdelke in za rezbarije. Olje sandalovca (slika 2) pridobivajo s parno (neko~ z vodno) destilacijo korenin, ~rnjave in vej. Vsebuje velike koli~ine alfa- in beta-santalola z antibakterijskimi in sedativnimi lastnostmi. Uporablja za zdravljenje ko‘nih bolezni, aken, dizenterije, go-noreje in za {tevilne druge bolezni. V tradicionalni kitajski medicini velja sandalov~evo olje za izborno pomirjevalo. Kot antiseptik, adstringens, protivneten, blag analgetik stimulira celi~no regeneracijo in pomaga celiti rane in brazgotine (npr. Duke 1985). Olje je ‘e dolgo ~asa sestavina parfumov. Stari Egip~ani, Kitajci in Indijci so ga uporabljali za kadilo in balzamiranje. V aromate-rapiji ga uporabljajo proti nespe~no-sti, napetosti, stresu, depresiji, pomanjkanju spolne sle, emocijskih problemih, proti razpokani ko‘i in kot sredstvo za izka{ljevanje. Uporablja se tudi za masa‘o, kopeli (slika 2) inhaliranje in v kulinariki. Grmade, na katerih so se‘igali kralje in bogata{e, so bile iz sandalovine. Podobe bogov so prav tako rezljali iz belega sandalovca (prim. FAO 1984, USDA 1990, Monk et al. 1997). Ofir Zdaj, ko vemo, kje je naravni in pre-krivajo~i se areal obeh vrst, lahko ugibamo, kje je bil skrivnostni Ofir. Svetopisemski vodnik (Alexander D. in P. 1973) navaja, da je Ofir “de`ela, katere lege ne poznamo”; in da je “znana po svojem zlatu”. Wordswort-hov Dictionary of Phrase & Fa-ble(1994) meni, da gre za jugovzhodno Arabijo. Britanska eciklopedija (2001) ne izklju~uje mo`nosti, da le`i Ofir v vzhodni Afriki ali Indiji. Judovski zgodovinar Jo`ef in sv. Jerome je dokazal, da je Ofir Indija. Hebrejske besede za izdelke iz Ofirja utegnejo izvirati iz indijskih jezikov. [e ve~, obe sandalovini in pavi so doma v Indiji in jih (vsaj danes) ni mogo~e dobiti v Vzhodni Afriki (prim. Enc. Britannica 2001). Tomé Lopez, ki je spremljal Vasca da Gamo 1502, je posku{al identificirati pristani{~e Sofalo v dana{njem Mozambiku s Salomonovim Ofirjem. Menil je, da je Sofala domovina kraljice iz Sabe. Na to je (zmotno) namigoval John revijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj Milton v svojem Izgubljenem raju (Paradise Lost). Iz vsega tega ni te‘ko sklepati, da biblijska sandalovina prihaja iz Indije in da gre glede na atraktivne lesne lastnosti za rde~o sandalovino (Ptero-carpus santalinus). Sandalovina nikakor ne izvira iz Libanona. Hiram Abif je bil graditelj Salomonovega templja. Ne smemo ga zamenjati s Hiramom ali Huramom, tir-skim kraljem, ki je dobavljal Salomonu material za gradnjo templja. Hiram Abif je centralna oseba v legendi in ritualu prostozidarstva. Raje je umrl, kot izdal njegove skrivnosti. Anatomska determinacija Obeh drevesnih oz. lesnih vrst zaradi razli~ne gostote, barve ~rnjave in konsistence ni te‘ko lo~iti. Botani~no pripadata razli~nim dru‘inam, zato tudi njunega lesa ni te‘ko lo~iti. V anatomskem pogledu imata obe vrsti skupno le enostavne perforirane plo-{~ice, obarvane depozite v ~rnjavi, homogeno trakovno tkivo in kristale v kamrastih celicah. Razli~no od bele sandalovine ima rde~a sandalovina intervaskularne piknje z izrastki, tangencialni premer por prek 200 μm, izklju~no enoredne trakove, trakove v eta‘ah, prete‘no paratrahealen aksialni parenhim v krilastem (aligo-formnem) in pasastem razporedu. Zlasti je zna~ilen eta‘ni razpored aksialnega parenhima, trahej in vlaken (Brazier in Franklin 1961). ^r-njava ne fluorescira, pa~ pa vodni eks-trakt (svetlo modro)(Richter in Dallwitz 2000). Literatura 1. Alexander, D. in Alexander, P. 1973. The Lion handbook to the Bible. Lion Publ., Tring (slov. prevod 1987) 2. Brazier, J.D. in Franklin, G.L. 1961. Indentification of hartwoods - A microscope key. HMSO, London 3. Duke, J.A. 1985. CRC Handbook of medicinal Herbs. Boca Raton, FL CRC Press. 4. Elsevier’s Wood dictionary 1964. Vol. 1: Commercial and botanical nomenclature of world – timbers sources of supply. Elsevier Publishing Company, Amsterdam itd. 5. Encyclopaedia Britannica 2001. 6. FAO 1984. Report of the 5th Session of the FAO Panel of Experts on Forest Gene Resources Information 14:32-49. 7. Hoad, T. F. 1996. Concise dictionary of english etymology. Oxford University Press, Oxford, New York. 8. Holz Lexikon 1988, 3. izd. DRW-Verlag, Stuttgart. 9. Monk, K.A., de Fretes, Y in Reksodiharjo-Lilley, G. 1997. The ecology of Nusa Tenggara and Maluku. Oxford Unoversitiy Press 10. Petauer, T. 1993. Leksikon rastlinskih bogastev. Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana 11. Snoj, M. 1997. Slovenski etimolo{ki slovar. MK, Ljubljana 12. Random House Unabridged Dictionary, 2. izd. 1993 13. Richter, G.H., Dallwitz, M.J. 2000. Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification, and information retrieval. http://biodiver-sity.uno.edu/delta/ 14. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED 15. Skeat, W.W. 1995. The concise dictionary of english etimology. Wordsworth Reference 16. Torelli, N. 1997. V: Veliki splo{ni leksikon, DZS, Ljubljana. 17. USDA 1990. Proceedings of the symposium on sandalwood in the Pacific. Honolulu. 18. Webster’s Third New International Dictionary 19 61 19. Wordsworth Dictionary of Phrase & Fable 1995. Wordsworth Reference Kratke novice Raz{irjanje obzorij Pod okriljem Gozdarskega in{ti-tuta Slovenije, Dru{tva {tudentov lesarstva in Dru{tva {tudentov gozdarstva se je leto{njo pomlad zvrstilo pet zanimivih strokovnih predavanj. Prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli je marca predstavil problematiko rabe tropskih gozdov na primeru mehi{ke salve in popeljal slu{atelje po sledeh nekega imena – MAHAGONIJA, aprila je bila na sporedu najprej Brazilija – de‘ela, ki je dobila ime po lesu (barvilni lesovi), kasneje pa {e promocija neznanih lesenih vrst na primeru tropske Afrike (med Pigmejci). [tudijsko vro~ poletni semester je bil maja sklenjen {e z enim predavateljem – Janez Ab-ram je govoril o praksi krivljenja lesa. S predavanji, ki so potekala v veliki dvorani Gozdarskega in{-tituta, nameravajo zaradi velikega obiska nadaljevati tudi prihodnje {olsko leto. Re{itev uganke Kot odgovor na uganko iz prej{nje {tevilke, kateri dragoceni les so Hi-ramovi in Salomonovi slu`abniki pripeljali iz Ofirja, si preberite ~lanek avtorja prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija o sandalovini na straneh 192-195. Nova uganka Kaj so dizelski lesovi? ijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj UDK: 624.011.1 Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Lesena gradnja in po`ari srednjeve{kih mest Timber Buildings and the Fires in the Medieval Towns avtor asist. Domen KU[AR, univ. dipl. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Les je bil ena klju~nih dobrin, ki je pripomogla k nastanku in razvoju mest. Predvsem je bil to glavni gradbeni material za gradnjo bivali{~, saj ga je bilo veliko, potreb po njem pa malo. S {irjenjem mest in nara{~anjem pov-pra{evanja po njem tudi na drugih podro~jih, ga je za~elo v 15 . stoletju primanjkovati. Hkrati je les, kot gorljiv material, povzro~il, da so srednjeve{ka mesta ve~krat do tal pogorela. Zato so ga me{~ani ‘eleli zamenjati z bolj varnim materialom, ki pa je bil, vsaj v za~etku, precej drag. Pomanjkanje lesa je povzro~ilo dvig njegove cene. Les se je tako za~el umikati drugim – negorljivim materialom, kar so zahtevala in na razli~ne na~ine spodbujale tudi mestne oblasti. Tako se je vedno bolj uveljavljal mit o neprimernosti lesa za gradnjo, kar pa sploh ne dr‘i. Les se je v zgradbah ohranil tam, kjer je bil zaradi svojih lastnosti nepogre{ljiv. Timber was one of the key materials which contributed to the formation and development of Medieval towns. Primarily, timber was used as the major material for construction of dwellings as there was a large amount of timber around and the demand rather low. Due to expansion of the towns and the increased demand for tim- ber in other areas the 15th century signalled the beginning of the reduction in the availability of timber. At the same time as timber is a combustible material this helped for the Medieval towns to burn to the ground. Therefore, the townspeople wanted to replace it with a safer material which was, particularly at the beginning, rather expensive. The lack of timber caused its price to rise. Thus, timber started to be replaced by other fireproof materials which were demanded and in various ways encouraged by the town authorities. Thus more and more the myth of the timber unsui-tibleness for building were put into the force, which, however, is not true. The timber that was retained in buildings was there where it was found to be indispensable due to its properties. Klju~ne besede: les, srednji vek, mesto, po‘ar Key words: timber, Medieval, town, fire UVOD Srednjeve{ka mestna jedra so predeli mest, ki imajo danes svoj ~ar. Obiskovalci se sprehajajo po tlakovanih ulicah, gledajo lepa pro~elja zidanin zgradb, kritih z ope~no kritino, pijejo kavo v starih gostilnah in u‘ivajo v prijetnem okolju. Malokdo pa pri tem pomisli, da v~asih ni bilo tako. Prvotno so bile hi{e lesene, krite s slamo ali skodlami, prebivalci pa so se sprehajali po blatnih ali pra{nih ulicah. NASTANEK SREDNJEVE[KIH MEST Samo nekaj stoletij po propadu Rimskega cesarstva je gozd prerasel pre-te‘ni del Evrope razen priobalnega sredozemskega pasu. Ostanki anti~-nih naselij so ve~inoma eden za drugim propadli. Zaradi negotovih razmer, ki so jih povzro~ali pogosti vojni in roparski pohodi razli~nih ljudstev in tolp, ter skromno kmetijstvo, je bil vsaj prvih nekaj stoletij po propadu Rima glavni cilj prebivalstva golo pre‘ivetje. Ko so se varnostne razmere umirile in se je izbolj{alo kmetijstvo, se je {tevilo prebivalcev pove-~alo. Hkrati se je pojavila mo~na te‘nja po izmenjavi dobrin. Razmah Les 53(2001) 6 raziskave in razvoj trgovine in obrti je bil ključnega pomena za nastanek mest. Ta so v zahodni Evropi nastajala od 9. stol. dalje, na našem področju pa od 12. stol. dalje. Kraj, kjer je mesto nastalo, je bil največkrat pogojen z ugodno strateško lego (sečišče trgovskih poti, prehod čez vodo, bližina prelaza, varnost in podobno). Uradno je mesto z ustanovno listino ustanovil gospodar ozemlja, na katerem je stalo. Z njo je mesto dobilo za svoje meščane določene pravice in ugodnosti. Mesto je imelo precej avtonomije ter svojo oblast, ki je skrbela za notranjo ureditev in red. NAČIN GRADNJE Bivalna kultura prebivalcev je bila po propadu Rimskega imperija na zelo nizkem nivoju, o čemer lahko sklepamo po sicer skromnem gradivu. Po njem lahko sklepamo, da je bilo prvotno bivališče v času med 6. in 10. stoletjem enocelična zgradba. Zgrajena je bila iz lesenih brun kot brunarica. Temu v prid govori tudi listina samostana v Kremsmiinstru iz leta 777. V njej kralj Tassilo prosi, da se hiše razstavijo in prenesejo na drugo lokacijo, kjer se nato zopet sestavijo. Premestitev ne bi bila mogoča, če hiše ne bi bile zgrajene iz lesenih brun (Kušar, 1983: 39). Les, ki ga je bilo takrat v izobilju, je pomenil najcenejši, priročni material za gradnjo hiš. Poleg dobrih statičnih lastnosti, obdelava lesa ni pomenila kakšnega hudega tehnološkega podviga. Ves tehnološki proces, od podiranja drevja do gradnje hiš, je bil preprost. S sekirami ali žagami so podrli drevo, ga oklestili in olupili. Iz tako pridobljenih brun so bile zgrajene preproste brunarice. Bruna so lahko še obtesali ter tako dobili tramove pravokotnega preseka (slika 1), iz katerih so gradili hiše, pa tudi ijaLes 53(2001) 6 nosilne konstrukcije streh, sicer zidanih katedral ali drugih zgradb. Uporaba desk v graditeljstvu se je pojavila kasneje (v 13. stoletju) z izumom vodnega ‘agalnega stroja (slika 2), ki je omogo~al la‘je, predvsem pa hitrej{e raz‘agovanje lesa, s tem pa tudi ni‘jo ceno desk. Zidane stavbe so bile redkost, ~eprav so se pri nas na Primorskem in Krasu pojavile dokaj zgodaj. Na to je vplivala gradbena tradicija bli‘njih obmorskih mest ter lokalni gradbeni material - kamen. Drugje so se zidane zgradbe pojavljale kasneje. Poleg lesenih in zidanih je obstajal {e tretji tip hi{e, ki je imel nosilno konstrukcijo iz lesa, vmes pa polnilo ({ibje, zamazano z ilovico, ilovica …). V sredi{~u hi{e je bilo ognji{~e ali kuri{~e. Dim se je dvigal pod streho in uhajal skozi re‘e v strehi. Streha je bila krita s slamo. Taka hi{a je nudila ljudem in doma~im ‘ivalim osnovno zavetje pred vremenskimi nev{e~nostmi. Najve~jo nevarnost za obstoj hi{e je pomenil ogenj. Zaradi vnetljivega gradiva, iz katerega je bila narejena, ter na~ina kurjenja na odprtem ognji{~u, je lahko zelo hitro izbruhnil po‘ar, ki je nato hitro {iril s strehe na streho in upepelil celotno naselje. Ga{enje gore~e slame in lesa z vodo navadno ni imelo kak{nega posebnega u~inka. Poleg tega je bilo po‘iganje mest oziroma netenje po‘arov v obleganih mestih sestavni del voja{kega nasilja. Obnova biva-li{~, upepeljenih v po‘arih vsakih nekaj let, je bilo naporno in tudi drago opravilo, ki je zaviralo sicer{nji razvoj mesta. Zato so ljudje ‘eleli svoja bivali{~a narediti bolj varna pred ognjem. To je pomenilo, da so morali izbolj{ati varnost z obvladovanjem ognja s pe~mi in dimniki, z izbiro negorljivega ali te‘ko gorljivega ma- Slika 1. Tesanje trama (Singer, 1956: 389) Slika 2. Skica vodnega ‘agalnega stroja iz skicirke Villarda de Honnecourta (okoli 1250) (Singer, 1956: 644) teriala za zidove, strehe in prostore, v katerem so kurili. Najve~ji problem pri zagotavljanju po‘arne varnosti so bila sredstva, ki jih je bilo potrebno vlo‘iti v tak projekt. Prav zaradi tega je v ~asu, ko je bilo pre‘ivetje glavni cilj prebivalstva, ta izbolj{ava potekala zelo po~asi, ~etudi so redki zgledi ‘e bili. V naslednjih stoletjih (11. - 15.) so se splo{ne razmere izbolj{ale. Tako je bila dana mo‘nost za protipo‘arne ukrepe. Dimnice so pomenile le majhen napredek na tem podro~ju, saj so kurili v glavnem prostoru v pe~i, 197 raziskave in razvoj medtem ko se je dim {iril po prostoru (slika 3). Kjub temu pa je po‘ar {e vedno pomenil veliko nevarnost, saj je iskra lahko u{la iz pe~i ali skozi odprtino za dim in zanetila po‘ar. Poleg tega je bil v dimnicah zaradi dima zrak za dihanje slab. ^rna kuhinja je pomenila dvig bivanjskega standarda, saj so pe~ kurili iz ve‘e. Ta je dobila tudi vlogo kuhinje. Prednost ~rne kuhinje je bila predvsem v tem, da je bil glavni prostor (hi{a) brez dima, slabost pa je najbolj ob~utila gospodinja, ki je kuhala na prepihu in bila izpostavljena velikim temperaturnim razlikam. To je bil tudi razlog, zakaj so se dimnice ponekod ohranile toliko ~asa. Pa~ pa je bila pe~ obdana z negorljivim materialom, kar je pomenilo napredek pri po‘arni varnosti. Kaminska hi{a, ki se je pri nas uveljavila predvsem na Primorskem, je imela odprto ognji{~e ob eni od sten ter urejen zajem in odvod dima. Zaradi te zna~ilnosti pe~ ni bila strogo vezana na tlorisni razpored, kot je bila, denimo, pe~ pri hi{i s ~rno kuhinjo. Izgradnja varnih kuri{~ ter zidanih odvodov dima je bila za investitorja trd oreh. Prvotni dimniki oziroma odvodi dima so bili leseni ali pleteni, premazani z ilovico, ki naj bi prepre- ~evala nastanek po‘ara. Glavni razlog proti zamenjavi je bila cena, saj je izgradnja novega zidanega dimnika pomenila velik stro{ek in je veljala kot statusni simbol. Tako so na Ptuju {e leta 1527 pobirali dimni davek, kar dokazuje, da so hi{e z dimnikom pomenile vi{ji bivalni standard oziroma celo luksuz. Kjub temu je bila zavest, da dimniki pripomorejo k ve~ji po‘arni varnosti, ~edalje bolj ‘iva. Prvi predpisi o zidanih dimnikih so znani od 15. stoletja dalje. Vendar je treba poudariti tudi dejstvo, da je bil slab dimnik bolj nevaren za po‘ar kot pa dimnica. Dimnik je namre~ segal tudi skozi prostore, kjer ni bilo velikega pregleda, npr. podstre{je. Prav tako je tople pline in saje hitreje ponesel k streham, kar je bilo v ~asu slamnatih streh {e bolj nevarno. Pravo varnost je pomenil le dobro zgrajen dimnik ter negorljiva kritina in redno vzdr‘evanje in ~i{~enje. Slednje se je v srednjeevropski prostor raz{irilo iz Italije v 14. stoletju. Za pregled stanja dimnikov je bila prvotno zavezana mestna oblast, kasneje (v 15. stoletju) pa so ~istili dimnikarji. Glavna naloga mestnih oblasti na podro~ju po‘arne varnosti je bila vplivati na prebivalce, da so zamenjali Slika 4. Lesena kritina (skodle) na Sv. Primo‘u nad Kamnikom. Lesena kritina se je do danes ohranila le tam, kjer so bili za to mo~ni razlogi (tradicija, cena, majhna mo‘nost {iritve po‘ara). leseno (slika 4) in slamnato kritino z negorljivo ope~no. Da je slednja bolj varna, ni potrebno posebej poudariti. Vendar pa lahko svoj namen dose‘e le, ~e leseno ogrodje, ki jo nosi, ni izpostavljeno ognju. To so lahko dosegli z izgradnjo po‘arnih zidov. Kljub temu je ope~na kritina v za~etku veljala za tak luksuz, da so si jo lahko privo{~ili le najbolj premo‘ni. Podobno kot dimnik je veljala za statusni simbol, ki si ga niso mogli pri-vo{~iti vsi prebivalci. Kljub temu je bila zavest mestnih veljakov za skupno dobro navadno dovolj visoka, da je mesto z raznimi spodbudami pomagalo me{~anom pri zamenjavi kritine. Kolik{na in kak{na je bila ta pomo~, je bilo odvisno od gospodarskega stanja mesta. Mestni statut Münchna iz leta 1347 je zagotavljal finan~no podporo vsakemu me{~anu, ki zamenja kritino. Podobno je bilo na primer tudi v Göttingenu, kjer je magistrat pripeval ~etrtino denarja za zamenjavo kritine. Pou~en je tudi primer mesta Voitsberg na avstrijskem [tajerskem. Po po‘aru leta 1363 jim je vojvoda Rudolf I V. dal odvezo pla~ila dajatev za {est let, ~e bi hi{e prekrili z ope~nimi stre{niki, iJ2LeS 53(2001) 6 oziroma samo za {tiri leta, ~e jo bodo nadomestili z gorljivo (leseno) (Kü-hnel, 1986: 25). PO@ARNI REDI SREDNJEVE[KIH MEST Zaradi strnjenega na~ina gradnje in lesa kot osnovnega gradbenega materiala so bila srednjeve{ka mesta izpostavljena ognju in so ve~krat popolnoma pogorela (slika 5). Da bi se temu izognili, je mestna oblast sprejemala dolo~ene ukrepe za zmanj-{anje take nevarnosti. Eden takih ukrepov je bila obvezna pogasitev vseh ognji{~ vsak ve~er. V Angliji je l. 1068 kralj Viljem I. v ta namen uvedel ve~erni zvon. Po znaku zvona so morala biti vsa ognji{~a poga{ena. Kr{ilce te zapovedi so ostro kaznovali (Bo‘i~, 1988: 6). Statuti srednjeve{kih mest posve~ajo tej tematiki razli~no pozornost. Tako je dubrovni{ki statut iz leta 1272 prepovedoval gradnjo lesenih zgradb v mestu z obrazlo‘itvijo, da je to ‘e star obi~aj (slika 6). Prav tako so bile prepovedane slamnate kritine (Statut grada Dubrovnika 1272, 1990: 164, 189). Splitski statut iz leta 1312 je prav tako dajal prednost kamnitim zgradbam pred lesenimi. Poleg dolo~enih ugodnosti je spodbujalo kamnito gradnjo tudi mesto z raznimi predpisi, kot je na primer prepoved izvoza apna s [olte zunaj teritorija mestne ob~ine (Fiskovi~, 1985: 341). Razlog, da je po‘arnovarnostnih zahtev v statutih primorskih mestih manj, je prav gotovo v na~inu gradnje, ki je kot gradbeni material ve~i-noma uporabljala negorljiv kamen ali opeko. Hi{e pa so bile krite z ope~-no kritino. Druga~ne razmere so bile na Ptuju. Statut mesta Ptuj iz leta 1376 je predpisoval kazen za lastnika hi{e, v kateri je nenamerno nastal revijaLes 53(2001) 6 po‘ar. Kazen je zna{ala funt dena-ri~ev. Prav tako je statut prepovedoval zastavljanje ulic in trgov z lesom. Glavna skrb za po‘arno varnost mesta je bila nalo‘ena oblasti. Tako je bila s statutom skrb za pregled ognji{~ in odstranjevanje nevarnosti nalo‘ena sodniku. Preglede so opravljali vsake ~etrt leta (Masten, 1998: 118, 136, 137). Naprednej{o zakonsko regulativo na podro~ju po‘arne varnosti so pomenili po‘arni redi, ki so se pojavili v 13. stoletju. Z njimi so mesta urejala na~in gradnje hi{, dolo~ala so gradbeni material (zlasti za strehe) ter na~in opozarjanja in ga{enja po‘arov. Povod za sprejetje po‘arnih redov so navadno bili ve~ji po‘ari, ki so uni~ili del ali celotno mesto in s tem prisilili me{~ane, da so za~eli razmi{ljati o tem problemu. Tako je leta 1278 po‘arni red za mesto Dunaj uvedel Rudolf Habsbur{ki po velikem po-‘aru, ki je Dunaj prizadel leta 1276. Tudi druga evropska mesta so imela svoje po‘arne rede, na primer: Erfurt 1351, München 1370, Köln 1403, Frankfurt 1458 in Gradec 1594 (Bo‘i~, 1988: 5). Po‘arne rede so glede na izku{nje stalno dopolnjevali. Od 17. stoletja naprej se je za-~ela njihova delitev na po‘arne in gasilne rede ter stavbne rede. Poleg po‘arnih redov so mestne oblasti sprejemale tudi posamezne predpise, s katerimi so izbolj{ali po‘arno varnost. Pri nas je znan predpis o prepovedi gradnje iz lesa v Ljubljani; bil je sprejet po po‘aru, ki je leta 1524 uni~il vse zgradbe na Novem trgu (Bo‘i~, 1988: 6). Kljub skrbi za po‘arno varnost so mesta velikokrat gorela. Ljubljano je tako po‘ar prizadejal v naslednjih letih: 1371, 1373, 1382, 1493, 1506, 1524, 1583, 1603, 1618, 1623, 1629, raziskave in razvoj Slika 5. Po‘ar v mestu Bern (Kühnel, 1986: 23) Slika 6. Zna~ilnost Dubrovnika so kamnite hi{e, ki so bile zahtevane ‘e v statutu iz leta 1272. 1631, 1654, 1660, 1676, 1685, 1712, 1714, 1767, 1770, 1774, 1780, 1798, 1800. Od tega so bili {e posebno hudi po‘ari v letih 1371, 1373, 1382, 1493, 1524, 1660 in 1767. Po po‘aru leta 1524 je oblast prepovedala graditi karkoli iz lesa. Obstoje~e lesene hi{e je oblast {e dopu{~ala. Iz kronik je razvidno, da so ob po‘aru 1660 gorele lesene hi{e na Gornjem trgu. Kasneje je bilo ve~ po‘arov v predmestju, kjer so bile hi{e ve~inoma {e lesene in krite s slamo oziroma skodlami. (Mal, 1957: 140-142). OSKRBA MESTA Z LESOM Kot je bilo ‘e omenjeno, so gozdovi ob nastanku prvih mest prekrivali dobr{en del Evrope in vsaj na za~etku oskrba z lesom ni bila problemati~na. 199 raziskave in razvoj S {iritvijo mest so bile potrebe po lesu vedno ve~je. Za zgraditev skeleta ter ostre{ja preproste hi{e je bilo na primer potrebno podreti dvanajst velikih hrastov. Pri ve~jih zgradbah se je ta {tevilka nekajkrat pomno‘ila. Les pa so uporabljali tudi za opa‘e 200 in gradbene odre. Posebno veliko lesa so porabili za gradnjo cerkva. Samo za gradnjo stolnice v Münchnu (1468-1488) je bilo potrebno po reki Isar pripeljati 1400 splavov s po 14 do 15 debli, kar pomeni, da so za gradnjo posekali okoli 20.000 dreves. Poleg tega so tedaj veliko cerkva na novo obokali ter ob tem naredili tudi novo ostre{je. Za vsako so potrebovali nekaj sto hrastovih debel. Veliko lesa je zahtevala tudi gradnja mostov (slika 7), ki so bili, razen res redkih izjem, leseni. ^etudi so bili nekateri pokriti, so bili stalno izpostavljeni vlagi, ki je uni~evala most. Zato so morali lesene mostove stalno obnavljati, kar je zahtevalo vedno nove koli~ine lesa. Mostove so mnogokrat po{kodovale razli~ne naravne ujme, kot so neurja, led, visoka voda in podobno. Ve~ lesa naenkrat so potrebovala mesta za obnovo po uni~ujo~ih po-‘arih, ko je bilo potrebno obnoviti cele ~etrti ali kar celotno mesto. Ta -kih po‘arov v srednjem veku ni bilo malo, zato so bile tudi koli~ine potrebnega lesa velike. Izkori{~anje gozdov je bilo sprva svobodno v okviru poljedelskih skupnosti (slika 8). Prebivalci so si svobodno nabirali steljo, pasli ‘ivino, se oskrbovali s kurjavo in stavbnim lesom ter lovili divjad. S nastankom fevdalizma je lastnik gozdov postal kralj. Ta jih je z razli~nimi darov-nicami razdelil med zemlji{ko gospodo. Zanje je gozd pomenil predvsem mo‘nost lova, tako da so lahko kmetje pa tudi me{~ani izkori{~ali gozd za oskrbo z lesom. Ko so se gozdne povr{ine zmanj{ale (ve~ja poraba, kolonizacija) se je zemlji{ka gospoda za~ela bolj zanimati za gozdove in les. Posledice tega so bile zmanj{ane pravice za kmete (pre- poved pa{nje koz in ovac) ter uvajanje nadzora nad se~njo lesa. Mesta so svoje gozdove dobila od zemlji{kih gospodov. Iz njih so dobivali kurivo in stavbni les ter {e nekatere druge pridelke (smola, ~reslo-vina, ‘elod za pra{i~e …). Nekateri gozdovi so {~asoma pri{li v last mesta. Ljubljana je tako imela svoje gozdove v Mestnem logu in pod Rudnikom, oskrbovala pa se je tudi iz okoli{kih gozdov (gozdovi ju‘no od Barja, Utik), del lesa pa so po vodi priplavili s Polhograjskih hribov (Va-lentin~i~, 1970; 439-440). Konec 15. stoletja (pri nas predvsem v 17.stol) je za~elo lesa primanjkovati. Les so namre~ uporabljali tudi v druge namene. Veliko so ga porabili za ‘ganje apna ter opeke. S pojavom fu‘inarstva, ki je za pridelavo ‘eleza potrebovalo oglje (slika 9), se je drasti~no pove~alo povpra{evanje po oglju oziroma lesu. Prav tako so les za svoje delo potrebovale tudi steklarne (gla‘ute). Te so les potrebovale tudi kot surovino pri izdelavi stekla (pepeliko). V te namene so posekali veliko gozdov. Pri nas so vidne posledice intenzivnega izkori{~anja gozdov na Pohorju, Jelovici in Pokljuki. Ta m so prvotni bukov gozd posekali za predelavo v oglje oziroma pepeliko, namesto njega pa sadili smreke. Pomanjkanje lesa konec srednjega veka je sovpadalo z nara{~anjem zavesti o protipo‘arni gradnji. Les kot lahko gorljiv material ni bil v mestih ve~ tako za‘elen kot v~asih. Mestne oblasti so ga z raznimi predpisi sku{ale zamenjati z negorljivo opeko, kamnom ter ope~nimi stre{-niki. Les se je tako najprej umaknil drugim materialom tam, kjer je bil najbolj ranljiv in se ga je dalo najla‘je zamenjati-to je v stenah. [e vedno pa revijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj so ga uporabljali in ga {e vedno uporabljamo tam, kjer je zaradi svojih lastnostih skorajda nepogre{ljiv. Iz njega so delali predvsem ostre{ja, vrata, okenske okvire ter drugo notranjo opremo. Literatura 1. Bo‘i~, B., 1988: Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941. Gasilska zveza Slovenije. Ljubljana 2. Fiskovi}, C., 1985: Statut grada Splita 1312. godine. Knji‘evni krug, Split 3. Fister, P. , 1986: Umetnost stavbarstva na Slovenskem. Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 4. Fitchen., J., 1981: The Construction of the Gothic Cathedrals. The University of Chicago press. Chicago 5. Hernja-Masten, M., 1998: Statut mesta Ptuj 1376. Zgodovinski arhiv, Ptuj 6. Kühnel, H., 1986: Alltag im Spätmittelalter. Verlag Styria (Edition kaleidoskop), Graz 7. Ku{ar, D., 2000: Izobra‘evanje, delo in odgovornost stavbenika v srednjem veku. Zbornik 22. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled. Slovensko dru{tvo gradbenih konstruktorjev, Ljubljana Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, FAGG Ku{ar, J., 1987: Redimenzioniranje gradbenih elementov v merskem sistemu po JUS. U. A9, 003 (doktorska disertacija). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana Mal, J., 1957: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Mestni muzej v Ljubljani Mohori~, I., 1957: Zgodovina obrti in industrije v Tr‘i~u. DZS, Ljubljana Pahor, M., 1987 Statut piranskega komuna od 13 . do 17. stoletja. SAZU, Ljubljana Paolo Santonino: Popotni dnevniki (prevod Simoniti, P.). Mohorjeva dru‘ba, Ljubljana, 1991 Patent cesarice Marije Terezije objavlja novi og-njegasni red za Kranjsko. Ljubljana, 19 . februar 1773 Postava sa volo ogna na kmetih. Ljubljana, 28. januar 179 5 Postava sa volo ogna v mejstih, inu tergih na Kranjskem. Ljubljana, 28. januar 1795 Rupel, M., 1951: Valvasorjevo berilo. Mladinska knjiga, Ljubljana Sagadin, M., 1997: Ajdna nad Potoki. Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Sloveije za kulturno de-di{~ino, Ljubljana Smith, M., R., 1994: Does Technology drive History? MIT Cambridge Statut grada Dubrovnika 1272. Dubrovnik, 1990 Valen~i~, V., 1970: Gozdarstvo (v: Gospodarska in dru‘bena zgodovina Slovencev). SAZU, DZS, Ljubljana Vilfan, S., 1970: Kme~ka hi{a (v: Gospodarska in dru‘-bena zgodovina Slovencev). SAZU, DZS, Ljubljana Zadnikar, M., 1982: Romanika v Sloveniji. DZS, Ljubljana 900 let Kranja (Spominski zbornik). Ob~inski ljudski odbor, Kranj, 1960 Kratke novice Obisk na In{titutu für Fenstertechnik v Rosenheimu V okviru projekta “Razvojno te-stirni center za okna in balkonska vrata”, ki poteka v okviru Razvojnega centra za lesarstvo smo bili povabljeni na obisk na Institut für Fenstertechnik e.V. - I.F.T. iz Rosenheima. Namen obiska je bil dogovoriti sodelovanje na podro~-ju razvojnih in testirnih aktivnosti ter definirati pogoje za pridobitev njihovih akreditacij pri testiranju oken in balkonskih vrat. Na obisku smo bili: Janez Lesar iz INLE-SA, ki je vodja projekta, Friderik Knez iz Zavoda za gradbeni{tvo Ljubljana ter Igor Milavec in Janko Bo{tjan~i~ iz Razvojnega centra za lesarstvo. S strani I.F.T.-ja pa so v pogovorih sodelovali: direktor in{tituta dr. Helmut Ho-henstein, vodja testiranj Florian Sewald in vodja oddelka za gradbeno fiziko Norbert Sack. Pogovori so bili uspe{ni, zanimanje za sodelovanje je veliko tudi s strani I.F.T.-ja in ‘e v juliju pri~a-kujemo njihov obisk pri nas. V okviru obiska smo se sestali tudi z ga. Ulrike Hohenstein iz vodstva Eurowindoor Academy, ki se ukvarja z organizacijo izobra‘e-vanj in dodatnih usposabljanj za potrebe proizvajalcev oken in vrat po vsej Evropi. Pogovarjali smo se o prihodnjem sodelovanju in o mo‘nostih za posredovanje specialnih znanj tudi pri nas. Razvojni center za lesarstvo Janko Bo{tjan~i~, univ. dipl. in`. Od leve proti desni stojijo: Florian Sewald, Friderik Knez, Janez Lesar, dr. Helmut Hohenstein, Igor Milavec, Janko Bo{tjan~i~. Srednja lesarska {ola Ljubljana: Otvoritev razstave in sprejem 2. generacije lesarskih maturantov V sredo, 13. junija 2001, je bilo ob otvoritvi razstave lesenih izdelkov dijakov zaklju~nih letnikov letos drugo in tako ‘e tradicionalno sre~anje biv{ih maturantov Srednje lesarske {ole v Ljubljani, ki so se od taiste srednje {ole poslovili daljnega 1951. leta. Po natanko petdesetih letih se je tako v {olskih klopeh znova zna{lo 33 nekdanjih so{olcev, ki sta jih pozdravila ravnatelj SL[ Vincenc Velu{~ek in Zoran Tro{t, predsednik Dru{tva in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana. Sanja Pirc ijaLes 53(2001) 6 raziskave in razvoj UDK: 728.6:694 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Les kot izrazilo in okras identitetne arhitekture ve~inskega stavbarstva Wood as expression and decoration of identity of majority architecture avtorica dr. @iva Deu, univ. dipl. in`. arh., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova cesta 11, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract V oblikovanju ve~inskega stavbarstva z izpostavljeno funkcijo in konstrukcijo, ki {e danes identitetno sooblikuje slovenske kulturne krajine, je bilo vseskozi vidno tudi skromno in posebno likovno oblikovanje. Posebno zato, ker so bile v primerjavi z “visoko arhitekturo” vse stilne usmeritve, ki so v prostor prihajale s severa in juga, z vzhoda in zahoda, prevzete poenostavljeno in so pre`ete z ne{teto podrobnostmi, ki so povezane s tradicijo. V svojevrstno prevrednotenje novosti so poleg navezave na tradicijo vpete tudi tvorne poteze v okolju de-lujo~ih doma~ih umetnikov, mojstrov in samoukov, ki so svoje znanje z izjemnim posluhom prilagodili splo{nemu okusu naro~nikov. Tako se v ohranjenih oblikovanih in okra{enih stavbnih ~lenih identitetnega ve~inskega stavbarstva, med katerimi imajo svoje mesto tudi leseni izdelki, ka‘e posebna in kakovostna prilagoditev likovnih vplivov iz {ir{ega okolja obstoje~emu kulturnemu prostoru. Zato umetnost oblikovanja lesenih stavbnih ~lenov, ki je dosegla svoj vrhunec v 17. , 18 . in 19 . stoletju in se ka‘e v raznoliki ornamentiki, ki je v posameznih pokrajinah bolj ali manj razpoznavna in tipolo{ko dolo~ljiva, ni samo poljudno pou~na, ampak pomeni tudi kulturno vrednoto, ki jo moramo ohranjati in nadgrajevati. In majority buildings design, with exposed function and construction, which even today identitly forms the Slove- nian cultural landscape, always modest and particular artistic forming was presented. Specially because, in com-parision with “high architecture”, all style directions, which comes in our area from south and north, from east and west, had been taken over simplified, and are imbued with countless details, which are linked to our tradition. In peculiar transevaluation of novelties, among those, attached to tradition tied also creative lines in the millieu of working domestic artists, skill workers and self taught workers, whose work have been with exeptional ear adapted on general taste of persons who placed the order. In preserved shaped and ornamented building parts majority identity building among them have place also the wooden parts, is seen special and quality acommodation of artistic influences from comprehensive environment to the existing cultural area. Art of forming wooden building parts, which have reached it’s culmination in 17. , 18. and 19. century and which was beeing seen in diverse ornamentation, indifferent regions less or more known and tipolo-gically defined, is not only popularly educational but also a sign of cultural valu-ableness, which we must preserving and upgrading. Klju~ne besede: arhitektura, kulturna krajina, oblikovanje, identiteta, okras Keywords: achitecture, cultural landscape, design, identity, decoration Stavbarstvo in rezbarska obrt V ve~inskem stavbarstvu, ki je razpoznano za kakovostno in danes identitetno sooblikuje raznolike kulturne krajine slovenskega prostora, je bil les temeljno stavbno gradivo in tudi bistveno izrazno sredstvo umetnikov rezbarjev in kiparjev. Umetna obrt, katere tvarina je bil izklju~no les in je bila uveljavljana po vsej Srednji Evropi, je v doma~em okolju do‘ivela razcvet v 17. 18. in 19. stoletju, to je v obdobju, v katerem so se v “visoki arhitekturi” uveljavljena merila lepega prenesla tudi v ve~in-sko stavbarstvo. Toda izjemno mo~no razvita rezbar-skoumetni{ka dejavnost, o tem pri~a mno‘ica razmeroma kakovstnih del, se v oblikovanju ve~inskega stavbarstva ni izrazila tako na {iroko in kakovostno, kot bi pri~akovali. Ustvarjalne sile {tevilnih doma~ih mizarskih in rezbarskih mojstrov so bile nam-re~ usmerjene v izdelavo opreme in lesenih plastik, ki krasijo notranjost {tevilnih cerkva. V ospredju so oltarji (na Suhi pri [kofji Loki, v Bitnjah pri Bohinjski Bistrici, v Crngrobu, na Muljavi pri Sti~ni, v [aleku pri Velenju, v Sv. Barbari pri Konjicah, v Podbrju pri Vipavi in {tevilni drugi), velike mojstrovine, pri katerih “je vse pokrito z rezljano ornamentiko in Les 53(2001) 6 figuraliko in oko ne najde v tem oziru najmanj{ega mrtvega mesta” (Stele, Ljubljana, 1966: 65). Vzrok za usmerjenost rezbarjev se skriva v renesan~nih in kasneje v ba-ro~nih likovnih merilih, uveljavljenih v “visoki arhitekturi”, ki so pri likovnem oblikovanju zunanje podobe stavb namenjala pozornost okrasju v kamnu, {tuku ali ometu. Rezbarstvo, povezano z oblikovanjem in kra{e-njem lesenih stavbnih ~lenov, je bilo usmerjeno predvsem v opremo notranjosti (stopni{~a, stopni{~ne ograje, razne obloge in drugo). In tako je bil tudi v ve~inskem stav- Slika 1 in Slika 2. O veliki “delavni{ki rutini in ljubezni do dela pri umetnikih” (Stele, Ljubljana, 1966, str: 63) pri~ajo v avtohtoni arhitekturi ohranjeni {tevilni uporabni predmeti in elementi notranje opreme. Na fotografijah lesene vile, izdelane v naselju Zgornje Jezersko, in kakovostno oblikovana mizna ploskev v “hi{i” Knezove doma~ije v Robanovem Kotu. ijaLes 53(2001) 6 barstvu ob uveljavljanju renesan~nih in baro~nih likovnih meril les kot vidni likovni poudarek fasadnih ~lenov, z izjemo vratnih kril, zapostavljen. Nove zidane stavbe presti‘-nega pomena, hi{e mogo~nih kmetov, gostilni~arjev in trgovcev, je v skladu z zahtevami po razko{ju in plasti~nem videzu fasad likovno ple-menitilo okrasje iz kamna, {tuka in ometa ali slikarsko okrasje. Vendar je bilo zidanih (izjema so obmo~ja z avtohtonim kamnitim gradivom), presti‘no oblikovanih stavb, v obdobju, ko se je oblikovala v kulturnih krajinah danes zna~ilna arhitektura, malo. Prevladovale so skromne zidane, delno zidane in delno lesene in lesene stavbe (gospodarska poslopja), ki so v nasprotju z izjemno arhitekturo baro~ni likovni videz dosegle z oblikovanimi in okra-{enimi lesenimi stavbnimi ~leni. Pri na{tetih objektih so pri oblikovanju posameznih stavbnih ~lenov les nadomestili kamen, {tuk in omet. Vodilno vlogo je kljub novim likovnim merilom les ohranil zato, ker je bil cenej{i in dostopnej{i, in navsezadnje – tradicionalen, precej slovenskih mojstrov ga je znalo prav umetelno obdelovati, kajti razvoj rezbarske obrti “njen nastanek in estetetski zna~aj sta v ozki zvezi z ljudstvom, z umetnostno preteklostjo na{ih krajev v zadnjih stoletjih ...” (Stele, 1966: 65). Pojavnost preprosto in rezbarsko okra{enih stavbnih ~lenov v ve~inskem stavbarstvu Zaradi razlik v avtohtonem gradivu, v delu slovenskega prostora je avtohtono gradivo kamen, in stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja so med slovenskimi pokrajinami nastale precej{nje razlike v {tevilu in ka- raziskave in razvoj Slika 3, slika 4 in slika 5. V odro~nih krajih Bele krajine, Suhe krajine in Ko~evske ni bilo nikoli velikega bogastva. To se pozna na domovih, “saj tu ne moremo govoriti o monumentalnosti posameznih objektov in njihovih delov. V splo{nem so doma~ije skromne, v funkcionalnem pogledu skr~ene na minimum” (Kuhar, 1972: 34). Leseni stavbni ~leni so oblikovani funkcionalno, redki so preprosto okra{eni, rezbarski okras je izjemen. raziskave in razvoj kovosti oblikovanja lesenih stavbnih ~lenov, ki so so vidne {e danes. V primorskih pokrajinah, na obmo~-ju, kjer so za gradnjo uporabljali avtohtono kamnito gradivo, so bili stavbni ~leni le malokje leseni in {e redkeje stilno oblikovani in okra{eni. Podobno je bilo v pokrajinah, kjer so v stavbarstvu avtohtono uporabljali les, bile pa so gospodarsko slabo razvite in odmaknjene od tokov razvoja. Tudi tu so izjemoma stavbne ~lene tudi oblikovali in krasili, ve~ pozornosti pa so namenili njihovi uporabnosti in funkciji. Nasprotno pa je v pode‘elskih naseljih na{ih severnih pokrajin ve~ina lesenih stavbnih ~lenov kakovostno oblikovana in okra{ena, pa ~eprav so v teh pokrajinah pri {tevilnih zidanih in delno zidanih ter delno lesenih Slika 6. Tudi na Kozjanskem, odmaknjenem in razvojno zapostavljenem obmo~ju, v katerem je bilo pre‘ivetje vse prej kot lahko, je bilo stilno oblikovanje in kra{enje lesenih stavbnih ~lenov redko, izjemno. Vendar so funkcionalno oblikovane stavbne ~lene doma~i, ro~no spretni mojstri likovno poudarili, pogosto s simbolnimi motivi iz kr{~anskega ‘ivljenja. Na sliki je s kr{~ansko simboliko reliefno okra{ena preklada vratnega okvira zidanice v vinorodni okolici Podsrede. stavbah prevzeli vodilno vlogo v oblikovanju likovnega videza kamen, {tuk, omet in slikarski okras. [e danes zbujajo ob~udovanje ohranjena vratna krila, posamezni vratni okviri, ograje, stebri~i, zaklju~ki lesenih ~el-nih podstre{nih sten, izrezani v viju-ge, srca, solze in kri‘e. Tudi konstrukcijski leseni stavbni ~leni, lepo oblikovani in okra{eni, pri~ajo o veliki umetni{ki kakovosti in zelo razviti tehniki rezbarjenja in o tem, da so v pokrajini v ve~ini primerov rezbarili le izu~eni mojstri. Vse to govori o dobrem gmotnem polo‘aju naro~nikov in dobrih gospodarskih razmerah. Nekateri izdelki, predvsem vratna krila, enaka v podrobnostih, napeljujejo celo na misel o {iroki serijski ponudbi delavnic in rezbarjev. V Vurnikovi rezbarski delavnici v Radovljici je na primer delalo tudi po trideset pomo~nikov. Rezbarja iz podobarske dru‘ine [ubicev, eden je imel delavnico v Poljanah, drugi pa v [kofji Loki, sta opravljala rezbarska dela po vsej Gorenjski in tudi zunaj nje ju je zanesla pot. Toda v ve~jem delu Slovenije, v osrednjih in vzhodnih pokrajinah Slovenije, kjer je bil les tudi iden- iJ2LeS 53(2001) 6 titetno gradivo, v ve~jih rezbarskih delavnicah niso, tako kot na Gorenjskem, izdelovali lesenih stavbnih ~lenov (lesenih vratnih in okenskih okvirov, vratnih kril, ograj in drugih) za ve~insko stavbarstvo. Bilo jih je malo in zaposlene so bile z zahtev-nej{imi naro~ili za visoko arhitekturo. V teh krajih je bil, v primerjavi z Gorenjsko in {ir{o okolico glavnega mesta, gospodarski razvoj na ni‘ji ravni in le redki naro~niki so lahko izdelavo lesenih stavbnih ~lenov zaupali rezbarski delavnici. Zato prevladujejo na tem obmo~ju preprosto oblikovani in malo okra{eni leseni stavbni ~leni, nastali z zelo raz{irjeno doma~o rokodelsko obrtjo in predvsem z razvitim tradicionalnim znanjem in veseljem prebivalcev do rez-barjenja. Ve~ino oblikovanih in rez-revijaLes 53(2001) 6 barsko okra{enih lesenih stavbnih ~lenov so izdelali lastniki sami, izurjeni v ro~nih spretnostih, ali pa pri-u~eni rezbarji in rezbarji samouki v manj{ih rezbarskih delavnicah. Primera preprosto oblikovanih zapornih letev vratnih kril (sliki 11 in 12). Preprosto in rezbarsko okra{eni stavbni ~leni Poleg lesenih delov fasadnih odprtin, vratnih in okenskih okvirov in vratnih kril, ki smo jih ‘e predstavili, v ve~inskem stavbarstvu v sozvo~ju z uveljavljenimi baro~nimi likovnimi merili, vidno poudarjajo fasadne ploskve {e okra{ene lesene opa‘ne stene in ograje zunanjih stopni{~ in hodnikov. Lesene opa‘ne stene lesenih delov zidanih objektov (~elni zaklju~ki podstre{ij in leseni nadstropni deli delno zidanih in delno lesenih objektov) pogosto krasijo prezra~e-valne odprtine in profilirano oblikovani previsni zaklju~ki navpi~no postavljenega opa‘a. Pogosto poleg lin, ki imajo ob straneh zob~asto ali valovito oblikovane obrise, ploskve opa‘a krasijo razli~ni motivi, ki so preprosto iz‘agani med dvema deskama. Paleta vzorcev je raznolika, od preprostih geometrijskih, do motivov, vzetih iz kr{~anskega in vsakdanjega ‘ivljenja. O ograjah, v posameznih kulturnih krajinah slovenskega prostora zna-~ilno oblikovanih in okra{enih, bi lahko napisali ob{iren sestavek. Na tem mestu moramo poudariti le, da so v ve~inskem stavbarstvu identi-tetne ploskovno oblikovane ograje, izdelane iz pokon~no postavljenih desk ali prav tako pokon~no postavljenih letev. [iroke deske so stikoma pribite na ograjo hodnika tako, da popolnoma pokrivajo leseno ogrodje raziskave in razvoj Slika 13. Okrasno oblikovani zaklju~ki opa‘nih sten so danes v ve~inskem stavbarstvu ohranjeni le {e na gospodarskih poslopjih. ^ipkasto oblikovan previsni zaklju~ek opa‘ne stene poleg okra{ene ograje zunajega hodnika krasi leseno gospodarsko poslopje v naselju Zgornje Jezersko. Sliki 14 in 15. Line in linice – iz‘agani motivi osvetljujejo podstre{ne prostore in krasijo fasadne ploskve. raziskave in razvoj in vidno zapirajo hodnik. Letve so v nasprotju s {irokimi deskami na ogrodje ograje pritrjene z manj{imi presledki. Pri stavbah premo‘nih lastnikov je umetelno izdelanim in okra{enim stavbnim ~lenom v oblikovanju kot pomemben element, ki vpliva na videz objekta, sledila tudi ograja. Lesene ploskve ograj je dopolnil okras, sestavljen in razli~no oblikovanih odprtin, skozi katere se vidi ozadje stene. Med okrasnimi motivi, dobljenimi z robnim oblikovanjem desk, prevladujejo preprosti geometri~ni liki, rastlinski motivi in motivi, povezani z verskim ‘ivljenjem. Kombinacija in zahtevnost motivov je bila odvisna od likovne izobrazbe in ro~-ne spretnosti izdelovalca (slike 16 do 19). Viri zgledov in kulturni vplivi Priu~eni rezbarji in rezbarji samouki so pri oblikovanju posnemali vodilne nosilce likovnega razvoja. Vir zgledov in novih likovnih zamisli jim je bila lesena oprema v sakralnih objektih, zato se na {tevilnih izdelkih pri-u~enih rezbarjev in rezbarjev samoukov pojavljajo okrasni motivi, ki posnemajo drobno okraske lesenih oltarjev, pri‘nic in druge cerkvene opreme, ki so jo izdelali izu~eni mojstri v ve~jih rezbarskih delavnicah. V Slike 16, 17, 18 in 19. Bogastvo okra{enih ograj z videzom ne‘ne ~ipkaste strukture dokazuje ‘e zapisano dejstvo, da les v ve~in-skem stavbarstvu ni bil le konstrukcijsko gradivo, ampak je bil tudi tvarina splo{nega umetnostnega izra‘anja, tradicionalno razvitega rezbarstva in solidnega rokodelstva. “Ve~ vedo povedati doma~ini o ljudskih rezbarjih. Izdelovali so najve~ nabo‘no plastiko - razpela in prakti~ne predmete. Stari Mohar in Jurca iz Dvorij sta rezljala razpela. Kipe iz lesa so rezljali tudi Jo‘e Urankar z Ro‘eka, Vagrin~kov iz Stegen, Vehov~ev iz Stegen in Anton Urankar z Limbarske gore. O rezbarju Andreju Rov{ku iz Dol, ki se je {olal in se je kasneje preselil v Gabrje pri Morav~ah, vedo povedati, da je imel na pa{i vedno pipec v roki in je nekaj rezljal” (Stra‘ar, Morav~e 1979: 227 - 228). 18. stoletju so male rezbarske delavnice v {ir{i okolici Ljubljane prevzemale likovne usmeritve znane fran-~i{kanske rezbarske delavnice. Njeni mojstri so bili izu~eni rezbarskih ve-{~in v ju‘ni Nem~iji in tudi ve~ina izu-~enih rezbarjev, ki so v tem in pa tudi v kasnej{ih obdobjih samostojno delovali v Ljubljani in njeni {ir{i okolici, se je mojstrskih ve{~in in likovnih meril nau~ila v vodilnih rezbarskih delavnicah zunaj na{ih meja, na Dunaju in v Gradcu (H. M. Lohr, J. Gaber, J. Gabri~, M. Tomec, M. Ozbi~, J. @nider, A. Repi~ in drugi). Podobno je bilo v {ir{ih obmo~jih Celja, Slovenskih Konjic, Ptuja, Maribora, Gornje Radgone in Ljutomera. S svojim umetnostnim delovanjem so tudi vse {tajerske delavnice bile prek delavnic v Gradcu in na Dunaju tesno povezane z nosilci likovnih meril v Srednji Evropi in Nem~iji. Vodilni kiparji - rezbarji, ki so obdelovali poleg kamna predvsem les, so v na-{tetih delavnicah bili brata Jo‘ef in Jurij Straub, J. Holzinger, M. Poga~-nik, J. Stutzl in drugi. Seveda ne moremo poleg umetnostnih meril, ki smo jih sprejemali s severa, prezreti tudi blagih umetnostnih silnic, ki so prihajale iz sosednje Mad‘arske in so vidne predvsem v Prekmurju. ^eprav umetnostni zgodovinarji ugotavljajo tudi obraten pretok, tudi delovanje {tajerskih umetnikov je seglo na Mad‘arsko, je v oblikovanih in rezljanih stavbnih ~lenih ve~inske arhitekture opazen vpliv te sosednje pokrajine. Poleg opreme sakralnih objektov so bili nosilci novih likovnih idej tudi vrednostno izpostavljeni kamniti izdelki in predvsem okrasje v ometu. V ve~ini slovenskega prostora je bil v posvetni in ve~inski arhitekturi prav lesen vratni okvir kazalnik gospodarsko {ibkega naro~nika, prav iJ2LeS 53(2001) 6 tako naslikane ali v ometu izdelane trakaste obrobe okenskih odprtin. Ker so mizarji in rezbarji v lesu posnemali kakovostno izdelane in stilno uveljavljene baro~ne (poznoba-ro~ne) oblike kamnitih in v ometu oblikovanih stavbnih ~lenov, so mno-gokje oblike in okrasje lesenih ~lenov ve~inske arhitekture zdru‘ljive z v revijaLes 53(2001) 6 prostoru zastopanimi in zna~ilnimi kamnitimi in v mavcu ali {tuku izdelanimi stavbnimi ~leni. Tako med reliefnimi okrasnimi motivi ljubljanske pokrajine in po Dolenjskem prevladujejo stilizirani cvetni, geometrijski in simbolni motivi kr{~anstva, ki se navezujejo na tradicijo in vplive italijanskih umetnostnih tokov; v pokrajinah severnega in vzhodnega dela Slovenije med okrasnimi motivi prevladujejo razpoznavno baro~ni vzorci, cofi, girlande, ki so jih rezbarske delavnice osvojile s posredovanjem severnih koro{kih in {tajerskih umetnostnih tokov, in so zna~ilni za prevlado okrasa v {tuku in ometu. Opisna opredelitev je zelo splo{na, za na-tan~no prostorsko dolo~itev in izvore okrasja bi bila potrebna podrob-nej{a raziskava. Namesto sklepa Gotovo pa med najlep{e in tudi naj-{tevilnej{e stavbne ~lene v lesu sodijo ‘e predstavljena rezljana vratna krila, ki so razpr{ena po celotnem prostoru. Naj{tevilnej{a kompozicija vzorcev, ki krasijo vratna krila, je sestavljena iz zrnato oblikovane povr{ine spodnjega in rebrasto oblikovane povr{i-ne zgornjega polnila (rebra so pravokotna ali oblikovana pahlja~asto). Srednje polnilo krasi romb, ki ga v zahtevnej{ih izvedbah dopolnjuje geometrijsko stiliziran cvetni motiv. Nadgradnja opisane preproste kompozicije z bolj ali manj zahtevnimi vzorci do kakovostnih tudi plasti~no rezbarjenih vratnih kril, je izjemno pestra. Sklenemo lahko, da se v {tevilnem preprostem in manj {tevilnem kakovostnem oblikovanju in kra{enju lesenih ~lenov v pode‘elskem stavbarstvu izra‘ajo zadovoljivo gospo- raziskave in razvoj Sliki 21 in 22. Med zahtevne okrasne motive vratnih kril sodijo geometrijski (pravokotniki, rombi, zvezde, rozete, ~etrtinski izseki iz rozet, volutaste vijuge), baro~ni (cofi, razli~ni okviri) in rastlinski motivi (stilizirane cvetke, rastline v vazah) ter razli~ne figuralne rezbarije. Pri bogato rezljanih vratih ima zaporna letev med vratnimi krili pogosto obliko pilastra z rezljanim ali kaneliranim trupom, bazo in kapitelom. raziskave in razvoj darsko stanje, naravne danosti z identitetno uporabo lesa ter tradicionalen razvoj rezbarske obrti, ki je v obdobju baroka oplemenitena s tujimi umetnostnimi vrednotami dosegla svoj vi{ek. Danes oblikovani in okra{eni leseni stavbni ~leni sicer vplivajo na zunanjo likovno podobo fasadnih ploskev, vendar v manj{em {tevilu in slab{i kakovosti, kot smo to pri~akovali glede na predstavljeno {tevil~nost. Vzrok je v propadu in uni~enju ve~ine lesenih in veliko zidanih stavb ({ir{a obmo~ja ve~jih mest - okolica Ljubljane, Maribora, Celja in naselja ob prometnicah -Jesenice, Ljubljana, Zagreb in Ljubljana, Maribor, Murska Sobota) in uni~enje velikega {tevila kakovostno oblikovanih lesenih ~lenov z neustreznimi razvojnimi gradbenimi posegi na obstoje~ih, avtohtonih zidanih objektih. “Kot je v preteklem stoletju gospodarski razcvet prinesel v Tuhinjsko dolino bogastvo oblik in smisel za lepoto v oblikovanju lesenih stavbnih ~lenov, tako dana{nji gospodarski razvoj vse to nezadr‘no uni~uje in sku{a kakovostno oblikovane izdelke nadomestiti z najbolj cenenimi industrijskimi izdelki” (Fister, Kamnik, 1971: 7). Ker so ve~ino kakovostno oblikovanih lesenih stavbnih ~lenov identi-tetnega stavbarstva, tudi tistega, ki ga na osnovi posebnih dolo~il {te-jemo za stavbno dedi{~ino, izdelali v mizarskih in rezbarskih delavnicah, ro~no spretni obrtniki z izku{njami in znanjem, ki je se predvsem v pravilni izbiri in obdelavi lesenega gradiva ter konstrukcijskih re{itev, pre-na{alo iz roda v rod, mnogi, predvsem tuji raziskovalci, ugotavljajo, da sodobnega, iz industrijsko izdelanih stavbnih ~lenov, tudi stavbnega po-hi{tva, kljub sodobni tehnologiji ni mo~ primerjati z izdelki, izdelanimi v obdobjih pred mno‘i~no industrijsko proizvodnjo. Zato predvsem pri obnovah objektov prednostno pripo-ro~ajo restavriranje. V primeru ve~-jih po{kodb je mo‘na zamenjava z repliko, ki pa naj pri objektih velikih vrednosti ne bi bila industrijsko izdelana (Soren, 1996). Z vgradnjo industrijsko izdelanega stavbnega po-hi{tva, ki je sicer tehnolo{ko popolno, so velikokrat poru{ena kompozicijska razmerja in z njimi celotna likovna podoba prostora ali objekta v celoti. Literatura 1. Arhiv Korpus slovenske arhitekture 2. Ba{, A., Slovensko ljudsko izro~ilo, Ljubljana 1980 3. Ba{, F., Stavbe in gospodarstvo na slovenskem pode‘elju, Ljubljana 1984 4. Boucher, M., Furic, J., La maison rurale en Haute-marche, Paris 1984 5. Cankar, I., Uvod v umevanje likovne umetnosti, Ljubljana 1994 6. Cevc, E., Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981 7. Cevc, E., Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 8. Egenter, N., Architectural anthropology, Lausanna 1992 9. Fister, M., Rezljana vrata v Tuhinjski dolini, Kamnik, 19 71 10. Fister, P. , Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana 1986 11. Fister, P. , Arhitekturne krajine in regije, Ljubljana 1993 12. Fister, P. , Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana 1993 13. Harris, C., M., Ilustrated dictionary of historic architecture, New York 1977 14. Jacob, E., New Architecture in New England, DeCordova Museum 1974 15. Karlov{ek, J., Slovenski ornament, ljudski in obrtni{ki izdelki, Ljubljana 1937 16. Karlov{ek, J., Slovenski domovi, Ljubljana 1939 17. Ko{ir, F., Uvod v analizo arhitekturne teorije, Ljubljana 1987 18. Kuhar, B., Odmirajo~i stari svet vasi, Ljubljana 1972 19. Makarovi~, G., Slovenska ljudska umetnost, zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Ljubljana 1981 20. Mole, V., Umetnost, Ljubljana 1941 21. Mu{i~, M., Arhitektura in ~as, Maribor 1963 22. Sedej, I., Kme~ka hi{a na Slovenskem, Ljubljana 19 79 23. Sedej, I., Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana 1985 24. Si~, A., Kme~ke hi{e in njih oprava na Gorenjskem, Ljubljana 1924 25. Soren, V., Experience from Denmark restoration of wooden windows, Craft and Heritage, {t. 9/96, Council of Europe, France, !996 26. Sok, J., Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja - 20. stoletje; Ob~ina [marje pri Jel{ah, Ljubljana 1991 27. Stele, F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966 28. Stra‘ar, S., Morav{ka dolina, Morav~e 1979 29. [umi, N., Pogledi na slovensko umetnost, Ljubljana 19 75 30. Unamundo, M., Umetnost in resnica, Ljubljana 1988, 31. Valen~ak, J., Urejanje, oblikovanje in vzdr‘evanje kulturne podobe izvenmestnih naselij, Ljubljana, 19 91 iJ2LeS 53(2001) 6 znanje za prakso Strokovni ~lanek (Professional Paper) Energija v lesarski proizvodnji Avtor Mirko GER[AK, univ. dipl. in`. Pri predelavi lesa uporabljamo to- Lesna industrija je tako v ugodnem plotno in elektri~no energijo. energetskem polo‘aju. Poraba lesnih Toplotna energija se uporablja za ostankov za proizvodnjo energije ima ogrevanje prostorov in za tehnolo{ke ‘e dolgo tradicijo. Parni stroj je bil procese (su{enje, parjenje, preobli- poleg vodnih koles najpomembnej{i kovanje lesa). Koli~ina potrebne to- pogonski stroj in lesni ostanki edini plote je odvisna od vrste proizvodnje, vir energije. Z razvojem tehnologije od sistema ogrevanja in tudi od siste- se je bistveno pove~ala poraba ener- ma odsesovanja. Na splo{no je lesna gije, vendar lahko lesarski obrati ve- industrija velik porabnik toplotne lik del potreb po energiji krijejo z energije in njenemu izkori{~anju je energijo, pridobljeno iz lastnih lesnih potrebno posvetiti posebno pozor- ostankov. Mo‘na pa je tudi uporaba nost, ker so mo‘ni veliki prihranki. lubja in se~nih ostankov v gozdu. Vse vrste lesenih ostankov in odpadkov Elektri~na energija se uporablja za imenujemo tudi lesna biomasa. pogon vseh strojev in naprav, za razne tehnolo{ke postopke, razsvetljavo in Lastna proizvodnja energije ima podobno. prednosti, kot so: • manjši stroški za energijo, Pri pridobivanju, prenosu in uporabi elektri~ne energije nastajajo precej- • neodvisnost od {nje izgube, zato je ta energija dra‘ja. elektroenergetskega sistema Ima pa tudi velik pomen za dru‘beni države, razvoj in ekologijo. • večja zanesljivost obratovanja, Energetsko ugodno je, da lesarski • tekoče odstranjevanje ostankov obrat proizvaja zraven toplotne tudi lesa, elektri~no energijo. • okolju prijazno pridobivanje Posebnost predelave lesa je, da energije. osnovna surovina tehnolo{kega pro- Potrebe po energiji so poleti manj{e cesa (les) lahko rabi hkrati kot vir kot pozimi. Posebej to velja za toplot- energije. Vsi lesni ostanki, to je no energijo. Velikokrat ima lesarsko manj{i kosi lesa, vsi odrezki in lubje, podjetje poleti preve~ ostankov, po- se lahko uporabljajo kot vir energije. zimi pa premalo. Logi~no je torej Uporablja se torej lastno in ~isto skladi{~enje lesa, kar pa zahteva velik gorivo. prostor. Poleg tega je les izpostavljen propadanju. Priporo~ljivo je sekanje ostankov in skladi{~enje sekancev. Skladi{~enje sekancev in potem kurjenje sekancev je enostavnej{e, bolj{i je izkoristek in mo‘na je popolna avtomatizacija kurjenja. ^e so ostanki zelo vla‘ni, so slabo gorivo, zato naj bo skladi{~enje tak{no, da se omogo~i su{enje. Mo‘no pa je tudi tehni~no su{enje. Zelo dobra priprava ostankov je bri-ketiranje, ki zahteva drobljenje, su-{enje in stiskanje lesa. Mo‘no je tudi stiskanje lesa v razne bale. Tako pripravljeni ostanki lesa so kvalitetno gorivo (16 MJ/kg). Su{imo lahko z odpadno toploto dimnih plinov. Skladi{~na koli~ina mora biti tako velika, da s skladi{~enjem (zbiranjem) ostankov poleti zadostimo po-ve~ani porabi pozimi. U~inkovita raba energije Pri pridobivanju, prenosu, pretvarjanju in uporabi je treba z energijo ravnati var~no in pametno. Najve~je var~evanje z energijo je mo‘no dose-~i pri kon~nih porabnikih. Energijo moramo uporabiti u~inkovito. Osnovni cilj u~inkovite rabe energije je zmanj{anje porabe kon~ne energije. U~inkovita raba energije pomeni, da z manj{o koli~ino energije dobimo enak ali celo ve~ji u~inek. Izbolj{anje energetske u~inkovitosti industrije se za~ne z na~rtovanjem sodobnih strojev in naprav, ki so energetsko var~ni in katerih velikost je pravilno na~rtovana. Zastareli postopki in slabo vzdr‘e-vani stroji imajo navadno velike energetske izgube. ijaLes 53(2001) 6 znanje za prakso Potreben je nenehen nadzor nad porabo in skrb za pravilno rabo energije pri vsakem postopku. Prizadevati si moramo za ~im ve~jo u~inkovitost procesov, skraj{anje poti tehnolo-{kega procesa, skraj{anje ~asa tehno-lo{kega postopka (npr. pri su{enju lesa). Za‘elena je ponovna uporaba odpadnih materialov. Energetska problematika je zahtevna, zato mora za pravilno uporabo ali za zmanj{anje stro{kov skrbeti strokovnjak. U~inkovita (manj{a) raba energije hkrati prispeva tudi k zmanj{anju onesna‘evanja okolja. U~inkovita raba elektri~ne energije U~inkovita raba elektri~ne energije je zelo pomembna, saj za proizvodnjo 1 kWh elektri~ne energije potrebujemo 2,5 do 3 kWh energije v gorivu. Proizvodnja elektri~ne energije, {e posebej iz fosilnih goriv, zelo onesna‘uje okolje, prenosi energije (daljnovodi) pa vplivajo na okolico. Zato v u~inkovito rabo energija spada proizvodnja lastne elektri~ne energije. Pogonski elektromotorji strojev in naprav naj nimajo prevelike mo~i oziroma mo~i, ki je ne moremo izkoristiti. Veliko motorjev obratuje precej pod njihovo polno obremenitvijo, kar pomeni, da velikega dela energije ne izkoristimo. S posebno mikroprocesorsko krmilno in nadzorno napravo je mo‘no krmiliti elektromotorje tako, da uporabljajo energijo skladno z dejansko opravljenim delom. Pri odsesovalnih napravah se zahtevajo velike hitrosti odsesovanega zraka in s tem ve~ja in{talirana mo~ elektromotorja ventilatorja, ~eprav je npr. ob pravilni namestitvi sesal- nega ustja ustrezna tudi manj{a hitrost. Podobno velja tudi za su{ilnice, ki imajo lahko prevelike hitrosti zraka, posebej ~e se su{i zra~no suh in trd les. Velik prihranek elektri~ne energije je mo‘en pri ventilatorjih z regulacijo vrtilne hitrosti. Vrtilna hitrost elektromotorja se uravnava z elektronskim frekven~nim pretvornikom. Tak{en na~in se uporablja pri su{ilnicah za les, kjer je hitrost zraka odvisna od vla‘nosti lesa, pri su{il-nikih laka in tudi pri posebnih odse-sovalnih sistemih. Pri odsesovalnih sistemih z zbiralnikom in filtri je pomembno, da lahko izklju~imo ventilator odsesovalne veje, kjer stroji ne delajo. Pri proizvodnji komprimiranega zraka je potrebno odpraviti netesnost vseh vodov in naprav. Tako se lahko poraba energije zmanj{a za 20 %. Organizacija obratovanja naj bo tak{na, da ne pride do prevelikih konic porabe, zaradi katerih je elektri~-na energija dra‘ja. (Mo~ v ~asu, v katerem je potro{nja najve~ja, imenujemo “konica”.) U~inkovita raba toplote Za u~inkovito rabo toplote moramo poznati podatke o porabljeni toploti pri posameznih potro{nikih, kar lahko ugotovimo z vgradnjo kalorimetrov. Najve~ toplote se pozimi porabi za ogrevanje prostorov, kar pa je odvisno tudi od odsesovalne naprave. Velik porabnik toplote so {e su{ilnice lesa in lakirni{ko postrojenje. Izkoristek kotlovskega postrojenja se izbolj{a z analizatorjem dimnih plinov, ker je tako omogo~ena pravilna regulacija izgorevanja.Vse ostanke lesa moramo v ~im ve~ji meri upo- rabljati za kurjenje v lastnem kotlov-skem postrojenju. Pri napeljavi toplote sta pomembni dobra izolacija ter tesnjenje cevovodov in drugih delov in{talacije. Posebno pozornost je treba posvetiti napravam, ki jih ogreva para. Pri raz-vodu pare je potrebno zbiranje kon-denzata in njegovo vra~anje v kotel. Kondenzat se lahko pri izstopu iz kondenzatnega lonca, po zmanj{anju tlaka, upari. Ta para se obi~ajno spu{~a v atmosfero in zato nastanejo toplotne izgube. Te izgube so ve~je, ~e so kondenzatni lonci slabe konstrukcije ali slabo vzdr‘evani. Ogrevalna telesa morajo biti ~ista in postavljena na pravilno mesto. Vpi-hovani zrak za ogrevanje in prostor morata imeti pravilno temperaturo. Pri vstopnih vratih v delovne hale naj bodo name{~eni vetrolovi. Odsesovalna naprava mora biti izvedena tako, da se zrak lahko vra~a v delovni prostor, kar je pomembno v ~asu ogrevanja prostorov. V nasprotnem primeru se sve‘i zrak iz zunanje temperature ogreva na temperaturo prostora. Pri vra~anju se zrak ne sme ohlajati. Pri su{ilnicah so pomembni izolacija vseh sten, tesnjenje vrat in izkori{-~anje toplega zraka, ki odhaja v atmosfero. Toplota tega zraka se najbolje izkoristi v plo{~atem prenosniku toplote. Kabine za brizganje, odparjevalna cona in hladilna cona v kanalih za su{enje laka so najve~ji porabniki toplote pri povr{inski obdelavi lesa. Topli izhodni zrak se lahko izkoristi v rotacijskih prenosnikih toplote. Prenosniki toplote (regeneratorji ali rekuperatorji) se uporabljajo tam, kjer se topli izhodni zrak ne sme vra-~ati v prostor. Les 53(2001) 6 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja Sestanek o skupnem nastopu predstavnikov lesarstva na Ministrstvu za okolje glede dopolnil programa izrabe lesne biomase, 13. aprila 2001, GZS-Zdru‘enje lesarstva v Ljubljani Dnevni red: 1. Oblikovanje dopolnil k Programu energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji in operativni program za obdobje 2001-2004 (v nadaljevanju Program); predpriprava predstavnikov lesarstva za nadaljnje usklajevanje s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (od 11:00 do 12:00) 2. Predstavitev dopolnil Programa predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor ter dolo~itev poti za spremembo Programa obravnavo na vladi (od 12:00 do 13:30) Ad 1) Sestanek je odprl dr. Korber, ki je pojasnil namen sestanka in predal besedo mag. Nadi Slovnik, ki je kot vodja delovne skupine za varstvo okolja pri GZS-Zdru‘enju lesarstva vodila dana{nji sestanek. Mag. Nada Slovnik je povzela bistvo problematike, ki se navezuje na osnutek “Programa energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji” za obdobje 2001-2010”, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor predstavilo na Brdu pri Kranju 26.3.2001. Na predstavljeni osnutek Programa je ve~ lesnih podjetij dalo pripombe, zato je GZS-Zdru‘enje lesarstva pri MOP-u doseglo podalj{anje roka za pripombe na Program ter se dogovorilo za skupen sestanek predstavnikov lesarstva in MOP-a. Mag. Nada Slovnik je nato predstavila prispele pisne pripombe odsotnih podjetij na osnutek Programa ter odprla diskusijo. Po kon~ani diskusiji je povzela izhodi{~a za pogajanja z ministrstvom takole: • Uporabljen ekvivalent plin/CO2 je neustrezen. • Ocena uporabe goriv je nad realno oceno mo‘nosti proizvodnje. • Nerealna je postavitev 50 sestavov daljinskega ogrevanja, bolj realna bi bila ocena 25 sestavov daljinskega ogrevanja, 25 industrijskih kotlov (sanacija obstoje~ih kotlov) in 100 malih obrtni{kih kotlov. • Koli~ine biomase in finan~na konstrukcija so nerealni. • Nesmotrno je pogojevanje dodeljevanja sredstev z daljinskim ogrevanjem. • Smotrno je upo{tevati predvsem obnovo obstoje~ih objektov ter spodbude za uvedbo kogeneracije. • Upo{tevati je potrebno problematiko proizvajalcev ivernih plo{~. • Upo{tevati moramo, da v Sloveniji ni izdelovalca peletov. • Dr‘ava bi morala razmisliti o sistemu finan~nih vzpodbud za pripravo biomase ter zni‘anju davka na proizvedeno energijo iz biomase. • Potrebno je re{iti problem dikcije lesni ostanek/odpadek v Pravilniku o ravnanju z odpadki. Poleg tega so udele‘enci sprejeli {e naslednji sklep: Pod okriljem GZS-Zdru‘enja lesarstva se oblikuje delovna skupina za energetiko, ki bo nadzirala izvajanje Programa. Iz vsebine Les 53(2001) 6 GZS - Združenje lesarstv Ad 2) - Sestanek GZS in MOP V drugem delu sestanka so se navzo~im pridru‘ili {e predstavniki Ministrstva za okolje in prostor (mag. Janko @erjav in mag. Tadeja Peta~) ter predstavniki Agencije za prestrukturiranje energetike kot pripravljavci Programa (Franko Ne-mac, Lojze [ubic). Razpravljavci so se dotaknili vseh, v prej{nji to~ki navedenih pripomb, pri ~emer so se v diskusiji pokazala nekatera razhajanja v mnenjih predstavnikov lesne panoge in ministrstva. Ker so za ministrstvo sprejemljive vse pripombe, ki konstruktivno vplivajo na kvaliteto in uresni~-ljivost Programa, je bil kon~ni dogovor, da GZS-Zdru‘enje lesarstva koordinira pripravo pisnih predlogov dopolnil, ki jih bo ministrstvo upo{tevalo v naj-ve~ji mo‘ni meri. Delovna skupina v sestavi dr. ^retnik, Kozarski, Torni~, pripravi pripombe na obstoje~i program. Kot kon~ni rok za posredovanje dopolnil je bil sprejet datum 23.4.2001. Ustanovni sestanek prenovljene delovne skupine za varstvo okolja GZS-Zdru‘enja lesarstva, 1. junija 2001 Dnevni red: 1. Pregled osnutka programa dela 2. Razno Uvodni sestanek je odprl sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva dr. Jo‘e Korber ter predstavil namen oblikovanja in delovanja delovne skupine za varstvo okolja za lesno dejavnost. Po uvodni predstavitvi je dr. Jo‘e Korber predal besedo predsednici delovne skupine za varstvo okolja za lesno dejavnost mag. Nadi Slovnik, ki je vodila nadaljevanje seje v skladu z dnevnim redom. ^lani delovne skupine za varstvo okolja za lesno dejavnost so sprva predstavili vsak svoje podro~je dela, zatem pa komentirali in dopolnjevali predlagane smernice za delo te skupine. Aktivnosti te delovne skupine se odslej ne bodo podvajale z aktivnostmi Razvojnega centra za lesarstvo (RCL), temve~ bo {lo za usklajeno delovanje. Akcije bo praviloma predlagala delovna skupina za okolje, njihov izvajalec pa je lahko tudi RCL. Program izrabe lesne biomase v energetske namene so z MOP-om uskladili ~lani delovne skupine za varstvo okolja za lesno dejavnost skupaj z zunanjimi eksperti. Odslej se bo s celostno energetiko ukvarjal RCL. Delovna skupina za varstvo okolja za lesno dejavnost se bo ukvarjala predvsem s podro~jem okoljskih standardov in z njimi povezanimi direktivami (npr. VOC, IPPC ...). Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. SKLEP: ^lani komisije prejmejo gradivo “Ocena ravnanja z okoljem in potrebne aktivnosti za sinhronizacijo stanja z okoljevarstvenimi zahtevami”; gradivo `e imata ga. Polanc in g. Jovanovi~. Nosilec naloge: GZS-Zdru‘enje lesarstva Rok: 10.06.2001 2. SKLEP: ^lani komisije prejmejo kopijo direktive VOC (prevod); gradivo ‘e imata g. Leki~ in mag. Nada Slovnik. Nosilec naloge: GZS-Zdru‘enje lesarstva Rok: 10.06.2001 3. SKLEP: ^lani komisije se udele‘ijo sre~anja z nem{kim ekspertom za VOC direktivo g. Albertom. Sre~anje v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor (mag. @erjav) in Slu‘be za tehnolo{ki razvoj GZS (ga. Leban) bo 12. junija 2001 med 10. in 13. uro. Pogovor bo tekel v angle{kem in nem{kem jeziku; ~lani delovne skupine za varstvo okolja za lesarstvo naj bi pripravili vpra{anja za eksperta. ^lani delovne skupine za varstvo okolja za lesarstvo naj prejmejo vabila za to sre~anje. Nosilec naloge: GZS-Slu‘ba za tehnolo{ki razvoj Rok: 10.06.2001 4. SKLEP: Za UO GZS-Zdru‘enja lesarstva so ~lani delovne skupine za varstvo okolja za lesarstvo medsebojno uskladili in dopolnili plan dela - smernice za delovanje v svojem mandatnem obdobju; plan je predstavljen v prilogi {t. 1. 5. SKLEP: Smiselno bi bilo, da se v delovno skupino za varstvo okolja za lesarstvo vklju~i tudi predstavnik izdelovalcev ivernih plo{~, s tem bi se skupina pove~ala na 9 ~lanov. 6. SKLEP: Aktivnosti delovne skupine bodo publicirane v reviji Les – predstavljene naj bi bile vse slovenske regije s svojo lesno dejavnostjo in svojimi specifi~nimi okoljskimi problemi in re{itvami. Les 53(2001) 6 ZS - Zdru`enje lesarstva Sestanek Komisije za izo-bra‘evanje GZS-Zdru‘enja lesarstva, 22. maja 2001, GZS-Zdru‘enje lesarstva Dnevni red: 1. Problematika poklicnega izobra-‘evanja za podro~je lesarstva 2. Naloge ~lanov komisij za verifikacijo podjetij, vmesne preizkuse in zaklju~ne izpite v dualni organizaciji srednjega poklicnega izobra‘evanja Sestanek je vodil Franc Ga{per, predsednik komisije. Uvodoma je dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva, predstavil ~lane Komisije za verifikacijo u~nih mest. V nadaljevanju je Janez Dekleva, vodja GZS-Slu‘be za izobra‘evanje, predstavil problematiko poklicnega in strokovnega izobra‘evanja in poudaril, da si {ola in delodajalec konkurirata. Igor Leban (CPI) je predstavil delo Komisije za spremljanje vmesnih preizkusov in zaklju~nih izpitov, ki nima izvr{ilne mo~i. Modularni sistem bi bil v bodo~e tudi v lesarskih podjetjih za‘elen. Janez Dekleva je ob koncu predstavil certifikatni sitem. Sklepi: 1. Komisija za izobra‘evanje GZS-Zdru‘enja lesarstva predlaga UO GZS-Zdru‘enja lesarstva, da podpira pano‘ni pristop k izobra‘evanju lesarjev in o tej odlo~itvi obvesti UO GZS in Ministrstvo za {olstvo in {port. 2. CPI naj preu~i mo‘nost pridobitve dodatnih ur za peti predmet po poklicni maturi (vpis na fakultetni {tudij!) in o tem obvesti Komisijo za Les 53(2001) 6 izobra‘evanje, ki po{lje zahtevo na SSPSI, da odobri dodatne ure. ELEKTRONSKI KATALOG SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE Iz{el je Katalog slovenske lesne industrije 2001, ki so ga vsi ~lani GZS-Zdru‘enja lesarstva ‘e prejeli. Katalog smo posredovali tudi vsem slovenskim zunanjim predstavni{tvom in vsem tistim zainteresiranim, ki so se med letom ‘e zanimali za izdajo novega Kataloga lesarjev. Izdan je v slovenskem in angle{kem jeziku. Vsebuje podatke o 128 slovenskih lesnih podjetjih, ki imajo zaposlene, in so sogla{ala, da so objavljeni v katalogu. Katalog ima naslednje sklope: 1. Predstavitev panoge 2. Seznam podjetij – po abecednem redu naziv podjetja in kraj 3. [ifrant skupin proizvodov – {estmestna {ifra NIP klasifikacije industrijskih proizvodov 4. Proizvajalci – zaporedna {tevilka podjetja v katalogu, po abecednem redu naziv podjetja, naslov, telefon, fax, direktor, kontaktna oseba za komuniciranje, zaposleni, kot novost e-naslov in www-stran, glavna dejavnost po SKD, skupine proizvodov in tekstualni opis proizvodnega programa 5. Indeks izdelkov - ob vsaki NIP {ifri in njenem opisu so navedena podjetja, ki izdelke iz te {ifre proizvajajo, skupaj s svojo zaporedno {tevilko in {tevilko strani, na kateri so podrobni podatki o tem podjetju. Na GZS-Zdru‘enju lesarstva pa smo zastavili nov projekt sprotnega a‘u-riranja podatkov za Elektronski katalog lesarjev, ki bo potekal v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Zato vabimo vse tiste, ki bi se ‘eleli vklju~iti v Elektronski katalog lesarjev, da nas pokli~ejo na tel.: 01/ 5898-284 ali nam sporo~ijo po el. po{ti: amalija.gorenc@gzs.si . FINAN^NI KAZALNIKI GZS GZS nudi tudi letos izpis finan~nih kazalnikov na ravni individualnih Preglednica 1. Indeksi obsega industrijske proizvodnje, zaposlenosti in fizi~ne produktivnosti v lesni industriji, april 2001 Indeksi obsega industrijske proizvodnje, april 2001 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-XII 00 I-IV 2001 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 2000 D Predelovalne dejavnosti 100,8 103,9 100,0 107,0 106,3 DD 20 Obdelava in predelava lesa 92,7 103,2 95,3 101,6 89,8 DN 36 Proizv. poh., druge pred. dejav. 92,5 110,1 94,9 98,0 115,5 Indeksi zaposlenosti, april 2001 I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 I-XII 00 I-XII 99 I-IV 2001 I-IV 2000 D Predelovalne dejavnosti 96,8 98,1 96,5 98,1 100,2 DD 20 Obdelava in predelava lesa 93,6 99,4 96,4 96,9 93,9 DN 36 Proizv. poh., druge pred. dejav. 97,8 95,2 94,9 98,0 101,4 Indeksi produktivnosti, april 2001 I-XII 97 I-XII 96 I-XII 98 I-XII 97 I-XII 99 I-XII 98 I-XII 00 I-XII 99 I-IV 2001 I-IV 2000 D Predelovalne dejavnosti 104,1 105,9 103,6 109,1 106,1 DD 20 Obdelava in predelava lesa 99,0 103,8 98,9 104,9 95,6 DN 36 Proizv. poh., druge pred. dejav. 94,6 115,7 100,0 100,0 113,9 Vir: Statisti~ni urad RS GZS - Združenje lesarstv dru‘b (vendar le dru‘bi sami, ki je lastnica podatkov) in na ravni razreda dejavnosti, v katero posamezno podjetje spada. Zahtevek lahko vsi ~lani Zdru‘enja lesarstva vlo‘ijo v Infolink-GZS (tel.: 01/5898-102) ali pa kar direktno na GZS-Zdru‘enje lesarstva (tel. 01/5898-283). NEKAJ POMEMBNEJ[IH PODATKOV Slovenski lesarji so izraziti neto izvozniki. Posreden izvoz slovenske lesne industrije (DD 20 in DN 36.1) je v letu 2000 zna{al 888,3 mio USD, uvoz pa 261,3 mio USD. Neposreden izvoz slovenske lesne industrije pa je zna{al manj, in sicer 477,5 milijonov USD, uvoz pa 175,8 milijonov USD. V primerjavi s celotnim slovenskim izvozom v letu 2000 glede na enako obdobje v letu 1999 je posreden izvoz v lesni industriji (Obdelava in predelava lesa ter Proizvodnja po-hi{tva) v nominalnem znesku padel za 4,2 %, uvoz pa za 7 %. Na izra~u-ne je bistveno vplivala lanska rast ameri{kega dolarja, zato so vrednostni podatki o izvozu in uvozu za leto 2000 v dolarjih podcenjeni. ^e gledamo izvoz slovenske lesne industrije {ir{e (DD 20 in DN 36), je posreden izvoz zna{al 971,6 milijonov USD, uvoz pa 347,9 milijonov USD. Preglednica 2. Predhodni podatki o uvozu in izvozu za leto 2000 Izvoz - kriterij: dejavnost blaga v 1000 USD 1997 1998 1999 2000 indeks00/99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 332.777 349.770 318.822 307.492 96,4 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 464.765 560.711 608.262 580.813 95,5 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 547.540 642.451 685.956 664.109 96,8 DD20+DN36.1 797.542 910.481 927.084 888.305 95,8 DD20+DN36 880.317 992.221 1.004.778 97.1601 96,7 Slovensko gospodarstvo Uvoz - kriterij: dejavnost blaga 8.368.870 9.050.552 8.545.938 8.731.466 102,2 v 1000 USD 1997 1998 1999 2000 indeks00/99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 1 21.219 133.977 144.741 139.710 96,5 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 116.127 129.175 136.279 1 21.571 89,2 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 204.463 218.423 239.108 20.8269 87,1 DD20+DN36.1 237.346 263.152 281.020 261.281 93,0 DD20+DN36 325.682 352.400 383.849 347.979 90,7 Slovensko gospodarstvo 9.366.488 10.110.901 1.008.2615 10.115.058 100,3 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika v 1000 USD 1997 1998 1999 2000 indeks00/99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 250.490 279.457 265.754 262.422 98,7 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 192.864 193.672 205.440 215.075 104,7 Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti (DN36) 260.556 262.179 274.345 251.205 91,6 DD20+DN36.1 443.354 473.129 471.194 477.497 101,3 DD20+DN36 511.046 541.636 540.099 513.627 95,1 Slovensko gospodarstvo 8.368.870 9.050.552 8.541.413 8.731.461 102,2 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika v 1000 USD 1997 1998 1999 2000 indeks00/99 Obdelava in predelava lesa (DD20) 76.840 87.455 90.558 90.668 100,1 Proizvodnja pohi{tva (DN36.1) 74.750 76.210 88.738 85.155 96,0 Proizvodnja pohi{tva in druge pred. dejavnosti (DN36) 119.024 119.207 131.225 109.318 83,3 DD20+DN36.1 151.590 163.665 179.296 175.823 98,1 DD20+DN36 195.864 206.662 221.783 199.986 90,2 Slovensko gospodarstvo 9.366.488 10.110.901 10.043.555 1.0115.052 100,7 Vir: SURS (ECL) iJ2Les 53(2001) 6 GZS - Zdru`enje lesarstva Ponudbe in povpra{evanja Ponudbe in povpra{evanja Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12837 / 01 [tevilka PP 12064 / 01 [tevilka PP 12103 / 01 Slovensko-avstrijsko podjetje nudi {iroko Slovensko podjetje nudi ro~no rezbarjene Slovensko podjetje nudi masivna, leso- ponudbo gotovih podov (panelni gotovi podlo`ne de{~ice za lovske trofeje. nitna in furnirna vratna krila, mize, klopi, parketi, furnirani parketi, pluta podi, barvni Podjetje: REZBARSTVO, ARIH MAKS hi{ne regale, masivne in suhomonta`ne masivni podi, laminati, ladijski pod), z vsem S.P. podboje, lepljene elemente, okenske pro- pripadajo~im priborom, stensko-stropne Kontaktna oseba: Maks Arih file in vratne frize. obloge z zaklju~nimi letvami, delovne Ulica: CELJSKA CESTA 36 Podjetje: LES GRUBELNIK plo{~e, notranje okenske police, osb plo- Pošta: 2380 Kontaktna oseba: Ivan Grubelnik {~e (konstrukcijska plo{~a za strehe, pode, Kraj: SLOVENJ GRADEC Ulica: ZGORNJI LEGEN NA objekte in notranjo opremo), talne pod- Dr`ava: SLOVENIJA POHORJU 8 loge za pisarni{ke stole, akcijsko blago... tel.: +386 / 2 / 8843 914, Pošta: 2364 Podjetje: EXPERT! D.O.O. 8841 084 Kraj: RIBNICA NA POHORJU Kontaktna oseba: Marjan Saje fax.: +386 / 2 / 8841 810 Dr`ava: SLOVENIJA Ulica: LESNO BRDO 34 e-mail: tel.: +386 / 2 / 876 81 07 Pošta: 1360 fax.: +386 / 2 / 876 81 07 Kraj: VRHNIKA Dr‘ava: SLOVENIJA [tevilka PP 12068 / 02 e-mail: tel.: 01 / 7506 370 fax.:: 01 / 7506 371 (993) Slovensko podjetje nudi plemeniti furnir [tevilka PP 12139 / 01 e-mail: iz razli~nih evropskih drevesnih vrst (bu- Slovensko podjetje nudi `agan les, opa`, expertpodi.priborcenter@siol.net kev, jesen, javor, hrast, smreka), furnir ekso- brune, talni ladijski pod, late, deske. ti~nih drevesnih vrst (sapelli, koto, teak) Podjetje: MAR-TOG POLJ^ANE [tevilka PP 12861 / 02 ter spojeni furnir, `agani les in elemente. Kontaktna oseba: Greta Savski Podjetje: JAVOR FURNIR D.O.O. Ulica: DRAVINJSKA CESTA 62 (11221) PRESTRANEK Pošta: 2319 Slovensko podjetje nudi vse vrste indivi- Kontaktna oseba: Andrej Koko{ar Kraj: POLJ^ANE dualno izdelane opreme (pisarne, banke, Ulica: RE[KA CESTA 24 Dr`ava: SLOVENIJA avto saloni, bifeji in restavracije) ter opre- Pošta: 6258 tel.: +386 / 2 / 829 01 70 mo za vse tipe trgovin. Kraj: PRESTRANEK fax.: +386 / 2 / 829 01 71 Podjetje: KOVI IN@ENIRING IN Dr`ava: SLOVENIJA STORITVE D.O.O. Kontaktna oseba: Alenka Kova~ tel.: +386 / 5 / 72 10 451 fax.: +386 / 5 / 72 10 455 [tevilka PP 12207 / 02 Ulica: F. MALGAJA 27 e-mail: furnir@javor.si (1110) Pošta: 3230 Slovensko trgovsko podjetje nudi hlo- Kraj: [ENTJUR Dr`ava: SLOVENIJA [tevilka PP 12079 / 02 dovino in `agan les razli~nih drevesnih vrst. tel.: 03 / 7490 370 7490 371 (1009) Podjetje: MIKOTEC D.O.O. fax.: 03 / 7490 370 Slovensko proizvodno podjetje nudi ve- Kontaktna oseba: Franc Li~er e-mail: KOVI@SIOL.NET zane mizarske in opa`ne plo{~e, furnir, Ulica: GORENJA TREBU[A 030 pohi{tvo (stoli, mize), sede`e in naslonjala, Pošta: 5283 [tevilka PP 12046 / 02 palete in leseno embala`o, hidravli~ne stiskalnice in linije za predelavo lesa in Kraj: SLAP OB IDRIJCI Dr`ava: SLOVENIJA (979) plasti~nih mas. tel.: +386 / 41 / 682 064 Slovensko podjetje nudi `agan, parjen in Podjetje: JAVOR PIVKA LESNA su{en bukov les. INDUSTRIJA D.D. Podjetje: FIBMARKT D.O.O. Kontaktna oseba: Edo Rebec Kontaktna oseba: Ale{ Potisk, Ulica: KOLODVORSKA 9 A Iztok Ignatijev Pošta: 6257 Ulica: OREHOVA CESTA 26 Kraj: PIVKA Pošta: 2312 Dr`ava: SLOVENIJA Kraj: OREHOVA VAS tel.: +386 / 5 / 72 10 256 Dr`ava: SLOVENIJA fax.: +386 / 5 / 72 10 205 tel.: +386 / 2 / 250 44 00 e-mail: info@javor.si fax.: +386 / 2 / 250 44 09 e-mail: info@fibmarkt.si ijaLes 53(2001) 6 znanje za prakso Skupina Weinig zadovoljna s sejmom LIGNA Plus 2001 Veliko povpra{evanje po strojih skupine Weinig - program z veliko novostmi in inovativnosti Skupina WEINIG je zadovoljna s potekom najve~jega strokovnega sejma sejma LIGNA Plus 2001. Kljub neugodnim napovedim za panogo so prodali na sejmu za 30 mio DEM. Posebno veliko zanimanje je pokazala strokovna javnost za novo generacijo skobeljnih strojev, ki omo-go~ajo veliko pove~anje produktivnosti in so s svojimi novo razvitimi sistemi orodja naravnani v prihodnost. Tudi podro~je optimiranja, ki ga tr`i Weinigova sestrska firma GreCon Dimter, je bilo med najbolj zanimivimi za obiskovalce Weini-govih razstavnih prostorov. Kljub de`ju so bili veseli 2.500 obiskovalcev, ki so si ve~krat dnevno lahko ogledali predstavitev stroja za pro-filiranje Unimat 3000 in stiskalnico ProfiPresse z informacijami v petih jezikih. Med celotnim sejmom je velik obisk dokazal, da je skupina WEINIG kot vedno eden najpo- membnej{ih ponudnikov strojev za obdelavo masivnega lesa. LIGNA Plus 2001 je bila velik uspeh za prireditelje: 110.000 obiskovalcev si je v petih dneh lahko dodobra ogledalo vse novosti, ki so bile predstavljene na sejmu. To pomeni, da se je {tevilo obiskovalcev v primerjavi z letom 1999 rahlo pove~alo. Skupina WEINIG ra~una na `ivahno posejemsko prodajo. Kratke novice Nov skladi{~ni in prodajni center za okovje podjetja SPONA d.o.o. V mesecu juniju 2001 odpira podjetje Spona d.o.o., Lovrenc na Pohorju, z ve~ kot 10-letno tradicijo na podro~ju tr`enja mizarskega okovja, nov skladi{~ni in prodajni center na Obre`ni ulici, Studenci, v Mariboru. Na ve~ kot 1000 m² bo mizarjem na voljo specializirana ponudba okovja za okna, tesnil, kljuk za vrata in ro~a-jev za notranjo opremo, ivernih vijakov, kuhinjskih delovnih plo{~, pomivalnih korit, kuhinjskih nap, vgradne bele tehnike Ariston/lndesit, rezilnega orodja za les in lesnih premazov podjetja Helios, Dom`ale, skratka vsega, kar mizar potrebuje za izdelavo oken, vrat ali notranje opreme. Na voljo bodo tudi predstavitve posameznih programov, kjer bodo strokovnjaki proizvajalcev mizarjem pri-bli`ali uporabo novih materialov in tehnologij. Vsi prodajni programi so kupcem sicer `e na voljo v ostalih 7 trgovinah Spona; nov prodajni center v Mariboru pa pomeni kvalitetno in celovito predstavitev mizarskega okovja tako ve~jim kot tudi manj{im mizarskim delavnicam in kon~nim kupcem. Vsi izdelki bodo stalno na zalogi, z mo`nostjo dostave in monta‘e kupcem, ki bi to ‘eleli. S to pridobitvljo podjetje Spona in njenih 40 zaposlenih trgovcev in komercialistov nadaljuje {iritev kvalitetne in strokovne prodajne mre`e s specializirano ponudbo mizarskega okovja. Les 53(2001) 6 dogodki, odmevi LIGNA PLUS 2001 – Hannover, 21. - 25. maj 2001 Svetovni sejem za gozdarstvo in lesno industrijo avtor Alojz KOBE, univ. dipl. in`. les. Svetovni sejem za gozdarstvo in lesno industrijo LIGNA plus 2001 v Han-novru je letos podrl vse rekorde in dokazal, da les kot material u‘iva ve~jo priljubljenost kot kadarkoli prej. Sejemski program je zajemal stroje, materiale in storitve za gozdarstvo in lesno industrijo. Po podatkih podjetja Deslo d.o.o. Ljubljana, slovenskega zastopnika podjetja “Deutsche Messe AG”, se je letos na 145.107 m² razstavne povr{ine predstavilo 1929 razstavljavcev iz 49 dr‘av (leta 1999 je razstavljalo 1830 razstavljavcev iz 42 dr‘av). Sejem je namenjen strokovni javnosti in je kljub temu, da je trajal en dan manj kot prej{nja leta, pritegnil prek 110.000 obiskovalcev z vsega sveta (1999: 108.000), od tega kar 40 % tujcev. Po oceni nem{ke zveze proizvajalcev lesnoobdelovalnih strojev VDMA iz Frankfurta in organizatorja sejma Deutsche Messe AG iz Hannovra se je sejem Ligna ponovno izkazal kot premierni sejem. Prek 40 % razstav-ljalcev je predstavilo novosti: na ve~ kot dveh tretjinah od skupno 10.000 razstavljenih strojev pa so bile prikazane izbolj{ave v smeri racionalizacije in pove~evanja kvalitete. Veliko pohval na ra~un organizacije in izvedbe sejma so izrekla medna- rodna zdru‘enja proizvajalcev lesno-obdelovalnih in predelovalnih strojev. Podpredsednik ameri{kega zdru-‘enja WMMA Kenneth R. Hutton je poudaril: “Kdor ‘eli sklepati mednarodne posle, mora razstavljati na sejmu LIGNA plus”. Tega dejstva se gotovo zaveda tudi 11 razstavljavcev iz Slovenije, ki so se tokrat predstavili na LIGNI plus. Razstavljali so: Trimwex Ljubljana, Lestro–Ledinek Ho~e, Obles Ljubljana, Wravor Stranice, Detel Stro- jegradnja Logatec, Most Rakek, Mi-tol Se‘ana, Prevent TRO Prevalje, S@ No‘i Ravne, Vilpo Woody Ljubljana in Tajfun Planina. Pozitivni investicijski trendi v lesni industriji Na osnovi ocen razstavljavcev in obiskovalcev sejma ter predstavnikov zdru‘enj proizvajalcev strojev in razstavljavcev je opazen splo{en trend rasti investicij. Ta trend je opazen predvsem v dr‘avah vzhodne Evrope in Evropske skupnosti, z izjemo Nem~ije, pa tudi na Kitajskem in v vzhodni Aziji. V Severni Ameriki naj bi se investicijska dejavnost ustalila na sedanjem nivoju. Naslednji sejem LIGNA plus bo od 26. - 30. maja 2003. Upamo, da bo na naslednjem sejmu {e ve~ razstavljavcev in obiskovalcev iz Slovenije. Za tiste, ki si niso uspeli ogledati sejma, v nadaljevanju predstavljamo nekaj utrinkov s sejma. Seveda pa se zavedamo, da je vse zanimivosti z Ligne nemogo~e na kratko zaobjeti. HOLZMA, Calw-Holzbronn, najve~ji proizvajalec CNC strojev za krojenje plo{~, je tudi letos predstavil obilo novosti in celo paleto strojev: od najman{ega HPP 82, HPL 11 z robotom za avtomatsko razlaganje do visoko zmogljivega stroja GIGANT 66 HFL. Pa{a za o~i je bil stroj za pre~no ‘aganje HQS 11 z zmogljivostjo ‘aganja 20 kosov na minuto, hitrostjo ‘aginega voza 160 m/min in zavidljivo kvaliteto od`aga. Les 53(2001) 6 dogodki, odmevi Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 191 nisem pridobil dovolj, ker prakti~-nega pouka ni bilo dovolj. Jakob CERAR Za srednjo lesarsko {olo sem se odlo-~il po posvetovanju s star{i. [ola mi je bila skozi ta {tiri leta zelo v{e~ in ~e bi se moral {e enkrat odlo~ati, bi izbral isto. Za nadaljnji {tudij sem izbral gozdarstvo, saj si ‘elim delati v naravi, gozdarstvo pa mi bo to ‘iv-ljenjsko ‘eljo gotovo izpolnilo. [tu-dijski alternativi sta {e varstvo pri delu in lesarstvo. Za zaklju~ni izdelek sem izdelal klubsko mizico iz orehove masive. Mizica ima krivljene noge v naravni barvi in steklo za mizno plo{~o. Ob njeni izdelavi sem ugotovil, da se da kljub pomanjkanju prakti~nega pouka narediti zelo izvirne in kakovostne izdelke ter da je delo z lesom {e kako zanimivo. nadaljevanje na strani 219 ► ► ► Prvi~ je bil prikazan Holzmin tandem ‘agin voz za avtomatsko menjavo ‘aginega lista. Celoten postopek menjave ‘aginega lista od odstranjevanja starega ‘aginega lista s prirob-nico do vstavljanja naostrenega ‘agi-nega lista in pozicioniranja do pred-rezila na 1/100 mm natan~no traja samo 30 sekund in ga operater lahko spremlja na zaslonu. V vlagalniku za orodje lahko ~aka v pripravljenosti do 20 ‘aginih listov. WEEKE, Herzebrock -Clarholz, je predstavil izpopolnjeno serijo CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev Optimat BHC 250 do BHC 950 (glej Les, 5/2001). Prvi~ je bil predstavljen tudi visoko zmogljivi CNC ve~stopenjski obdelovalni rez-kalni in vrtalni stroj BHT 800 s pre~-nim pretokom. Ta stroj zdru‘uje prednosti CNC ve~stopenjskih obde- lovalnih strojev in preto~nih vrtalnih strojev. Omogo~a kompletno obdelavo obdelovanca z enim vpenjanjem in kratke obdelovalne ~ase, ki se glede na vrsto obdelave gibljejo med 30 in 180 sekundami. V eni izmeni je mo‘no izvrtati, porezkati in izutoriti tudi do 4.000 elementov. Novost je tudi vrtalni in monta‘ni stroj BHT 320 z avtomatskim transportom obdelovancev za hitro, fleksibilno vrtanje in monta‘o okovja. WEMHÖNER, Herford je znan po industrijskih stiskalnicah vseh vrst. Na sejmu je najve~jo pozornost vzbudila membranska 3 D stiskalnica Variopress® Universal 2000 s patentirano Variopin® vlagal-no mizo, pri kateri se posami~ne celice prilagodijo obliki elementa. S tem odpade stro{ek izdelave podlog in njihovo zamudno name{~anje. KUPER, Rietberg je tudi tokrat predstavil novosti na podro~ju spajanja furnirja. Pri nas ‘e uveljavljeni stroj za topo spajanje furnirja FL/Innovation je dopolnjen s hladilno napravo lepila in dodatnim transportom za spajanje kratkih fur-revijaLes 53(2001) 6 nirjev. Veliko pozornosti je na sejmu vzbujal nov visoko zmogljivi stroj za pre~no spajanje furnirja ACR-Speed- star s taktom do 25 ciklov/minuto. Stroj je za{~iten z vrsto patentov, dobil pa je tudi vrsto pohval na ra~un dopadljivega dizajna. IMA, Lübbecke Sejem v sejmu na ve~ tiso~ kvadratnih metrih razstavnih povr{in. IMA je skupaj s svojimi h~erinskimi firmami prisotna na podro~ju obdelave masivnega lesa, izdelave plo{~ in stavbnega pohi{tva. Eden izmed glavnih nosilcev razvoja pa je v pohi{tveni industriji na podro~ju robne obdelave in CNC ve~stopenjskih ob- ijaLes 53(2001) 6 delovalnih centrov. Na sejmu je bil razstavljen tudi obnovljen stroj iz leta 1953 serije AVM, s katerim se je za~elo obdobje strojnega lepljenja in obdelave robov. Med {tevilnimi novostmi je bil ogromne pozornosti dele‘en izpopolnjeni CNC ve~sto-penjski obdelovalni stroj z oblep-ljanjem BIMA P 480-80 z mo‘nostjo obdelave obdelovancev v smeri Y do 2.600 mm. Predstavljena je bila tudi izpopolnjena serija enostranskih strojev za obdelavo robov tipa ADVANTAGE in vrsta drugih novitet. VT TROCKENTECHNIK, Hartberg Razstavni paviljon je VDMA Frankfurt/Mein nominiral za najlep{i paviljon. Podjetje proizvaja razli~ne su{ilnice po sistemu VANICEK s kapaciteto od 10 do 500 m³, parilnice in merilce lesne vla‘nosti. Tokratne novosti so: novo krmiljenje PROCESSOR 2114, predgretje vstopnega zraka s toplim zrakom iz dimno kondenzacijskih naprav s prihrankom energije do 25 %, hidravli~na naprava za obte‘itev paketov za zvi-{evanje kvalitete s specialnim su{il-nim programom. Posebnost so ventilatorji premera 710 do 2600 mm, v dogodki, odmevi dogodki, odmevi Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 219 Klemen HOČEVAR S pravim znanjem in spretno roko lahko iz lesa naredimo topel izdelek. Les dobiš povsod - znanja ne. To znanje mi je v štirih letih ponudila Srednja lesarska šola. Učili smo se o tehnologiji obdelave, konstrukcijah, organizaciji proizvodnje, računalniškem programiranju in nazadnje sem s tem znanjem napravil svoj končni izdelek. S kančkom ustvarjalnosti in iznajdljivostjo sem ustvaril unikatno barsko mizo. Pri načrtovanju sem tesno sodeloval s profesorji, izdelal pa sem jo v domači delavnici. Pri izdelavi je zaradi pomanjkanja praktičnega znanja prihajalo do manjših zapletov. A ni ga lepšega občutka kot je tisti, ki ga občutiš, ko končaš delo in si ogle-daš rezultat. Izdelek ima svoje večno mesto v domači dnevni sobi. Zaradi vseh lepih izkušenj nameravam v lesarstvu ostati še naprej. Vpisal sem se v štiriletni univerzitetni program, ki ga bom (upam) us- nadaljevanje na strani 221 ► ► ► okrov vgrajeni izmenjevalci toplote z rekuperacijskim izkoristkom do 25 % ter protihrupna izvedba s specialno izvedbo stene in du{ilcev hrupa na prezra~evalnih loputah. HÖFER, Taiskirchen Poleg uveljavljenega standardnega programa stiskalnic in drugih mizarskih strojev je bila na ogled robustna preto~na linija za stiskanje in monta-‘o korpusov Kopmatik z monta‘nimi in obra~alnimi mizami za transport in razlaganje ve~jih korpusov. Pri hi-dravli~nih stiskalnicah Expert je za- nimivost varovalo proti vdrtju grelnih plo{~ v obeh smereh, patentirana grelna plo{~a z zna~ilnim razporedom grelnih vodnikov in ‘e pri naj-manj{i stiskalnici dovoljen specifi~ni tlak 50 N/cm2 ter temperatura ogrevanja do 150 °C. HEESEMANN, Bad Oeynhausen se je predstavil s celo paleto strojev za bru{enje ploskovnih elementov, profilnih letev in ukrivljenih elementov. Na ogled je bil tudi nov CNC krmiljen stroj za bru{enje ukrivljenih front. Poleg tega so bili razstavljeni izpopolnjeni stroji iz serije MFA s patentiranim CSD® sistemom brez- stopenjskega variabilnega nastavljanja tlaka vsakega posameznega pri-tisnega elementa. WEIMA, Ilsfeld Iz {irokega proizvodnega programa strojev za drobljenje in briketiranje za lesne in druge ostanke je Weima v dveh paviljonih razstavila obilo novosti. Pod blagovno znamko LEOPARD je bil na ogled horizontalni drobilnik lesnih ostankov s prilagodljivim veri‘nim dozirnim transportom z delovno {irino do 1.150 mm. Predstavljena je bila tudi manj{a verzija drobilnika iz serije KROKODIL. S povi{anjem cene energentov so vse popularnej{e tudi briketirni stroji. Odslej je mo‘no dobiti tudi najmanj- iJ2Les 53(2001) 6 dogodki, odmevi {e briketirne stroje z vgrajenim pred-stiskanjem, s ~imer dose‘emo bolj{o izkori{~enost stroja in enakomernej-{o dol‘ino briketov tudi pri razli~nih vrstah ostankov (tip TH 200 S). HYMMEN – HACKEMACK, Bielefeld Skupina Hymmen – Hackemack -Venjakob je na sejmu prikazala kompletno podro~je lakiranja. Tudi tokrat je bil oblegan stroj za valj~ni nanos in UV utrjevanje laka ProfiCoa-ter PFC-S®, s katerim je mo‘no na dol‘ini 6 m opraviti operacije, za katere bi pri klasi~nem preto~nem sistemu potrebovali 18 metrsko linijo. Razstavljen je bil {e vertikalni su{il-nik System 2000 z novim konceptom pomikanja palet, ki je brez pogonov, verig in veri‘nic v temperaturni coni in s natan~no dolo~enimi posameznimi temperaturnimi conami. NOLTING, Detmold Tokrat je Nolting predstavil pe~i iz programa se‘iganja posebnih ostankov, in sicer: pe~ za se‘iganje brusnega prahu, pe~ za se‘iganje ekstremno vla‘nih ostankov in vrsto pe~i za ijaLes 53(2001) 6 kombinirano se‘iganje suhih in vla‘-nih ostankov ter druge bio-mase. Raziskave gredo v smeri se‘i-ganja vseh mogo~ih vrst ostankov in odpadkov. Z minimalnimi vlaganji bi lahko re{ili tudi problem se‘iganja kostne moke, ne pa da nasedamo zaslu‘karskim lobijem, ki slu‘ijo na ra~un neinformiranosti davkopla-~evalcev. LEHBRINK, Oerlinghausen – Helpup Specialist za proizvodnjo folding strojev za obdelavo suhomonta‘nih podbojev in vrat je tokrat razstavljal linijo za proizvodnjo lesenih okrovov za zvo~nike, na novo pa so v programu tudi linije za pakiranje podbojev v kartonsko embala‘o. KRAFT - MAWEG, Oberboihingen Proizvaja okvirne stiskalnice, brusilne stroje za okenske profile, stiskal- Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 220 pesno končal. ZAŽELITE MI SREČO! Jurij JENE Delo z lesom me je vedno zanimalo. @e v osnovni {oli sem bil zelo aktiven pri pouku tehnike in modelarskem kro‘ku, zato sem se brez pomisleka odlo~il za lesarsko {olo. Za predstavljeni izdelek sem se od-lo~il, ker me barok zelo zanima. Izdelki so izredno lepi, a jih je tudi zelo te‘ko narediti. Rezbaril prej nisem ravno veliko in zato mi je to vzelo ogromno ~asa. To se opazi tudi na obliki, ker izdelek {e ni dokon~an. Janko MAZI Za srednjo lesarsko šolo sem se odločil, ker rad delam z lesom. Rad nadaljevanje na strani 222 ► ► ► dogodki, odmevi Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 221 imam vonj po njem, še posebej med obdelavo, saj mi daje občutek ugodja in sproščenosti. Eden od razlogov, da sem se odločil za to šolo, je tudi pokojni oče moje mame. Sam me je navdušil, da sem les imel še raje, saj je bil tudi sam iz-učen mizar. Po končani srednji šoli me veseli tudi nadaljnji študij v lesarstvu, saj imam tako rekoč že zagotovljeno delovno mesto v eni od lesnopredelovalnih proizvodenj, kjer potrebujejo kader. Zanimajo me prav vsa področja v lesarstvu, zato se še nisem odločil za določeno smer. Za zaključni izdelek sem izdelal TV omarico, ki jo bom postavil v dnevno sobo, saj imamo sedaj televizijo na moji pisalni mizi. S tem sem se naučil tudi dela s predelanim lesom, spoznal nove konstrukcijske vezi in druge materiale ob izdelavi svojega izdelka, saj sem do sedaj vse izdeloval iz masivnega lesa. Sebastjan PETRIČ Srednja lesarska šola. Največje vprašanje v osnovni šoli. Kam, zakaj in ne nadaljevanje na strani 223 ► ► ► nice za {irinsko lepljenje lesa in raz-li~ne stroje za nana{anje lepila na okenske profile. Novost na sejmu je bil visoko zmogljivi, popolnoma avtomatski stroj za nanos lepila na okenske profile LM 3000/4B. Nanos lepila na razli~ne kotne profile izvaja robotska brizgalna pi{tola, ki lepilo nana{a na obe strani profila, ne glede na njihovo dol‘ino. STEGHERR, Regenstauff Je poznan po strojih za izdelavo kri‘-nih spojev in strojev za mozni~enje oken in vrat. Tokratna novost je stroj za izdelavo kri‘nih spojev na preklop NF 400 z mo‘nostjo vnosa 200 raz-li~nih programov rezkanja. WINTERSTEIGER, Ried / Innkreis Proizvajalec priznanih tankoreznih polnojarmenikov je na sejmu predstavil {e visoko zmogljivi tankorezni kro‘ni ‘agalni stroj Mach 1.4. Zna-~ilnost stroja je `aganje z le 1,4 mm debelimi ‘aginimi listi pri podajalni hitrosti do 25 m/min. Stroj je sestavljen iz posameznih modulov, njihovo {tevilo je odvisno od zahtevane kapacitete. HARBS, Klausdorf / Schwentine Proizvajalec visoko zmogljivih linij za proizvodnjo oken trdi, da je trend lesenih oken ponovno v porastu. Iz-bolj{ave Harbsovih linij gredo v smeri hitrej{ih izdelovalnih ~asov in ve~-je fleksibilnosti. @e dolgo ~asa prevladuje koncept ra~unalni{kega krmiljenja za komisijsko proizvodnjo oken. SCHIELE, Niederzissen Relativna novost na tr‘i{~u so stroji za lakiranje pro- iJ2Les 53(2001) 6 dogodki, odmevi filiranih elementov po sistemu Vacumat®, kjer profile lakiramo s posebnimi lakirnimi glavami. Mo‘ne so izvedbe za obdelavo profiliranega elementa v celoti ali lakiranje samo okroglin ali profilov na robovih posameznih elementov npr. post- ali softforming robov na vratih ali podbojih, pri ~emer so ravne povr{ine predhodno lakirane z UV lakom. BARBERAN, Castelldefels / Barcelona Tudi tokrat s {tevilnimi novostmi na podro~ju strojev za opla{~anje. Predstavljen je bil model PL-32-D, ki je sestavljen iz osnovnega stroja in po-mi~nega dela za opla{~anje. Tako se lahko na enem delu za opla{~anje opravlja proizvodnja, medtem ko se morebitna dodatna enota ‘e nastavlja za naslednjo delovno operacijo. KAHL, Reinbeck / Hamburg V ~asu ekolo{kega osve{~anja in dra-‘itve energentov je na trgu vse ve~je povpra{evanje po peletih, s katerimi je mo‘no kuriti tudi manj{e pe~i za gospodinjstvo. Glede na to, da pri kurjenju z lesnimi peleti ni izpusta dodatnih toplogrednih plinov v ozra~je, bo slej ko prej ta tehnologija zanimiva tudi za na{ trg. Peletirke so na voljo z zmogljivostjo od 300 do 4.000 kg/na uro. Za dodatne informacije glede omenjene opreme in drugih novosti s sejma Ligna plus 2001, ki jih v tem kratkem ~lanku nismo uspeli navesti, se obrnite na: Lesnina in‘eniring d.d., podro~je zastopstev, tel.: 01/4720-777, 4720-631, 4720-632 fax.: 01/4362-191, 4361-390. e-mail: lesnina.zastopstva@siol.net Kontaktne osebe: A. Kobe, S. Ko{ak, G. Kmecl Popravek V prej{nji {tevilki revije Les je pri{lo do napake pri funkciji avtorice uvodnika: Zdenka Steblov-nik nas je prijazno opozorila, da ({e) ni ravnateljica Vi{je strokovne {ole za lesarstvo, pa~ pa koor-dinatorica vi{je{olskega programa. (V svoje opravi~ilo se lahko izgovorimo zgolj na vizionarstvo.) Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 222 nazadnje kje? Za lesarsko šolo sem se odločil iz več razlogov. Prvi razlog je seveda ta, da me delo z lesom veseli. In tako sem spoznal kasneje na srednji šoli, da je les veliko več kot to, kar sem mislil poprej. Zdaj, ko končujem šolanje na lesarski šoli, že razmišljam tako kot moji sošolci o nadaljevanju šolanja. Vpisal sem se že na Biotehniško fakulteto, na Oddelek za lesarstvo, kjer bom spoznal še pomembnejše skrivnosti o lesu. Ob koncu šolanja pa moramo narediti tudi končni izdelek. Izdelal sem servirni voziček, ki mi je tako izpopolnil moj konec šolanja na srednji lesarski šoli. Matic VOJŠČAK Lesna šola me je premamila, ker me je privlačil vonj po lesu. Lesarstvo bom študiral še naprej, saj sem se vpisal na Biotehniško fakulteto. Razširiti si želim svoje znanje o obdelovanju lesa. Za končni izdelek sem izdelal preprosto omarico iz masivnega lesa, ki bo rabila kot nočna omarica. Njene dimenzije so 520 x 750 x 600 cm. Omarico sem izdelal zato, ker jo nadaljevanje na strani 232 ► ► ► ijaLes 53(2001) 6 strokovne vesti Novost v Sloveniji pohi{tveno okovje HETTICH Skupina podjetij Hettich je nastala v Nem~iji leta 1930. V okviru blagovne znamke Hettich International se je razvila po vsem svetu razvejana skupina podjetij za obdelavo plasti~-nih mas in kovin. Zaradi kakovosti, izvirnih idej in upo{tevanja `elja svojih strank je Hettich v svetu poznan kot vodilni proizvajalec pohi{tvenega okovja. Hettich ima svojo proizvodnjo v Nem~iji, [paniji, ^e{ki republiki, Braziliji, Zdru`enih dr`avah Amerike, Rusiji in na Kitajskem. Izdelki Hettich pa se uporabljajo v ve~ kot 100 dr`avah sveta. V lanskem letu je Merkur postal eks-kluzivni zastopnik pohi{tvenega okovja HETTICH. V Merkurju zagotavljamo stalno zalo`enost za ve~ kot 3.000 najzanimivej{ih artiklov. Izdelke iz zaloge dobavimo najkasneje v 2 dneh, vse druge izdelke pa najkasneje v enem tednu. Merkur zagotavlja svojim kupcem tudi stalno pomo~ svojih prodajnih specialistov na terenu. PRODAJNI KATALOG POHI[TVENEGA OKOVJA HETTICH V SLOVENSKEM JEZIKU Celotno ponudbo pohi{tvenega okovja Hettich si lahko ogledate v prodajnem katalogu, ki je v celoti preveden v slovenski jezik. V katalogu je predstavljenih ve~ kot 8.000 razli~nih artiklov. Na 1.464 straneh je ve~ kot 6.000 na~rtov, skic, tehni~-nih risb ter ve~ kot 3.000 fotografij. V katalogu Tehnika in uporaba so predstavljene naslednje blagovne skupine: Skupina 1 V tej skupini so predstavljene svetilke; nizko in visokonapetostne, halo-genske, fluorescentne ter navadne; za pritrditev ali vgradnjo, razli~nih oblik in barv. Podrobno so opisani tudi sistemi priklju~itve na omre`je. Na razpolago je tudi dodatni katalog za sisteme razsvetljave “MAGIC”, kjer je predstavljen celotni prodajni program. V tej skupini je predstavljena tudi kolekcija ro~ajev "PRO DEKOR", ki jo sestavlja prek 2.000 razli~nih gumbov in ro~ajev iz kovine, lesa, nerjave~ega jekla, aluminija, granita, stekla, marmorja, porcelana ter usnja. Celotna ponudba pohi{tvenih ro~ajev je predstavljena v dodatnem katalogu "PRO DECOR". Skupina 1a. Sistemi razsvetljave "MAGIC" Skupina 1b. Pohi{tveni ro~aji “PRO DECOR” Skupina 2. Stroji Blue Max in Blue Max mini za vrtanje lukenj za okovje Les 53(2001) 6 trokovne vesti Skupina 3. Bogata ponudba {arnirjev Skupina 4. Okovje za pregibna in pomi~na vrata Skupina 5. Vodila za predale in sistemi predalov Les 53(2001) 6 Skupina 2 V drugi skupini so predstavljeni stroji Blue Max in Blue Max mini, ki omogo~ajo vrtanje lukenj, vtisnjenje {arnirjev in spojnega ter veznega okovja. Konstrukcijski princip System 32 ponuja, ob uporabi strojev Blue Max, {irok spekter mo`nosti pri oblikovanju in konstruiranju, hkrati pa svojim uporabnikom omogo~a prihranke ~asa ter zmanj{anje stro-{kov. Skupina 3 Bogata ponudba prek 500 razli~nih {arnirjev je podrobneje predstavljena v skupini 3. Predstavljeni so {ar-nirji za hitro monta`o, {arnirji s sa-mozapiranjem, za monta`o z nati-kom, za monta`o z obeso, {arnirji za vitrine, {arnirji za kotne omare, za lizene, za povr{insko monta`o … Predstavljeni pa so tudi pohi{tveni {arnirji, varovalno okovje, okovje za poklopna vrata in mize ter okovje za nastavljanje le`i{~a. Skupina 4 V skupini 4 so predstavljena okovja za pregibna in pomi~na vrata ter kot pripomo~ek tabela za izra~un te`e vrat. Skupina 6. Okovje za pisarni{ko pohi{tvo Skupina 5 V tej skupini so predstavljena vodila za predale in sisteme predalov. Skupina 6 Okovje za pisarni{ko pohi{tvo -okovje za predalnike (ozke, navadne, male), okovje za pisarni{ke omare razli~nih globin, sistem pisalnih miz Change ter noge za mize in dodatni pribor za pisalne mize. Skupina 7 Pohi{tvene klju~avnice razli~nih izvedb: za navaden klju~, cilindri~ne, eno- in ve~zaporne, z razli~nimi zapiralnimi sistemi (izvle~ni cilindri), ter magnetni zasko~niki. Skupina 8 Spojno okovje, vezni elementi, posteljno okovje, nosilci elementov so predstavljeni v skupini 8. Skupina 9 Notranja oprema: ve~namenski steber, okovje za kotne elemente, okovje za spodnje elemente, oprema za visoke omare, okovje za izvle~ne omare, garderobne palice, nosilci za televizor, zbiralniki odpadkov … Skupina 7. Pohi{tvene kju~avnice strokovne vesti POSEBNOSTI IZ PONUDBE POHI[TVENEGA OKOVJA HETTICH [arnir Intermat Vrhunsko tehniko opazimo pri od-mi~nih {arnirjih `e na prvi pogled, {e zlasti, ~e gre za odmi~ne {arnirje Hettich iz serije Intermat. @e njihov lep zunanji videz ozna~uje kakovost, ki se ka`e v dolgi `ivljenjski dobi in enostavni uporabi. [irok osnovni izbor izdelkov omogo~a pritrditve vrat s prek 100 mo`nimi na~ini. Pod imenom Intermat si predstavljamo kakovost, najvi{ji tehnolo{ki nivo, enostavno monta`o in zanesljivo uporabo. Ergonomski na~in monta`e z natikom brez uporabe orodja, raz-li~ne mo`nosti nastavitev, enostavna odstranitev vrat - z izdelki serije In-termat je vse igraje enostavno. INTERMAT FIX INTERMAT FIX je enkraten in enkratno enostaven. Odmi~ni {arnir z lon~kom najprej vstavimo v pripravljene luknje v vratih. Nato s prstom pritisnemo na monta`ni pokrov. Kon~ano! V izvrti-ni za lon~ek se obe rami mo~no raz{i-rita. Lon~ek se pri tem povle~e v iz-vrtino in se v njej trdno usede. Zamenjava {arnirja je zelo enostavna. To storimo tako, da dvignemo monta`ni pokrov in {arnir odstranimo. INTERMAT SOFT INTERMAT SOFT omogo~a nastavitev sile vzmeti za vsak odmi~ni {ar-nir posebej. S tem dose`emo, da se vsa vrata, neodvisno od oblike in te`e, zapro mehko in zanesljivo. Pritezno silo vrat lahko nastavimo po `elji. En obrat nastavitvenega vijaka zado{~a, da zmanj{amo pritezno silo vzmeti za pribli`no 50 %. Odmi~ni {arnirji SOFT so posebno primerni pri ozkih vratih in steklenih vratih z okvirom. Tudi ta vrata se bodo odslej zapirala mehko in brez udarcev. Sistem pritrjevanja "Hettich Direkt" Hettich Direkt ponuja premi{ljeno re{itev pri pritrditvi monta`ne plo-{~e, zlasti pri monta`i na predelno steno. Luknji za vijaka sta rahlo zamaknjeni, zato je pri obojestranski monta`i na predelno steno zagotovljena najve~ja trdnost spoja `e pri debelini stranice 15 mm. Zmanj{anje stro{kov pri monta`i: monta`no plo{~o Hettich Direkt z vnaprej montiranima vodilnima ~e-poma in asimetri~no razporejenima specialnima vijakoma vstavimo v vrsto izvrtin φ 5 mm. Monta`na plo{~a je s tem pritrjena, {e preden privijemo vijake. To olaj{a monta`o tako na predelne stene kot tudi na stranice po-hi{tva. Zaradi ovalnih lukenj je ohranjena mo`nost nastavljanja vrat po vi{ini. D [arnir Intermat Intermat FIX Skupina 8. Spojno okovje Skupina 8. Notranja oprema Hettich Direkt Intermat SOFT Les 53(2001) 6 trokovne vesti LAMA Dekani d.d. LAMA Dekani, delni{ka dru‘ba s skoraj 50-letno tradicijo na podro~ju izdelave vseh vrst pohi{tvenega okovja ter orodij in monta‘nih strojev, je vodilni proizvajalec pohi{tvenega okovja v Sloveniji in pomemben proizvajalec v svetovnem merilu, saj dobrih 80 % proizvodov izvozi na zahtevna tr‘i{~a Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Na 50.000 m2 v Dekanih pri Kopru 400 zaposlenih letno proizvede prek 300 milijonov izdelkov iz proizvodnega programa odmi~nih spon, klju~avnic za pohi{tvo in spojnega ter drugega okovja. Vsekakor je ena od zna~ilnosti Laminega programa {irina, saj izdelujejo kar 2.000 razli~nih izdelkov. Veliko truda vlagajo v nenehno izbolj{evanje kakovosti izdelkov in celotnega poslovanja ter storitev. To potrjuje certifikat kakovosti ISO 9001, ki so ga pridobili leta 1995 in ga leta 1998 tudi uspe{no podalj{ali. Naslednji korak je pridobitev okoljskega certifikata ISO 14000, na kar se pospe{eno pripravljajo. Kakovost izdelkov redno preverjajo vodilne evropske ustanove, od katerih velja omeniti LGA, FIRA, CATAS, AIDIMA in CTBA. LAMA Dekani je mednarodno uveljavljeno podjetje, ki je uspe{no prebrodilo te‘ave, nastale po zlomu jugoslovanskega trga, na katerega so do leta 1990 prodajali kar 80 % proizvodnje. Leta 1991 so postavili novo strategijo in uspeli prodreti v prek 40 dr‘av, kjer je LAMA danes uveljavljena blagovna znamka. Distribucijsko verigo utrjujejo z ustanavljanjem podjetij v drugih dr‘avah. Mre‘o lastnih podjetij v tujini, ki trenutno obsega podjetja v Hrva{ki, Jugoslaviji, Nem~iji in v Veliki Britaniji, bodo v prihodnosti gotovo {irili. Vse to spremlja visoka rast prodaje; od leta 1997 se je pove~ala za 35 %. Na~rti pa so {e drznej{i. Do leta 2005 pri~akujejo za 40 % ve~ji obseg proizvodnje in prodaje ob nadaljevanju tehnolo{ke in programske posodobitve proizvodnje. Leto 2000 je bilo pomemben mejnik v njihovem poslovanju, saj so prodali kar za 20 % ve~ kot v preteklem letu ter se uspe{no utrdili na strate{kih trgih. Ugodni tr‘ni trendi dopu{~ajo tudi vi{ja pri~ako-vanja za leto 2001, v katerem bodo pove~ali proizvodnjo in prodajo za dodatnih 10 %. Da so na pravi poti, dokazuje tudi dejanska prodaja v preteklih mesecih tega leta. Predpogoj za doseganje ve~jega obsega proizvodnje in prodaje ter pri~ako-vanega dobi~ka so nedvomno sodobna tehnologija, kadri in razvoj novih proizvodov. Dele` strokovnega kadra se pove~uje; v preteklih dveh letih so zaposlili ve~ kot 15 strokovnjakov na vseh pomembnih podro~jih poslovanja. V letih 1999 in 2000 so 13 % prihodkov investirali v posodobitev tehnologije in nadaljevanje razvoja nove generacije odmi~nih spon ter v izbolj{ave obsto-je~ega programa. S programom odmi~-nih spon uspe{no sledijo sodobnim trendom in z razvojnimi prizadevanji uvajajo nove re{itve predvsem na podro~ju enostavne in hitre monta`e, vsestranske regulacije in raz{irjenih mo`nosti kota odpiranja. Okovje mora poleg brezhibne funkcionalnosti prispevati tudi k videzu pohi{tva, zato veliko pozornosti posve~ajo oblikovni plati izdelkov. Novi sponi 170 in 130 poleg raz{irjenega kota odpiranja in mo`nosti hitre monta`e z Easy-Fix sistemom odlikuje tudi oblikovna dovr{enost. V kombinaciji s podlogo z neodvisno regulacijo, ki zagotavlja hitro in enostavno vi{insko regulacijo imamo izdelek, ki zadovolji {e tako zahtevnega uporabnika. Podjetje LAMA se zaveda, da danes samo kakovosten proizvod ne zadostuje. Kupcu je potrebno ponuditi {e ve~. V skladu s tem so oblikovali poslovno filozofijo, ki temelji na {tirih klju~nih prednostih: zanesljivost, kakovost, fleksibilnost in prijaznost. Smer Lame je svetovna dru`ba elitnih proizvajalcev pohi{tvenega okovja, nihov cilj pa: “Popolnoma zadovoljen kupec”. Les 53(2001) 6 strokovne vesti Novosti iz programa Lesnine in`eniring d.d. 8IM A IMA KLESSMANN GmbH iz Lüb-beckeja v Nemčiji v letošnjem letu praznuje 50-letnico obstoja. Specializirana je za proizvodnjo strojev za obdelavo robov v izvedbah za enostransko in dvostransko za obdelavo robov in od leta 1987 tudi za CNC večstopenjske obdelovalne stroje z oblepljanjem. Leta 1953 je bil prvič v zgodovini predstavljen stroj za oblepljanje in obdelavo robov IMA AVM, od tedaj naprej pa je IMA eden izmed največjih nosilcev razvoja v pohištveni industriji. Samo lansko leto je v razvoj investirala 10 mio DEM. V tej številki revije Les predstavljamo izpopolnjeno serijo strojev za enostransko obdelavo robov serije ADVANTAGE 2612 do 7220. Izvedba stroja je odvisna od zahtev kupca. Za večino industrijskih in mizarskih obratov, ki potrebujejo univerzalne, hitro nastavljive stroje s kvalitetno obdelavo, so primerni stroji od tipa Advantage 4612 navzgor. Na stroju ADVANTAGE 4612 je možno lepljenje nalepkov iz furnirja, folije, ABS, PVC, kaširanega furnirja do 3 mm in masivnih letvic do 12 mm (slika 2). Stroj je opremljen: • z infrardečim predgrelcem, • z agregatom za nanos in lepljenje nalepkov, • s agregatom za prirezovanje , • s patentiranim večstopenjskim obdelovalnim agregatom MFA, • s profilnimi strgalnimi noži, • z ravnimi strgalnimi noži, • s polirnimi krtačami. Skupna dolžina stroja je le 6 metrov, saj patentirani večstopenjski obdelovalni agregat MFA z dvema orod- jema opravi funkcijo kopiranja prednjega in zadnjega roba kot tudi pro-filiranja in poravnavanja zgornjega in spodnjega roba (slika 3). Prednosti MFA agregata so: • samo dva rezkalna motorja (namesto šestih) za vzdolžno in čelno obdelavo ter s tem manjši strošek orodja, energije, prihranek prostora, krajši čas nastavitve in posledično manjši investicijski stroški, • ni zarezovanja kopirnih agregatov v vzdol‘ni rob - večja kvaliteta, • vzdol‘ni in ~elni rob sta obdelana z istim orodjem - odpade nastavitev agregatov za poravnavanje in kopiranje. ADVANTAGE 6620 je računalniško krmiljen stroj za še večjo fleksibil- Les 53(2001) 6 strokovne vesti Slika 4. Stroj za enostransko obdelavo robov IMA Advantage 6620 nost in najbolj{o mo‘no kvaliteto obdelave( slika 4). Na tem stroju je mo‘na obdelava na-lepkov do 20 mm in vgradnja patentiranega gladilnega agregata. Ta agregat deluje na principu vrtenja kroglic, ki pod velikim pritiskom delujejo na obdelovani radij. Tako izvedemo zapiranje por, nastalih pri rezkanju, in poliranje povr{ine; ABS-u povrnemo prvotno barvo in sijaj, pri ka{iranem furnirju pa do-se‘emo zaprto, gladko povr{ino (slika 5). Zelo priljubljen je postal stroj za ob-lepljanje oblikovanih obdelovancev HKA, ki deluje na dva na~ina. Manj{e obdelovance obdelujemo z na delovno mizo pritrjenim agregatom. Ve~je obdelovance in obdelovance z notranjimi radiji pa obdelujemo z agregatom, ki je obe{en na konzolo. Posebnost tega stroja je, da je mo‘no lepljenje nalepka tudi v ostrorobe kote, kar do sedaj strojno ni bilo mo-go~e (slike 6, 7, in 8). S strojem HKA obdelane elemente je mo‘no na CNC ve~stopenjskem obdelovalnem stroju dokon~no obdelati. Generalni zastopnik: Lesnina in‘eniring d.d. Parmova 53 1000 Ljubljana tel.: 01-4720-631 fax: 01-4362-191 e-mail: lesnina.zastopstva@siol.net Kontaktne osebe: Alojz Kobe, Sa{a Ko{ak, Gregor Kmecl Slika 6. Stroj za oblepljanje oblikovanih obdelovancev IMA HKA Slika 8. Oblepljanje ostro-robih kotov Les 53(2001) 6 strokovne vesti Slovenijales – gradbeni material in stavbno po-hi{tvo d.o.o. uvoznik okovja italijanskega dobavitelja INCOLL V družbi SLOVENIJALES - Gradbeni material in stavbno pohištvo v svojih šestih lastnih in dveh franšiznih trgovinah poleg poglavitne dejavnosti - trgovine na drobno in veliko - opravljamo tudi različne storitve; proizvode in tržni program glede na željo kupca obdelamo in tudi vgradimo. Naša ponudba poleg ostalega obsega tudi široko izbiro okovja domačih in tujih blagovnih znamk. Ker želimo čimbolj zadovoljiti zahtevam in potrebam naših kupcev bomo v mesecu juniju pričeli z uvajanjem novega, dodatnega programa okovja italijanskega dobavitelja Incoll. Omenjeni dobavitelj že dobavlja okovje nekaterim slovenskim pohištvenim tovarnam, s prisotnostjo na naših prodajnih policah pa bo širok izbor njegovih kvalitetnih in cenovno konkurenčnih izdelkov (prek 3000 različnih izdelkov) dostopen tudi drugim potrošnikom okovja . Program dobavitelja Incoll obsega naslednje skupine izdelkov, kot so: • šarnirji, • spojno okovje, zapiralni sistemi, magneti, zapahi, okovje za raztegljive mize, ro~aji za pohi{tvo, razli~na vodila za predale, nosilci polic, razli~ne noge za pohi{tvo. Za na{e potro{nike bo posebno zanimiv {irok program notranje opreme za kuhinje (izvle~ne ko{arice, odce-jalniki za kro‘nike in kozarce …), ki je dosedaj manjkal v na{i redni ponudbi. Ve~ji del ponudbe teh izdelkov bomo imeli na zalogi, mo‘no pa bo tudi katalo{ko naro~anje. Vse dodatne informacije o programu INCOLL lahko dobite pri Matiji Prin~i~u, na sede‘u dru‘be SLOVE-NIJALES Gradbeni material in stavbno pohi{tvo, Dunajska 22, tel. (01) 474 44 84 ali v eni od poslovalnic Slovenijalesa v Ljubljani, Dom-‘alah, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Les 53(2001) 6 strokovne vesti Hi{ni sejem avtor Štefan POJBIČ schachermayer Kot pribito V dneh od 31. maja do 2. junija je v na{em podjetju v IOC Trzin, potekal hi{ni sejem. Naj poudarim, da je bil to na{ prvi hi{ni sejem, ki smo si ga {e z nekaj cilji zastavili to leto, in ga tudi dokaj uspe{no izpeljali. S po-mo~jo predstavnikov na{ih tujih in doma~ih dobaviteljev nam je uspelo. Kot pribito. Vse tri dni je bil organiziran program, po urah in dnevih, katerega smo vseskozi malo prilagajali obisku na{ih kupcev. Vrata na{ega podjetja so se vsak dan odprla ob osmih zjutraj in ura skupnega dru`enja je hitro minila. Ob deveti uri smo pri~eli s predstavitvijo slovenskega in Solido kataloga. Predvsem prvega smo tako mi kot na{i kupci `e te`ko pri~akovali. In zdaj je kon~no tu. Na 352 straneh smo vam po na{ih be`nih izra~unih predstavili le 5 % vsega prodajnega programa na{ega mati~nega podjetja v Linzu. V njem so artikli ozna~eni glede na to ali so na zalogi v na{em skladi{~u v Trzinu ali ne (NZ). Zajema pa del programa pohi{tvenega in stavbnega okovja, vija~ni material in pregled strojev. Hkrati paje iz{el tudi katalog Solido, ki je za{~itna znamka podjetja Schachermayer in vsebuje iz-klju~no artikle, ki so pod to blagovno znamko. Ob 10. uri je sledila otvoritev sejma, ne kateri je vodstvo na{ega podjetja pozdravilo vse obiskovalce in zaposlene. Kmalu zatem sta predstavnika podjetje Grass pri~ela s prikazovanjem programa Plan & Moor za optimalno na~rtovanje pohi{tva, ki je pri nas novost. Zanimanje strank je bilo kar veliko. Prav tako smo v tem ~asu na-{im kupcem prezentirali {e eno novost. To je SCH direct, ki pomeni precej{nji prihranek ~asa tako na{im strankam kot nam. Gre namre~ za direktno naro~anje preko interneta. Zaenkrat je to omogo~eno samo strankam, ki so `e dalj ~asa na{e stalne stranke in imajo svojo {ifro kupca. Prek {ifre imajo tako dostop do direktnega naro~anja. Ne smemo pozabiti tudi na predstavnika podjetja Majo iz Dom`al, ki je bil na{im kupcem skozi ves dan na voljo za vpra{anja v zvezi s programom profesionalnega elektri~nega in pnevmati~nega orodja FESTO, kar je novost v prodajnem programu na{ega podjetja. Poklonili pa so tudi tri prakti~ne nagrade znamke FES-TO za zaklju~no `rebanje. Poleg ugodne sejemske ponudbe, ki je bila rde~a nit sejma, smo stranke, ki so kupile blago nad zneskom 50.000 SIT, tudi nagradili s prakti~-nimi nagradami. Sejem smo sklenili z nagradnim `re-banjem 3x3 Schachermayer, v katerem so tri stranke dobile prakti~ne nagrade iz programa FESTO, trije pari pa si bodo z nami ogledali na{e mati~no podjetje v Linzu in mesto s svojimi znamenitostmi. Tako, prvi hi{ni sejem je za nami. Nas pa ~aka naloga, da vse napake in pomanjkljivosti, ki so bile, popravimo in drugo leto pripravimo naslednji, {e bolj{i hi{ni sejem. Kot pribito. Les 53(2001) 6 strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 223 nameravam prodati, saj dijak vedno potrebuje denar. Miha ZUPANČIČ Ko sem bil mlajši, sem večkrat videl svojega očeta pri delu z lesom. Bil je nasmejan. Sicer nima mizarske delavnice, ima pa dovolj orodja, da je izdelal stole, vrtne klopi... Njegovo zadovoljstvo pri delu z lesom me je pritegnilo, da sem se brez pomisleka vpisal na srednjo lesarsko šolo, kjer sem preživel 4 nepozabna leta. Najrajši sem imel ure, povezane z lesarstvom (konstrukcije, tehnologija, tvoriva, CNC...), seveda pa sem vsakič komaj pričakal poletne počitnice, da sem lahko delal v lesni industriji. Najrajši imam risanje z AutoCAD-om in programiranje CNC strojev, še posebno ker je v primerjavi z drugimi predmeti pisanje programov zelo lahko in sproščujoče. Tudi študij bom nadaljeval v isti smeri, saj komaj čakam na delo in življenje na fakulteti, kakršnega so predstavili na Oddelku za lesarstvo BF. nadaljevanje na strani 233 ► ► ► Strateški razvoj podjetja z zamenjavo poslovanja (business-migration) avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. ekon. Razvoj ekonomske znanosti ni {e nikoli potekal s tako hitrostjo kot v dana{-njem ~asu. Informacijski in telekomunikacijski sistemi ter uporaba interneta so povzro~ili, da so mnoga ekonomska pravila zastarala. Kdorkoli je vpleten v gospodarske ali v {ir{e dru`bene tokove, se skoraj dnevno sre~uje z novostmi, ki spreminjajo dosedanje delo, `ivljenje in mi{ljenje. Nova ekonomija je zato zaznamovala celotno svetovno gospodarstvo. Logi~no je, da se tem spremembam ne more ogniti nobena gospodarska veja, tudi ne lesnopredelovalna panoga. Sre~ujemo se z novimi ekonomskimi pojmi, ki jim pravzaprav pravega slovenskega prevoda {e niti nismo na{li. Tako v ~asopisju in drugih medjih zasledimo izraze kot so: globalizacija, rein`eniring, benchmarking, contro-ling, fran{izing itd. Te m se je pridru`il nov termin: business migration, ki bi ga najla`je imenovali zamenjava ali selitev poslovanja. Zamenjava poslovanja (business migration) ^e se zdru`ujejo med seboj veliki kon-cerni farmacevtske, kemi~ne, avtomobilske in druge vrste industrije ali gospodarske panoge ter s tem svojo dejavnost {e bolj specializirajo, je to `e nekaj obi~ajnega. Vse pogosteje pa se dogaja, da se v gospodarskih vejah po- javijo podjetja in koncerni, ki so dose-daj imeli povsem druga~no poslovno dejavnost. Petro-kemijski koncern Shell je `e mnogo prej kot na{ Petrol, poleg svoje osnovne dejavnosti (oskrba avtomobilov z gorivom na bencinskih ~rpalkah) uvedel prodajo artiklov, ki s prodajo goriva nimajo ni~ skupnega. Praksa pa je pokazala, da je prodaja konzumnih artiklov na bencinskih ~rpalkah postal donosen posel. Za kupce goriva so namre~ to zelo prikladna mesta, kjer se lahko na enem mestu in ob vsakem ~asu oskrbijo z vsakdanjimi potro{nimi dobrinami. O zamenjavi poslovanja govorimo, kadar se za~nejo podjetja ukvarjati z dejavnostmi, ki so glede na njihovo prvotno dejavnost povsem nova, oziroma druga~na. V~asih se v enem segmentu podjetja razvije dejavnost, ki preraste svoje ozke okvire. Lahko se to dogaja v kak{ni servisni dejavnosti podjetja. Iz vzdr`e-valne slu`be se npr. razvije proizvodnja strojev in opreme, iz oddelka za informacijske tehnologijo in podporo ra~u-nalni{kemu sistemu nastane ra~unal-ni{ko podjetje, iz oddelka za prehrano delavcev nastane podjetje za oskrbo s hrano na {ir{em podro~ju. Poleg proizvodnje pohi{tva v podjetju razvijejo proizvodnjo svetil. Interna logisti~no-transportna slu`ba se raz{iri in ponudi Les 53(2001) 6 strokovne vesti storitve tudi zunanjim uporabnikom. Nem{ki gigantski prehrambeni koncern Unilevel, ki je imel lastne {ole za interno izobra`evanje, ponuja sedaj storitve izobra`evanja tudi drugim zainteresiranim podjetjem. Do zamenjave poslovanja lahko pride tudi na druge na~ine. Dve podjetji z razli~no dejavnostjo se zdru`ita ali pa eno podjetje kupi drugo. Nastalo je eno podjetja z dvema razli~nima vrstama poslovanja. Zamenjava poslovanja se navzven ka`e v ve~ oblikah: 1. Stranske dejavnosti postanejo glavne dejavnosti podjetja. Podjetje svojo prvotno glavno dejavnost nadaljuje, ali pa jo popolnoma opusti. 2. Organizira se novo samostojno podjetje, ki ostane v lasti in pod imenom mati~nega podjetja. 3. Na novo organizirano podjetje gre popolnoma svojo poslovno pot, spremeni tudi ime, ostane le kapitalska povezanost z mati~nim podjetjem. V koncernu Tshibo, ki se je desetletja ukvarjal samo s kavo, so `e pred leti skupaj s svojo h~erinsko firmo Edus-cho v prodajalnah kave uvedli prodajo obla~il, nakita, kuhinjskih pripomo~kov ipd., s ~imer so bistveno izbolj{ali svoj polo`aj na trgu in poslovno uspe{nost ter tako postali resen konkurent nekaterim specializiranim trgovinam z ob-la~ili in nakitom. Primer slovenskega podjetja je Petrol, ki po informaciji iz v ~asopisa Finance, samo {e 30 % svojega letnega prometa ustvarja s prodajo goriva na bencinskih servisih. Zamenjava poslovanja ni modna muha Morda se zdi mnogim tako razmi{-ljanje danes {e utopija. V na{i de`eli nam {e zdru‚evanje v isti panogi gre te`ko od rok . Vendar proces se `e za-~enja. Dobro je vedeti, kako naj bi {lo naprej. Do danes je veljalo, da so us-pe{na tista podjetja, ki so specializirana na enem podro~ju. V prihodnosti to ne bo zadostovalo. Podjetja se bodo morala pripraviti na {iritev in spreminjanje dejavnosti prek pano`nih meja in hitreje reagirati na dogajanja na trgu. Tako meni ameri{ki ekonomist dr. Dieter Heuskel, predstavnik konsul-tantske hi{e Boston Consulting Group. Slovenska lesna podjetja in zamenjava poslovanja Odlo~itev podjetja, da zamenja poslovanje in preide v drugo panogo, je obi~ajno dolgotrajnej{i proces, povezan z razvojem posameznih segmentov podjetja. To je zahtevna naloga, saj je treba v lastnem podjetju pridobiti za idejo odlo~ilne ljudi. Zame– njavo poslovanja zato uvajajo v tistih podjetjih, kjer odgovorni delavci vedno i{~ejo nove izzive, te`ijo da bi bili pred drugimi in zato intenzivno spremljajo trende in potrebe kon~nih potro{-nikov. Tudi v na{i, lesni panogi, poznamo primere, kjer se je iz posameznega segmenta podjetja razvila dejavnost, ki s proizvodnjo lesnih izdelkov nima ni~esar ve~ skupnega. Primer je lahko LIKO d.d., Vrhnika, v katerem je iz ra~unalni{kega oddelka nastalo podjetje PRIS. V KLI Logatec ter v Javoru Pivka se je razvila proizvodnja strojev za lesnopredelovalno industrijo, v koncernu Meblo proizvajajo svetila iz umetnih snovi. @e ti primeri nakazujejo, da tudi lesna industrija ni izjema ter da bodo morda nekatera podjetja v prihodnosti s svojo dejavnosto delno ali v celoti pre{le v drugo industrijsko panogo. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 232 Pritegnili so me razli~ni predmeti iz razli~nih smeri lesarstva. Gotovo je name vplivalo dosedanje znanje iz lesarstva, k odlo~itvi pa je pripomogla tudi njihova prijaznost. O izdelku: Za kotno omarico, ki sem jo naredil za kon~ni izdelek, sem izdelal celotno dokumentacijo za serijsko proizvodnjo, ~eprav mislim, da tak izdelek ne bi bil primeren za izdelavo v ve~jih koli~inah. Obrazlo‘itev: kupec, ki bi opremljal stanovanje, gotovo ne bi kupil take, ampak navadno garderobno omaro. Kotno omarico sem izdelal za svojo sobo, zato je oblikovana tako, da je najbolj funkcionalna. Predali so namenjeni za shranjevanje obla~il, po-li~ke pa so namenjene za odlaganje predmetov. Omarica je narejena iz iverke, furnirane s polparjeno bukovino. Sestavljena je z le~astimi peresi, ~eprav so vsi na~rti in dokumentacija narejeni za mozni~no vez. Pri izdelavi na~rtov in tudi omarice sem zelo u‘ival. Upam, da bom imel mo‘nost pripraviti in izdelati {e kak-{en izdelek. Les 53(2001) 6 ars les Orgle si v svojem ve~ kot 2000-let-nem razvoju upravi~eno zaslu‘ijo vzdevek kraljica glasbil, saj same zdru‘ujejo skoraj vse in{trumente, ali druga~e: celoten orkester je v samo enem instrumentu. Orgle si v vsaki cerkvi zaslu‘ijo najmanj toliko pozornosti kot kapitlji in razli~ni oboki znanih sakralnih zgradb. V njihovem ohi{ju se skriva na tiso~e pi{~ali, lesenih in kositrno - svin~enih, v velikosti 5 mm po dol‘ini in 3 mm premera, do 10 m dol‘ine ali {e ve~. V teh je lahko premer samo ene pi{~ali tudi do 500 mm. @e v prvih pastirskih ~asih in vse tja do Panove pi{~ali so se pojavljali izredno nadarjeni mojstri samouki, ki so si iz teh pi{~ali znali priigrati magi~ne zvoke, saj ima zvok iz pi{~ali nepojmljiv ~ar zvena orgel, ki vpliva na ~lovekovo naravo in du{o. Tako ‘e tiso~letja in {e dandanes sku{ajo nekateri psihologi, filozofi, vrhunski glasbeniki in tudi teologi ugotoviti presenetljivo skrivnost in posebnost tega in{trumenta. Preden lahko za~nemo izvabljati zvok na pi{~alih, je te potrebno izdelati. Da se celotni zvok - zven orgel {e oplemeniti in izkristalizira, se po- Zvoki in harmonija avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. navadi doda vsem ne{tetim elementom t.i. krov orgel. To je izredno pomembno ‘e pri na~rtovanju: zgradba, velikost in izbor razli~nih vrst lesa vplivajo ne le na akusti~nost in into-nan~nost ampak tudi na zunanji videz in{trumenta. Orgle imajo posebno mesto tako v sakralnih zgradbah kot v koncertnih dvoranah, kar pomeni, da se mora do popolnosti ujemati z arhitekturo in opremo zgradbe, kjer so postavljene. V arhitekturnem pogledu na celoten instrument najbolj vpliva razporeditev vidnih, tako imenovanih pro-spektnih pi{~ali, saj morajo te biti vedno postavljene na zanimivem delu na~rtovanega okrova. V sklopu rezbarjenega in pozla~enega okrasja (razli~nih stilov okraskov nad pi{~al-mi) ter kapitlov izra‘ajo posebno harmoni~nost arhitekture in zvoka ter izra‘ajo svoj pomen v zgodovini umetnosti. Iz teh nekaj podatkov lahko strnemo, da je izdelava in gradnja orgel povsem in predvsem nekaj posebnega in ji kot rokodelski ve{~ini v primerjavi s sorodnimi poklici pripada gotovo posebno mesto. Ta na~in izdelave se bo lahko ohranil le kot unikatna izdelava vsakega in{trumenta posebej, ki je z vsemi zakonitostmi povezana z umetnostjo. Pri izdelavi orgel moramo biti pozorni na tehniko zgradbe in{trumenta in na brezhibno delovanje zvoka, intonan~nosti in na razli~ne uglasitve, kar je ~ar vsakih orgel. Hkrati pa so vsake orgle izziv za arhitekturni videz, ki mnogokrat popestri ali celo ustvari duhovno harmonijo med ob~utji in ~ustvi poslu{alcev in prostorom, kjer so postavljene. Izdelava orgel je gotovo umetnost razli~nosti na{e kulturne dedi{~ine o orglah. Preteklost odkriva vrednote v najrazli~nej{ih stilnih obdobjih, kar hkrati tudi omogo~a razli~ne razse‘-nosti na{ega bivanja in lahko preteklost postane alternativa sodobnemu ‘ivljenju. In mojstri, ki ustvarjajo tak{ne ali temu podobne mojstrovine, se sprehajajo skozi ~as in odkrivajo preteklost umetnosti, spoznavajo razli~ne sloge in eleganco tistih ~asov. Pretanjeni ob~utek za lepoto in spoznavanje stilnih zna~ilnosti jim omogo~a, da z uporabo najsodob-nej{ih tehnologij ohranjajo plemenito patino stoletij in in{trumentom, kot so orgle, vdahnejo nov lesk arhitekturnih in zvokovnih ter harmo-ni~nih razse‘nosti. Dodatne informacije: Izdelovanje in restavriranje orgel, harmonijev in drugih in{trumentov Anton [krabl s.p. Brestovec 30 3250 Roga{ka Slatina tel.: (03) 8182-100 fax: (03) 8182-113 www.skrabl-sp.si Les 53(2001) 6 trokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 4. del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam pošiljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko letví~enje –a s vstavljanje letvic med posamezne deske, da se su{ijo Stapeln, n stacking, piling lí~je –a s (líko) ‘ivi del skorje, v katerem se pretakajo asimilirane snovi (prevodno in neprevodno li~je) Bast, m inner (living) bark lúbje –a s (lúb) mrtva (zunanja) plast drevesne skorje Borke, f dead bark, outer bark lupílnik –a m orodje za lupljenje debla ali hloda Schäleisen, n barking-iron, bark scraper lúpljenje hlodovíne –a — s (béljenje) odstranjevanje skorje Entrindung, f debarking mehánska obdeláva lesá –e –e – ‘ obdelava lesa na strojih mechanische Bearbeitung, f mechanical treatment of wood méra ‘áganega lesá –e — — ‘ imenska (nominalna) – 20 % vla‘nosti in upo{tevanje standardov; dejanska ‘agarska – ve~ kot 50 % vla‘nosti; naro~ni{ka po pogodbi – navadno 20 % vla‘nosti Maß, n dimension merílna léstvica –e –e ‘ (skála) za merjenje premera hloda Blockdurchmesseranzeiger, m log capacity scale merílna léstvica/p –e –e ‘ na robilniku – za nastavitev pomika Vorschubskala, f in-feed scale merílni klin –ega –a m Schnittfugenmeßkeil, m mésto ‘áganja –a — s mesto dolgega okroglega lesa, kjer ga pre‘agujemo na dolžino Schnittstelle, f crosscut point morál -a m, (grudica, četrtača) žagan les kvadratnega preseka z od 5 do 10 cm dolgima stranicama Kantel, f square nädmera -e ž razlika med imensko (nominalno) in dejansko (žagarsko) mero, ki jo dodajamo lesu zaradi krčenja Übermaß, n; Überlange, f oversize nadmízni čelílni króžni žagálni strDj, -ega -ega - ega -ega -6ja m (čelilnik) stroj za prečno prežagovanje žaganic ki ima žagin list nad delovno mizo ali pod njo Ober (Unter-) tischkappkreissäge, f trimmer over (under) arbor nakrčenje -a s (pritlačftev) odebelite/ konice zoba žaginega lista Stauchung, f compressionswage (of a saw tooth) nalDm -öma m poškodba hlodovine začetek loma namákanje hlodovíne -a - s način zaščite hlodovine: namakanje (konzerviranje skladiščenje) v vodi Wasserlagerung, f water storage; pond storage napénjanje tračnih žaginih lístov -a ------- s (zatezanje) sistem, ki preprečuje zahajanje lista; blažilnik da se list pri korekturi napetosti vrne v ravnino žaganja Sägeblattspannvorrichtung, f band saw tensioning napénjanje -a s (zatézanje) zatezanje napenjanje žaginih listov v jarmu ali na kolutih (mehanično, hidravlično) Spannen, n; Richten, n von Sägeblättern saw doctoring, stretch rolling, tensioning napráva za krívo žaganje -e - - ž naprava za razžagovanje krMh hlodov Krummschnittvorrichtung, f curve saw in a device nastavítev višíne -tve -e ž pri horizontalnem tračnem (hlodovnem) žagalnem. stroju Höheneinstellung, f height adjustment nótranja napétost žaginega lísta —e —i — ž spremenjena razporeditev materiala po širini žaginega lista ki mu daje togost, ko se list neenakomerno segreje nnenspannung, f nternal stress nôžno stikálo -ega -a s pri avtomatskem vpenjalniku Fußschalter, m foot switch obárvanje -a s, lesä skladiščna poškodba hlodovine Verfärbung, f stain discolouration obličavost -i ž (lisičávosti na zaobljenem, neostrem robu deske sled površine hloda Baumkante, f wany, roughedged obračalnik -a m mehanska ali hidravlična naprava za obračanje hlodov Blockwendevorrichtung, f turner, hydraulic turner obvéjeni lés -ega -A m stoječi les, katerega spodnje veje pri mladem drevesu umetno odstranimo aufgeastetes Holz, n pruned timber očelek -Ika m; očéliti -im ( hlod, desko) ostanek lesa pri celjenju hlodov oz desk pravokotno prižagati (obžagati) Kopfscheibe, f; Kappabfall, m; kappen log end trimmings, board endcuttings odsesovälna napráva -e -e ž naprava za transportiranje žagovine z zračnim tokom Absauganlage, f exhaust odvzemälnik -a m naprava za odvzemanje žaganic po razžagovanju absenkbare Walze, f öjnica -e ž (ročíčni drög) del polnojarmenika ki povezuje vztrajnik z jarmom in spreminja vrtilno v premočrtno gibanje Kurbelstange (-stelze), f shaft okräjek -jka m (žamovec, žamanje, röbljenec) lesni ostanek pri robljenju (obžagovanju) z robilnim strojem (robilnikom) Speißel, m(n) edging, rand okrógli lés -ega -ä m podrto drevo brez vej in vrha ki ga lahko razžagamo na manjše kose; navadno ne vključuje lesa za kurjavo Rundholz, n round timber opáž -a m (obDj) poskobljane deske z utorom in peresom Dielung, f planking oplétanje lísta -a - s vibriranje, odmikanje žaginega lista od smeri žaganja Sägeblattflattern, n to chatter, judder, chudder, flutter opórnik pri skládovnici -a - - m podpornik (zavarovanje) skladovnice, da obdrži svojo lego Vorratspolter, m (s) deck, pile ostrílec -lca m delavec ki ostri orodje Schleifer, m grinder, wood -pulp• grinder Les 53(2001) 6 4240 RADOVLJICA, Gorenjska c. 41 tel. & fax.: 04/53 14 873 tel.: 04/53 15 521 e-mail: norica@siol.net http://www.norica.si K-30 Vodilo z ALU tra~nico za dvo-krilna drsna vrata te`e 30 kg PANEL PAR 12, 22 ROLL. 12, 22, 42 ROLL. 25, 45 Okovje za zlo`ljiva dvokrilna vrata s PVC vodilno tra~nico zgoraj in spodaj. Vodila s PVC tra~nicami za drsna vrata te`e 12, 22 in 42 kg. Zgornja in spodnja tra~nica sta enaki. Vodila z ALU tra~nico za te`e 25 in 45 kg.