Htjraiji tlereruki dnevnik v ZAruiymih drinvab Volja za tm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inostMMtvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? T Ameriki TELEFOV; OOBTLANDT 2876 btmdH Seoosd Clans Mattor.Bepterabnr 21, 1903, at the FofltOffic*at Hew York, *. Y, Act of t, 1879 TKLSTOH: OOKXLAVDT 8878 NO. 190. — STBV. 190. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 14, 1928. — TOREK, 14. AVGUSTA 1928. VOLUME XXXVI. — LKTHIX XXXVI. Nettunske konvencije odobrene. ZLOGLASNA POGODBA J£ BILA SOGLASNO SPREJETA V SKUPŠČINI Beograjska skupščina je odobrila Nettunske konvencije ter dala s tem Italijanom velike ugodnosti v Dalmaciji. — Radič bo Še po smrti voditelj svoje stranke. — Pripravljajo se velike demonstracije proti vladi. BEOGRAD, Jugoslavija, I 3. avgusta. — V odsotnosti vseh poslancev, članov kmetsko - demokratske koalicije, so bile danes v tukajšnji skupščini odobrene zloglasne konvencije, sklenjene pred tremi leti v Nettuno. Pogodba dovoljuje italijanskim državljanom, da si smejo nabavljati dalmatinsko ozemlje v razdalji tridesetih milj od obali. Proti pogodbi oziroma konvencijam so Hrvatje najbolj odločno nastopali. Ko je zadnjo zimo vse kazalo, da beograjska vlada ne bo mogla izsiliti sprejema konvencij, je Mussolini odpoklical iz Beograda italijanskega poslanika Bodrera. Kmalu nato ga je poslal nazaj z naročilom, naj uvede nova pogajanja. Ko je spomladi vlada odločno zahtevala, naj skupščina odobri konvencije, so izbruhnili resni piotiitalijanski nemiri v Dalmaciji in Sloveniji. Nettunske konvencije so tvorile v vladnem ftro-jrramu ono sporno točko, proti kateri se je pokojni Radič .3 svojimi pristaši tako vztrajno boril. Napetost na obeh straneh je naraščala, in ti ^o je prišlo dne 20. junija do usodepolnega streljania. ZAGREB, Jugoslavija, 1 3. avgusta. — Stjepan Radič, katerega smatrajo hrvatski kmetje za mu-cenika, bo tudi po smrti voditelj svoje stranke. Kmetje in demokratje so sklenili danes na svečani seji, da bo ime Stjepana Radiča še zanaprej na prvem mesttl v vodstvu stranke. Dr. Maček bo podpr edsedn i k. BEOGRAD, Jugoslavija, 13. avgusta. — "Prav-da" poroča, da se pripravlja prebivalstvo Slovenije in Hrvatske na velike proti vladne demonstracije, kljub temu, da 3o izdali radičevi več pozivov na narod, naj ohrani mirno kri. ZA VEČJO VARNOST V ROVIH Koncem avgusta se bo vršil v Butte, Montana Idan za zavarovanje rovov. — Tekma med pomožnimi in rešilnimi oddelki. — Rudniške nesreče zahtevajo vsako leto nad tri tisoč žrtev. . . BUTTE, Mont., I 3. avgusta. — Letošnji International First Aid and Mine Rescue Contests, katere priredita vsako leto zvezni urad za rudništvo skupno z National Safety Council, Rdečim križem ter različnimi organizacijami premogarskih lastnikov in premogarjev se bodo vršili letos skupno z Butte Miner's Field Day, dne 22. avgusta v tukaj-šnem mestu. Na ta dan se bo predstavilo tisočim, v tamošnjih bakrenih rudnikih zaposlenim rudarjem varnostne odredbe, nakar e»e bodo rudarji udeležili tudi športnih prireditev. »Svojo soudeležbo so obljubili tu di velike canadsfee premogarske družbe in uradniki canatdskega rudarskega. depart menta. Kljub delavnosti zveznega urada ter drugih organizacij, ki skušajo napraviti iz vsaikega premo-garja varnostnega izvedenca, pa izgubi vsako leto kakih tri tisoč premogarjev svoje življenje pri različnih nesrečah, katere zakrivijo deloma premogarji sami, a so večinoma posledica 'zanikrnosti in malomawnosti družb, ki stedijo z varstnrmi pripravami, (ki bi morale biti"nredaie t vsakem rovu. Edini preživeli župan Brooklyna. ŠTORKLJA JE IZP0SL0VALA OPROSTITEV Štorklja je izposlovala o-prostitev žene, katero je dal mož zapreti, ker je ponaredila njegov podpis na čeku. John Ireland iz Putnam okraja, X. Y. je dal pred kratkim zapreti svojo devetnajt let staro ženo pod obdolžitvijo. da je ponaredila podpis na njegovem čeku. Že par dni pozneje pa mu je postalo žal iai hotel je umakniti tožbo, a dobil je sporočilo, da je sedaj prepozno, ker je bila zadeva že izročena velepo-rotnLkom. Celo šerif in njegova žena sta skušala rzposk>vati njeno o-proščenje okl sodnika Mat*Mah ona v Mahopec, a slednji je izjavil z obžalovanjem, da ni slučaj v njegovih rokah. Okrajni pravfcLnik Bailey iz Cold Springs je rekel, da nima avtoritete, da bi odredil oproščen je ženske. Nato pa je prišla štorkla, potrkala na vrat in mlada žena je bila izpuščena. Neka državna postava prepoveduje namreč, da 'bi pustili v ječi žensko, ki čaka poroda. Prevedena je bila v bližnjo bolnico v Danbury. Conn. List poroča o poskuse-nem odvedenju Harry Blackmerja. PARIZ, Francija, 13. avgusta. Popoldanski list, La Presse, ki vodi kampanjo .proti izročitvi Harry M. Blackmerja, ki je pobegnil iz Združenih drav, ker je bil zapleten v Teapot Dome škandale in katerega žele nazaj v Ameriki radi sleparij z davki, je objavil včeraj poročilo o poskusu, da se odvede Blackemerja na neko ameriško ladjo hi kako je bil ta (poskus preprečen v zadnji minut L Blackmer je 'bil baje pova'bljen na neko jahto k čaju, a ko je hotel stopiti v čoln, ki naj bi ga pri vedel na jahto, tga je eden njegovih detektivov potegnil nazaj, ker je -izvedel, da se nahajajo na jahti sovražniki Blackmerja, ki se hočejo odpeljati ž njim na visoko morje, da ga puste tam aretirati od kapitana na postaven način. Ameriško poslaništvo se je norčevalo iz te povesti ter je razven-jtega protestiralo pri zunanjem u-radu proti namiga van jem. v listu proti predsedniku Coolidgu in dr-. žavnemu tajniku Kellogu. List je i namreč po krivici napadel predsednika Coolidga, ko je trdil, da hoče imeti na vsak način Blackmerja nazaj v Ameriko, da poda pojasnila g&dde korupcije pod ad- t » I j • » > TT. I« VELIK VIHAR OB OBALI NEW JERSEY Velik vihar je divjal v nedeljo popoldne ob obali New Jersey-a. — V New Yorku je bilo hladnejše. Klobasar ji n a Coney Island so trpeli, ko je padel obisk na 300,000. kov z motornega čolna "General Grubb", ko je čoln omahoval v razburkanem morju ter zajemal vodo. Večdua potnikov v tem čolnu je {MTBŠla cz PhLladelphije. Andrews našel velikan* sko okostje v Gobi. PEKIXG. Kitajska. 13. avgusta. Fz notranjosti Mongolske, v Kal-gan došH potniki poročajo, da je našla četrta centraLno-azijska ek-sj>edicija pod vodstvom Roy Chapman Andrewsa velikanski, fosilni skelet v Gobi puščavi, katerega je označil raziskovalec kot "pradeda predrpotopne zveri". Andrews je pustil v švedski misij omski postaji v Hatinsume, kjer se je mudila ekiipediei ja koncem julija, številne zaboje .skeletov, da se jih tam spravi". Andrews je rekel, da nudi ere-pinja najdenega skeleta temelj za domnevanje, da je tehtala glava žive zveri 400 funtov. Ekspedieija je odšla iz Pekinga je dvignil malo po polnoči ter je pihal skoro neprestano vei dan. Dosegel je svoj višek v bližini Asbury Parka, kjer je podiral drevesa l**r napravil deset čevljev dolgo odprtino v obali. Obrežna straža je bi hi zaposlena ves »dan, da reši razne ribiške in ioletatiak« čolne, ki so brli zajeti old viharja ter gnani proti kopnem. Pri Delaware Bay je vzel patrol-4 m čoln it. 112 m tatrv 21 potni- ] David A. Boody. edini preživeli župan prejšnjega mesta Brooklyn, bo -proslavil danes svoj eno in devetdeseti rojstni dan. Rekel pa je, da ne bo sploh nikake veselice v ta namen. — To ni nič čudnega kot vsak navadni dan, — je 11. p1 včeraj Mr. Boody. — Jaz ne verujem v te "parties". Eno in devetdeseto leto ga je našlo pri do>brem zdravju. On je le nekoliko trd od kronične hromosti ter sedi najrajše v udobni naslonjači. Skozni okna svojega stanovanja na Plaza cesti vidi lahko dobršen del Brooklvna. nebotiČne s k}* sera perje Manhattana in oba New Jetfseya. — Brooklyn bo nekoč vodilno mesto sveta, — je reikel, kajti on se je vedno us trajno upiral združenju z Manhattanom. — Prohibieije ne odobravam, — je rekei precej ostro. — Jaz mislim, da morajo imeti postave re apekt in izaupanje naroda. Osemnajsti amendment pa je 'bil vsiljen narodu Združenih držav, ko je spal. Velikanski aeroplan pripravljen. Prvih štirih velikanskih potniških aeroplanov, katere bo zgradila Boeing Airplane Company iz Seattle, za zrakoplovno službo preko Skalnatega pogorja iz San Francisco v Chicago, je bil zgrajen in preizkušen, kot se je objavilo včeraj tukaj. Pri preizkušnjah, tekom katerih je nosil aeroplan dva pilota, dvanajst .potnikov in 1300 funtov prt-j Ijage, poleg 360 gakm kuriva, je prekosil aeroplan vsa ipričakova-j n ja. Doseglo se je naglico 128 milj na uro. Aeroplan je splezal do višine 12,000 čevljev v 28 minutah ter' dosegel 14,509 čevl jev višine. V višini 700Q čevljev je dokazal svojo zmo&aootf dcJiett s polnim tororoci s mun ali -tist Church glede uradnega poslovanja governerja. so postali zelo majhni, po včerajšnji izjavi pastorja. da ni nikdar nameraval dovoliti "svoje" eei%ve za politično zborovanje.* Governer je izzval predrznega pastorja, ki je imenoval governerja "najbolj smrtnega sovražnika j moralnega napredka in resnične državniške modrosti", na debato, a stavil pogoj, naj se vrši ta debata , v dot Leni cerkvi, docim je predla-i gal 'dr. Straton v svojem sprejem-Jnem odgovoru Madison Square Garden ali kako drago veliko dvri-neta strup. DENARNA NAKAZltA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ......... $18.40 Lir 100 ............ $5.90 2,500 ....... $ 45.75 " 200 .. ....... $11.50 6,000 ....... $91,00 " 300 .......... $16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 $27.75 M 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30___60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V OVCH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—. ■ SAKSER STATE BANK ' 82 GOBTLANDT STREET, , NSW YORK, N. I . .- ^KUB^EtOKK: CORTtANDT 4«t1 . • .. . AM I * t * i »-/;• .feiiv J6- . .t-.- - » ■ : "i.V »- I _ ■ I The largest SI........ DmStj fa» 1 I Um Urntod States. | S every day except Sundays § I and legal Hofidays. I 75,000 Readers. J • .-t ■- . . --* " .- - , ' - ' - " M __________" »v*» ..i I GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) < - ------ ' % Owned and Published by 6L0VENIC PUBLISHING COMPANY T" (A Corporation) Frank Sdkwr, President Louis Benedik, Treasurer Place of businen of the corporation and addresses of above officers: £2 Cortlandt 8t., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) _Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00 in Kanado ............................$6.00 Za pol leta................................$.?.50 Za pol leta................................&9.00 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 __Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Plan Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 NETTUNSKE KONVENCIJE Po sklenitvi miru je Italija dobila skoro vse, kar so ji zavezniki obljubili. Njena meja bi še nekoliko bolj vzhodno tekla, če bi i»e bilo predsednika Wilsona v Versaillesu. Naše Primorje, Kras, Istro in Dalmatinsko otočje jt dobila Boglasno z Londonskim paktom, o katerem ni baje Srbija, dasi je bila članica antante, ničesar vedela, dokler niso besedila tega zloglasnega pakta objavili bolj-seviki. V usodepolnih dneli po sklepu miru je bil jugoslovanski zunanji minister dr. Ante Trumbie. Možak je baje dober Hrvat, pa se je s tem žalostno proslavil, da je preveč ustrezal Italiji. Italija še ni bila zadovoljna. Jugoslovanska obal jo je bodla v oči in sklenila je, da ne bo prej mirovala, dokler si je ne prilasti na ta ali oni način. I Vedno več in več. Apetit ji je med jedjo prihajal. I Z orožjem izvojevati ta prelepi košček jugoslovanske zemlje bi bilo v tem času prenevarno. Vojna je draga stvar, o čemur se je najbolj prepričala Italija. Kaj če bi šlo na kak diplomatski način ? In tako se je zgodilo, da so se leta 1925 sestali na italijanskih tleh zastopniki Jugoslavije in Italije. Jugoslavijo je kot zunanji minister zastopal dr. Mom-cilo Ninčič. Italijo pa senator Quartieri. Italijani so zahtevali, Ninčič je pa dovoljeval, slepo kar tjavendan. Največji državnik, kar jih je kdaj imela Jugoslav!-! ja, Nikolaj Pašič, je bil tedaj težko bolan in ni mogel I vplivati na pogajanja. Značilno je, da minister dr. Ninčič ni niti enkrat poročal ministrskemu svetu o teh važnih pogajanjih z Italijo. Vse to je delal na svojo roko. Za pogajanja z Italijo je bil na podlagi prejšnjega rimskega sporazuma sestavljen točen program, o čem naj se pogajanja vrše. Medtem so pa italijanski delegati samovoljno izpro-menili program ter zahtevali rešitev mnogih vprašanj izven njega. Nekateri člani jugoslovanske delegacije so bili proti temu, dočim je Ninčič vztrajal, naj se nadaljujejo pogajanja o italijanskih zahtevah. Ninčič ni odbil Italijanom niti ene zahteve, in meseca maja leta 1925 podpisal ž njimi pogodbo, ki je znana pod imenom "Nettunske konvencije". Pogodba dovoljuje italijanskim državljanom, da smeje kupovati zemljišča v Dalmaciji. Poleg treba jim daje razne druge važne koncesije, kakoršnih bi jim ne mogel dati noben pošten Jugoslovan. Ninčič jih jim je dal. Ko je Pašič ozdravel, ni hotel dovoliti, da bi bile konvencije sprejete v Narodni skupščini, češ, da bo kasneje mogoče na ta ali oni način popraviti greh dr. Ninčiča. Pašič je umrl, Ninčič je odstopil, zapisnik konvencij je pa ležal v predalih ministrskega sveta v Beogradu, Mussolini je najprej mirno, potem pa vedno bolj nestrpno zahteval, naj skupščina pogodbo odobri. Zadeva je prišla večkrat na vrsto, pa vlada ni mogla ž njo nikdar prodreti, ker so bili proti nji vsi zastopniki Hrvatske in deloma tudi Slovenije. Ogorčenje je naraščalo ter je slednjič kulminiralo dne 20, junija v tragediji, ko sta bila v narodni skupščini u&mrčena dva hrvatska poslanca, tretji, Stjepan Radie pa ran jen in je pozneje rani podlegel. Hrvatje so takoj nato izjavili, da nočejo imeti z Beo-SK*dytiaB aobeaMoi.nflik reji tp.r ao rwmwrali svoi btftnr Mr-jfl'ij&ent £ ZaffrfeblL « • t' šno bolnico, kjer pa je že čez dober četrt ure izdihnil. Nesrečni Ozbič je bil doma s Krasa in je veljal še v Trs-tu med svojimi tovariši kot vnet narodnjak in iskren tovariš. Pred očmi očeta padel sinček v po.1 tok in utonil. Tedni je sel posestnik in gostil- Iničar Valentin Kovač z Razpotja s svojim petletnim sinčkom k žagi in mlinu, ki se nahaja 50 m od hiše. Ko je Kovač ogledoval razža-gani les, je opazil, da sinček gre čez brv nad žago, kar je že večkrat storil. Ko pa je bil že skoro na oni .strani, mu je naenkrat spodrsnilo in sinček je padel v vodo ter izginil v kalni vOdi. Malo preji je bil namreč hud naliv m je bila j (brv spolzka, kar je bilo za fantka pogubonosno. Oče je bil sicer takoj za njim, pa »dečka zaradi kalne vode ni mogel takoj najti. Šele pri jezu ga je našel z veliko težavo. Fantek je gotovo pri padcu za-de> ob «ka'k kamen, kar se lahko sklepa po malem znaku na glavi, a za otroka je kmalu dosti. Kovač je takoj poklical domače in se lotil sam reševanja, a kljub vsem poskusom umetnega dihanja je bila pomoč brezuspešna. O tragični nesreči so kmalu izvedeli okoličani, ki so prihiteli v hišo tolažit nesrečne starše in izražat sočutje nad težko izgubo, ki jih je tako nepričakovano zadela. Umrla je v Hrastniku rudarjeva žena Rozalija Kovačeva, rojena Dolinarjeva. Tekom enega leta so ji umrli trije otročiči, sedaj pa zapušča še samo bolnega moža. V hiši razsaja sitšica. Samomor iz bede. 29. julija je skočil v samomorilnem namenu s črnuškega mostu v Savo 28-letni delavec iz Ljubljane •Janko Friškovec in utonil. V smrt je šel zaradi bede. Še dopoldne je govoril nekim svojim prijateljem ter mu tožil, da nima stanovanja ne dela. Požar v Slovenski Bistrici. Sredi noči je nenadoma nastal požar v enonadstropn-i hrši blizu slavensfkobistriške meščanske šole. V pritličju te hiše imata dva obrtnika in sicer kolar Razboršek in mizar Serajnšek, svoji delavnici. V teh prostorih je začelo goreti na sedaj še nepojasnjen način in ker je bilo'dovolj gorljivega materija-la, se je ogenj naglo razširil na vso hišo. ki je pogorela vzJic vsem naporom domačih in drugih gasilcev. Skoda ni še ocenjena, je pa gotovo velika, ker se ni dalo v iwe-cej vetrovni noči gasiti. Tragična smrt bolnega moža. 1 44-letni posestnik in trgovec z vinom, splošno znani T.udovik Do-lajš iz Sv. Jurija ob Sčavnici. si je v svoji hi-ši v Stritarjevi ulici pognal iz revolverja kroglo v glavo. iKrogla jo prodrla levo senee. izstopila sredi čela in .padla na mizo, pri kateui je sedel. Pokojnik je bolehal že dolga leta na živcih in je pred več leti bil že dalje časa v rUinabodlniei. Nedavno se je pa i zdravil v bolnici usmiljenih bratov a* Gradcu. Živel je v dobrih gmotnih razmerah ter zapušča ženo in hčerko. KAD BI IZVEDEL za naslov družine TUK8IČ. Zadnji čas so bivali na 1021 Albert St., E. Tole. do, O. Kdor ve, ga prosim, da mi naznani, ali naj se sami oglasijo. — Matija Modic, 214 Hickory Ed., Ford City, Out, Canada. (3x 13,14&15) Z ELY, IDOL Danes, ko to pišem, je že peti dan po zaključku konvencije J. S. K. J. Dne 4. avgusta sem poslal Glasu Naroda brzojavno imenik novega glavnega odbora, či bo upravljal Jednoti nadaljna štiri leta. Dne 5. avgusta smo spremili kakih 30 delegatov in delegatinj na postajo; odpeljali so se proti domu. In tako so počasi odhajali do 10. avgusta. Tako je minila precej burna, ali uzorno vodena 13. konvencija J. S. K. J. Na Samly Point ob Long Lake se je vršil piknik v proslavo 30-let-niee Jednote. Navzočih je bilo nad 2500 aseb od blizu in daleč. Glas Naroda me je bil pismeno naprosil, naj od dne do dne pošiljam poročila s konvencije, kar sem tudi storil iz razloga, ker je bil Glas Naroda že od začetka nekak voditelj J. S. K. J. ter se še vedno zanima zanjo. Med konvenč-na poročila sem vpletal tudi razne druge novice. Vodil sem tudi svoj zapisnik o 13. konvenciji, ki je pa tneznanokom izginil. Morila je šel v torbo kakega modrača oziroma blufača. Med' konvencijo je bil jmkopan v bližini Towera splošno znan In-1 dijanec John Geshick. Neka nad sto let stara Indijaaika v družbi drugih Indijancev se je udeležila pogreba. Nekega dne mi je župan mesta Ely povedal, da je umrl 64-lctni (brivec Jack Harrington. Bil je splošno znan po vsej okolici. Pozdrav! Matija Pogorele. FENOMENALNJ ZDRAVNIK "Sarajevskemu "Jugoslovanskemu listu" je poslal neki Hamid Grbič pismo, v katerem poroča, da ga je pičila strupena 'kača, ko je sedel na travniku. Svetovali so mu. naj gre v Sarajevo k Mustafu Mujagiou, ki ima lek proti kačjemu piku. Ta mu je dal tekočino, katero je Grgič izpil ter takoj o-dravil. Urednik Sarajevskega lista se je zanimal za Grgiča i" I možnega zdravnika kačjega pika Mustafa Mujagiča. Obiskal je Ha-mila. Mož mu je izpovecfal, da je. napravil s svojo hčerko in njenim možem izlet. Ko so poeivali na travniku, je Hamilda pičila strupena kača. Roka mu je začela ote-kari in Ilamid je imel silne bolečine. Nekateri so mu dajali medu, drugi so mu rezali rano in ga zba-dali z gorečimi iglami. Roka pa je otekla vedno bolj in Hamid se je udal v svojo usodo, pričakujoč smrti. Popoldne okoli 3. ure je prišel k Hamidu računski nadsvet-nik Mustafa Mujagič iz Sarajeva. Pregledal je rano in mu jo izpral. Nato je dal bolniku čašo vode in ko jo je Hamil izpil, je nenado^ ma čutil, da se njegovo stanje boljša. Nato je urednik obiskal tajin-stvenega zdravnika kačjega pika Mustafo Mujagiča. Ta je potomec stare plemiške rodbine. Uredniku je izjavil, da je lek proti kačjemu strupu v njegovi hiši nekaka družinska tajna. Podeduje se od kolena do kolena in je star že 300 let. Neki fakir je družini podaril lep proti kačjemu piku. Mujagiču ga je izročil oče na smrtni postelji. Bolniku, ki ga je pičila strupena kača, veli, naj si opere desno roko. Potem se ga dotakne na šitirih kFajih s tremi prsti, mu da izpiti kozarec čiste vode. izreče neke tajne besede in bohiik ozdravi. Mujagič je dejal ,da je od leta 1900 ozdravil že nad 250 ljudi, ki so jih pičile strupene kače. Lek u-činkuje tudi na oddaljenost. Leta 1900 je prišel k famoznemu zdravniku neki njegov pripatelj iz Sarajeva. Mujagič je tedaj služboval v Duvnu kot davčni upravitelj. Prijatelj mu je potožil, da je njegovo dete pičila kača in se boji, da bo otrok kmalu umrl. Mujagič je prijatelju ukazal, naj otroku opere | fovo nogo, ko pride domov. Izgovoril je tajne besede in Se ukazal, naj otrok ispije č*£o vode Ko greš proti Sarajevu, se oanj se proti ; - x CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA x VITALUO Uvedena Je bita pwebna brzojavna služba v Italijo, katera "»»» omogoča pošiljati — DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.— Dosedanja pristojbina Je bita $3___ Opoaarjamo naie stranke, da naj nan naročajo v zelo nujnih ^■^^^^MmJzptaHla potem direktnega Vsajava, ker Je vdaj Brzojavna >1— stanejo če vedno saaso fttpsMlnJsaM Se. da smo znižali pred kratkim pristojbino za izplačila aamHHrfb dolarjev od »•/„ na 2»£. ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOČNEJgO POSTREŽBO SE OBRNITE IZKLJUČNO NA &AX8ER 8TATE BANK I «t CerOandt Krat New Tsrk, N. T. - ..... New York Edison Ura 8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY 526 Meters 920 Kilocycles , The Edison Ensemble JOSEF BOKIME, Dimur Stalna radio-izložba za udobmit nagih odjemalcev in javnosti 'e na 124 W. 42nd Street. The New York Edison Company _Vam na razpolago. dete zdravo, je rekel ob sloves« Mujagič prijatelju. Tako se je tudi zgodilo. Več prič je potrdilo te izjave, Mujagič je sam priznal uredniku, da izgleda vse to, kar mu je povedal. zelo malo vrjetno. toda je resnično. Orijeiit je poln tajn. je rekel Mujagič. kaiterrh učenjaki zapada ne bodo nikdar odkrili. Dopis. Duluth, Minn. V nedeljo, dne 26. avgusta se vrši četrtletna konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minne-soti v naši prijazni sloven-k: naselbini Chisholm. Minn. Omenjene-gA •dn<1' bomo mi Jugoslovani v Minnesot-i zopet javno nastopili pred ameriško javnostjo in pokazali sveta, da smo 'tudi mi eni izmed onih pionirjev, ki smo veliko pripomogli pri razvoju naše velike države Minnesote. Zatorej v imenu glavnega izvrže valnega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti apelirani na vse zavedne rojake v Minnesoti. da pridejo v Cliisholm dne 20. avgusta, kjer se bomo zopet podomače zabavali in malo bolj spoznali. Xea jugoslovanska iKxdporna in izbraze-valna društva v državi Minnesota. Po odhodu se vrši letna konvencija Zveze, in po zaključku konvencije ob 6.30 zvečer se vrši banket. Xa. banketu bomo imeli priliko slišati dva imenitna govornika, to je, Hon. Henri?' Khipstead. zvezni senator države Minnesote in Hon. Martin Hughes, okrožni sodnik. Podrobnosti program objavi pripravljalni odbor. Torej, dragi rojaki in rojakinje, v Minnesoti! Xe pozabimo tega dne. PrifUmo v mesto Ch is holm med naše prijazne rojake, ki nas bodo z veseljem sprejeli. Ker dosed a j nekateri klubi se niso poslali imen delegatov, se jih vljudno paziva, da to store takoj. Torej na svidenje v Chisholmu v np>deljo dne 26. avgusta t. 1. Vam uda ni rojak John Movern. glavni tajnik A. J. Z. OGLASI NAJ SE moj sin AXTOX BUT1XAK. V letu 1917 je imel naslov Box 77, Ankenny, la., in leta 1921 je bil pa v Herrin, 111. Jaz |>ostajam stara in želim vedeti, če hoče prevzeti moje posestvo. Kdor kaj ve, naj mi poroča. ali naj se pa sam oglasi svoji materi. — Marija Butin&r, Podgrad štev. 61, Istra, Venetzia Giulia, Italy. (2xl4&15) IŠČEM priletno SLOVENKO ali HRVATICO za domača dela in za pomoč v kuhinji v privatni družini. — Plača .po dogovoru. — F. KraliČ, 123 Rectory St., Port Chester, N. Y. Tel. Port Chester 2261 W. ROJAIO. 5AB0CAJTS BE HA "OLA* VAROfiA". HAJVX&J? iLovgym miwit y m yy»U¥AM ^^ I Peter Zgaga | OBRAČATI NA DVA OČI. (Rcsična zgodba iz slovenskega Downtowna). Vi ne veste, v kakšnih hišah žive naši rojaki po Downtownu. Hiše so v pet ali šest nadstropji, v vsakem nadstropju so štiri družine, spodaj ima kak Italijan ali Zid trgovino, klet ima pa pona-a'di iceman zarentano. Hodniki so dolgi in temni. Postava predpisuje, da mora samo v pritličju in prvem nadstropju goreti ponoči mala lučiea, sicer je pa v hiši temno kot v ro-ru. •Stanujejo vse križem: Slovenci, Poljaki. Žitli, Madžari. Irci itd. V vsaki hiši je dosti otrok, [»ar lepili deklet in žena. par korenja-ških lant-ov in mož. dosti starih ženic in možakov, ki pred hLšo posedajo ter so vsem v napotje. In talio s;* j«* zgodilo, da se j" naš rojak stanujoč v petem nadstropju. zaljubil v brhko Poljakinjo, stanujočo v četrtem nadstropju. Saj veste, kako gre taka stvar: najprej par pogledov, nato pur vsakdanjih besed, katerim si rdi par prisrčnih vzdihov, pa je ogenj v srcu. Nerodno j«* bi!o le. da je Iv1 do-tični rojak oženjen, da je bila tudi njegova žena čedna in da se mu ni bilo trčba čisto nič ozirati po drugih ženskah. Toda kaj se hoče, človek je k slabemu nagnjen in tudi tisi i rojak ne je začel precej k tisti Poljakinji nagibati, ona pa k njemu. V hiši. kjer je toliko ljudi, so lahko marsikaj prikrije, hi tako je ostala tiuli njuna ljubezen skrita in skromna kot vijolica v grmovju. Le če sta se na stopiljieah srečala. in srtvala sta >e vsak dan desetkrat ali dvajsetkrat, ^ta i/,prp-govorila par sladkih besed in sta s^ kvečjem poljubila, če .sta bila prepričana. da ju nihče ne opazuje. Nekega dne je rekel rojak svoji žimi: — Tii v soboto zvečer pa imam važen opravek. Me je forman povabil k subi. Pravi, da ima neko delo zame. Kojak je nesramno lagal svoji ženi. Prav nič res ni bilo namreč, da '^a je forman povabil. Kaj še! S Poljakinjo sta se do-menrila, da gresta na Coney Island. Žena je pa rekla: *'Allright!" Nič drugega kot to. Se malo v tla je pogledala kot da bi jo bilo sram. Ja, take so naše ženice. Pridne in zveste, dedci jim pa skačejo čez plot. Približala se je sobota. On je bil kot na trnih. — Ali si spegtela srajco, da ne bom šel :k formami kot kak oiean ? In nekaj denarja mi daj. ker človek ne ve. kaj se mu prij*eti na poti. — Kdaj boš prišel nazaj? — Ja. tistega ti .pa ne vem povedati. Ne vem. bomo videli, bomo videli... Ob osmih zvečer se je odpravil k barberju. Na stopnjicah je ni srečal, kar se mu je malo čudno zdelo. Barberju je dal petdeset centov napitnine, da ga je obril in ostrigel ter z vsemi žavbami namazal. Mimogrede je še stopil k Italijanu ter na dtsšek obrnil kvart vina. 'da bi imel več korajže pri svojem dekletu. In še en kvart ga je naročil pa ga ni mogel izpiti, kajti italijanska vina so močna. V hiši je vladala že globoka tema. To se pravi v tretjem in četrtem nastropju. V čeirtem nadslropju je prišu-mela proti njemu. Objel jo je in jo skušal poljubiti. Kri mu je zastala v silah. Čutil je namreč, da ima svojo žena v objemu. Že je hotel opravičiti nenavaden izbruh svoje.ljubezni — žene namreč na hodniku nI nikdar poljubljal, pa se je žena prej oglasila. Strašno se ji je tresel glas, ko je rekTa: j; — Za (božjo voljo, ne sedaj, ne sedaj. tMoj mož mora biti vsak hip tukaj K foarberju Je sel... II yjj ilMMirj GLAS NARODA, 14. AVG, 1928 F HI DOLI S ŽOLNA: POPOTNA ROMANTIKA Kil j«' lolg in jako dostojen jro-hpwl, ki j«' v.stopil na pasta j i, kakršnih s«> vrsti ob oni prozi na vsa kili oNem minut «-na. »Sedel sem v knpeju sani. Pro-Mom je bilo tedaj v izobilju, pa si ji' vstopivši go^po«! vendar izbral setlei ba.š v mojem koncu, s svojim kolenom nasproti mojemu. Izredno prijazno se j;> useknil in o.lka»ljalT dal dniska svojem vse. hplo.šneiii zadovoljstvu še z rahlim žvižjrl.janjem in ko je tako na neprisiljen, zahtevam dobrega tona ilocla u.*»tr»*zajot' nat-in ustvaril ugodno razpoloženje za razgovor, mi je .setrel v roko in z vljudnim naklonom razotlcl, da je poverjenik — imena nisem razloeil. Poverjenikov je vsake vrste. Ta je spadal vsaj med one z manira mi in je bil tudi zabaven. Rad win ^a poslušal, ko je otvoril jez svoje zgovornosti in mi enolieno vožnjo krajatal. pri pored u j oe to-Jovhjh<"irie, kakršne da se dopraja-j«» na progi, ki smo so- ha.š po njej vozili. Skozi kupejno okno je pokazal proti vasi — izza košatega sadnega drevja so ji jjvedavo kukale belr liiš" na mimo .so pihajoč i vlak — in je dejal, da v tej vasi ne najdeš izlahko žive duše, da bi nosila frno&ke hUiee na be»3rili. Do malega Ves moški svet da je zaprt, pičli ostanek pa da se .s primernim prizadevanjem žuri, da si skoro prisluži pravico do enako vrst ne preskrbe .Že v mirnih »"asih da >o bili ti kraji razvpiti, razvpiti v neugodnem pomenu b»\sede. Dva orožnika na primer sta ondile na patrulji izginila kakor kafra. Pa kafra zapusti vsaj kaj duha, orožnika pa nič. čisto nič, kar nesrtalo ju je brez duha in sluha, brez a -i zopet premislil in zgolj požri slino in zamahnil z roko. Zagledal se mi je v oči, rosen je bil izraz njegovega lica, a hkratu blag in naklonjen. Nasmehljal »se mi je in mi dobrohotno pokimei Jiliže se je sklonil in s poltihlm erlasorn mi pričel razodevati čudne stvari . rim solnce utone za daljnim ho. rizontom, čim se dneva svit umakne mraku in noč razprostre sv ."»j a temna krila — je dejal — ta;*as se pojavijo iz vasi tople tihe. taj-nostne prikazni. Plazijo se vsaki zase od grma do grma, od drevesa, a vsem je cilj proga. Ko je viali v najhujšem diru, se drzno vzpno nanj. Izbirajo si vozove prvega 5n drugega razreda in ako je v rem oddelku posamezen človek, temu se pridružijo. Oblečeni so iiko fino. z manšetami in vsem. da ne vzbujajo suma, časih so celo v uniformi kakor častniki. Nič hudega ne sluti popotnik — holaj! že rar, mole samokres pod nos in ga vabijo, da jim izroči gotovino in dragocenosti; pa pobero vse, celo sti-re dinarje, ki se jih drugače nekateri branijo. Vse jim zaleže, fn se jim kaže upirati. Eden se jim je upiral — na eno dve so era vrgli skozi okno. Posledice tuŽ-ne in obžalovanja vredne: pet nedoraslih otrok, nepreskrbljena vdova v najlepših letih, toda brez dote! Jako žalostno! Ali po smrti je kes prepozen ! Prekinil je pripovedovanje in mi dal časa in možnosti, da sam preudarim grozoto slišanega slu- ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO MASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja ▼ velikem obrata, pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, v sled Cesar so rene pri nas niije kot pri agenta ali savodn, Id mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi aaiega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da M posveča našim nalogom največjo pozornost. Naš« denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzoparai« kom. ki odpluje iz New Vorka — toraj brez zamude in loa-daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**. Za zneske nad $2M.— računamo primerno ali jo ceno, katero Vam radevolje sporočimo p redno nam pošljete nalog. Mi Imamo največ poslov s strankami Izven New Torka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak, pa oajsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Af—fh^ Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiljatev nam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK §8 COBTLAHBT STREET, HEW YORK Mussolini in Sukrates. 4. 1 V nekem intervjuvu je citiral j Sokratovo nazirarije o čednosti [Mussolini naslednji stavek iz ne- je vse drugačno, saj pravi ha ne-'kega Sokratovega dijaloga in ga po- kem mestu v ist»*m dialogu: — čaja in vso mero z njim združene bede. Potem je nadaljeval in mi povedal še o drugem popotniku, ki je bil tako nepreviden in je tolovajem omenil, da se bo pritožil na ministrstvo saobraeaja. Pri tej priči so ga prisilili, da je res spisal pritožbo takoj in so jo poslali naprej in si je popotnik s pritožbo nakopal obilno sitnosti in potov in še občutno globo povrhu zaradi kolkov. Temu so pobrali tudi obleko, vso do zadnjega kosa, celo flaneleo s trebuha, vsled česar je obolel na črevesih, kar ga 11 i le motilo v Izvrševanju poklica, ampak mu hkratu fzpodkopalo družabni ugled. Ali eno korist mu je dogodek s tolovaji vendar rodil, to je sam. pa-udarjal: služil mu je v dragocen opomin, kako smo sredi življenja v rokah smrt i.Poslušal je opomin in storil, kar je dolžnost vsakega preudarnega moža. Z velikim zanimanjem seni sledil pripovedovanju dolgega in dostojnega gospoda. Poseben občutek je in niti ni neprijeten človeku, vajenemu le vsakdanje proze, ko takole neposredno in osebno pride v bližji stik s pristno tolovajsko romantiko. Kar gomazelo mi je po hrbtu in rokah. Zopet je segel dolgi in dostojni: gospod v notranji žep svoje suknje, a to pot ni zgolj požrl sline in zamahnil z roko. ampak je prinesel na dan vizitko in mi jo ponudil v roko. Bila je jako obsežna in je stalo na njej natisnjeno, da je poverjenik prve. največje, edine in najsigurnejše zavarovalnice. Naklonjeno mi je še pojasnil, kakšna da je stvar z njegovim naslovom. Svoj čas so ga nazivali potovalnega inšpektorja. Ali vsesplošni prevrat se ni ustavil ob naslovih v njegovi stroki. Pa mu je podelila družba naslov poverjenika. Poverjenik. je dejal, je itak najmanj, kar je dandanes dostojen človek v naši domovini. Na bližnji postaji se je najpri-srčneje poslovil, izrazujoč željo in nado. da se skoro zopet vidiva drugod in se spoznava bliže. Zopet sem bil sam v kupejn. Drvel je vlak svojo pot skozi nepregledno ravnino. Dan se je nagibal k počitku. Rdeča obla solnca se je pogrezala daleč, tam daleč za prašni in soparni horizont. Svetloba dne se je umikala mraku. Seljaki na polju v belih, ohlapnih oblekah so se ravnali, da končajo svoje trudapolno delo in krenejo proti domu. Izza vrbovja se pokaže ogenj, za njim v nejasnih obrisih ciganski šotor. Pokrajina izgublja barve. Iz tal vstaja noč, višja rase in višja se razprostira. da s temnimi kril iodene u-trujeno zemljo. Sedim v temi. Mimo spomina se mi vrste pripovedke gospoda poverjenika. C'udne so, skoro neverjetne. toda slične stvari so že stale v listih — mogoče je vse! Za-gomazelo mi je po rokah in životu in — kdor misli, da pride sedaj tolovajska dogodivščina, se jako moti. Ampak mi je zagomazelo tudi po vratu, nehote mi je roka segla na vrat, Bog svojih ne zapusti in sta mi palec in kazalec prijela nekaj drobnega, mehkega. Stopil sem k oknu in pri svitu zvezd razločil, kar sem itak že slutil in kar bodi povedano brez olepša van j a in poezije : med prstoma sem tiščal stenico. Stenice so bile v vozu! In jih je moralo biti mnogo, kajti prinesel sem jih domov, zbral, seštel in uničil štirinajst. Stenice vobČe ne ljubim. Pustil sem kot, kjer so imele nemara svoje glavno taborišče, in ostal pri odprtem oknu kupeja. Prijazno me je božal sveži, hladni vonj travniškega cvetja, tod i duh akacije aem ločil vmes in Črnci na Jugu. Vrhovno Sodišče Združenih Držav je nekoč razsodilo, da treba prepustiti posameznim državam določevanje glede civilnih pravic črncev, zajamčenih po XIV. in XV. amendmentu h Konstitneiji. Posledica te odločbe Vrhovnega so. dišča je bila ta, da črnci v nekdanjih suženjskih državah še vedno ne uživajo, vsaj ne dejanski, polnih državljanskih pravic ali pa so vsaj socijalno držani na nižji stop. nji. Belokožci in črnei so ločeni v južnih šolah, bolnišnicah itd. Običaj izključuje črnce iz "belih" hotelov, gledališč, celo iz "'belih" cerkev in knjižnic. Nekatere južne države imajo še vedno takozvan "Jim Crow" zakone, ki predpisu-jejo oddeljene kupeje za črnee in belokožce na železnieah in pocestnih karali. Linčanje črncev, obtoženih napadov, proti belokožnim ženskam, predno se izvrši sodna obravnava, je še vedno pogosto, da. si nikakor ne toliko kot v prejšnjih letih. Malo je črnih volilcev v Južnih državah, kajti posebni dodatki k državnim konstitueijam so v praktičnem pogledu oropali črnce njihove volilne praviee. Do 1. 1914 so zakoni nekaterih južnih držav vsebovali taikozvani "Grandfather's Clause", ustavno določbo, po kateri s volilna pravica ravna po stanju prednikov. Ta klavzula je omejevala volilno pravico na osebe, ki so imele volilno pravieo 1. 1867 in na njihove potomce. Druge južne države so vzakonile volilne kvalifikacije po kateri vpravi-čeni volilec mora imeti kako lastnino. Najbolj značilne so določbe o inteligenci volilcev. takozvani "understanding clauses", ki se da. jejo čitati, kakor kdo hoče. Zahteva se n. pr., da mora volilec razumeti "kako določno ustave in "razlagati" jo, ko mu jo prečita jo. Tipična je pripovest o nekem Missi-ssippiškem emeu, ki je izvrstno znal odgovoriti na vsa vprašanja volilne komisije, na kar so ga vprašali: "Kaj pa pomen ja meenv minev mo"? Brez odloga je črnec odgovoril: "Pomenja. da Vi gospodje nočete, da bi bil jaz registriran kot volilec." Vsi ti inteligenčni izpiti, "klavzule o razumevanju" in drugi pripomočki so bili izumljeni na Jugu, da bi črnce držali proč od primarnih in splošnih volitev. Vsled takih določb volilnih zakonov se do. gaja, da nekod na Jugu, kjer je večina prebivalstva črnopoltna, do 90 odstotkov odraslega prebivalstva ne voli. Novi "Negro". Vse take omejitve, kakršne prevladujejo proti črncem na Jugu, ne obstojajo drugod po deželi. Odkar je bilo odpravljeno črno suženjstvo, je 33 črncev sedelo v Kongresu in veliko večje število jih je zaslovelo na polju znanosti, literature in umetnosti. Tekom zadnjih desetih ali petnajstih let smo doživeli znatno spremembo v ameriškem zamor-stvu. Razmere, ki jih svetovna vojna provzročila, so deloma to storile. Rekrutiranje miljonov črncev v vojsko, naraščanje ameriške indn-strijalne /produkcije in om^jitev priseljevanja — vse to je imelo za posledico priselitev znatnega števila črncev iz južne domovine v severne države. Problem črncev ni zato več "južni problem". Kar je še bolj pomembno, črnec sam je začel reševati plemenski problem. On sicer pridobiva belo eivilaeijo z navdušenjem in v polnem obsegu, vendarle on napreduje v velikem obsegu, nagnjen od svojih lastnih ciljev. Razvila se je m^d črnci zavest, da so prvoboritelji med ljudmi afriškega plemena in proglasili so svojo misijo, da hočejo rehabilitirati črno plame v o-če-h sveta od one zgrube prestiža, za katero je bilo prejšnje suženjstvo večinoma krivo. Ako črnci na Jugu imajo pred seboj še problem popolne politične emancipacije, so oni na Vzhodu razmeroma mnogo na boljšem. Mesto New York je v zadnjem času doživelo razvoj črnega mesa sredi same metropol". Harlem je tekom desetih let postal pravcata trdnjava črne rase in kulturni center zamorcev, kakršnjega svet še ni videl, Harlem je dandanes umno. kulturno in gmotno središče vseh črncev Združenih držav in ponos vseh zamorcev Sirom sveta. Znatni del Harlema je last črncev. Žila za-morstva je začela utripati v Har-Iemu. Harlem je dandanes več kot črn predel velemesta ali zona črnce cev, je mesto sredi mesta s prebivalstvom vsaj 175.000 ljudi, pose-dujočih kakih 60 milijonov dolarjev nepremičnin, največje "barvo-poltno mesto" Združenih držav. Socijalnemu preporodu črncev je sledilo brzo in čudovit razžarje-nje zamorske kulture, ki je odsevala v glasbi, pesni, časopisju in literaturi. Ornec ni več odvisen od "belega sveta", dasi veliko k njemu prispeva, zlasti na polju glasbe, kjer je vpliv črncev jako občuten. Črnec prodneira. On misli kot črnec. On vidi samega sebe kot voditelja in pokrovitelja vseh barvo-poltnih plemen na svetu, dasi v svojem Harlemu ali v južni domovini je pristen Amerikanec po na-ziranju, vedenju in čutenju. V nekem intervjuvu je citiral j (Mussolini naslednji stavek iz ne-,'kega Sokratovega dijaloga in ga postavil kot vodilno misel svoji državniški umetnosti: "Čednost moža je to, da upravlja državo in dela pri tem prijateljem dobro, sovražnikom pa zlo — sam pa da se zna proti podobnemu zavarovati." Fašistični poglavar je pripomnil: "Tako pravi Sokratese in bolj čed nosten nego on ni treba, da bri bil jaz." Gospod Mussolini se je pošteno urezal, ko je m^nil, da bo fašistične brutalnosti podprl z izreki nesmrtnega starogrškega etika. V zadevah stare literature ni^o vsi takšni ignoranti kakor on in marsikdo ve. da Platon ne polaga o-menjenih besed svojemu učitelju v usta, temveč — sofistu Mnonti, ki ga Sokrate« no vse mogoče načine ironizira. Sokratovo nazirarije o čednosti je vse drugačno, saj pravi ha nekem mestu v istem dialogu: — "čednost je to. kar je pravično: kar pa n* pravično, je hudobno." Tako jo lomi fašistično ignorant, stvo vsepovsod, pa naj se poprime kakršnokoli stvari — naj prireja ekspedicije na Severni tečaj ali pa če se loti starih klasikov. I PRAV VSAKDO—I kdor kaj išče; kdoi 1 kaj ponuja; kdor kaj I kupuje; kdor kaj pro- i daja; prav vsakdo t fi priznava, da imajo Z i čudovit uspeH — i 1 MALI OGLASI | I v' GIai Naroa«** | mm® domačega bezga. Zemlja diha. sladak je njen dih. Mimo hite silhuete dreves, med vejevjem se zdaj pa zdaj pojavlja in zopet skrije razsvetljeno okno. Stroj siplje iz dimnika roj rdečih isker, v dolgih progah lete mimo okna, izgubljajo se med vejevjem v travi, tekmujoč z bledimi kresnicami. V dehtečo noč se razlega enakomerno, zagrljeno petje žabjega rodu : veveveveveve; v daljavi zateguje pes, ponoči mu je vse drugačen glas nego podnevi, mimo se pomakne skupina dreves in grmovja, za en hipec, za dva ujamem par milih zvokov: ali je slavec? Slavec je bil! Slavec! Nad vsem se vzpenja črni svod neba, neizmeren, nem, nepremičen in vendar živ v miglja jočem svitu nešteih svetov. In v vesoljnem njegovem objemu se spaja vse v veličastno harmonijo: temna pokrajina, svetla okna, vonj, žabe, la-jež, iskre, slavec, vlak, stenice.... Stenic ne ljubim. Narava ljudi je različna, nekaterim so deveta, meni pa se studijo in kakor sem posten, ne morem jamčiti, da mi dogodljaj z njimi ne bo škodoval na zdravju. Človek mora gledati na svojo drttiino! Čutil sem moralično dolž- jIA J • m '-.^■w „ „ , ■ - <. -.. _' T . * ^ ' r± jo tudi stenice med takozvane nezgode v železniškem obratu in ali mi potemtakem ne dolguje železnica iz naslova teh stenic primerno odškodnino za strah, duševne bolečine, zrahljane živce, zamudo časa in za toplice tudi. Tako sem presodil, da bi zahteval trideset tisoč in se potem poravnal na pet. Stopil sem drugo jutro k ravnatelj n saobraeaja in gospodi razložil, kaj se mi je primerilo. Kazali so veliko radost, da sem jih posetil, ponudili so mi cigaret in dejali, da jih jako veseli, da se tudi jaz zanimam za stenice. Stenice da v istini zaslužijo to pozornost. Povedal so mi, da imajo vagone, ki so od stenic kar živi. Na tiru da je stal sam samcat vagon, pa se je pričeli premikati: premika se, sicer ne tako hitro kakor ekspres, toda kamniški vlak, so dejali, bi bil skoro dohiteval. Kaj mu je vraga! Ugibajo, gredo gledat, preiščejo vagon — holaj! vi ž jih, premikale so ga stenice. Tako so mi pravili. Jaz pa sem hitel, da se vljudno in jadrno poslovim. Zbal sem se. Kajti če jim služijo stenice za obrat, so mn uncut i kos, da rekla mirajo mojih štirinajst in "tae le y • ■IbiiA ■ NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE 10 Inches po 75c. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s spremljevanjem orkestra. 25084F (Nočni Čuvaj (Pevec na Note MARIl UDOVICH in JOSEPHINE LAtSCHE Skladba Dr. Wm. J. Lausthe. 25085F (Clngel — Congel, Duet (So Ptičice Zerane. Duet ANTON SHI BEL, Bariton s spremljcvanjem orkestra. 25086F <še Kikeljco Prodal® Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 75c. ANTON SHUBEL, Bariton S5S82F (Bod' Moja. Bod* MoJa (Nebeška Ženitev MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25083F (Sladki Sporrini t (Čez Savco v Va« Hodli VOJAŠKA GODBA "KRUG" 25Q77F (štajerski Lendler \ } (Dolenjska Polka IIOVER BRATA 25678F (Neverna Ančka, Valček (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 2SM4F (Kukavice (Upanje SIMONČIČ BRATER 23006F sknsa prikrivanja. Xjn odnošaji v splošnem so dobili obliko] \eselegn in naravnega dvorjenja, ki bo br«z (f>oma dovedlo do lju-l bežni. Videla sta se skoro vsaki dan. kajti deklici je vezalo močno pri-j ;»teljstvo s Kristijano. (iontran ni naenkrat več zapustil svoje sestre in vprizarjal je izlete tekom jut rov ter igre tekom večerov, v veliko presenečenje Kristijane in Paula. \*ato sta v Klela, da posveča vso >vojo pozornost Sarloti in pa. ne znaš voditi svojega obnašanja, je moja dolžnost skrbeti za to. šarlota, zmedena in osramočena, je pričela jecati: — »laz ne vem... Zagotavljam ti... Jaz nisem videla ničesar. .. Njena -ewtra pa ji je odgovorila ostro: — Poslušaj, to ne sme iti tako naprej. Ce te želi poročiti, mora oče razsoditi o stvari, ter mu dati odgovor. Če pa le flirta, mora pre-rehati to takoj. Naenkrat pa m> je Šarlota strašno razjezila, ne da bi vedela. za-( kaj in kako. .Jezilo jo je sedaj, da jo sestra zmerja ter ji je povedala n tresočim se glasom in solzami v očeh, tla bi se ne smela vmeševati v stvari, ki je prav nič ne brigajo. Jecala je. vsa iz sebe, posvarjena od ■meglenega, a gotovega instinkta, da je bila prebujena ljubosumnost v trpkem srcu Lujize. liOČ.ili sta se bre/ objema in Šarlota se je jokala v svoji jvoste-Jji, ko je mislila o stvareh, katerih ni nikdar pričakovala. Počasi so njene solze usahnile in pričela je razmišljati. To je res. obnašanje Gontrana se je izpremenilo. Ona se je zavedala tega. ne da bi razumela. Sedaj pa je naenkrat razumela. Delal ji je pri vseh mogočih prilikah čedtve komplimente. Nekoč ji je poljubil roko. Kaj je želel? Ona mu je ugajala, v kakšen namen? Ali bi bilo mogoče, da bi jo hotel vzeti za ženo ? Takoj se ji je zdelo, da ruje nekje v zraku, v prazni temi vsemira. kjer so pričele izginjati njene sanje, neki glas. ki je klical: — Grofica de Kavenel! Njeno razburjenje je bilo taiko močno, da je sedla v posteljo. Nato je {poiskala pod stolom svoje copate ter odšla, da odpre okno, brez spoznanja, kaj da dela. Čula ju je govoriti v spodnji dvorani in glas Kolosa je rekel: — Pirati to na miru, pusta to. Oče bo vse uredil. Nikake škode ni še v tem. Stvar očeta je urediti stvar. Videla je luč, ki je svetila skozi okno spodaj. Vpraševala se je: — Kdo je tam? O čem govore? Neka senca je šla mimo. Bila je senca njene sestre! Potem ni še odšla spat? Zakaj? Ime je ugasnila in Šarlota je pričela zopet razmišljati o stvareh, ki so vznemirjale njeno opije vašo votle ter ostala še nekaj časa bosopeta na mrzlih 'tleh njene sobe. Nato se je malo pomirila ter konečno zaspala. Prebudila se je pred jutranjo zoro, kajti njene žile so še vedno ptilzirale od razburjenja. . Sramovala se je svoje majhne sobice s pobeljenimi zidovi, svojih bornih zastorov iz bombaža in dveh slamnato-pletenih stolov, ki nis*ta nikdar zapustila svojih mest ob straneh mizice. Čutila se je kmetico, >redi kmečkega pohištva, ki je oznanjalo} r»jen izvor, ( utila ve je ponižno, nevredno tega lepega, porogljivega fanta, kojega smehljajoči se obraz je plaval pred njenimi očmi, izgi-nal, »e zopet vrnil ter se polagoma .polastil njenega srca. Nato je skočila iz postelje ter pohitela k ogledalu, majhnemu ročnemu ogledalu. Legla je zopet v posteljo z ogledalom v roki ter zrla na svoj obraz sredi visečih las, proti tbelemu ozadju blazine. Včasih je položila navzdol na odejo steklo, ki je kazalo njeno sliko in mislila, kako nemogoča bi bila ta poroka, ker je razdalja med obema tako velika. Nato pa jo je napad razočaranja skoro zadušil. Ko se je nato zopet ozrla v ogledalo, se je nasmehnila ter si mislila, da bodo izginile vse njene težko če vspričo njene lepote. Ko je odšla navzdol ik zajtrku, jo je vprašala njena sestra, ki je izgledala zelo slabe volje: >— Kaj nameravaš storiti danes? Aarlota je odvrnila brez obotavljanja : — Ali *»e ne bomo odpeljali v Royat z madamo Andermatt? Lujiza ji je odgovorila: — Potem boš šla sama, a bi storial boljše po vsem, kar sem ti povedala včeraj zvečer... Mlajša jo je prekinila: — Jas ne iščem -tvojega nasveta. Brigaj se za svoje lastne stvari. Nato nista rekli ničesar več. Pere Oriol m Jacques srta prišla noter ter sedla za mizo. Stari mož jo »k or o takoj vprašal: — Kaj boste storili danes, deklici t < ; {Dalj« prihbdajR.) • j ' GLAS NAHODA, 14. AVO. 19» f Umor iz ljubosumnosti. V Stubenbergu na vzhodnem Štajerskem je te dni ustrelil 28-jletni dunajski mehanik Kari Boettcher svojo zaročenko, 36 let staro jknjigovodkinjo Luizo Wollnerjevo, njenega sorodnika Hugona Brend-la in končno še sebe. I Na Dunaju so že skozi desetletja stanovali v isti ulici kot dobri sosedje Wollnerjevi. ki imajo tam 'tudi veliko tovarno igrač in pa [ Boetteherjeva rodbina. Luiza) in Kari sta bila prijatelja še iz otroških let, pred" kakimi o-smimi leti | pa se je otroško prijateljstvo razvilo v vročo ljubezen in sta mlada zaljubljenca sklenila, da se poročita, čim bodo rametn ugodnejše Mlada zaročenca sta se do nedavnega skozi vsa leta prav dobro razumela, pred dnevi pa ste se pri-čela prepirati, in sicer zato, ker je bil Kari zelo ljubosumne narave. Pred dobrim tednom so prispeli na veliko dunajsko pevsko Seliub-ertovo slavnost Wollnerjevi sorodniki iz Nemčije, med njimi tudi mehanik Hugo Brendel. Med slavnostnim dnevi so Wollnerjevi priredili s svojimi gosti več izletov v dunajsko okolico, katerih. xe je vedno udeležil tudi Luizin zaročenec Boettcher. Nekega večera je pa Luiza sklenila napraviti izlet v Stubenberg. kjer je hotel Brendel obiskati nekega starega sorodnika. vpokojenega nadučitelja. — Boettcher je Luizi, ker je bil zelo ljubosumen, prepovedal pridružiti se Brendlu na njegovem izletu. Luiza t? prepovedi ni vzela resno in je odpotovala naslednje jutro Iz Brendlom. Iz Stubenberga je svoji materi poslala ob prihodu razglednico, v kateri ji sporoča, da so brez nezgode prispeli tja. v pripisu pa je napisala, da je sklp-nilo z Boettcherjem radi ljubosumnega nastopa prejšnjega dneva končati razmerje. Brendel in Luiza sta se nastanila v neki stubenberški gostilni, kjer J sta si najela sobo. Bila sta ravno sama v sobi, ko so se naenkrat od-l prla vrata in je vstopil zelo razbur- Pozor, rojaki! Is naslova na Usta, katerega prejemate, je razridino, kdaj Vam Je naročnina pošla. He čakajte to-raj, da ae Vas opominja, temveft obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih sastopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hoehevai. | 8u Fraud m«, Jacob Lamin. COLORADO Denver. J. Schutte. PocMa, Peter Colls, «ohn Gena. Tt. Janeah, A. Saftlč. Satida, Louis Coetello. WalMBkara. M. J. Bajni. INDIANA MialtaiiipallM. Loali Benlck ILLINOIS Auieta, J. Vertricb Chieace: Joeepb Bil** J. fiesCM. Itn. F. Lanrlch. * Cteere, J. Fablan. De Pot, Andrew Splllar Mlet, A. Anzelc, Mary Bambtcb *'. Zaletel, John Kren. Joeepb Brorat La Salto. J. Spelich. Maaeontah, Frank Augoatla Nertfa Cbtoaga, Anton Koba? Springfield, Matija Barborlcb. Baaatt, J. Horvath. Waokecaa, Frank Petkovi* KANSAS Glrard, Agnea MoCul> Ken— City, Frank 2a«a* Pfttabors, Joba Repov«. MARYLAND Steyer, J. Oerne. Kitzadltor, Fr. Yodoohrea MICHIGAN OalOMi, M. F. Koba. Deteatt, J. Rarlcfa. Ani. Jaaasleb RONNESOT* CMifcihi, Frank Gnale, A, PaaiaL Frank PuceJJ. , Rr. Joe. J. realni. Fr. laftnla Erdeth, Loali Goal* Gilbert, Loato TmnL Hlbbinc. John Porta. Vkfinia, Frank Hrvatica MISSOURI It Lenta, A. (fabraoL MONTANA Wa*ea. L. Ohanm. ^OankT^ BradeM. LuSrikRaFtaak Maria jen Boettcher. Iz žepa je potegnil samokres in oddal več strelov zaporedno na Luizo in Brendla. ki sta se zgrudila na tla. Luiza, ki jo je zadelo več krogel, je bila takoj mrtva. Brendla so pa težko ranjenega prepeljali v bolnico v Kapfen. berg. kjer je kmalu umrl. Imel je prestreljeno glavo. Boettcher je odšel po strašnem dejanju popolno mirno iz sobe na prosto in se je pozneje še pri sosednih prebivalcih informiral o stanju svojih žrtev. Ko je zvedel, da sta oba mrtva in ko so prispeli orožniki, da bi ga aretirali si je pognal kroglo v glavo. Nesrečne žrtve pretirane ljubosumnosti so prepeljali na Dunaj, kjer jih so pokopali. Japonska in angleška ladja kolidirali. LONDON, Anglija, 12. avg. — Raklijska poročila so javljala, da sta kolidirala angleški parnik "Otrando" in japonska ladja "Ki-tano Maru". Japonska ladja je bila baje resno poškodovana, a pluje vendar naprej iproti Humber. Angleška ladja "Otrando" pa se je vrnila v Griinsbv. IMPORTIRANI TOBAK Škatlja en funt hereegovlnskega mešanega tobaka ............$2.00 Škatlja pol funta ................ 1.00 Škatlja en funt turškega ......3.00 škatlja pol funta turSkega ......1.50 Škatlja en funt finega ruskega tobaka ......................4.50 Stroj za delati cigarete ..........15 Škatlja 100 stročnic (hils) ......15 Abadie. francoski cigaretni papir .08 Zavojček 60 kosov .............4.00 Otoman, dunajski cigaretni papr, knjižica ......................05 Zavojček sto kosov za .......... 3.50 škatlja za tobak, fino izdelana .50 škatlja za tobak iz nemškega srebra za .......................1.00 Adriatic Importing Co. 604 — 11th Ay., New York, N. Y. OHIO Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Charles Kar linger, Loato Rud ican, Anton film-Rich. Math. Slapnlk. BoeUd, F. Bajt. Girad. Anton Nagode. Lernin, Louts Balant In J. Komfe. Niles, Frank Kosovfek. Warren, Mra. 1'. Rachar. l'onnptonn, Anton KlkelJ. OREGON Oman Gttf. J. Kobtar. PENNSYLVANIA Aabridce, Frank JaUa. Bcamner, Louis Hribar. Braddaek« J. A. Oenn. Brangbtan. Anton Iparee. Claridfe, Fr. Tnahar. A. Jerlaa. C—rail atb, J.- Brnovee. J. Pike, V. BovanSek. Oraflaa. Fr. Macbek. Export, O. PrerlC, Lonia SopuBA A. BkerH FsrrelL Jerry Okorr Fereet City, Math. Kamla-If Hiil, Val. PeterneL Oreembnrf. Frank Novak-Hewer City In ekeiiea, Frank Fa renehack. Inrta, Mike Pansbek. Iilndui, John Polanc. Martin Ko. roehetn. Krm. Ant. TanSelJ Lnserne, Anton Oeolntk. Maner, Fr. Demahar. Mf dew Lands, J. KoprivSek Midway, John 2nst Mean Baa, Fr. PodmlUek Plllsbnub, Z. Jakshe, Ig. Magister Vine. Arb In D. Jakoblch. J. Germ J. Pogača r. Preete. J. Deashar. Beadlag, J. Peadlra. (Tatty Sta. In abeBea. J. Fr Sehlfrer. Weal New Ian, Joseph Jaean. WBIeek. J. PatarneL OTAH Helper. Fr. Ereba. WISCONSIN Mlsndm Joseph Trs talk In Jos Cow Bndne In ekeBee^ Frank labs« Bhsbsyisn. John Bonnnn. West AUa. Frank Skok. WYOMING Bat* Springs, Louis Tanrhar. rissssaiinis A E. Arka. ▼sak asstoemta lafla potrdilo aa are to, katero Je preJeL f^stopnlke rata-kose topla prlporočaar Naročnina aa "Oba Nantf-Za eno leto «E00; aa pol leta |3M; m^jUaijmmta $ŽM: aa ietrt teta SMRT ŠANGHAJSKEGA PSA Tri dni so tUoei Kitajeev napeto zasledovali v listih poročila o njegovem zdravstvenem stanju, tri dni so bili v velikih skrbeh in bali so se za njegovo dragoceno življenje. Kon«'no ^e je razširila pretresljiva vesta, da je Muggins nirt*v. In tisoči Kitajcev. .>o v globoki žalosti povesili-glave. Kdo je bil Muggyis? Znamenit general, zloglasni načelnik bandi-tov, odličen pesnik ali velik bogataši Ne. Muggin* j«» f>H "toudfeo več, obenem pa mnogo manj. Bil je navaden pesi ki je rešil smrt' gospo Humell. za kar so mti bili Kitajci zelo hvaležni. Gospa Humell. ki so jo nazivali prebivalci mednarodnega okraja v Sanghajn Tso Um Tn«? (Mala mamica), je bila zelo originalna ženska. Ves Sanghaj jo je ljubil, ker je dolga leta žrtvovala vse svoje s:Ie v delu za bližnjega. Skrbela je zla? jo po pravici smatrali za svojo mamico. . Ta plemenita dama je stanovala v skromni fetnghajski? hišici, ka-, mor so prihajali tisoči njenih prijateljev. V juliju 1920 so' pa nepričakovano udrli. v njeno hišico trije kitajski vojaki. Hoteli so planiti na prestrašeno damo, naenkrat se je pa pojavi malt Muggins, ki je bil star takrat komaj 2 leti. Pregnal j«1 napadalce, ki so ga pa .težr ko ranili. Gospa Humell je bila že davno mrtva, toda Muggins je živel dalje za slavo svoje gospodinje in v očeh Kitajeev je postal največji junak. Te dni je pa nenadoma zbolel in poginil. Ves Sanghaj žaluje za njim. Nagrada za poštenost« , ATLANTIC CITY. N. 12. avgusta. — L/ee Schiff iz Kansas City-ja, ki stanuje v Ambassador hotelu, je spravil omot, vsebujoč $1400, v svoj žep ter poslal obleko h krojaču, da jo zlika. Krojač Joseph Buče i. je pre iskal utoleko, da vidi, če Tri notri nikakih vžigalic, našel denar ter obvestil Schiffa. Kot nagrado je dobil $200. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od ▼sake. Blagajna rellkegn rejrede, roman ................. a Leneiiea Is deiel patresav. Ban kart. .?ft Isbrnnl spisi Hinke Delen« M Knjiga a lepem vedenja, g*, ▼erjenjn In nwlatn Ur- Uenjn, Bonton ..........UM Uhemllsem ........................M Materija In Energija, Cennelj .IS Otrnd Balnea, Pregelj, t. t. L— ^redhadnlkl ta Mejni utemelji, teljl rasksgn renllaa — (Prijatelj) .............L2g Prava ta revalaelja, — Leo Pltamle JI Sasedje, Cehov .......... JU Tigrarl sabje. Mamica La- bllOC aa»aa*aaaaaaaa«aatf g0§ Vajaka an TnrAkem ...... JU Pesmi t prati, 49, L ?. .. M SadnlkerL StrlUr, ........ M Tri legende a rnspeta, si Zeyer, t. ▼.* ,.,,,,,,,,,,, JtQ Vladar . Sg Veteran pissi, Kmetova .« M Vred v FIlasaflJa, Teber .. 1__ Taaaiat ta Vera, vedosloraa Študija. Veber .........L— Zbrani aplal to. MnseU Ped. llmbarskl „,,,,„,••••• U9 frtn, Fr. t!bsBrtk, poram M IOIIl Oaspn i msrja. I hinffy mmm .H ▼ 3. dejanjih JU Pepelah, narodna pravljica, dejanj ■•,,,,,,,,,,,,« a Skapah. komedija v E daja- aaaeeaaaaaaaaaaaaaa a9 Vrtinec, drama v S dejanjtb .3S Vefteja, drama v S dejanjih M "GLA0 VABODA'1 «2 Oortlandt Btg Inr York Kretanie parntkov •• Shipping 15. avgusta: Colombo, alxnaro. NapoU. ucnoTk. If. avguata: Mauretanla, Cherbourg. Westphalia. Hamburg lluenchen. Cberbour*. It. avgusta: »'• de France. Havre (1 A. M , > Baturnla. Trat Homeric. Ch'-'-bourg. I^a plant*. Coerbaurg, Ant««rp*n. Deut^cnlsnd, Cherbourg. Hamburg Volandara, Boulogne aur Mer. Rotterdam. 8. 'avgusta: A qui tan ia, Cherbourg. G«o. Wuhlncton, Chwbourt, Bremen. • Š. avgusta: France. Htm (X A. M.) Majeatic, Cherbourg. Arabic. Cherbourg, Antwerp« a. Cleveland, Hamburg. Le via Hi a n, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. • • ' ' Veendam. Boulogne sur Mer. Rotterdam. * Con te Blancatnano. Napoll, Uenora SS. avguata: Reliance, Cherbourg, Hamburg. SB. avgusta: Berengaria, Cherbourg. Antcrlca. Chcrbourt. Brnnea. M. avguata: Draaden. Cherbcurt 11. avgusta: Olympic, herbocrg. 1. septembra: I'aris. Havre (t. A M> Belgt-nland, Cherbourg. Antwerpen llamburg. Ch»>rbours. Hajnbur* New Amsterdam Boulogne sur Mer, Rotterdam septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 5. septembra: Mauretania, Checbourg. Pres. Harding. Cherbourg B. septembra:' ' . ; lie de France, Havre (I A. M.) Homeric, Cherbourg Mlnnewaska, Cherbourg .'"..* + Pennland. .Cherlxjurg t Albert Ballln. JCherboarg. Hamburg - Columbils^ Cherbourg; premen Conte Crandel NiMH ' (1^«» '' Rotterdam. Beutgne sftr >ler**ftot-tw York. Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg, Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus. Napoli, Oenova New Amsterdam. Boulogne sur Mer Rotterdam ^ 23. oktobra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 24 oktobra: Aquitania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg. Bremen 25. oktobra: . Dresden. Cherbourg. Bremen 27. oktobra: Krsnc^. Havre (1 A. M.) . -Saturnia. Trst Majestic. Cherbourg Deutschland. Cherbourg. ' Hamburg Volendam, Boulegnfc. sur Mer. Rotterdam . . 31.. oktobra: Berengaria. Cherbourg •Pres. Harding. CherboMrg, Bremen ~" • ■ • ■.*■■< . > DNI PREKO OCEANA Najkrajis In najbolj ugodna pot aa potovanje nt ogromnih oarnlklhi; lie de France 17. avg. ; 7. iept. France — 24. avg. — 14. sept. Paris — 31. avg. — 21, sept. (Ob pelnetl.) NajkrajKa pot po Železnici. Vaakdo Je r posebni ktblol i vseml modw- nlmi tld»>l)noptl. — PlJnCa In alflvng francoska kuhinja, laredn^ nizke * 4 JL V#ratajte katarag^koU - Ig^ poobiaaeeneaaagan«.a ail ^FRENCH LINE ^tny It Stat® Street, -KflH Hew York, If. T. ,- Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. t • ■, Kdor je namenjen potovati t atari kraj, je potrebno, da je potfčen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled n«3e dolgoletne Lb-kufinje Vam mi zamoremo dati naj-boljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstpe brzoparnike. ' » f ■ Tndi nedrSarljanl zamarejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti ii morajo dovoljenje ali permit £a Washingtona, bodisi za eno leto alt 6 mesecev in ne mora delati proSnjo v«aj en mesec pred odpotovanjem in to naravnswt v WashlngtoB,. D..X1, na generalnega iia.»elnl5kega koml^ sarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julij* 1926 Be nikomur vet? pe pošlje permit poŠti, ampak ga mora-iti iskat -vsak-prositoo osebno, bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dobi t New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABZGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postavi zamorejo ameriški državljani dobiti sroje žena In neporoCene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke: svoje može1 s katerimi so bile pred 1. juni* jem leta poročene, ^ven kvote. Jugoslovanska kvpta znača Se v& dno 671 priseljencev letno: Do polovice te kvote so upravičeni sta-ri.ši ameriških držarijanor, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. Jeta poročil* In. poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroei izpod 21. leta onih ne* državljanov, ki so bili postavno pripuščenl ▼ to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti likajo prednost ▼ kroti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo r kvoto brea ▼sake prednosti ▼ lstir pa M ne sprejema nikakih prošenj zrn sme-rikanske rlzeje. SAKSBR STATE BANK I 82 Čertlaait StneH *