LUt s* koristi delav-ekoga Ifudetva. Delavci eo opravljeni do veega kar produclra|o. Thle paper le devoted to the Intereete of the working olaae. Work-•re are entitled to all what they produce. Kiur*«»» imottf-eimi aftiMr, Dm. I, I»07, ai lit pwi oftto» »I ObtM^o III. uae.r tk* act of Omiiwi •( M »rob IH, im Office. 4001 V. 31. Str.. Ckieifi. III. "Delavci vseh dciela, združite se!" PAZITE naitevilko v oklepaju-ki — nahe|e poleg ve-*«ga naelova. priieplte-nega epodetalt na ovitku. Ako (438) I« itevilke toda t vem e prihodnje številko natege liete po- io&m naročnina. Prosimo. ponovite |e Itkaf. Štev. (No.) 437. ChtcagOt UL, 25. lanuarfa (January) 1916. Leto (VoL) XI. Počasi se giblje socialno zakonodajstvo v A-meriki. Dežela, ki je tako ponosna na svoj napredek, da noče nobeni drugi na svetu priznati enake vrednosti, je glede na delavsko zakonodajstvo daleč za "divjo" Avstralijo in Novo Zelandijo, celo daleč za Avstrijo, v marsikaterem oziru se daleč za Rusijo* Zadnji čas se je vendar nekaj malega zge-nilo. V New Yorku je Ameriška družba za delavsko zakonodajstvo izdelala načrt zakona, po katerem naj bi se vpeljalo delavsko bolniško zavarovanje. Seveda je odtod pa do uresničenja šo dolga pot. Kaji preden sprejmejo legislature/ take zakone, steče še mnogo vode po Mississippi ju v i ocean. Ali v tej deželi je že to napredek, če je enkrat. izdelan načrt. In dokler ni napravljen kakšen nadaljui korak, se seveda le o tem načrtu lahko sodi. Idealen sicer ni. Tudi Ameriška družba za socialno zakonodajstvo ne razume socialnih problemov do dna. Popolnoma pravičen bi bil tak zakon tedaj, če bi plačevala prispevke v bolniško blagajno podjetnik in država, kajti dokler je delavec zdrav, jima daje vse. hi njuna dolžnost bi bila, da mu vrneta, kadar je bolan, vsaj del tega, kar jima je dal preveč. Seveda ne smemo v kapitalistični družbi pričakovati take idealne pravice za delavca, zlasti dokler je delavstvo še tako slabo zastopano v zakonodajnih zbornicah. Lahko se torej prizna, da je ameriški načrt v eni točki boljši od avstrijskega. Po njem bi morala delodajalec in delavec prispevati enake dele za zavarovanje, država pa četrtno celega prispevka; če plača torej tjelavec 110 centov, plača tudi podjetnik, toliko, država pa 15 centov. V Avstriji plačujejo delavci dve tretjini, delodajalci eno tretjino, država pa nič. Slab je načrt v t^k^rff hoče omejiti zavaro vanje na delavce in juslužbence, katerih plača ne presega 100 dolarjev! na mesec. To je na vsak način pretesna omejitelv, zlasti v sedanjih časih, ko se je vse podražilo/In ne pomeni sto dolarjev izda-leč toliko kolikor J»red dvajsetimi leti. Kadar zasluži delavec čez/sto dolarjev na n/'see, je moral ♦ že dolgo garati, preden te stopnje; v starejših letih mu prete boleSw-4»ulj kakor v mladih. in bila bi veljkanska krivhsi^e bi ravno tedaj izgubil zavarovanje, le ker zakluži naposled kakšen dolar več. To izgleda prav tako kakor grožnja, da naj delavci omeje svoje plačilne zahteve, češ če boste v tovarni kaj pridobili, izgubite pa pri zavarovanju^- Drugi sum je ta, ki je v Ameriki »osebno o-pravičen, če se ne izroči bolniško zavar/vanje privatnim zavarovalnim družbam; to bi l\J neodpu-sten greh, kajti ne le, da bi bila to draga uprava, bi imeli tudi delavci okrutne boje za vsako najmanjšo pravico, kar kaže izkušnja v tistih slučajih, v katerih je zavarovanje zoper nezgode izročeno privatnim družbam. Pred kratkim je izšel v listu Daily News članek dr. Brady, iz katerega je spoznati, da daje to vprašanje tudi vestnim zdravnikom brige. Tam je rešeno: "Ki i a stran življenja je, ki je gledališča s pre-ničninii slikami ne morejo pretiravati. To je delavčeva bolezen. Ali ste kdaj opravljali delo, težko delo za plačo? Če ste, tedaj morate vedeti, da bi moral dobiti delavec mnogo več kakor svojo navadifo plačo. Mnogo slabše je plačan nego znaša vrednost njegovega dela. Naš družalmi sistem je sestavljen na načrtu, Jnvarču je pri delavcu, potem pa prihaja s homeopaflčno dobrodelnostjo, kadar ga zadenejo slabi ča-si. Če imamo priliko posetiti bolnega delavca v njegovem bednem domu, poštenega, treznega in delavnega očeta rodbine, imamo vselej enake občutke — da. za sedanjo dobo smo silovito anarhistični. Mistlfr-da mora najboljši tip državljana, pošteni dufavec, trpeti pomanjkanje vseh tistih malih prelil met o v razkošja, ki delajo bolezen znosno v hišam bogatinov, to nas napravi naravnost blazne. Oe ima strežnico, mora biti t«> prostovoljna ali ol>i\knjoča strežnica, ki postavi njega in njegovo družino na listek, da ga zapišejo v ar- hivu javne podpore — da stigmatizira poštenega državljana za ostanek njegovega življenja. V bolnišnici ni prostora zanj. Privoščiti si ne more izdatek za posebno sobo in svojega zdravnika, preveč je pa ponosen, da bi sprejel dobrodelnost javne dvorane in brezplačno službo zavo-dovega zdravnika." Vsak zdravnik ne gleda s takimi očmi. Ali tu je vendar eden — in našlo bi se jih še več — ki spoznava, da se godi delavcu velika krivica in da je takozvana dobrodelnost ponižujoča zanj, ki ni berač in postopač. Tu je zdravnik, ki razume, da ima tudi delavec pravico vsaj do kakšne skromne udobnosti, če že ni taka, kakršno lahko uživajo kapitalistični troti. « Ali iz teh temnih zagat vodi v sedanji družbi le pošteno bolniško zavarovanje, ki se ne sme zadovoljiti s tem, da ravno še reši delavca smrti, ampak mu mora pomagati, da more svojo bolezen človeško prenašati. Tako zavarovanje mora biti, da ga čuti vsakdo kot svojo pravico. Zelo važen faktor za to je organizacija zavarovanja. Uprava bi morala na vsak način ostati v delavskih rokah, kakor je vsaj deloma celo v Avstriji, kjer upravljajo skoraj vse večje blagajne socialisti. Da se to doseže, bi pa morali delavci zopet gledati, tla bodo tam, kjer se bodo ti zakoni sklepali, socialisti. Pri volitvah naj mislijo na to. Država Colorado je med tistimi, ki so se z novim letom posušile. Zdi se nam sicer, tla ni imelo protialkoholno prepričauje mnogo opraviti pri tistem sklepu, s katerim se je vpeljala prohibicija, kajti če bi bilo ljudstvo res tako nasprotno pijači, bi bilo težko razumljivo, zakaj je pokupilo pred novim letoui vse žganje po vsej državi, tako da ga ne bi bil človek na ifarega leta dan niti za drag denar dobil kapljice. Tbda če je večina takt» sklenila, je sklenila in nihče ji ne more braniti tega. .Ali tam, Isifcijjft uval^vili ta sklep4 go pozabili, da ima prohibicija tudi slabe strane in da bi se bilo treba pobrigati za odstranitev škodlji-iri-h posledic. V industrijah in podjetih, Ki so bila v zvezi s pijačo, so bili zaposleni ljudje. In prohibicija jim je vzela delo iti zaslužek. Omenili smo že, da so v Denverju nastavljen-ei iz prejšnjih pivovarn in gostiln sklicali 'shod in da se je organizacija potegnila zanje. Zadnji pon-deljek so pa šli pred kapitol in so zahtevali od guvernerja Carlsona, naj skliče posebno zasedanje legislatUre, ki naj poišče pota in sredstva, da se primerno poniaga delavstvu, ki je ostalo zaradi prohibieionističnega zakona brez posla. Guverner Carlson je debelo gledal. Zdi se. tla je bil presenečen, ker najbrže tudi sam nič ni mi-\ slil na to, tla zadene suhi zakon veliko množico ljudi v njihovi eksistenci. Sam je prohibicionist, in popolnoma mu je zadostovalo, da se je izpolnila^ njegova želja. Kaj pa naj bi še mislil na delavce! Ko je prišla deputacija k njemu, ni vedel, kaj bi počel; naposled ji je svetoval, naj gre k državni industrijski komisiji in naj ji predloži seznam brezposelnih, da se pobriga, če jim more poskrbeti dela. Tukaj se je zopet pokazalo, da so uradniki kapitalističnih strank, tudi najvišji meti njimi, pogo-stoma tako nevedni glede na vprašanja tlela in na delavske zadeve, kakor novorojeni otroci. / protiibicije Najprej je pač jsskrbeti za žrtve svojega zakona, storiti take korake, da ne bi utrpeli delavci škode. &e v Avstriji, ki se ne more posebno bahati s socialnimi uredbami, ni brezobzirnost tako velika. Kadar se je n. pr. kakšna privatna železnica podržavila. je bilo državi naloženo, tla mora prevzeti vse nastav-ljenee v svojo službo in da ne sme nihče izgubiti pridobljenih pravic. V Coloradi se za to niso brigali. Toda bili bi se brigali, če bi bilo delavstvo pri volitvah bolj delavsko in če bi bilo poslalo vsaj kakšen tueat socialistov v legislaturo. Tako se povsod maščuje politični indiferentizem nad delavci samimi. Ubofl v Ameriki Sedanji družabni retl je najboljši izmeti vseh. kar si jih je mogoče misliti. To je "retl po božji volji." Himne, ki mu jlfe pojo kapitalistični pro-slavitelji, ga dvigajo nai\vnost v nebesa ... Vrednost kakšnega sistema se mora presojati po njegovih učinkih. Kaj se godi v tem družabnem redu, to je vprašanje. Njegovi poveličevalci nam kažejo železnice, velikanske mostove, pet-desetnadstropne hiše v New Yorku, 30.000 tonske ladje in krasne katedrale. Vstvto so produkti kapitalističnega —iti i kakmuLH-jsi pravijo individualističnega — družabnega reda. Ime " individualize!!!" naj bi rajši zamolčali, ker obsega ogromno laž. Izmed miljonov ljudi se jih par tucatov povzpne do velikanskega bogastva in s tem tlo moči; miljoni so pa odvisni-od njih, nimajo trohice svoje volje in so degradirani na inašine. To je lep intlividualizem, ki ubija na iniljone individualnosti, le tla se peščica "individualnosti," na kateri že davno ni nič individualnega, lahko valja v miljonih! Ali kako sicer učinkuje kapitalistični sistem? Železnice in mostovi in parniki so lepa reč. Toda to. pa kasarne in cerkve niso vse. Sistem ima več, mnogo več učinkov. Kakšni so? Evropa daje en odgovor. Ondotni vojni barbarizem je učinek kapitalizma. Najblaznejša vojna. ki jt> pozna zgodovina razun približno enako blaznih križarskih vojn. Rlazna vojna, ki ne služi ne enemu narodu, kajše človeštu, ampak le malemu kupčku iniljonskih interesov in slavohlepnosti nekaterih kronanih tolovajev. Beda stotisočerih poštenih, delavnih ljudi daje drugi odgovor. Kapitalistični sistem s svojo produkcijsko anarhijo jih peha v bedo, kaznuje z lakoto, mori njih otroke. Ovirana kultura odgovagja s tretje strani. Denar vlada v kapitalistični družbi, denar odločuje. Najbogatejši duh nima cene, če ne služi kapitalizmu. Znanost in umetnost morata tlača- niti Mamonu. ali pa poginiti. Za stoletja bi bila naša kultura dalje, če bi smela in mogla svobodno korakati po prosti poti. Kapitalizem jo ovira. Blaznice odgovarjajo, reke z utopljenci, mrt-vašniee z zastrupljenci in ustreljenimi, ki jih je okrutnost sistema prezgodaj pognala iz življenja. In zapori in ječe in nerazkriti zločini odgovarjajo. Frederick L. Hofman, priznan zavarovalni strokovnjak, je v "Spectatorju" objavil statistiko ubojev v letu 1914. — Oseintisoč ljudi je bilo v Zedinjenih državah ubitih in 80 odstotkov od teh je bilo moških. Največje število odstotkov ubitih je bilo v mestu Memphis. Tenn., ki ima 100,-000 prebivalcev. Naj nesrečne jše v tem pogledu pa je bilo mesto Reading, Pa. V mestu New York je bilo ubitih na vsakih 100.000 ljudi šest oseb. Za mestom Memphisem, ki ima zaznamovati največ ubojev, sledi mesto Charleston, S. C., kjer pride na 100,000 prebivalcev 33 ubitih ljudi. Posebno nesrečna v tem pogledu So južna mesta, posebna ona z zamorskim prebivalstvom. Tam so ljudje neizobraženi, nevedni in brezpravni in tudi človeško življenje se ceni tam prav malo. Tam se prelije največ človeške krvi. V Chicagi je bilo 217 ubojev, v New Yorku 280, v Philadelphiji 194 in v Bostonu 99., V letu 1914 se je zvišalo število samomorov. Večina samomorilcev se je nahajala v starosti med 25 in 34 leti. Samomorilci so se po večini posluževali strupa. Prekrasen družabni red! Sistem po božji volji! Ali božja volja ne bo nič nasprotovala, kadar bo delavstvo tako zavedno, organizirano in močno, tla napravi temu "redu" konec. Tedaj bo socialistični sistem — retl po božji volji! Socializem noče nikogar napadati z orožjem. Ali kar si pribori, si tudi ne da meni nič tebi nič vzeti. Ne morejo pomagati zoper brezposelnost Kdo pravi, da se v Zedinjenih državah premalo brigajo za socialna vprašanja? Delo uživa v Ameriki celo ofieielno spoštovanje; saj imamo v tej deželi uradno določen praznik tlela, in pri zvezni vladi imamo poseben oddelek za tlelo. Tajnik tega oddelka je bil celo sam nekdaj delavce. Kljub temu pravimo, da so delavski problemi v Zedinjenih državah zanemarjeni kakor ma-lokje. Kaj pomaga vladni oddelek za tlelo, če pa nima niti sredstev, da bi izvrševal svoje naloge? Brezposelnost je gotovo vprašanje, ki spada v področje tega oddelka. Ali ni še davno, kar srno poročali, kakšne nazore je njega tajnik Wilson — v Avstriji bi mu rekli minister — razvijal o brezposelnosti. Deloma so bili popolnoma nazadnjaški in protidelavski. \ Totla oddelek ne Wiore pomagati niti tam, kjer bi rati pomagal. Pomožni tajnik L. F. Post je imel te dni v New Yorku govor o tej zadevi in je med drugim dejal: "V vprašanju nezaposlenosti se je department trudil, tla bi našel odpomoč. Ker pa ni imel zadostnih sredstev na razpolago, je porabil za ta •■»* namen obstoječe urade za nascljcnike. Uspeh poizkusa v tej smeri je bil, da se je od maja do deeembra^oglasilo 110.000 brezposelnih, proti katerim je'bilo 41.000 izpraznjenih mest. Od teh se jih je 93 odstotkov zasedlo, toda le 34 odstotkov priglašenih brezposelnih je tukaj dobilo delo. Da je mnogo ljudi, ki nočejo delati na farmah, se razlaga s tem, da se ravna s farniarskimi delavci pogostoma kakor s sužnji in delovni čas je tam vse predolg. Stremljenje oddelka za delo gre za tem, da se ustanove zvezne, državne in mestne posredovalnice dela, ki bi skupno vodile posredovanje. S tem se seveda še ne ustvari nobena prilika za tlelo, in zato priporoča tajnik tlela, tla bi se javna zemljišča kolonizirala in moderno obdelovala. Totla za setlaj fii sredstev za to. Ljudje, ki so pripravljeni, da dovolijo vse za oboroževanje, odrekajo'denar za industrijalno pripravljenost". Tudi mi smo prepričani, tla se s samimi posre-dovalnicami dela ne reši problem brezposelnosti. Sploh se za take zvezne, državne in mestne posredovalnice nič ne ogrevamo. Pri takih uradih je naravno, da se tlela povsem mehanično. Zapiše se, kje so prazna mesta, in kdor pride vprašat za delo, se mu pove, kje iščejo delavea. Kakšni so pogoji, to ne briga posredovalnice. Ne briga je niti to, če so mesta "prazna" zaradi stavke. Kdor ne sprejme ponujenega mesta, ker ni zanj, je pa "lenuh" in delo "mu smrdi." Če pride drugič ali tretjič vprašat, ga že grdo gledajo. Če se hoče zabraniti, da ne postanejo posredovalnice dela skebske agenture, morajo biti v rokah delavskih organizaeij. Zvez^, države in mesta bi jih pa morale subvencionirati. Ali kakor pravi pomožni tajnik Post, ni s tem še nikakor ustvarjena prilika za delo. Posredovalnica ne rešijo vprašanja brezposelnosti, amp»k skrbeti je treba, da bo dovolj dela za tiste, ki ga iščejo. Privatnih kapitalistov ni mogoče prisiliti, tla bi nastavljali brezposelne v svojih tovarnah. Tam more le boj za skrajšanje delovnega časa nekoliko pomagati. Drugače bi bilo, če bi imela vlada svoja industrijska podjetja. Tam bi lahko regulirala delovni čas tako, tla bi brezposelni dobili dela. Ali v Ameriki je privatna podjetnost tak sakrament kakor nikjer na svetu ne, in razun na Alaski, kjer je precej velik riziko, se ne upa zvezna vlada niti železnic dotakniti, tlasi se neprenehoma govori o vojni nevarnosti in so železnice v slučaju vojne najmanje tako važne kakor kanoni. V Zedinjenih državah nimamo pričakovati javnega industrializma, dokler ne bo socialistični vpliv dovolj močan. Pomožni tajnik Post pravi, naj se kolonizirajo vladna zemljišča. Nekaj bi to že bilo, toda ktlove koliko pa tudi ne. Kajti prav ima, če zahteva, da naj se taka zemljišča moderno obdela-vajo: toda pozabiti se ne sme, da je za moderno obdelovanje farm treba več strojev kakor ljudi. Niti misliti ni, da bi se na ta način vsi brezposelni pripravili do eksistence. Nujno bi bilo potrebno, da bi skrbele vlada, države in občine tudi za druga dela, zlasti za industrijska dela, katerih so delavci vajeni. Vsak- do ni za violinskega virtuoza, pa tudi za farmarja ni vsakdo. Kaj je pomagano visoko kvalificiranemu kovinarju, mehaniku itd.: "Tu imaš zemljo. P» jo moderno obdeluj," če mu je to obdelovanje tuje kakor pesniku čevljarstvo? Prepričani smo pa. da tudi tega ne bo mogoče doseči, vsaj ne v izdatni meri, dokler ne bodo imeli socialisti primernega vpliva v kongresu, v legislaturali in v mestnih zborih. To kaže dosedanja izkušnja. Kadarkoli se pojavi brezposelnost v večjem obsegu, začno povsod "študirati problem." 1'otem ga študirajo, dokler ne mine kriza na ta ali oni način; tedaj gredVT rezultat i študij v zaprašene arhive, na vse vprašanje se pa ne »nisii več, tlokler ne pride zopet kakšna velika kriza. Še en pomoček ostane, ki sicer tudi ne reši vprašanja, vendar pa olajša življenje brezposelnim. To je zavarovanje. Ali to je nemogoče brez javnih prispevkov. In tako smo zopet tam: Kapitalistični zastopniki nočejo dovoliti Sredstev za take namene, socialističnih zastopnikov pa ni dovolj. Kadar jih bo dosti, dobimo gotovo tudi v Ameriki zavarovanje zoper brezposelnost. Tako je torej vse, kar je povedal pomožni tajnik Post, nepopolno. Glavno je to, da je rešitev tega vprašanja odvisna od delavcev, otl njihove organizacije, od njihove politike, od njihove značajnosti pri volitvah. East Youngstown in nedolžni kapitalisti Rockefeller na noben način ni imel svojih prstov v Kast Youngstown. Kdorkoli je le z besedico izrekel kakšen sum, da bi bili mogli ve-lekapitalisti imeti tam načrte, s katerimi bi mogli biti ondotui izgredi v kakšni zvezi, je storil ubogemu John 1). najbridkejso krivico. Rockefeller je nedolžen kakor novorojen otrok. Povedal je to sam, torej mora biti na vsak način res. Rockefeller še v svojem življenju ni dal neresnične besede od sebe; če torej pravi, da ni nikdar in nikoli po strani gledal na youiigstownska podjetja in da ni niti v sanjah mislil na razširjenje svojega trusta, mu moramo to verjeti. Amen. Ampak malo čudno je vendar, koliko se ba-vijo kapitalistični listi z dogodki v Youngstownu in kako izrabljajo te dogodke naravnost za nekakšno iniciativo v nastopanju zoper delavce. V Chicagu izhaja vplivna "Tribune," ki je znana kot trobilo kapitalističnih interesov. Svojo vplivnost pa ima mnogo bolj zahvaliti delavstvu kakor kapitalistom, kajti ne bi mase pokupile na miljone funtov tega papirja, bi se njegov vpliv kmalu razkadil kakor dim iz vivčka. Ta 4 4 Tribune "je mnogo pisala o youngstown-skih dogodkih. V enem svojih člankov je dejala: "Izgredi v Kast Youngstown »e ne smejo o-značevati za stavkarsko ali plemensko vstajo. To jc bil povsem navaden punt brez kakršnegakoli smotra in brez sence kakšnega izgovora ali kakšne opraviebe. To je bil izbruh brutalnosti in edino sredstvo proti njemu je bila oborožena sila. Obžalovanja vredno je le to, da ni bila ta oborožena sila dovolj hitra in da se ni mogla takoj porabiti v zadostnem številu. Malokdaj je punt sodrge te vrste, zaslepljene, pijane, Jaedaste, brezobzirne, tako omadeževal zgodovino naše dežele kakor ta. Amerika je videla vsakovrstne vstaje, kakor plemenske punte, ki se ne dajo tako lahko potlačiti. To pa je bil punt anarhije, ki ga je treba povsem drugače presojati. Čas je, da opuste kongres in odgovorni dr- žavljani Zedinjenih držav teorije o kritičnem vprašanju naseljevanja in da se podvržejo vplivu hladnih dejstev. Dosti je težav v naših demokratičnih poizkusih, ne da bi jih še povečevali z maso priseljencev, ki nočejo ničesar vedeti o pomenu naših uredb in nikakor ne prispevajo za njih o jačeuje, in ki so trajni povod za nemir in slabosti. Ne smemo pozabiti, da se ne sme naša asimilacijska sila še močneje preizkušati z neskončnim priseljevanjem in njegovim vplivom. To silo moramo razvijati z učinkovitimi sredstvi socialne discipline. Mnogo znamenj je med vsemi razredi o potrebi discipline in odgovornega državljanstva. Posebno mlajši rod kaže to potrebo. Narod potrebuje moralnega osveženja in podpore. Predlog vojaške vzgoje naše mladine v javnih šolah, ki se boljinbolj odobrava v širokih krofih, kaže, da spoznava javnost to potrebo. Splošna vojaška vzgoja se mora smatrati za zdravo s stališča narodne obrambe". Tako piše kapitalistična "Tribune". Tukaj se ne bomo prepirali zaradi vojaške vzgoje v šolah. To je reč, o kateri se ne more mimogrede govoriti. Ali medtem ko apelira uiiljon-ski list na uvaževanje najširših krogov, dela vendar tako, kakor da smatra svoje čitatelje za bebce. "Vojaška vzgoja je zdrava s stališča narodne obrambe;" s tem zaključuje članek. Toda v vsem Članku ni nikjer besede o narodni obrambi; in živ krst ne more napraviti zveze med youngstown-skimi dogodki in narodno obrambo. Tribuna zahteva močno vojsko - vsak otrok razume to — povodom youngstownskih dogodkov za uspešno potlačen je notranjih "nemirov' in "puntov". Čemu bi secir opisavala tiste izgrede kot največji madež v ameriški zgodovini? Zakaj bi si sicer jokala, da ni bila oborožena sila dosti hitro in v zadostni množini na razpolago? Mi vemo za druge madeže v ameriški zgodovini. Westmoreland, Calumet, Ludlow — to so dobeli madeži, le nekateri izmed mnogih te vrste. Ali za 44Tribune" je East Youngstown naj- Ko je bil zadnjič sklican nemški rajhstag. so prihajala od raznih strani poročila, da so bile ob otvoritvi v Berlinu velike demonstracije zoper podraževanje živil in zoper nadaljevanje vojne sploh. Poročila so pravilna, da je prišlo tudi do večjih izgredov, ko je začela policija razganjati množico, da so se pobijale šipe, da so demonstranti plenili po pekarnah in trgovinah itd. Kmalu na to je prišla izjava nemške vlade, da so vse tiste vesti zlagane. Ali dolgo ni trajalo, pa so brzojavi iz Švice poročali, da niso bile take demonstracije le v Berlinu, ampak tudi v Lip-skem, v Draždanih in v drugih mestih. Nato je vlada še bolj srdito odgovorila, da je vse samo obrekovanje. Laže se seveda lahko vsako stran, in v Ameriki ni daljnogleda, s katerim pi se moglo pogledati, kaj se res godi v Berlinu. Zemlja je o-krogla, in v kolobarju se ne more gledati. Kdor bi rad našel resnico, mora torej tehtati in ugibati. Zdi se pa le, da imajo bclj'prav tisti, ki poročajo o demonstracijah. To potrjuje namreč skoraj s popolno gotovostjo dokument, ki ga je iz- dal predsednik berlinske policije. Po vogalih je nabit plakat s sledečo vsebino: Svarilo! Če se javno zbere ljudska množica in rabi silo zoper osebe ali stvari, bo vsakdo, ki se udeleži takega zbiranja, kaznovan zaradi kršenja miru z zaporom ne manj kakor treh mesecev. Kolovodje in tisti, ki so rabili silo zoper osebe ali reči, ki so kaj uničili ali razdejali, bodo kaznovani z ječo do desetih let. Kdor je v nestih ali okrajih, v katerih je razglašeno obsedno stanje, kriv napada ali upora zoper oboroženo silo ali zoper odposlance civilne ali vojaške oblasti z javno siki ali z orožjem ali z nevarnim orodjem, bo kaznovan s smrtjo. Če so olajšujoče okolnosti, se namesto smrtne kazni lahko izreče dvajsetletna ječa...... Ako izdaja berlinska policija take oklice, mora imeti povod za to. Če se ne bi bilo nič zgodilo, ne bi žugali. Ker pa žugajo, je verjetno, da so se tiste demonstracije res zgodile. Berlinski policijski prezident von Jagow je že znan, da je "oster" mož. Ali s temi plakati in z dvajsetletno ječo se vendar ne odpravi stradanje ljudstva. KRIZ NA GORI. LJUBEZENSKA ZGODBA. SPISAL IVAN CANKAR. PRVO POGLAVJE. L llanca je stopila v zakristijo, da bi zvonila k prazniku. Zaki^stija je bila prav pod zvonikom in v kotu je viselo dvoje začrnelih vrvi, mastnih in gladkih od potft. llanca je prijela za vrv z obema rokama in se je sklonila; žalosten, ubit glas se je razlegal po dolini. Na potu kraj vasi je stal Mate, gledal je proti cerkvi in lepe so bile njegove misli. Takrat je bilo Ilanci petnajst let; njene roke, gole do komolcev, so bile tenke in nežne, telo je bilo šibko, polrazvito. Tudi obraz je bil droben; oči, resne in razumne, so se stikale pretesno, tako da je bil pogled srep, nemirno vprašujoč. •Utihnila je pesem, sunkoma je trepetal preko doline zadnji zamolkli zvok; od daleč, onstran gora, se'je oglasilo veselo potrkavanje. Ilanci so rdeia lica, lasje so se ji bili usuli na čelo. Roka je še držala vrv, ki se je zibala enakomerno; v zvoniku je zvečalo, kakor da bi drgnil plašen lok narahlo in v dolgih presledkih po debeli struni. llanca je' poslušala in nenadoma se ji je srce razlalostilo. Tiho in ponižno je stopala z bosimi nogami v cerkev in je pokleknila pred oltar, na vegasto, leseno stopnico. Nad oltarjem je bil lesen kip Matere božje z Jezusom v naročju ; les je bil razpokan in preperel; na plašču, nekdaj sinjem, so se poznale samo še umazane pege, zvezda nad glavo, nekdaj pozlačena, se je bila nagnila in je padala na čelo. "Ti ga varuj!" je molila Hanca in njeno srce je bilo polno strahft, iz ljubezni porojenega. Hanca se je sklonila globoko; vegasta stopnica je zaškripala, zvezda nad glavo Matere božje se> je zazibala in je padla na beli prt, Msti božja se je ozrla na Haneo . . . Vstala je in se je napotila. Vetem aprilski dan je bil zunaj, nebo je bilo nemirno, časih je pljusnila nenadoma ploha preko doline, nato je zasijalo» mlačno belo solnce izza jadrno bežečih oblakov. Ozka blatna pot, z živo mejo in visoko nasutim kamenjem ograjena, je vodila mimo zadnjih umazanih koč, mimo skednjev in kozolcev v hrib. Nato ji je prišel naproti in pozdravila sta se molče s kratkim, mirnim pogledom. Nosil je pod pazduho velik zavoj, podoben štirioglati deski, zaviti v rjav papir in z vrvjo prevezani. "Daj meni to!" llanca je vzela zavoj, toda bil je zanjo prevelik in vzdigati je morala ramo, da bi ue ne vlačil po tleh. Naposled ga je naložila na hrbet in . se je sključila globoko, tako da je videla Mateju, ki je stopal pred njo, komaj do kolena. 41 Tako pa kmalu pojdeš, Mate?" 4 4 4 4 Bog daj! Tukaj je kakor v grobu; umrl bi, če bi tebe ne bilo. Še jesti si ne upam; kakor tat sedim za mizo in kakor tatu me gledajo. Pa bo drugače zdaj I"" "Hudo mi bo po tebi ..." 4 4 4 4 Vse drugače bo zdaj!" " Vzkliknil je iz polnih prsi, kakor izpod težkega bremena in jc pospešil korake. Hanca je o-mahovala za njim z nerodnim tovorom, ki ji je segal visoko preko glave; ker ga je držala za hrbtom, so ji zaspale roke. Blato ji je škropilo po bosih nogah preko gležnjev. "To je, Hanca, ker so ljudje neumni in brez srca! Oče je kmet — pa bodi še ti kmet, pravi! Tako bi bili kmetje vsi ljudje na svetu! Tone je duhovnik — pa bi bil še ti*duhovnik, pravi! Tako bi bili vsi ljudje na/svetu duhovniki! Kakor da bi rekel jablani T na, zdaj pa rodi breskve! Neče roditi breskev, zato ker je jablan! O, Hanca, neum* ni so ljudje!" TTanea je poslušala kakor pridigo na fari. Lasje so ji bili padli na čelo prav do oči in tilnik jo je bolel, ali izpustiti ni mogla z nobeno roko, da bi se ne zvrnilo v blato sveto breme, ki ga jc no- večji jnadeŽ. In . . . največji argument za inilita-ristične zahteve. Kakor da bi bil sam Bog poslal kapitalističnim džingovcem Kast Youngstown, da morejo z njegovimi izgredi pokrepiti svoje načrte. Ali Bog se ne peča s takimi rečmi, samo od sebe se pa tu-ti nič ne zgodi. Zgodilo se pa je; torej morajo biti nekje vzroki. Kapitalistični list je za tiste namene, katerim služi, dobro sestavljen. Lahko je, ker ima denarja na kupe in si lahko najame moči, ki pišejo za sijajno plačo, kakor se zahteva. Ali vendar se vča-si zaleti. Tudi v omenjenem članku se je zaletel. 44 Izgredi v Kast Youngstownu se ne smejo označevati za stavkarsko ali plemensko vstajo", pravi. Pritrjujemo mu. Celo državni pravdnik je dejal, da niso imeli organizirani delavci nič opraviti z onimi dogodki, ampak so se le trudili, da bi preprečili nesreče. 44Bil je izbruh anarhije," pravi Tribuna. Ali anarhija mora imeti svoje vzroke in tudi njen izbruh jih mora imeti. Kjer je kapitalizem, tam je anarhija. Stara reč. Seveda ne misli kapitalistični list tukaj na kapitalistično anarhijo. Pozneje govori o sodrgi, pijani, bedasti, zaslepljeni. Hm, včasi ima sodrga frak na sebi in cilinder na glavi, in tudi tista sodrga je pogostoma pijana, bedasta, zaslepljena, brezobzirna. 44Tribuna" seveda ne misli na njo, ampak na tisto "sodrgo," ki povrh vsega ničesaj-nima. Ali tudi njen izbruh mora imeti vzroke, če že nima namena. Precej jasno je, da namena res ni mogel imeti. Kaj naj bi bili izgredniki pridobili s požigom? Toda vzrok je m<>ral biti . . . Kapitalistični listi robne, da se vse trese. Kadar je kdo storil kaj napačnega, pa bi rad odvrnil sum od sebe, tedaj kriči in dolži, da vse poka. Rockefeller, Rockefeller! Ali se nisi prehitro mel svtfjih prstov v Youngstownu. Ko je otrok v omari našel bombone in si z njimi posladkal, je vstopila mati, ki ni nič sumila; otrok je pa hitro dejal: "Mama, jaz nisem vzel nič bombonov!" Rockefeller, Rickefeller! Ali se nisi prehitro oglasil? Izgredi v Kast Youngstown so bili grdi; te-^j ga nihče ne taji, noben socialist jih ne odobrava in jih ne smatra za epizodo delavskega boja. Toda ie davno ni znano in pojasnjeno vse, kar je bi-lo grdega v Kast Youngstown. Organizator A. F. of L., T. H. Flynn, ki je bil v času izgredov sam na pozorišču dogodkov, pripoveduje med drugim: "Tu je gorostasnost, ki sem jo opazoval. Medtem, ko je stal Kast Youngstown v plamenih, je hitelo nekoliko organizatorjev A. F. of L. z do- | mačimi trgovci v avtomobilih k pogorišču. Našli j so, da ni nihče delal sitnosti ljudem,, ki so zaži- ] gali, hiše z bakljarni. Toda kjer so domači prebi- | valci, razburjeni vsled dogodkov, vstopili v go- j stilno, v kateri so že drugi vlomili in sami iskali j pijač, so bili na mestu aretirani. "To kaže prav na to, da je bilo nekaj name- ' ravano in da je bil en del načrta ta, da se zažge gotovo število poslopij. Ta čas seveda ne moremo ; absolutno dokazati, kdo bo plačal za požgane hiše in če so bili plačani ljudje, ki so rabili haklje. Toda naši ljudje so videli može, ki so zažigali hiše in ki niso bili prijeti. 44Videl sem tukaj oborožene pretepače, ki jih ; lahko indentifieiram in ki jih poznam že iz drugih krajev. Vem, da so bili ti ljudje pripeljani sem, da bi tnkaj opravljali svoje delo. Vso stvar so pripravili finančniki. Predsednik James A. Campbell od Tube Works je določen, da postane predsednik zedinjenih podjetij. Organizirano delavstvo zahteva, da se stvar temeljito preišče." To se zdi tudi nam važnejše od vseh Tribu-ninih člankov in kapitalističnih izjav. Čimbolj se kapitalisti otepavajo onih dogodkov, tembolj se vidi, da so bili tisti izgredi voda na njtfi mlin. In pri vsakem zločinu velja, staro pravniško načelo: 44Prepričaj se, komu je koristilo hudodelstvo." Doslej kaže vse, da je koristilo kapitalističnim interesom. Milica mesto armade. Z vladnimi vojnimi predlogami so v kongresu težave tako velike, da njih zagovorniki že dvomijo, če bodo sprejete ali ne. Od mnogih strani je pritisk ljudstva na poslance in ponekod tudi na senatorje tako velik, da se boje za svoje mandate. Ali vlada bi vendar rada spravila svoje zahteve pod strehe», in ker se boji, da ne pojde to z armado, izpreminja svoj načrt. Kongresni odbor za vojaške zadeve je že izdelal nov plan, po katerem se bo zahtevala pomnožitev miliiarskih polkov v vseh državah; predlagali bodo tudi, da naj ima zvezna vlada večji vojaški vpliv na milico kakor doslej. Od tega načrta pričakujejo, da ga podpišejo vsi člani odbora in da dobi v kongresu potrebno večino. Odbor misli, da je s tem glavni vzrok opozicije proti vojaškim predlogom odstranjen. Vlada se pa hoče prilagoditi tem naiorom. Novi načrt bo baje začetkom februarja predložen. Osnova zahteva 400.000 aktivnih miličarjev in štiristo do šeststotisoč izvežbanih v rezervi. V mešoaltskih strankah bo ta 44reforma" gotovo potolažila marsikaterega dosedanjega opo-zicionalca. Za socialiste pa je prav tako nespre- jemljiva kakor prejšnja, ker je v svojem jedru prav tako militaristična. Ameriška milica se razlikuje od armade le v nekaterih oblikah in v tem, da je državna, medtem ko je stalna vojska zvezna. Sicer imata pa obe instituciji enake napake. Obe sta nedemokratični; ne na eno ne na drugo nima ljudstvo vpliva; obe sta od naroda ločeni in imata svoj dom v kasarnah ali fortih; obe sta namenjeni za protiljudsko policijsko službo; tudi mili-carji so že streljali na delavstvo v interesu kapitalistov. » Ljudsko oboroževanje, ki ga programatično zahteva socialistična stranka, se tako bivstveno razlikuje od sedanjega ameriškega miličarskeg^? sistema, da je to, kar zahteva vlada, v vsakem slučaju in v vsaki obliki nesprejemljivo za socialiste. Glavno nasprotje, ki ga ne odpravijo vse vladne reforme in vsi amendmenti, je to: Socialistična stranka zahteva oboroženje za ljudstvo; kapitalistična vlada ga zahteva proti ljudstvu. V pruskem deželnem zboru je sodrug dr. Liebknecht očital konservativnim junkerjem, da pride narodna kri nadnje, ker so prOvocirali vojno. sila z vdanim strahom kakor Mater božjo ob de-vetdnevnici. 44Neumni so in zato bi že rad, da se jim pri-/ kažem s častjo in slavo. Samo enkrat še, da se jim prikažem in da se poslovim za zmerom. To bi bil dan, kakor ni lepši noben praznik v letu, niti sam Božič! Kaj, praviš, da bi rekel oče? Ali bi te še tepel zaradi mene?" Stopala je tik za njim, tako da ji je škropilo na krilo tudi blato od njegovih nog. Otrplih rok ni čutila več, pozabila je tudi na pot in prijetno ji je bilo pri srcu; kakor da bi sedela pod kozolcem, visoko nad vasjo, ter se pogovarjala o prihodnosti, ki je že čisto blizu. Tam za goro, na koncu blatne poti . . Mahoma so zakrili solnce tenki, sivi oblaki; prihiteli so bili v urnem diru od juga ; pljuskalo je preko zemlje sunkoma in v kratkih presledkih, kakor iz velikanske škropilnice. "Stopiva pod kozolec, Hanca; vrneš se, ko se razvedri!'' llanca je položila zavoj na snop in je sedla, roke v naročju, glavo upognjeno; Mate je stal spredaj, tako da so mu škropile kaplje v obraz, zakaj v istem hipu je bila zamahnila škropilnico preko Globeli. Pod njima, v polmraku in dežju, je ležala vas, tiha in neprijazna. Hiše so se stiskale tesno druga k drugi; strehe strme in visoke, skoro do tal viseče, tako da so bila mala čemerna okna v večni senci. Na nizkem holrfiu, na široki krtini, je stala cerkev podružnica, stara in umazana, z nizkim sivim stolpom, iz katerega je gledala prevelika lina kakor široko odprto, začudeno in topo okno. Poleg cerkve se je razprostiralo pokopališče, ograjeno z visokim in močnim zidom in skoro večje nego vsa vas. Le malo križev, vegastih in polomljenih, je raslo iz trave in blata. Pod vasjo je ležala v somraku ozka globel, popolnoma podobna odprti raki; in na nobeni strani ni bilo vrat iz nje. Mate je stal pred kozolcem in je gledal navzdol z velikimi svetlimi očmi. '4 Glej, Hanca, ali se ti ne zdi, da pada vas v to rako?" X, Zazdelo se je tudi Kfcnci, da »e vas krčevito oklepa strme rebri in da se ozira topo oko zvoni- ka strahom navzdol, v odprto rako. Mate je stisnil pest in je iztegnil roko. 44Le dol, kamor hočeš! Jaz pa še ne maram umreti!" Okrenil se je k Ilanci. 44Hanca, midva sva mlada, midva bova živela!" Hanca ga jc pogledala z mirnimi očmi. 44Rada te imam, Mate!" Stal je pred njo, tenak in visok, lica zardela, oči polne veselega, zmageželjnega ognja. V dokaz je bil mlajši nego po letih: ustnic in velikih, izbuljeni.j Oči izraz bil je skoro otroški — kljubovalen in sanjajoč otrok, ki mu je Krim krtina. Oblečen je bil slabo; noge so mu tičale v zakrpa-nih, nizkih čevljih, hlače so mu bile prekratke, tako da je kazal gole noge, kadar je hodil navkreber; okoli vratu je imel zavezano pisano ruto in dvoje koncev mu je viselo nad zapeto pretesno suknjo na prsi, kakor nemarno zavozlana pentlja. Stal je pred Haneo; nad dolino se je razvedrilo nebo in zasijala mu je svetla glorija okoli glave. 4'Kaj misliš, da ti vzame župnik svetnika?" llanca je prašala le tako; na tihem je vedela sama, da ga vzame, zakaj Mate jV bil velik u-metnik. 44Kako da bi ga ne vzel? Poznani župnika, pameten človek je, vidi se mu že na očeh, na o-brazu. Le Čudno se mi zdi, da sp nisem prej domislil, da sem se obotavljal tako dolgo. Bilo bi že zdaj vse drugače, bil bi že Bog vedi kje, daleč v svetu!" Sedel je poleg Hanee in je stisnil obraz v dlani; oči so strmele v globel, v odprto rako. 44To je tisti dan, Hanca, zdaj se odloči vse! In vendar me je skoro strah ... Ali se spominjaš, kako sem te srečal takrat v globeli in kako sem te ustavil, ko sem te komaj poznal? Kakor otrok sem jokal in mislil sem, da je konec. Ti pa si šla z mano in vse je bilo dobro ..." 44 "Zdaj bo vse dobro, Mate!" " • "Torej na pot!" Zavzdihnil je — težka je bila pot in strma in zaupanja ni bilo v srcu, ne tiste trdne vere, ki 8e napoti z lahkimi koraki v hrib in če ne vidi cilja nikjer. _ (Nadaljevanje.) ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko tfUMitljni m. îumw» Bol. Pod. Društvi 11 Scdct: Frontenac, Kani. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, B. Minsral, Kanu Pod-preda. : JOHN GOR&EK,Box 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breazj Hili, Mulbenr, Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245.. Malberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 18, Front * NADZORNIKI: PONGRAC J URŠK, Box 207 Rdley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontemae, Kam. ANTON KOTZMAN. Frontama«, Kana. POROTNI ODBORt JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomoini odbor: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN N, Box 514, Frontenac, Kana. Sprejonna pristojbina od 16. do 45 leta znafta $1.50, Vrn dopisi se naj blafovelija poéiljati, «L Tm denarae poiiljatve pa ffL blagajnika. Tehničen napredek *a sakope. Nemci, ki se pripravljajo za novo pozicijsko vojno, so začeli že v ta namen z obširnimi inžinirski-mi pripravami. Ker pa jim primanjkuje za to potrebnih delavnih moči, so se zatekli k strojem, h katerih pomočjo nameravajo doseči iste uspehe. Ti stroji, ki jih uporabljajo, so zelo zanimivi, posebno zanimivi so pa še posebni avtomobili, s katerimi nameravajo kopati strelne jarke in zakope. Ti stroji pač niso docela novi, temveč so že zdavnaj znani v avtomobilski tehniki, kjer so jih uporabljali v razne namene, ki z vojno niso imeli nikakih stikov. Uporabljali so jih v mirnih časih in sicer za ritje in kopanje prekopov in kanalov, pri raznih železniških podjetjih, pri osuševalnih delih in podobnih stvareh. Ti avtomobili niso prikrojeni na ta način, da bi bili v zvezi s parnimi kopali, temveč imajo spredaj veliko kolo, na katerega obodu se nahajajo o-stro nabrušena vedra, ki zajemajo in kopljejo zemljo, kolo pa je v zvezi z verigo,' ki ga obrača. Pri dviganju teh veder se zatikajo o-stri robovi v zemljo, jo razrivajo in trgajo, potem pa jo pri nadalj-nem obračanju kolesa prevračajo na stran. Uspešnost in proizvajalna sila tega stroja zavisi od tr-dosti zemlje. V splošnem pa koplje ta stroj zemljo v globino treh čevljev. Že več takih strojev z različno proizvajalno silo se nahaja v službi nemške armade. Ves »troj pa ima kakih 30 do 45 konjskih sil. Po lepi cesti se lahko premika tak stroj s hitrostjo kakih šestnajst kilometrov * na uro ter se tudi dviga svobodno po precej strmih cestah. Pri stroju ni treba več kakor enega človeka. Stroj rije v širokost enega metra. Če je pa treba širših jarkov, postavijo poleg n^ega še drugega, ki rije za njim. Ce pa hočejo globo-. kejše jarke, pa denejo kolesa niže ali pa še enkrat kopljejo. Idrijski občinski odbor razpuščen. Kranjska deželna vlada je z odlokom z dne 26. novembra, st. 17,-749 razpustila občinski odbor i-drijaki. Za gerenta je imenovan rudniški svetnik g. Hermagor Pir-nat, kateremu so prideljeni pri-sedniki gg. Franc. Oswald, c. kr. katehet, Josip Modrijan, Iv. Kavčič, Leopold Troha in Fr. Straus, mesar iz Idrije. Ni čuda! Občinski odbor v Idriji je imel socialistično večino in župan je bil socialist. In naravno je, da postavlja bebasti baron Schwarz uradnika rudniškega vodstva za gerenta in zloglasnega kateheta Oswalda za prvega pri-sednika. Schwarz je od nekdaj oproda klerikalcev. Električna roka. Iz Berlina poročajo: Po večletnih poskusih se je po-sreftlo ravnatelju električne družbe, Klingenbergu, da je iznašel "clektro-magnetično roko" s katero je mogoče prijemati najtežje kovinske predmete ter delati z njimi skoro tako udobno, kakor s pravimi rokami. Klingenberg je iznašel neko zelo močno električno baterijo, ki jo lahko nosi človek pri sebi in ki magnetizira u-metno roko. Ta "roka" je baje tako popolna, da pohabljeni lahko opravlja z njo vsakovrstna dela kakor navadna pristna roka, goni pa jo Človek sam z nogo ali zdravo roko. Upajo, da bo ta iznajdba V veliko pomoč onim, ki so bili pohabljeni v vojni, ker bodo še vedno sposobni za delo. Nemčija revolucionarna? • Pariški list "Matin" piše, da je dejal neki Švicar, ki se je vrnil iz Nemčije, da grozi v Nemčiji vsta ja. Omenjeni Švicar pravi, da se vrše neprestano veliki shodi, na katerih napadajo govorniki nemškega cesarja in prestolonaslednika. Baje se udeležuje nekaterih takih shodov po 15.000 ljudi. Ponoči pa razdeljujejo razne tiskane letake, v katerih zahtevajo inir in napadajo vlado. Bilo bi lepo, če bi bilo res tako. Kakšno zrnce resnice pa že utegne biti v povesti. Otrok z dvojnimi organi. Čudno dete se je porodilo po-sestnici Neži Gnezda iz Jeličnega vrha pri Idriji. Otročiček, ki je moškega spola, ima štiri oči. dva nosa in dvoja usta in je sicer razvit pa normalno. Glava je precej velika in čelo je eno. Krstili so ga Miklavžeka. Otrok se nahaja v deželni bolnišnici v Ljubljani. Vojna fre ljudi. Zadnje ljudsko * tetje je pokazalo, da se je zmar šalo moško prebivalstvo v Berlinu za 232.547 od julija 1914, največ vsled tega, ker so bili moški poklicani pod orožje. — Število žensk pa se je zelo zvišalo med tem časom. Skupno prebivalstvo Berlina znaša danes 1.837,869. dočim jc znašalo leta 1912 2,095.030 in 1,995,806 pred izbruhom vojne. Mast v Avstriji. Počem žive sedaj ljudje v Avstriji? Mast je poleg moke in mesa jako dobro merilo za višino draginje. Neka ministrska naredim določa sledeče cene: Ce proda svinjerejec prekupcu svinjsko mast in špeh, je določena za dobo od 16. decembra do 15. januarja 1916 za svinjsko mast najvišja cena 721 K za 100 kg, za notranjo maščobo 680 K in za ne-spuščen špeh 639 K za 100 kg. Za dobo od 16. januarja do 15. februarja 1916 za svinjsko mast 670 K, za notranjo svinjsko maščobo 628 K in za nespuščen špeh 608 K. Za dobo od 16. februarja do 15. marca 1916 za svinjsko mast 618 K. za notranjo maščobo 577 K in za nespuščen špeh 556 K za 1(H) kg. Od 16,- marea naprej pa do preklica za svinjsko mast 567 K, za notranjo maščobo 525 K in za nespuščen špeh 505 K za 100 kg. Ogrska vlada je izdala odredbo, po kateri se na Ogrskem določajo najvišje cene za svinjsko mast, za špeh in za svinjsko meso. Od 16. decembra do 15. januarja 1916 je najvišja cena za spuščeno svinjsko mast za 100 kg 700 K, za surovo mast 660 K in za špeh 620 K. Te cene bodo potem stopnjevaje padale za 50 K, in sicer do 16. marea 1916, tako da bo od tega časa naprej stala izpuščena svinjska mast 550 K, surova mast 510 K in špeh 490 K. Blagoslovljeno življenje, kaj? RUDARSKO ZBOROVANJE. Dne. 18. januarja se je v Indianapolis sešla konvencija rudarske organizacije United Mine Workers. liazun tega, da ima zbor rešiti mnogo notranjih, za organizacijo samo važnih vprašanj, je pa še posebno pomemben zaradi tega, ker mora definitivno določiti zahteve, ki bodo podjetnikom predložene za spomlad. Najvažnejše zahteve so sledeče: Osemurni delavnik za vse delavce, ki so zaposleni pri rudništvu; 20 odstotkov zvišanja plače; popolno priznanje organizacije; ustanovitev odbora za sprejemanje in hitro rešavanje pritožb; določitev zmerne in poštene cene za potrebščine rudarjev; plača po teži premoga, in sicer naj se tehta neočiščen premog; # kjer se rabijo stroji, naj se določi pravična plača po urah; za določitev podrobnosti pogodbe in mezdne regulacije naj se ustanovi iz delavcev in podjetnikov V enakem številu sestavljen odbor; pogodba naj velja za dve leti. Rudarji utemeljujejo svojo glavno zahtevo, dvajsetodstotno zvišanje plač, s podražitvijo živ-Ijenskih potrebščin, katerih cene so zadnjih 12 let poskočile za 40 odstotkov, kar se lahko statistično dokaže. Plača se je pa v tem času zvišala le za 5 in pol odstotka. Uradniki organizacije mislijo, da ne bo zaradi teh zahtev treba stavke, ker so popolnoma opravičene in jih |>odjetniki lahko brez škode izpolnijo. Seveda se pripravlja organizacija za vse slučaje, in če odklonijo podjetniki te zahteve, tedaj lahko nastane 1. aprila splošna rudarska stavka v Zedrnjenih državah. Organizacija je štela 1. decembra preteklega leta 8^8.498 članov; 79.448 jih je bilo zaposlenih pri kopanju trdega premoga. KRŠČANSKA VOJNA FILOZOFIJA. Krščanstvo je spravila sedanja vojna v veliko zadrego. Čudno to ni; bankrot krščanstva, ki ga dokumentira ta vojna, jc težko priznati. Za uspeh krščanstva se to klanje tudi ne more izdajati. Tako se torej apoštoli krščanstva zvijajo in iščejo stališče, na katero bi se mogli postaviti, da bi na kakšen način rešili svoja načela. In ker to ni mogoče po nobenem načelu, gre vsak svojo pot in vsak najde drugo stališče in vsi prihajajo vzajemno navskriž. Zelo modro je rešil uganko te vojne dr, Le-berg, ki poučuje "bogoslovje" na vseučilišču v Berlinu. To je izjavil sveti mož: "Nemčija, ubijajoča svoje sovražnike in napadajoča njih dežel, vrši dobro delo. Nemčija ljubi druge narode in jih kaznuje njim samim v blagor. Kakor je Bog dovolil križati svojega sina, da bi odrešil človeštvo, tako je Nemčija namenjena, da zagotovi človeštvu izveličanje s križanjem humanitarnosti. Tako se godi zato, ker smo čistega srca; zato nas je izvolil Vsegamogoč-ni, da iztrebimo grešne narode. Nemški vojak je dolžan, da udari brez usmiljenja, da ubija, požiga in uničuje. Polovično delo bi bilo zaman. Satan sam, ki je prišel na Angleškem na svet, mora biti poteptan." r Pred vojno so imeli ljudje nekoliko drugačne pojme o krščanstvu in njegovih načelih. Ždaj je videti, da so bili tisti pojmi napačni. In dobro je popraviti zmote. Nemški socialistični poslanec Ruehle piše v "Pirnaer Volksstimme:" Tudi če rascepljenje frakcije za sedaj še ni razcepljenje stranke, je vendar zame in za mnogo drugih nedvomno, da mora slediti tudi ta ločitev, ker je po položaju postala neizogibna. In vem, da jih je v stranki mnogo tisoč, ki so hrepeneli po razcepitvi frakcije kakor jaz, ki so pozdravili dogodek kot mnogo ob-ljubujoči polet moči naše stranke iz globoke in nedostojne omedlevice, da, da smatrajo tudi neizogibno razcepitev naše stranke za pogoj svojega nadaljnega delovanja v vrstah socialne demokracije. Neki angleški krojaški podjetnik pripoveduje o razmerju med delavsko plačo in delavsko sposobnostjo sledeče iz lastne izkušnje: "Ustanovil sem tovarno v južni Angliji in sem tako dobil priliko, da se prepričam, če je res, da trpi angleška krojaška industrija na jugu škodo zaradi on-dotnih delavčev, ki niso dovolj sposobni. Spoznal sem pa, da so delavci tam natančno tako dobri kakor njih tovariši na severu, če le dobe zadostno plačo. Severni podjetniki prekašajo južne le zato, ker plačujejo zadnji prenizke plače". Ameriški podjetniki bi se o tem tudi lahko prepričali. Žal da je še mnogo delavcev, ki sami nc spoznavajo te resnice. BENETKE Ogenj, ki je pred kratkim divjal v norveškem mestecu Bergen, je povzročil za trideset mi-Ijonov dolarjev škode. Štiristo poslopij je razdejanih, čez 33000Ijudi je brez pristrešja. Ves svet razume velikost te katastrofe v mirni deželi. Kdo se zmeni za vojno razdejanje, ki povzroča za 30 miljonov škode? V New Yorku izdelujejo mestni zemljevid. Osemnajst let že "delajo." Stroški znašajo doslej reci in piši šest miljonov dolarjev; zadnje leto je bilo pol miljona izdatkov. "Delati" bo pa treba najmanje še dvajset let, in kadar bo zemljevid gotov, bodo stroški narasli na deset do dvanajst miljonov. To se pravi gospodariti. Sandžak Novi Pazar line "Sandžak" je le nekaka mednarodno politična kratica za okrožje Novi Pazar. Beseda sama je le turška označba za "okrožje; vsaka turška provinca — vilajet" je namreč razdeljena v okrožja (sandžake), in ta zopet v okraje (kaze). Ker pa je igralo novopa-zarsko okrožje v politični zgodovini zadnjih desetletij posebno vlogo, se je vdomačila beseda "sandžak" kot špecijalna označba za novopazarski sandžak. Do 1. 1817. je bilo novopazarsko okrožje samostojni pašalik, to je provincija, kateri je gosp.nloval neposredno od Carigrada odvisen paša. Omenjenega leta so združili Turki ta pašalik z Bosno, leta 1877. pa so ga pridelili kosovskemu vilajetu. V okupacijski dobi so imele avstrijske čete v Samdžaku garni-zijsko pravico in glavna avstrijska posadka se je nahajala v Plevlju; uprava pa je bila turška in poleg avstrijskega vojaštva so se nahajale v posameznih mestih Smidžaka tudi turške garnizije. Leta 1912. je pripadel Sandžak Srbiji in Črni gori. V turških časih jc bilo razdeljeno novopazarsko okrožje na 9 okrajev, in sicer: Novipazar, Mi-troviea, Trgovište, Bjelopolje, Bera ne, Nova varoš, Prijepolje, Ko-lašin in Plevlje. Mesto Novi Pazar leži v prijazni kotlini ob izlivu Jošanice v Raško. Notranje mesto ima precej lepih iiiš, postranske ulice pa so še povsem turške — nečiste, majhne kolibe. Koliko je prebivalcev, je negotovo. V turških časih so jih nekateri šteli do 20.000. pa tudi le 10000. Prebivalci so Srbi krščanske in muslimanske vere, Albanci in ži-dje, občevalni jezik j<\ predvsem srbski, akoravno je živela "raja" v turških časih v skrajni bedi. — Premožnejši sloji so bili izključno Muslimani, ki sicer govore »rbskohrvatski, pa odklanjajo \snko skupnost s krščanskimi Srbi — kakor sploh na vsem za-psdnem Balkanu — in pa Albanci (Arbanasi). Za turških časov si kristjani niso smeli beliti svojih koč in politično niso igrali nikakršne vloge. NoVi Pazar je bil sedež turškega "kajinakama", sedaj srbskega okružnoga načelnika. Zgodovina mesta je stara. Sredi mesta stoje tri kule, ostanki stare trdnjave srbskih carjev. V srednjem veku in še pozneje se je nahajala v Novem Pazaru kolonija dubrovni-ških trgovcev, ki so izvažali zlasti volno, kože in vosek ter prevažali iz Soluna po Sandžaku kolonijal-no robo v Bosno, na Hrvatsko in v Dalmacijo. Ime Novi Pazar pa ni staro. — Mesto sr je imenovalo Rasa in je bilo prestolnica srbskih županov. Tu so gospodovali Nemanjici, ki so zgradili v okolici več cerkev in samostanov; v prastari cerkvi sv. Petra in Pavla pol ure nad mestom je bil krščen Stjepan Nema-nja, blizu se nahaja tudi samostan "Gjurgjevi tupovi" z lepimi sta-rimi freskami, tri ure na zapad je samostan Sopočani in v Deževem polju se nahajajo razvaline iz narodnih pesni znanega mesta De-ževa. Mitrovica jc najbolj vzhodno ležeče mesto nekdanjega bosanskega vilajeta, ter je posebno važno kot iztočisče železnice, ki vodi na Solun. Mitrovica leži ob reki Ibar v lepi rodovitni ravnini- Sjenica je malo mesto na visoki planoti istega imena, ki ji pravijo domačini tudi "Stari vlah". V Sjeniei je sezidal Črni Jurij močno trdnjavo, spoznavši strategieno važnost tega blizu izliva Jape in Jablanice v Uvac ležečega kraja. Nova Vai*oš v dolini potoka Tikva leži na pobočju strmega gorovja ter je izpostavljena vetru in mrazu. Prijepolje je precej veliko mesto ob izlivu Mileševa v Liin na prostrani ravnini, katero obdaja visoko gorovje Zlatara, Ikonovea in Kosavine. TTro od mesta se dviga samostan Mileševo, imenovan "Srbska lavra". Ustanovil ga jc kralj Vladislav, vnuk Stje-pana Nemanje. L. 1237. so shranili v tem samostanu kosti Srbskega apostola sv. Save. Zahuniski vojvode, ki so po kosovski bitki za- sedli to pokrajino, so si nadeli ime 'čuvarji groba svetega Save", pozneje "Hereegi sv. Save" in svojo zemljo "Hercegovino". V Miloše-vu se je kronal bosanski ban Tvrdko I. 1376. za bosanskega in srbskega kralja. Kosti sv. Save so počivale v Miloševu do 1. 1595. Sinanpaša jih je dal odstraniti in pozneje javno sežgati na Vraearu pod Belgradom. Bjelopolje na Liniu je še danes obdano od lepega trdjavskega zidu, Kolašin ob reki Tari, 12 ur od Foče je stara trdnjava. Poleg imenovanih mest zaslužijo, da se radi njihove strategične ali pa zdogovinske važnosti omenijo še nekateri drugi kraji. Za-padno Mitrovice se nahajajo razvaline star°ga grada Zvečana. Tu je zaprl c.v Dušan Silni svojega očeta ter ga dal pozneje zadušiti (1334). S Zvečan gr/ula je videti na severu visoko Kopaonik planino, proti jugu pa vse Kosovo po-Ije. Banjska je stara trdnjava ob cesti Mitrovica Novi Pazar, pravzaprav utrjen samostan s staro cerkvijo, zgrajeno od kralja Mi-lutina. Blizu Banjske, o kateri peva tudi narodna pesem, se nahajajo vrelci mineralnih,vod. — Pri Banski je porazil 1. 1832. Mamut paša bosanske vstaše. Nedaleč Prijepora se nahajajo razvaline grada Hisardžika, o katerem pravi pesem, da ga je zgradila "prokleta Jerina", žena Jurija Brankoviea. Na gori Borju med Limoni in Uvcem se dviga glasoviti samostan Banja; imenuje se tudi Toplice, ker izvira blizu samostana močan topel vrelec. V septembru je tu vsako leto veliko "proštenje". Iz Bosne in iz drugih pravoslavnih dežel prihajajo tu sem romarji, ki ne le molijo, temveč se tudi kopajo v "čudodelnem vrelcu". . Sandžak je lepa dežela. Smo-treno, kulturno in gospodarsko delo jo bo znatno povzdignilo in trgovina ji prinese bogastva, kajti še vedno čakajo doline novopa-7arskega sandžaka, da zapiha po njih lokomotiva, ki bo vezala jugovzhodne in južne dežele s Solunom. Benetke — la bella Venezia — "kraljica morja" —sen iz kamna, solnca, morja iu barv — še ne davno izlet no mestece vseh novoporo-čenih parov, zbirališče potnikov iz vseh delov sveta — najhližnji sosed Trsta : tudi krasne Benetke danes hritko občutijo vojno. Takoj po vojni napovedi Italije so avstrijski aeroplani obiskali Benetke ter metali bombe na beneški arse-nal, na bojno luko in razne utrjene točke. Predkratkim so avstrijski aeroplani zopet metali bombe in "po nesreči" zadeli cerkev bosonogih menihov; bomba je prerdla kupolo, razdejala stolp, na kateri je visela stara, slavna in krasna slika Tiepolova in razrušila notranjost cerkve. -Takoj oh pričetku vojne Italije z Avstro-Ogrsko so Benečani z lesenimi plohi in z vrečami peska pokrili in zavarovali razne mestne mojstrske stavbe, fasade, kipe, stebre, grobnice, mramorne mostiče i. dr., da bi jih ne zadele avstrijske bombe. Zlasti so zavarovali katedralo sv. Marka in doževo palačo, dve prekrasni stavbi iz rezanega mramorja. Benetke so od začetka do kraja en sam muzej; vse, pa bodi karkoli, je v Benetkah ali po svoji stari umetnosti ali po svoji zgodovinski znamenitosti velika nenadomestna dragocenost, ki jo ljubi ves svet. Benetke leže v lagunah Jadranskega morja na treh velikih in 114 majhnih otokih, ki jih veže 378 večinoma kamenitih mostov. Najlepši most je Ponte Rialto, in 175 kanalov, po katerih plovejo mali par-niki in čolni. Benetke ne poznajo nobenih'travnikov iu gozdov ter.i-majo le mal javen vrt; Vso naravo tvorita le dva elementa: voda in nebo. Tu ni ne živalstva. ne rastlinstva, vse je ustvarila le človeška roka, nov svet iz kamna, raj arhitekture, barv in perspektive. Benetke so delo umetnosti in i-dealna domovina vsakogar, ki ljubi lepoto in umetnost. Zato žive tu umetniki vsega sveta. Največji kanal je Canal Grande, ki se je vije skozi mesto v obliki črke S. Na obeh straneh so mramorne palače, hoteli in mramorne cerkve, ena lepša, slikovitejša in čarobnejša od druge. Fijakerjev in vozov za potnike Benetke ne poznajo. Ko se pripelješ z vlakom do mesteca Mestre, se začno močvirna tla, čez katero vodi okolo 4km dolga železniška proga po brezkončnem mostu, ki stoji na kamnitih stebrih. Most se vije dalje in dalje skozi barje: na desni in levi vlaka vidiš samo morsko plan, ki jo o-življajo le sem ter tja ribiči, meta-joči iz svojih^čolnov mreže v vodo. Povsod le morje in nebo; tu pa tam leti sivobela čajka, pod tabo grmi most, sicer krog in krog ničesar. Naenkrat zagledaš v daljavi sredi morja svetle hiše, cerkve, palače v — Benekah si. Izstopiš iz vlaka, a vstopiš na mal parnik, ki te odpelje po Canal Grande v sredino mesta, do trga sv. Marka. Tu je na visokem stebru slavni stari beneški lev, za njim ponosni Cam-psnile (mramornat stolp, ki se je 11. julija 1902. dopoldne sesul v veliko grobljo, a je zdaj že zopet nanovo zgrajen), za njim Palazzo Ducale (palača dožev z galerijama slik in drugih umetnin) in chie-sa di S. Marco (Markova cerkev), na levi borza, na desni bivše državne ječe (Le prigioni), ki jih »veže z doževo palačo slavno znani most vzdihljajev (Ponte dei sospiri). Markov trg, ki je obdan okoli in okoli s samimi mramornatimi palačami nepopisne umetnosti in krasote, je središče mesta. Odtod si o-glcduješ Benetke ter strmiš ob vsakem koraku. Najznamenitejše stavbe so nadalje arzenal z veleza-jiimivo fasado levov, kipov in stolpov, Torre deli' orologio — (vrata z uro), cerkev Im Salute, Do-gana. Chiesa della Pieta, nabrežje Riva degli Sehiavoni i dr. V mestu so staroslavne, umetniške steklarne ter vidiš tudi nekaj lepih' kipov. Benetke so bile do 1. 1747 glavno mesto beneške republike; doži so vladali kakor mogočni kralji nad Benečijo, Dalmacijo in Istro. Napoleon I. pa je republiko uničil. Benetke z Benečijo so postale avstrijske, a 1. 1866 so padle po zaslugi Napoleona III. pod Italijo. PROLETAREC LIST ZA 1NTSIE3K DbLAVSKEGA LJUDI TVA, IZHAJA VSI KI TOREK. —— Lastnik m ,»d»)»ttl). - Jn(otloTiRiki dilavtka tiskovna diuiba i «aiesgs. Illinois. Naročnina: Za Arrvriko $2.00 za celo lato, $1.00 za pol leta. Za Evropo 11.10 u celo leto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvahŠČa je poleg novega naznaniti tudi »šari naslov. GU*IU •!•»•»« k« •rfuliuii* Juaoal. ImIiMiIUi» mim v Ameriki. — . Vn pritožb« glede nerednega poAiljanja liata in drugih nerednooti, je pošiljati predsedniku družbe IV. Podlipeu. 50 J» W. 25. PI Cicaro, lil. PROLETARIAN Ows*d and put'liKwl »»«r» Tu«U*r by taatk Slavio Vorlnan'i Pubisking Cimpmy Clieto, Nlinus Subscription rates: United States and Canada. $2.00 u year, $1.00 for half vaar. Foreign countries $2.60 a year, |1.26 for half year. -:- -:- -:• Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" * W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS WILSONOVA KANDIDATURA. Zdi se, da bo sedanji predsednik Zedinjenih držav Woodrow Wilson letos zopet kandidiral in da bo demokratična stranka sprejela njegovo kandidaturo. Da povemo odkritosrčno: Nam ni mnogo ležeče na tem, koga si izbirajo kapitalistične stranke za kandidata. Zavedno delavstvo mora vedeti, da je zanj vseeno, če prebiva v Beli hiši kapitalistični Peter ali pa kapitalistični Pavel. Proti delavstvu bo vladal prvi, proti delavstvu bo vladal drugi. Dasi je predsednik velik gospod v Zedinjenih državah, vendar ni njegova moč neomejena. In če bi imeli v Washingtonu naravnost i-dealnega prezidenta, bi bilo to vendar brez cene za ljudstvo, dokler sedi v kongresu kapitalistično reakcionarna večina. Če se bavimo z Wilsonovo kandidaturo, ne storimo tega zato, ker bi nas kaj bolj bolela kakor kakšna druga. Med demokratičnimi političarji jih je mnogo s čisto, človeškega stališča dokaj slabših od njega. In naposled si mora vsaka atranka sama izbirati svoje kandidate. Wilsonova ponovna kandidatura je zanimiva iz drugega razloga. Kaže nam namreč, koliko pomenijo in veljajo v kapitalističnih strankah sklepi in koliko vr<*lno-sti pripisujejo meščanski političarji obljubam. Wilsona je kandidirala demokratična stranka leta 1912. Svojo konvencijo je takrat imela v Baltimore, in tam je nastopila za to, da naj ne bo nihče več kakor enkrat predsednik. Sprejela je glede na to sklep, ki pravi med drugim: "Zagovarjamo en sam predsedniški termin in v ta namen zahtevamo, da se sprejme amendment h konstituciji, ki izreče, da ne more biti predsednik Zedinjenih držav nanovo izvoljen. Kandidata te konvencije veže to načelo." Torej: Demokratična stranka je dejala, da ne more biti nihče več kakor štiri Jeta predsednik. Hotela je, da se to določi v konstituciji Zedinjenih držav. Woodrow Wilson je to vedel. Demokratična stranka mu je ponudila kandidaturo in on jo je sprejel. Pri nacionalnih volitvah je bil izvoljen za predsednika. Z njim je bila izvoljena demokratična večina v kongres. Sedaj je vprašanje: Kaj je storila demokratična stranka.vda izvrši svoj sklep? Če ji je bilo res kaj ležeče na tem, kar je izrekla v Baltimore, bi bila morala izvrševati posledice v kongresu. Dodatki h konstituciji se ne sprejemajo na strankarskih konvencijah, temveč v washingtonskem kapUolu. Demokratična stranka je imela in še ima večino, torej jc ni mogel nihče ovirati. Predlog bi lahko podala celo manjšina. Demokratič na stranka kljub svoji večini ni storila tega. In Wilson? Sprejel je kandidaturo. Dal se je izvoliti. Sklep baltimorske kon venci je je poznal. Ugovarjal mu ni, protestiral ni. Torej ga je sprejel. In sklep je dejal, da veže kandidata demokratične stranke. Torej je Woodrow Wilaon zavezan, da odstopi, ko poteče njegov sedanji termin in da ne sprejme nove kandidature. Pa vendar bo, če ne varajo vsa znamenja, zopet kandidiral. To pa je bil, kakor prihaja sedaj na dan, že davno njegov name«. Dne 5. februarja 1913 je pisal Wilson poslancu A. Mitchell Pal merju pismo, ki ga časopisi sedaj objavljajo, če ne na željo, pa vsekakor z dovoljenjem Wilsonovim. V tem pismu pravi Wilson naravnost, da ni baltimorški sklep zanj obvezen, češ da je trdna kon-stitueionalna omejitev na en sam predsedniški termin na vsako plat despotičlia iu nezadovoljiva. Ce hoče stranka, naj spravi doslej na vadno omejitev na dva termina v konstitucijo* ako se ne zaupa na rodu, da bo znal sam skrbeti zase. Toda napravita naj se dva termina, ne pa eden." Wilson je molčal, ko je «prejemal kandidaturo, dasi je poznal sklep svoje konvencije. Molčal je, ko se je dal voliti. Sele ko je bil izvoljen, je odprl usta. Tedaj je pač dejal, da se bo pokoril odločitvi svoje stranke in javnega mnenja, če naj nastopi še leta 1916. kot kandidat ali ne. Ali stranka je to že leta 1912. odločila, m če bi Wilson spoštoval strankarske sklepe, ne bi zahteval, da naj njemu na ljubo še enkrat odloča. Naj ga demokratična stranka le še enkrat kandidira; nam je vseeno. Misleči volilci bodo pa lahko spoznali, da so sklepi kapitalističnih strank in njih obljube le pesek ljudstvu v oči. JACK LONDON. Wilson poj de na agitacijo. Predsednik Wilson se hoče žrtvovati. Njegovi vojni načrti so mu tako pri srcu, da pojde sam zanje agitirat po deželi. Najprej napravi propagandistično turo po srednjem zapadu, vštevši državo Ohio. Dne 27. bo govoril v New Yorku. Bivši elevelandski župan Baker ga je povabil tja, senator Kern pa v Indianapolis. V prvi vrsti bo govoril o vojaški pripravljenosti; dotaknil se bo pa tudi mehiških zadev. Tolaži na.s le to, da bo prezi-dent menda nekoliko ugodneje potoval kakor kakšen socialistični agitator. Žalost, o žalost! Tajnik mornarice Daniels je predložil kongresu letno poročilo admirala Fletcherja, v katerem u-pozarja ta na neskončno vrsto pomanjkljivosti v zvezni vojni mornarici. Najprej manjka častnikov in mož. O joj! Potem manjka težkih križark. Joj, joj! Potem je premalo lahkih križark. O joj, o joj! Bojne ladje imajo premajhno hitrost in so potrebne velikih popravkov. Jojjojjojjojjoj! Sploh so bolečine admiralove take, da jili more le nekoliko sto miljonov dolarjev ozdraviti, vsaj za nekaj časa. Kongres bi moral biti patriotičen, pa dati admiralu vse dohodke Zedinjenih držav sploh na razpolago. Morda bi bil tedaj zadovoljen. Villa brezpraven. Carranzova vlada je naznanila svojemu poslaništvu v Washingtonu, da so z njenim ukazom generali Francisco Villa, Rafael Lopez in Rafael Castro razglašeni za brezpravne zaradi znanega u-mora Amerikancev pri Santa Isabel. Vsak mehiški državljan ima pravico, da "te tri bandite" brez vsake formalnosti ustreli, kjer jih zasači. To je naposled tudi bolj čuden način pravice. Drugače velja v pravnih državah vendar načelo, da ne sme biti nihče niti s 24 urnim zaporom kaznovan brez možnosti, da se zagovarja. Bandit gor, bandit dol — ampak če se začno odrekati zakonite pravice, se ve, kdo je prvi, ne pa kdo bo zadnji, ki ga na ta način postavijo na stališče divje zverine. Če je neka druga vest resnična, se pa zdi, da si Villa ne beli preveč glave zaradi tega. Baje se je zopet oženil in je zdaj na svatov-skem potovanju. Pennsylvanska železnica naroča vozove. Družba Pennsylvania Lines je naročila 5000 jeklenih tovornih vozov za Sest miljonov dolarjev. Cambria Steel Company bo gradi la 3000 vozov, ostale pa Ralston Steel Car Company. Družba potrebuje rszun tega Se 1850 vozov, ds nadomesti obrabljene vagone. V zadnji številki smo objavili zanimivi članek Jaek Loinlpna, v katerem pripoveduje, kako je postal socialist. * Jaek Ijoudon je dosegel ravno pred kratkim 40. leto svoje starosti. Rojen je bil dne 12. januarja 1876. v San Kraueiscu in spada danes med najznamenitejše pisatelje v Ameriki. Priznan ni le med socialisti, temveč v literarnem svetu sploh, in sicer popolnoma po zaslugi. Zedinjene države so z ozirom na svojo velikost in na število svojega prebivalstva dokaj siromašne, kar se tiče velikih kulturnih duhov. A-meriških literarnih del, ki bi imele trajno in čez ozke meje kakšnega okraja segajoč pomen, je malo. Piše se sieer v Ameriki prav mnogo, toda kvaliteta niti od daleč ne dohaja kvantitete. In kakor pri vseh drugih kupčijah dela tudi v umetnosti in književnosti reklama ljudi. Če ima kakšen list veliko naklado, tedaj napravi svoje sotrudnike "slavne" in "velike;" večinoma pa plavajo taki pisatelji — iu pisateljice — na površju in njihovi spisi so polni kompromisov. Tako se napiše n. pr. tudi mnogo "socialnega", ker prinaša čas sam take snovi na dan; toda vsa ta socialna literatura se ne upa pogledati resnici v oči in gradi neprenehoma mostove za fantastični "sporazum dela s kapitalom." Jaek London je mož drugačnega kalibra. Njegov pomen je ravno v tem, da sega v globočine, slika življenje tako, kakršno je, ne da bi zato zanemarjal umetniško obliko, in ne poravnava konfliktov, ki se ne dajo poravnati. Svojo prvo mladost opisuje Jaek London sam v članku, ki so ga videli naši čitatelji. Pozneje je odšel na Alasko, poskušal je svojo srečo v raznih poklicih, naposled se je pa lotil peresa. Prvi njegovi spisi spominjajo na Gorkijeve črtice in povesti o bosjakih. Tudi Jaek London je izprva v kratkih črticah opisaval življenje v taborih zlato-kopov na Alaski, snežene puščave severa in gore in doline zapada. Med mlajšo ameriško literarno geueraeijo je kmalu dosegel priznanje; odločilen uspeh mu je pa prinesel roman "The Call of the Wild." Ta roman je imel nenavadno snov in je opisaval življenje psa, rojenega na Pacific nem obrežju in zapeljanega na Alasko. Jaek London, ki je bil wtar šele 27 let, ko je izšla ta knjiga, je znal opisu vati življenje pionirjev na severu in čnre ondotne prirode na povsem originalen, za ameriško literaturo nov način, iu njegova knjiga se je cita-la kukor malokatera druga. Od te vrste književnosti je Jack London polagoma prešel k izrazito socialni literaturi. To je posebno' težka panoga, ne le zato, ker so socialni problemi sami ob sebi te/ki, ampak tudi zato, ker neprenehoma groze pisatelju, da zapusti polje u-metnosti in prezre njene zakone, pu postane agitator. Literarna sila Loldne pri J. Baškovič. "Olevelandake Slovenke'it. 49, Cle-veland, O. — Predsednica: Ivaua Hmr-del, 3552 K. 82. Ht.; tajnica: Ana Stiire kar. .»«1« E. 81. Mt.; blagajnica: Antonij» Legan, 3764 E. 77. H. E. Vse v Cleveland, O.—Seja vsako prvo nedeljo v mesecu. "Proletarec", itv. 50, Franklin. Kan*.—Predsednik: Frank Dobrotniiek NIKOLAJ POVÔE, 3. nadz., 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittaburgh, Pa Cq1o _ drugo i «.s. - —'» ••»vi — • ; »»"»"j :------ . .v.... .u>>%, I'wruinnc* : John Werzel, Box 513;vsi v Pali- B. R. b. 208, Oirard Kans.; tajnik: 1*0 BOTNIKI: IVAN GOBÔEK, 1. porotnik, Box 195, Badley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 E. 52nd St., Cleveland, Ohio. del jo. M-1 A loj/i j Karliiiger, B. B. 4, b. Hfl; bla 1 rajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v ne Slovenska Zastava", it. 33., Jenny PraakUn, Kans.—«eja vsako tretjo Lind, Arkansas. — Predsednik: Krane ■ deljo. Atucin, b. 22«; tajnik: Franc Grilc, b. ' 'Delavec", itv. 51, Cleveland. O. ALOJZIJ KABLINGEB, 3. porotnik, Girard, Kausas, B. F. D. 4, Bo* 8«. ,7; bl«|t«j»ik: Frank Juvan, b. 45. Predsednik: Jernej Roianec, 17öm' E VBHOVNI ZDBAVNIK: F. J. KEBN, M. D., «202 St. Clair Ave., Clevelaud, Ohio. POMOŽNI ODBOB: GLAVNI UBAD v hiii it. 4« Main St., Conemaugh, Pa. SPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Bo* 781. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABBENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BoVO FBANK, B. F. D. 5, Bo* 111, Johnatown, Pa. SUHODOLNIK IVAN, Bo* 273, South Fork, Pa. ZOLEB ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugh, Pa. Vsi v Jenny Lind, Arkansas.—Seja pr v o nedeljo ob 2 uri popoldne. ■ "Edinost", itev. 34.—Jukon, Pa. — Predsednik: Anton Golobi*; tajnik: Frank Kastelie; blagajnik: Josip Grum. Vsi v Yukon, Pa., box 112. Seja vsako prvo nedeljo v dvorani. 43. Ht.; tajnik: E«. Branisel, 1173 E. «1. Ht.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1009 E. fl«. Ht.; vsi v Cleveland, O. —Heja vaako. drugo nedeljo v mesecu ob 9 uri dop. v «025 Ht. Clair Ave. "Ljubljanski Grad", it. 52., DeKalb, III.—Predsednik: Pavel Košir, 1409 "Planinski Raj", itv. 35, Lorain. Hut* Ht-; tajnik: Frant. Prebil, 814 Ohio.—Predsednik: Ivan Kragelj, 1685 Market Ht.; blagajnik: Frank 2vokelj, K. 29th Ht.; tajnik: Josip Lavrenfié, sl4 Market Ht. Vsi v DeKalb, III. — 171« K. .'loth Ht.; blagajnik: Florijan s<*jft vsako drugo nedeljo pri aobratu Paul, 1721 K. 291 h Ht., Lorain, Ohio. Fr Keriié. "Planinska ViJoUca", itv. 53, Pick ens, W. Va. Predsednik: Frank i-eli- Uradno Glaailo: PBOLETABEC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. I"'. MrulitelJ", it. 3«, South Fark, Pa. ,H'X 4- b- tajnik: Loui* Lesjak, A. hodnje popravi. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV JRUATEV S. D. P Z. ZA LETO 191« BoritelJ, itev. 1, Conemaugh, Pa. — Predsednik: Ant. Fine, 51« Chesnut Ht.; tajnik Frane Akufca, 48«—2nd Ht.; blagajnik Josip Bevc, 440 C^heenut St. Vsi v Conemaugh, Pa. — Heja v na k o nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija. "Pomočnik", it. 2., Johnstown, Pa. —Predsednik: Glava«5 Jožef. bnx 144a;. tajnik Mihael AmerAek, b. I V.H. R F( D. 3; blagajnik: Polane Ivan, ««5 Linden avo.; vsi v Johnstown, Pa.—Heja vsako prvo nedeljo v dvorani dr. Triglav. "Zavexnlk", itev. 3., Franklin-Cone-maugh, Pa. Predsednik Anton Semit, b. 721; tajnik Mihael Rok, 302 Franklin Locust St.; blag.: Jurij- Otiaben, 48 Hazel St.; vsi v Conemaugh, Pa.—8eja vsako 4. nedeljo v Slov. Izobraževal nem Domu. "Zavedni Slovenec", it. 4..— Predsednik.: Anton Grbec, bo* 35; tajnik: Jurij Jakopin, bo* 7«; blagajnik: Fr. Kotar, bo* 112; vsi v Lloydell, Pa.— Seja vsako tretjo nedeljo. Í4Avstrija", it. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik: Mihael 2ibert, b. 34; tajnik: Anton Resnik, bo* 91; blagajnik: Martin Koroiec, bo* 205. Vsi v Ralphton, Pa-^Scja vsako tretjo nedeljo. * "Zveati Bratje", it. «.—Predsednik: Josip Grahonja; tajnik Avgust Orel, blagajnik: John Kral, vsi B. F. D. bo* 52, Garrett, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. "Jedlnoet", it. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Franc. Žurman. b. 255; tajnik: Matija Begina, bo* 21«; blagaj-aik: Josip Pivic, bo* 28. Vsi v Claridge, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Planinski Raj", itev. 8., Dawson, N. Me*.—Predsednik: Frane Jekovec; tajnik: Mihael Sel an; blagajnik: Mih. Krivic, vsi b. 1098, Dawson, N. Me*.— Seja vsako drugo nedeljo. "Zavedni fitajerc", itev. 9., Johnstown, Pa. — Predsednik: Fabjan Horvat; tajnik Atefan Debelak; blagajnik: John Lorenzo; vsi b. 143, B. F. D. 4 v Johnatown, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa. "Jaanaja Poljana" it. 10., Brown-field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajnik: Edvard Zalokar, box «, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, bo* 72, Brownfield, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo v Brownfield, Pa. "Zarja Svobode", it. 11., Dunlo, Pa. — Predsednik: Louis Strle; tajnik: Franc Kau¿i¿; blagajnik: Franc Dolez. Vai v Dunlo, Pa., bo* 341. — 8eja vsa ko prvo nedeljo. "Danica", itev. 12., Heilwood, Pa. —Predsednik: Jurij 8tupi¿, tajnik: Josip Tomažin, bo* 35; blagajnik: Ignacij Ferlin, vsi v Heilwood, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo. "Veéernlca", it. 13., Baggaley, Pa. — Predsednik: Frank KeAe, b. 4«, Hos tetter, Pa.; tajnik: Ivan Zefuta, b. «5 Whitney, Pa.: blagajnik: Anton Bako, b. 53, Hostetter, Pa.—Seja vsako dru go nedeljo. Rej_______ _______________ ____________ Fairbanka, Ph., b. fl7. tnik. R. F. I). 1, box 77; bla nik in blagajnik: Ivan Morsi, box 54. gajnik: Martin Raspotnik. Vsi v Port-Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja I ag<». Pa.. R. F. D. 1, b. 5. — Seja vsako vsako prvo nedeljo. I tretjo nedeljo. "Sokol", itev. 21., West Mineral, "Triglav", itv. 44, Tercio. Colo. — Kans. — Predsednik: Andr. Belak, box .Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: 381, Wpst Mineral, Kans.; tajnik: Fr. Frank Rebol st., Cokedale, Colo.; bla Greboljiek, box 458, Stone City, Kans.; gajnik Frank Rebol st. — Seja vsako blagajnik: Fran Apaiser, box 13«, West drugo nedeljo. Mineral, Kans. — Seja vsako četrto nedeljo. Od boja do zmage", itev. 22., Ia 'Mirni Dom", št. 45, Johnstown Pa. — Predsednik: Mat. Peijak, 287 Coo persdale Ave.; tajnik: Gregor HreMak, Salle. 111. _ Pred.: Leonard Alpner. I Tu*"! Irzenšek '» 122 stnt» sît 407 Eighth Ave. oba v Johnltown, Pa.; 1915 tajnik: Ferd. Arzeniek, 2122 State St., Peru, III.; blagajnik: Josip Grego rit, 101 Main St., La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo. "Slovenski Bratje", štev. 23., Coke ton, W. Va. — Predsednik: Anton Vidmar, box 48«, Thomas, W. Va.; tajnik: Frank Kocian, box 8«; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Kozlevtar, box 472, Thomas. W. Va. — Seja vsako zpdnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", Štev. 24, Tselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, box 241; tajnik: John Telban, box 211; blagajnik: Matija Zadravec; vsi v Iselin, Pa- — Seja vsako 1. nedeljo.* "Delavec, itev. 25., Rock Springs, Wyo.—Pred.: Ivan Raigelj; taj.: Frank Verhunc, 244 M. Ht.; blag.: Valentin Stalik, 240 M. Ht. Vsi v Rock Hprings. W v o.—Heja vsako drugo nedeljo v Hlo-venskem Domu. "Amarnica", it. 26., Kxport, Pa. — Predsednik: Anton Martiniek, box 125; I Heptember............ tajnik: Frank Trebeč, box 45; blagaj | Oktober............. nik: Alojzij Zupentit, b. 38. VHi v Kx port, Pa.—8eja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", itev. 27., Diamondville, Wyo.— Predsednik: Alojzij Kralj, b. 1«; tajnik: Toni. Pegan, b. 129, Oakley, Pa. — Predsednik: Jožef Hofevar, b 184; tajnik: Anton Hotevar, box 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vsi v Rockwood, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih sobrata Ant. Hotevar. "Vrh Planin", itev. 55, Crabtree. Pa. — Predsednik: Andrej Jereb; taj nik: Anten Verhtfviek, b. 497; blagaj nik: Andrej Jereb, b. 92; vsi v ('rab tree. Pa. — Seja \\iko drugo nedeljo pri sobratu Anton Verhovšek. "Skala", itv. 5«, Allegheny. Pa. — Predsednik: Anton llor\at, 531 Suis-man St. N. S. tajnik: Blaž Novak, «f»rt8 Rovan St. K. K.; blagajnik: Franc Vil-har, 8i»s Lock hard St. Vsi v N. S. Pitts burgh, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo v K. S. I), v Pittsburgh, Pa. "Caven", ii». 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin čermel; tajnik: Ciril Htibil, b. 404; blag.: Josip Dovgan. Vsi Imjx 404, v Carrollton, O. — Reja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina f"ermelj. "Rudar", itv. 58, Canmore, Alta. Canada. — Predsednik: Anton Kune, b. 154; tajnik: Joeip Hribar, b. 201; blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v Canada. — Seja vsako v prostorih sobrata ob 0 popoldne. Slovenski Fantje", it. 59. May-nard. Ohio.—Predsednik: Atefan Htu-cin. b. 47; tajnik: Maks Jerčin, b. 254; blagajnik: Alojzij Haver, b. 152. Vsi v Maynard, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. Jos. Hrabak-a. "Moonrunskl Trpin", itv. «0. Moon Run, Pa.— Predsednik: Anton Petrov tit; tajniki Jurij Pi\k, bh. 15; blagaj nik: Anton Pintar, h. 204, Moon Run, Pa.— Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri po|»oblaii v dvorani sv. Barbare. "Napredni Slovenci", it. «1, Garv, fnd. — Predsednik: Josip Piškur, 4 13th ave.; tajnik: Fran Tomažit, b. 73; Tolleston Št.; blagajnik: Louis Shmit, 1308 Broadway; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan Ivanit. žensko druitvo "Sokol", itev. «2, Cleveland, Ohio.—Predsednica: Marija Peterliu, 1143 E. «3 Ht.; tajnica: Fraa-¿iika Trbežaik, 1177 Norwood Bd.; blagajnica: Frantiika Lauie, «121 St.Clair ave.; vse v Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek v mesecu. "Adamič ln Lunder", itv. «3, Rob bins, Pe. — Predsednik: Viktor iuater iii, Johoghany, Pa.; tajnik: Ivan Tro-jar, br. 7«, Johoghany, Pa.; blagajnik: Antou Jevievar, box 7«, Yohoghany, Pa. — Seja vsake prvo nedeljo. "Bratoljub", itv. «4. Milwaukee, Wia. — Predsednik: Franc FloriantÜ, 8C83 Bismark Ht.; tajnik: Ivan Sker bit, 258 Washington Ht.; blagajnik: Frane llerga, 322 Hanovar St. Vsi v Milwaukee, Wis. — Heja vsako drugo nedeljo v dvorani Ilirija, 310—1st ave. "Bratje trdno stojmo", it. «5, New Alexandria, Pa. — Predsednik: Josip Hlak, b. 140; tajnik: Ivan Hmerdel, b. 150; blagajnik: Josip Ribit, b. 150; vsi box 103, New Alexandria, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo. "Val Slevanl", itv. 0«, Waisen, III. — Predsednik: Frank Sajeric, b. 541; tajnik: Alojzij Grebenjak, b. (T); bla gajnik: Avguet Aturm, b. 427; vei v Wasson, 111. — Seja vsako drugo nedeljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Grebenjaka. "Narodna Sloga", it. «7, Seminole, Pa.—Predsednik: Nik Zvonarit, b. 55; tajnik: Nick Poparit, b. 81; blagajnik: Peter Vraneševit, box 37. Vsi v Seminole, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. "Zdruieni Balkan", itv. «8, Clin ton, Ind.—Predsednik: Martin Mrau-lak; tajnik: Anton Primožit, R. R. 3, b. 5; blagajnik: Ignac Musar, box 449; vsi v Clinton, In3. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte. "Balkan", it. «9., Pittsburgh, Pa.— Predsednik: Frank Gerlovit, 512« Na trone, Alley; tajnik: Josip Pet rit, 5434 Harison Ht.; blagajnik: Josip Deklera, 5632 Dawson Alley. Vsi v Pittsburgh. Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v K. S. Lomu. "Zvesti bratje", it. 70, New Derry, Pennsylvania.—Predsednik Pavel Pie velit, b. 75; tajnik: Jakob Pinoza, b. 75; blagajnik: Ivan Proh, b. 41. Vsi v New Derry, Pa.—Heja vsako 1. nedeljo c prostorih sobrata Ivan Pinoga ob 9 uri dopoldne. "Delavec naprej", itv. 71, Bessemer, Pa. — Predsednik: Franc Seitel, b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 178, blagajnik: Louis Hribar, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinteka. "Kosczlusko," itv. 72, Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav 8pie wak, box 591; tajnik: Ivan Jahnickv, b. 565; blagajnik: Mihael Polack, box r»«5. Vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Pod Triglavom", itv. 73, . Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Strle, h. «3, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen. R. F. I). 7, b. 149; blagajnik Anton Žele, R. F. D. 7, box 154. Vsi v Smith field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo. "Kranjski prijatelj", itv. 74, Falls Creek, Pa. — Predsednik: Alojzij Hlak, box 61; tajnik Josip ITriit, b. 261; blagajnik: Louis Helan, b. 2rtl; vsi v Falls Creek, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur-iita. "Naprej do Zmage", itev. 75, Fitz llenrv, Pa.— Predsednik: Anton Boltit; B. D. 2, Johnstown, Pa.; blagajnik: I^ovrenc Kranjc, bos 451, Conemaugh, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldne pri sobratu Franc Priatavec ' Bon Air, Ps. "•loga","itev. 80, Philadelphis, Pa. Predsednik: Ivan Petan, 2538 Ha Imun St.; tajnik; Mihael Omerxu, 2723 E. Huntington St.; blagajnik: Josip Ko-šole, 2555 Salmon St. Vsi v Phtladel 1 phia, Pa. Seja vaako prvo nedeljo v äk mesecu. "Prvi maj", itv. 81, Bishop, pa. Predsednik: Franc Gregori*, b. 352 Ce eil, Pa.; taj. Mihael Kotevar, Ceeil, Pa. b. 92; Blagajnik: Ivan Zupau«it, McDonald, Pa. b. 185, B. D. 2. — Seja vsaka tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zu-pautit. OPOMBA: Tajnike tistih druitev, ki zapazijo ksko pmoto, istotsko. tistih, katerih druitveno porotilo je pomanjkljivo, prosim, da mi nemudoma spo-rote, da se nedostatki v imeniku ko ki izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom LOUI8 BAVDEK. gL tajnik 8 D. P Z. NAZNANILO. Pittaburgh, Pa. Drufitvo "Skala," je za leto 1916 izvolilo sledeči odbor: Predsednik; Anton Horvat, 531 Sus-nion St. N. S. Pittsburgh; pod-predsednik, A. Dolmovič; tajnik Hlaž Novak, «568 Rowan St. Pittsburgh, Pa.; blagajnik Frank Vil-•har, 828 Lockhard St. W. S. Pittsburgh, Pa.; zapisnikar: Frank kolan; nadzorni odbor: Josef Moška in John Rednak. Tajnik. Društva v Clevelandu, pozor!' Na priporočilo posebnega odseka drufitva Naprej itov. 5 S. N. p. J. in po sklepu seje pripravljalnega odbora za Slovenski Narodni Dom v Clevelandu se tem potom sklicuje posebna seja društvenih uradnikov zadnjo nedeljo meseca januarja ob 2. popoldne v dvorani John Gr-dina. Navzoči naj bodo predsedniki, tajniki in blagajniki vseh društev. Posebno sc vabijo uradniki društev, ki so se zavezala postati član Doma po zadnjem zborovanju 1. 1914. Na sporedu je poročilo pripravljalnega odbora (inkorporator-jev), govori o Doni^u in splošen razgovor za boljšo agitacijo. Potem začnemo z aktivnim dolom. Naj noben uradnik nc manjka, kor bo shod važnega pomena za naselbino. Pripravljalni odbor. b. Irt7; taj.: Fr. Indof; blagajnik: Ma-1 - tevž Podbevšek. Vsi v Fitz Henry, I INICIJATIVA IN PREDLOG Pa., box 106.—Seja vsako prvo nedeljo ' od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. "Slovenska Cvetljica", itev. 76, A- damsburg, Pa. — Predsednik Josip Je-lovtan, Adamsburgh, Pa.: tajnik: Frank Sein'ur, box 70, Adamsmburg, Pa.; blagajnik: Frank Golobit, R. F. D. 2, Greenburg, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo v mesecu. "Severni Premogar", itev 77. Superior, Wyo.—Predsednik: Ivan GlinAek, b. 129; tajnik: Ivan ft|>es, h. 129: blagajnik: Andrej Kokal, b. 129; vsi v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne. "Slovenija", štev. 78, Miller Run, Pa. — Predsednik Marko Magdit; taj nik: Josip Gatnik; blagajnik: Jožef Opa ra. Vsi box 25, Reitz, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Jakob Radman. "Bonairskl Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa. — Predsednik: Anton Jakobe, Johnstown, Pa.; tajnik: Ivan Bizjak, društva "Delavec" štev. 51 S. D. % P. Z. v Cleveland, O. Cleveland, O. Na rodni seji dno 9. t. m. jo društvo soglasno sklenilo, da se objavi spodaj navedeni predlog v glasilu S. I). P. Z. 1.) Predlog, da naj bi so vršila prihodnja konvencija S. D. P. Z. v mostu Lorain, O. 2.) Ako zgoraj navedeni predlog propade, da so vrši konvencija (po sklopu zadnjo konvencije), v Pittaburgh, Pa., potom pa apeliramo na članstvo S. I). P. Z., da so no vrši na Buttler Stroot, in sicer iz sledečih razlogov: Minulo jesen v mesecu soptem- Celoletni račun J. S. Z. od 1. )an. do 31. dec. 1915. DOHODKI: I e *l_ m e A C Januar . Februar Marc . April . Maj . . Junij . Julij . . Avgust November December Skupaj........ ♦ :i*9.40 \i 254.07 317.00 rm ' 381.80 315.80 325.20 362.65 422.84 334.72 327.58 320.32 415.65 4,167.03 I * • jt .Ž « HM S 9 C ~T.20~ 1.06 2.42 2.45 3.19 .98 .8rt 4.38 .54 2.35 2.57 6.89 27.39 > « n s = Ji O * N $ 180.35 30.95 4.05 31.20 26.00 1.00 15.50 289.05 8.50 4.88 I s.-, 5.70 6.75 1.75 16.50 4.00 6.33 3.00 24.19 5.00 89.45 a IM 3 k * s. ■z 2.10 6.50 5.12 2.80 1.94 1.60 2.00 5.25 1.10 12.67 4.74 1.40 47.22 • -I .m ' i « 2 ..t $ —.— • 10.00 42.40 44.07 32.30 lfi.00 4.00 118.77 * «s a — $ —.— > 2» irTorT c Srn !.„ ¿r K 5 § 100.80 25.00 I 100.80 $ —.— n » c — v 3 £ X u. o s m äi et a s JC cc $ —.— $ — $ 202.78 |$ 7.21 |$ 817.54 202.78 4.97 4.10 24.05 48.28 26.48 25.38 .16 9.00 148.67 311.53 335.54 416.80 407.16 382.01 424.41 480.54 .174.99 387.98 452.72 455.94 5,247.16 IZDATKI: Vabilo na veselico katero priredi Društvo "Bonairski, Slovenci", itev. 7». S. D. P. Z. dne 29. januarja v svojem lastnem domu v Bon Air, Pa. Pričetek točno ob 6 zvečer. Tem potem uljudno vabimo vs« rojak« in rojakinj« is Bon Air, Pa. in okolic«, da se «U« v«s«lic« ud«l«i«. Za vsestransko postrežbo bode preskrbljeno. , ODBOR. 1915 Januar . . . Februar . . Marc . . .. April . . .. Maj..... Junij . . .. Julij..... Avgust . . . Heptember , Oktober . . November . December . Skupaj « N o .M S JC - 5 et a t « ce ~ $ 172.10 126.60 158.50 191.10 173.13 161.70 1.19.87 194.14 109 17 162.97 145.55 222.65 _ « = jt o * |f 276.20 94.25 .83 30 95.55 110.40 81.08 154.75 131.70 96.10 82.80 i 80.00 119.20 2,007.48 ¡1,405.33 12.44 12.21 10.40 15.00 15.00 11.95 11.00 12.00 12.45 8.00 10.00 19J4 1 »!> 59 .3, c 513 1 £ Ä « < S-3 6.18 12.00 20.00 1.60 ► 63.06 50.00 19.00 25.00 4.00 = Ji i Is M 3 ^S p.st 3 « E u 0/ o 12 4 o 29 199.84 5 18 5 40 30. 150 50 60 47 .70 .45 28 .10 69 35 51 t —. i! 10 1.50 32 34 00' .60 $ —.— a 5 «•2 15.00 15.00 I 62.50 24.00 30.00 50.05 18.00 17.90 40.00 62.00 37.19 30.00 30.00 401.64 6.25 3 O « -5 d ^ = •rt — ® « " S M ^ £ « » t- es —« ç c ±r c e « s ^ X n m — «s. -7 k. î s 40.29 <2 M X 44.41 j 31.45 Skupaj dohodkov Hkupaj izdatkov I 6.25 j 40.29 ...........$5,247.16 ..........4,614.36 75.86 25.00 50.00 25.00 I 60.90 4.19 1 00 2.60 3.70 18.25 5.93 11 oo 600 .30 II 52.97 591.67 318.97 302.40 405.97 317.48 311.41 360.37 453.85 398.30 315.06 381.24 457.04 4.fl 14.36 Blagajna 31. decembra 1915.............................$ 632.80 Tsjnlitvo J. 8. Z. bru se je vršilo glavno zborovanje Slov. Nar. Pod. Jednote v i-stem mestu in sicer v prostorih K. S. Doma na Buttler St. Nekateri g. delegatje in tudi člani naše podporne organizacije so bili na omenjeni ulici v Pitts-burghu nekaterim nedobro došli, ker so jim grozili s kamenjem in so celo enega člana zadeli s kamnom, da se je moral z ulice odstraniti. In vsled tega marsikdo smatra mesto Pittsburgh za nepriljubljeno, posebno tujim nepoznanim gostom. Vaa ona društva S> D. P. Z., ki se strinjajo z zgoraj navedenim predlogom, naj takoj obveste glavnega tajnika in mu odpošljejo rezultat odglasovanja, da se potem še vse pravočasno ukrene, ker prihodnja konvencija S. D. P. Z., se ima vršiti prvi pondeljek v mesecu majniku tega leta. V Cleveland, O. januar 9. 1916. Društveni pečat. Predsednik Mihael Lukner. Tajnik Edward Branisel. Blagajnik John Zaletci. fM»MlM»lMt»MMIMM» < > Siran Kja i j ►eeeeeeseeeeeseseeeaessss' ¡ NAZNANILO. Lloydell, Pa. Naznanja se članom in članicam MZavedni Slovenec", štev. 4 S. D. P. Z., da se zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu in sicer ob 2 uri popoldan. Prihodnja seja se vrši dne 6. februarja. Pridite vsi! Geo. Jakopin, tajnik. 0 belem dnevu sredi mesta je bil v soboto v Chicagi ustreljen neki policist. Ubijalec je pred tem oplenil banko. — Thompson je imenoval prejšnjega agenta stavkokazov llunta za načelnika detektivov, da izžene "erboke" iz mesta. Zločinci pa kažejo, da jih je vsak dan več in vsak dan so predrznejši. Kljub Iluntu in Thompsonu. Pri Allis, Wis., sta v soboto trčila dva vlaka ; v Chicago vozeči vlak železnice Chicago and Northwestern je zadel v zadnji del vlaka, ki je peljal v Madison. Štiri osebe so resiio, mnogo jih je lahko ranjenih. Pri Hartford. Conn., je predmesten vlak železnice N. Y., N. H. & 11. R. R. pri "Tin Bridge" ^ povozil dve ženski do smrti. Tretja je komaj ušla. To je slavna varnost ameriških železnic. e V Galvestonskem kanalu v Texasu je v četrtek zadel petrolej-ski parnik "Charles E. llarwood" v ladjico "J. B. 16". Kapitan Edward P. Royes od zdravstvenega zbora in trije vojaki obrežne artilerije so utonili. • Vse večje družbe, za katere kopljejo delavci železno rudo v Minnesoti in v Miehiganu, so dovolile delavcem poprečno 10 odstotkov zvišanja plač. To velja od I. februarja. Zvišanja bo deležnih okrog 22.000 rudarjev. • Vsi izdajatelji protiklerikalnega lista "Menace" so bili toženi, češ da so kršili poštne zakone. Tožba je obsegala šest točk in je zadela članek "Papež, glavar belih - za-sužnjevalcev m veliki duhovnik spletkarstva". Porota v Joplin, Mo., je vse obtožence oprostila in občinstvo jim je priredilo viharne ovacije. Avstrijska vlada nič ne ve. kdo da je torpediral "Perzijo". Vraga bo katera vlada "vedela", dokler je prepričana, da se ji ne more dokazati! Z novim letom je prišel v državi Illinois v veljavo zakon za podporo slepcev. Zakon nalaga vsem okrajem dolžnost, da prispevajo za življenje slepcev. Vsak moški slepec nad £1 leti in vsaka slepa ženska nad 18 leti mora dobiti 150 dolarjev na leto. Zakon je pozabil nekaj važnega, namreč poučiti slepce, kako se inore s 150 dolarji na leto živeti. Roosevelt vendar ne bo kandidiral. Ne na progresivnem, ne na republičanskem listku. Pri pro-gresivcih namreč sploh ni nobene \ nade na uspeh ; republikanci se pa z Rooseveltovim imenom ne upajo nič opraviti. Smola. e Če bi si vsakdo lahko prikrojil socializem po svoje, bi prišli iz znanosti zopet nazaj v utopijo. ČLANOM J. S. Z ! Član, ki zapusti kraj ali ieli prestopiti v istem kraju v drug klub, mora to naznaniti na klubo-vi aeji in poskrbeti, da mu klubov tajnik izpolni na zadnji strani članske knjižice " transier record.'' V tem slučaju mora poravnati tudi vse tekoče prispevke vitevši mesec, ko prestopi. To je potrebno radi točne j ie kontrole nad člani. TAJNIŠTVO J. S Z. TAJNIKOM J. S. Z. NA ZNANJE Tajniki klubov dobe v kratkem glasovnice za glasovanje o predlogu za odbor, ki naj stopi v sporazum za spojen je S. L. P. s S. P. in za volitev kandidatov za predsedniško kampanjo, izvrševalnega odbora stranke in za tajnika skupne stranke. Rezultat je poslati, kakor je na-značeno na glasovnicah, v določenem roku v kraj, od koder so bi-le poslane. Na glavni stan ni pošiljati glasovnic. Tajništvo J. S. Z. REZULTAT GLASOVANJA. Članstvo S. P. jč pred kratkim glasovalo o dveh vprašanjih: 1. Če naj odpade konvencija skupne stranke, ki bi se morala vršiti letos in če naj eksekutiva stranke izdela platformo za volitve; 2. Če naj se odpravi informacijski urad v glavnem stanu stranke? Na prvo vprašanje je velika večina odgovorila "da," na drugo pa "ne." Konvencije torej letos ne bo in eksekutiva izdela platformo, ki pojde na splošno glasovanje. Informativni urad ostane. VABILO NA DEBATO. Chicago, Ul. Jugoslovanski socialistični klub štev. l.v Chicagi naznanja: Po klubovem sklepu se je zadnji petek pričela debata o oboroževalnem pripravljanju. Ker je imel klub ta dan svojo redno sejo, so mogli po referatu poročevalca sodruga Kristana govoriti le še sodrugi Jože Zavertnik st., Žikič in Polovina. Ob 12. ponoči se je seja zaključila s sklepom, da Se debata nadaljuje v petek, 28. januarja, in sicer v prostorih "Radničke Straže," 1944 S. Rac i ne Ave. Pravico, da se udeleže debate, imajo vsi člani Jugoslovanske socialistične zveze; sicer je pa javna in so lahko tudi drugi rojaki navzoči, ako se zanimajo -za to vele-važno vprašanje. Poročilo se pač ne bo moglo ponavljati. Toda referent je predložil "Izjavo," ki obsega sintezo njegovih izvajanj, in informira \sakega, kdor se želi udeležiti debate.. To izjavo najdejo čitatelji v današnji številki "Proletarea" na 5. strani. Nanjo upozarjamo tudi ostale klube in njih člane in jim priporočamo, da se zanimajo za ta predmet. V klubu je bilo namreč že priporočeno od ene strani, da naj se sprejme predložena "Izjava" in predloži eksekutivi Jugoslovanske Socialistične Zveze, da se bavi z njo; z druge strani je bilo pa sugerirano, naj se prevede "Izjava" v angleščino in poda skupni stranki kot iniciativen predlog našega kluba. Nobena sugestija sicer še ni dobila oblike predloga in se ni o njej glasovalo; toda po dosedanjem poteku debate je zelo verjetno, da se to zgodi in lahko je mogoče, da se bodo vsi naši klubi tedaj morali bn vit i s predmetom. Vsekakor jim bo to olajšano, če se že sedaj zanimajo za našo debato. Vsi sodrugi in rojaki v Chicagi m okolici so pa še enkrat vabljeni na sestanek v petek, ko se debata nadaljuje. S socialističnim pozdravom Filip Godina, tajnik. VABILO NA SHOD. Herminie, No. 2., PA. Jugoslovanski socialistični klub št. 63 v Herminie No. 2., Pa., priredi dne 13. februarja javen shod v Slov. Del. Domu na Herminie No. 1. Začetek ob 2. popoldne. Govornik bo sodrug Etbin Kristan iz Chicago, in sicer bo govoril o Jugoslovanski akademiji v Ameriki in o bivstvu socializma. Sklicujoči klub vabi-na ta zanimivi shoil vsa v bližini se nahajajoča društva S. N. P. .1., nadalje društva, spadajoča k S. S. P. Z., k S. D. P. in P. D., društva S. 1). P. Z. in vse slovensko občinstvo sploh. Predmet, o katerem se bo razpravljalo na shodu, je važen, in za vsakega rojaku je koristno, če se pouči, kaj se namerava z Ju-gosl. Akademijo, da si more potem napraviti pravo aodho. Vsem tovarišem delavcem kličemo: Dobro došli! Na svidenje! Za soc. klub št. 63 „ John Trčelj, tajnik. PROŠNJA DO člTATELJEV. Intercollegiate Socialist Society je s posebnim odborom Socialistične stranke na delu, da študira zadružno gibanje v Zedinjenih državah. Vse naše čitatelje prosi omenjeno društvo, da bi mu pomagali na ta način, da mu pošljejo podatke, imena, naslove in eventualno druge podrobnosti znanih jim zadrug, bodisi konsumnih, produktivnih ali pa drugih. Naslov je: Intercollegiate Socialist Society, Educational Bulding, 70 Fifth A-venue, New York City. Čitatelji, ki imajo take podatke, jih pa tudi lahko pošljejo našemu uredništvu, ki poskrbi, da pridejo omenjenemu društ vu v Toke. Pittsburgh, Pa. Jugosl. Soc. Zveze klub št. 131 ie za leto 1916 izvolil sledeči odbor: Tajnik: Blaž Novak- 6568 Ro wan St. organizator: Victor F. Nery, blagajnik Frank Alič; knjižničar: Anton Cankar; zapisnikar Frank Cerer; nadzorni odbor: Leopold Skerl, John Voroga in Frank Starman; zastopniki v County Committee: Bartol Florentin in Anton Horvat. Godbeni odbor: Predsednik: Frank Cerer 4955 Plunuiier St. ; podpredsednik : M. Kneževič; tajnik in blagajnik John Va roga 4955 Plum-mer St. Nadzorni odbor: Bartol Fiorentin, V. F. Nery in John Rednak. Mesečne seje se vrše vsako 2. in 4. nedeljo dopoldne ob 9. v Kranjsko Slovenskem Domu na 57ti in Butler cesti. Blaž Novak tajnik. Redley, Kansas. Po sklepu zadnje skupne konference Jug. socialističnih klubov v Crawford Co., drž. Kans. se bo vršila prihodnja konferenca dne 6. februarja 1916. v Franklin, Kans. točno ob 2. popoldan. Torej se uljudno vabijo sodrugi in so-družice, da se udeleže te skupne seje, na kateri bodo tiste točke pe-šene, katere so zaostale na zadnji konferenci. Sodrugi in sodružiee, če hočemo svoje ideje stvarno rešiti, je naša dolžnost, da se udeležujemo skupnih sej. Nemogoče je posameznim sodrugom kaj rešiti, če pa pridemo v večini skupaj je pa gotovo rešeno, za kar se bomo zavzeli. Torej na svidenje dne 6. februarja! John Goršek. Bellaire, Ohio. J. S. U. št. >159 Bellaire, O., poziva vse bližnje socialistične klube na skupno sejo dne 30. januarja 1916. ob 11. dopoldne v Italijansko dvorano. Sodrugi iz Neffs, Glcncoe, Brid-geporf, Steubenville in Mavnard so vabljeni, da pošljejo svoje zastopnike na to važno sejo. Anton Skoda, začasni tajnik. VABILO NA VESELICO. kateri priredi socialistični klub it. 41 v Clinton, Ind., 29. januarja v dvorani Kari Mosk na 7. ulici. Igrala bode mestna godba. Vstopnina za moške 15c. Začetek točno ob 7 zvečer. K obilni vdeležbi vabi odbor. POZOR. Ako ima kdo na roki še kaj "Koledarjev" in jih ne more razprodati, naj jih nemudoma noši je nazaj na Proletarea, ker jih potrebujemo. Ob enem tudi prosimo vse tiste, kateri so zadnji čas naročili "Koledarje"!, da naj nekoliko potrpe. Ako dobimo nazaj kaj koledarjev, jim jih bomo odposlali, v nasprotnem slučaju pa vrnili denar. Upravniitvo. Ali kašljate? Ako ka&ljate, odpravite vaš kašelj T To lahko storite, ako vzamete V «dno je k. sijal. "Hudo Mm H pratiladll. ter «en vedno k*llj»l." pi le Ur. W. tt oluMjrn. \V«ir-toa. W. V» ", Id kttdar acin pil mrtlo *i*l»). u) pust*li n» peti i bul) It udi, ln kar Min dol«i v tovarni pri ftilui vruCinl, »«m n»un»l piti veliko v uit«. £lt*l m* in o Se-v«ruv«m 11*1/»mu x* IMJu t» in ko M>in pum bil «no urno Btekkinioo ** Sto )« k*fc*lj popolnoma pruuehai In w*i*J mui * tek ter ga imejte vedno pri roki »ko»i celo leto. Balsam for Lungs i (Severov Balzam za pljuča) ob pravem Času. Poskusite ga zoper kašelj, prehlad, hripavost, vnetje sapnika, davice ali oslovski kašelj. Je namenjen za otroke in za odrasle. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA S Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC O SM BROAD STRKT TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. i VAŽNO ZA ČLANE J. 8. Z. Poročilo o razpečanih znamkah J. S. Z. v Decembru 1915 Država Mesto Ark. Huntington..... " Ft. Smith...... Cal. Ind.' Hartfort...... Arir. Globe ......... San Francisco . . Clinton ..............18 " Gary..........- 50 Iowa Carney..................20 111. La Salle................43 " Staunton ..............15 " Spfingfield ..........40 " Chicago 1............25 " Nokomis..............40 " Dorrisville ..........9 44 Chicago 6...... 100 Kan«. W. Mineral..........14 44 Breezy Hill Sta. . 40 44 Carona ................13 44 Skidmore..............14 44 Frontenac............8 44 Gros« ..................11 44 Dunkirk ..............9 ,4 Ringo ..................30 44 Franklin ..............25 44 Stone City ..... 9 Mont. Klein ....................51 44 Red Lodge ..... 10 44 Bear Creek..........25 Minn. Virginia ..............28 44 Chisholm ..............12 Mich. Detroit 61............50 E c «s E 6 0 5} N c E £ — c í? J? N ¿5 O 23 . . 41 . . 20 .. .. 14 . . 40 .. .. RAZDELJENO: ■v o X o Û 3 • O 0 1 O 10 6 10 44 Detroit 114 ____ Mo. St. Louis 14..... Ore. Portland ....... Ohio Steubenville .... 44 Cleveland 71.... 44 Cleveland 27____ 44 Youngstown 18. . 44 Youngstown 62.. 44 Neffs .......... 44 Steubenville____ 44 Bellaire........ 44 Glencoe........ N. S. Pittsburgh.. Ellsworth....... Dunlo ......... Farrell ........ Primrose ...... Ambridge...... Ci Pa. Forest City Browndale 25 100 10 20 80 20 40 18 13 25 33 14 200 60 5 30 6 30 4 6 Pittsburgh ..... 10 2 W. Newton..... 8 ... Woodlawn ...... 20 Fitz Henry ... Conemaugh . . Sygan ....... McKees Rocks. l^arge ....... Willock...... Brownsdale .... 5 Clairton ........ 20 20 20 20 20 19 9 44 New Brighton . . . 44 Dunlo ......... 44 Adamsburgh .... 44 McKees Port____ 44 Reading ....... Wis. W. Allis....... 44 Milwaukee ..... 44 Kenosha 137____ 44 Kenosha 11..... Wyo. Rock Springs . . . 44 Cumberland .... Jos. PuSkarich, org. 100 Ana Skrtich, Woodlawn, Pa.............. Ms Fabianich, org. 19. . Mart Rmdan, org. 11.. . J. Markovich, org. 77. ._ Skupaj........ 30 30 44 20 16 30 54 10 no 26 11 6. ' 8. 4. 2. 8. 3. 10. 4 8. 3. 8. 5. 8. 1. 20. 2. 8. 2. 2. 1 2. 1. 6. 5. 1 11, 2. 5. 6. 2. 10. 5. 20. 2. 4 16. 4. ' 8. 3. 2. 5. 6. 4 42. 12. 1. 6. 1. 8. 1. 2. 1. 4 4. 5. 4 4 3 2. 1. 4 6. 6. 8. 4 3, 6. 10. 2. 10. 5. 2. 3. 12. 5. 3. 2074 18 10 $256 Znamk na roki dne 1. decembra. . . . Dobljenih od gl. stana.......... 90 20 10 80 00 60 00 00 60 00 00 00 20 80 00 80 00 84 80 60 20 80 75 40 80 21 00 00 16 64 00 00 00 00 00 50 00 00 70 60 00 95 80 00 00 00 00 20 75 80 20 00 64 00 00 55 00 00 80 00 00 00 75 00 80 00 20 00 80 00 00 60 20 00 50 00 00 80 84 $ 4.20 $ 4.20 .70 .70 2.00 2.00 3.40 1.00 3.40 1.00 13.60 13.60 8.65 4.30 2.ÓÓ 3.75 5.00 .50 8.65 4.30 2.80 3.75 5.00 .50 13.15 13.15 32.40 32.40 7.20 7.20 1.85 1.85 $103.70 $104.50 ........ 3.65 ......... 2000 N C/2 $ 4.50 4.10 2.10 ' 1.40 4.00 1.80 5.00 2.00 4.30 1.50 4.00 2.50 4.20 .90 10.00 1.40 4.00 1.54 1.40 .80 1.10 .90 3.75 2.90 .90 6.11 1.00 2.60 2.80 1.20 5.00 2.50 16.10 1.00 2.00 8.50 2.00 4.00 1.90 1.30 2.50 3.65 3.40 22.00 6.00 .50 3.00 .60 5.75 .40 .60 1.00 .84 2.00 2.00 3.56 2.00 2.00 1.90 1.50 .50 2.00 3.76 3.00 4.40 2.00 1.60 3.00 5.40 1.00 5.00 3.00 1.10 3.00 12.50 5.00 3.00 _.80 $248.64 Razpečanih v decembru 2365 2074 Na roki dne 31. decembra................... 291 Izjemnih znamk na roki dne 1. decembra...... 301 Dano klubom............................... 18 Na roki dne 31 decembra............. Dualnih znam na roki dne 1. decembra. Dano klubom........................ 283 109 10 Na roki dne 31. decembra ................ 99 Tajniitvo J. S. Z. Fond ca ivttno tiskarno Redni prispevki v decembru................ $103.70 Jo«. Puškarich. org. it. 100, Ellsworth, Pa..... 3.00 Ana Skrtich, Woodlawn, Pa................ 12.50 Oddano blagajniku tega fonda............. $119.20 Fond sa kampanjo. Nace žlemberger, org. it. 2. Glencoe, O....... $ 2.00 Jno. JarnOvich, org. 107, Huntington, Ark. ... 2.00 Oddano tajniku skupne stranke............ 4.00 Tajniitvo J. S. Z. Olasom izida splošnega glasovanja članstva J. 8. Z., se vrii v juliju 1916. naš zbor. Datum in kraj obdržavanja zbora se nazna ni pozneje. Vsled tega sklepa plačajo Člani J. S. Z. s januarjem 1916 tekom 10 mesecev—to je do konca oktobra istega leta—po 6o več mesečnih prispevkov za pokritje stroškov zbora. Z januarjem bodo torej mesečni prispevki za svežo 25c od člana. To naj člani in krajevni tajniki J. S. Z. vzamejo na znanje, da ne bo nepotrebnih reklamacij. TAJNIŠTVO J. S. Z. Ena najboljših socialističnih revij v angleškem jeziku v Ameri-d je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhajs mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, 111. A LOUIS RABSEL moderno urejen nalun 11 460 6RAID HE., KEIOSNA, VI Telefon 119» Moderno urejena gostilna VILLAGE INN • prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno ielsnl» ške postaje, Lyons, UL Telefonska fttev.: 224 m. Dr. Richter's Pain Eipelltr ta revmatična balerine. ta bolečina otrpnelostl olrla por ln mirt« Pravi te dobi le v zavitku, kot vam kale ta slika. Na vzemite ga, aka nima na zavitka naie trine Isaake i Sidro. 25 in 50 eentov v vfceh lekarnah, a** pa naročite «i ravnost od F. Ad. Richter t ti. 74-80 Washington Street, New York, N. 1. CARL STROVER Attorney at Law Zisfipa m vseh stittih. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009 133 WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Tslsfon : Main 3999 Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik ta notranja Selsen! in ranecalnik. •ndravaüka praiakava brstpiaèae—jum ia4i je 1s sdravila 192« Blue Irtan« ▲va., Okie ago. U redu je ad 1 de I pol.; ad 7 de • svsèsr. isvea Ckài Uveli bal siki naj piieje slevsaaka J. A. FISCHER Buffet Ima aa raepelage vsakovrstno ftvs vina, —Ska, L t 4. Iavrstni pro«tor sa ekrepéUe. 17S# W. SStk St., Chica«*, Dl Tel. Lawadale 17S1 Socialistične slike in karti. "Piramida kapitalizma", • alo-venskim, hrvatskim in anglsikim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji itrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" s snglei kim napisom. Cene sliksm so 1 komsd 19s; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2el 1 to ca t 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plsčamo mi za rta kraje sveta. . INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St., Olsvsland. Obla. MODERNA KNIOO VEZNICA Okusno, hitro in trpeino dela zs privatnike in druitva. Sprt J» mamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroja Klal» osne in poltena poatreCba. (Adver.) BRATJE HOLAH, 1633 Bite Island Ara, OD JEKLARSKEGA TRUSTA. Kinačni odsek lTnited^» States Steel Company je valod ugodnega razvoja jeklarske iu železne industrije sklenil zvišati plače neiz-učenega delavstva za povprečno deset odstotkov. Ostalim delavcem hc zvišajo plače po sposobnosti. Vsega skupaj zadene ta regulacija okrog 240.000 delavcev. Letno izplačilo se zviša za okroglih 15 miljonov dolarjev. Iz Garyjevega poročila povzamemo, da je bilo leta 1914 v raznih podjetjih jeklarskega trusta zaposlenih 162.400 delavcev, medtem ko jih je bilo prej 229.000. Torej je bilo leto 1914. najslabše za delavce in za trust. Povprečna plača uslužbencev je takrat znašala $2.88 na dan, za 3c več kakor leto pred tem. Na mezdah se je izplačalo $162,380.000 proti $207,-000.000 leta 1913. Vpoštevati je seveda treba, da so razlike med povprečno pa najvišjo in najnižjo plačo zelo znatne. Zanimivejše bo poročilo za leto 1915. _ Razgovor preko Amerike. Poveljniški ladji atlantiškega in pacifiškega brodovja sta bili dne 10. t. m. v brezžični zvezi čez daljavo 2500 milj vmes ležeče suhe zemlje. Vojna ladja "Wyoming" je naznanila mornariškemu department^ da so bila poročila z brezžičnim brzojavom, z l>ojno ladjo "San Diego", ki se nahaja v Guayamas v Mehiki, zelo jasna in razločna. Nenavadno ugodnim vremenskim razmeram se je zahvaliti, da se je ta pokus posrečil, ki ga prej še nikjer niso mogli doseči na take daljave med dvema parnikoma. Tudi aparati, ki so jih na teh ameriških bojnih ladjah izboljšali pred kratkim, so mnog«» k temu pripomogli. Halpin obsojen v ječo. Bivši detektivski kapitan John J. llalpin iz Chieage je zadnji teden končno izvedel svojo usodo. Po dolgem procesu ga je porota že pred novim letom spoznala krivega podkupljivosti in zlorabije-nja svojega urada; sedaj mu je sodnik Baldwin naznanil kazen: Eno do pet let ječe v državni kaz-nilunici v Joliet. Halpina kakor o-stale policiste, ki so bili že pred njim obsojeni, je pokopala bitka na Randolph Street, v kateri je bil ranjen znani "Barney" Bert-sche, nekdanji posredovalec med •zločinci in policijo. Bertsehe je takrat spoznal, da ga mislijo policisti spraviti na drugi svet, ker ve preveč o njihovih posli-h, pa je izigral drugo karto in povedal državnemu pravdniku Hoynu vse, kar mu je . bilo znano o tajni praksi policije. Začela se je potem velika preiskava in naposled je bilo postavljenih več višjih in nižjih policistov pred sodišče. Zadnji med njimi je bil Halpin. Vzroki zločina in prostitucije. Ulinoiška legislatura je pred dolgim časom izvolila komisijo s podguvernerjem O' llara na čelu, da je preiskovala vzroke zločinov in nemoralnosti. Sedaj je O' Hara predložil legislaturi 479 strani obsegajoče poročilo o rezultatih preiskave, ki prihaja do zaključka, da je zločinov, zlasti pa prostitucije največ kriva revščina. Zato zahteva poročilo, da se zakonito določi $8 minimalne tedenske plače za dekleta. Razun tega priporoča komisiji: Obširnejše zakono-dajstvo za uredbo socialnih razmer; zboljšanje položaja služkinj; ureditev hiš za zapeljane ženske; \cč pouka za ročna dela; odstranitev kazni za zapeljane ženske; registriranje fantov in deklet, vposlenih pri delu; prepoved podrobnega opisovanja nemoralnih škandalov v časopisih; državno komisijo za pospeševanje telovadbe, — Komisija je začela s svojim delom avgusta 1913. in je preis-vala največ razmer v Chieagi. Eastland. V petek dopoldne se je v Grand Rapids, Mich., pričel pred zveznim distriktnim sodiščem proces proti šestim osebam, ki so obdol-žene, da so zakrivile katastrofo izletniške ladje "Eastland" na chikaški reki. Obtoženi so: W. 11. Hull in G. T. Arnold od Chicago and St. Joseph Steamship Co.; Harry Pederson, kapitan ladje, Joseph Erickson, inženir lia ladji/ oba iz Benton Harbor; Robert Reid in Ch. Eeklis, vladna inšpektorja iz Grand Haven. Obtoženci so našli za svoj zagovor novo precej čudno metodo. Dobili so priče, ki trdijo, da je v chicaški reki mnogo hlodov, ki so zakrivili, da se je ladja prevrnila. Bivši lučni načelnik v Chicagi, kapitan Walter Scott, pa še dodaja, da je ostalo izza zgradbe tunela na La Salle Street mnogo velikih kosov granita v reki, ob katere je ladja zadela. Nesrečo je po njegovem zakrivilo mesto Chicago in zunanji vplivi. Kapitan Scott je le pozabil, da je bil kot načelnik luke ravno on za to odgovoren, da se odstrani vse, kar bi moglo biti nevarno plovbi, in distriktni pravdnik Clyde pravi, da je priča s to izpovedjo najbolj samega sebe obremenil. Sicer pa ne verjame, da je iskati vzroke nesreče tam, ampak da so jo zakrivili tisti, ki so bili odgovorni za ladjo. Begunci iz kaznilnice. V sredo ponoči je 24 kaznjencev zbežalo z arkauzaške državne kaznilniške farme v Cummins, 65 milj od Little Rock. Ponoči na soboto so napadli železniško postajo v Moscow, Ark., 15 milj od Cuui-nirns, iu pokradli orožje in strelivo, ki je bilo nekemu ondotneuiu trgovcu poslano z železnim blagom. Ko se je to izvedelo, je šlo petdeset jetnišniških stražnikov za njimi na lov v sosedne gozdove. Imeli so nalog, da morajo biti Lee Blount, obsojen morilec, Blackie Williams in Charlie Owens, tudi morilca, vjeti živi ali pa mrtvi. Čim bi stražarji videli, da i-ma kdo izmed teh treh orožje v roki, naj bi streljali. Šest držav je razpisalo skupaj 15.000 dolarjev nagrade za tistega, kdor vja-me Blacke Willianisa, ki je baje eden najnevarnejših zločincev. Bil je član razbojniške tolpe Frank Miller — Wiliain La Trasse, in ima še 32 let odsedeti v ječi za neki umor v Kansasu. Do sobote so vjeli pet beguncev, ki so se vdali brez odpora. Zapatovci so razstrelili vlak. Bogati lastnik jam v mehiški državi Oaxaca, J. Trumbo, je v Ki Paso pripovedoval, da so pred par dnevi blizu Puebla baje pristaši Zapate pognali vlak z dina-mitom v zrak. Izmeti 24 potnikov se je baje le eden rešil. Ce je bil med žrtvami kakšen Amerikanec, ni znano. Trumbo je pravil: "Vlak, na katerega je bil storjen atentat, se je peljal ravno pred tistim, na katerega sem jaz sedel v glavnem mestu. Tudi na naš vlak so bandi-ti streljali, ne da bi bili koga zadeli". Rudniška nesreča. Iz Fayette City, Pa., poročajo: Nenavadna nesreča se je zgodila dne 24. t. m. v Apollo Mine, ki je last Pittsburgh Coal Comp. Ko so se delavci peljali na delo, je baje pesek na tiru zastavil motor, električna struja je pohitela skozi voz, zadela smodnik, ki so ga imeli za jamo s sabo, in povzročila strašno eksplozijo. Voznik Chas. Dol an in delavec Joseph Greenly sta nevarno, devetnajst drugih rudarjev je pa teško ranjenih. Boj stavkokazov. V East Chicago so delavci pri Edward Valve Comp. že nekaj časa v stavki in družba se trudi, da bi razbila štrajk s stavkokazi in pretepači. Zadnjič se je zgodilo, da so pripeljali zopet gručo takih gentlemanov, ki je naletela na drugo skupino podobnih junakov. Ker so pa eni druge imeli za stavkarje, so se začeli pretepati, da je pošteno tekla kri. Tudi revolverji so bili že v rokah, ali policija je prišla prezgodaj. Podjetniki so seveda hoteli zvaliti krivdo na štrajkarje in so zahtevali milico, katere pa doslej niso dobiti. Nesreča na cestni železnici. V pondeljek je vlak železnice Chicago, Mihvaukee and St. Paul pograbil voz chieaške cestne železnice na križišču Lawrence Ave. in N. Lamon Ave. Tri osebe so mrtve, 15 je ranjenih, med temi nekatere nevarno. Vbiti so: Vin-cent Gecan, železniški foreman, James Mallon, delavec na progi in kontraktor James Scannell, ki se je vozil na ponesrečenem vozu. železniško križišče ni zavarovano z ograjo. Plaz je zasul vlak. V državi Washington je povzročil plaz veliko nesrečo. Pred vlakom štev. 25, imenovanim "Cascade Limited" na Great Northern Line se je blizu Seattle, Wash., sesul plaz. Vlak se je zaradi t ciia ustavil in delavci so odkopavali sneg. Prav ko so dovršili to delo in je hotel vlak nadaljevati pot, se je utrgal drug, velik plaz in sesul ravno na vlak. Zadel je obedniški in en osebni voz ter vrgel oba v globočino. V St. Paul, Milili., kjer je predsedni-Itvo železnice, mislijo, da je 14 o-seb ubitih. Podobna nesreča se je zgodila skoraj ravno na tistem mestu leta 1910. Tedaj so začeli zidati varnostne ograje. Kakor je videti, jih niso zgradili, kakor bi bilo treba. Zboljšana mezda. Iz Allentown, Pa., poročajo: Dvatisoč nastavljencem v north-amptonski tovarni Atlas Portland Cement Comp. so bile zvišane plače za 7 do 10 odstotkov. Zboljšanje velja od 1. februarja. Ta družba ima cementne tovarne tudi v lludson, N. Y. in v Hannibal, Mo. Velik požar. Iz Passaic, N. «I., poročajo: Velik ogenj je tukaj uničil 11 poslopij, med njimi tudi Passaic Hotel in Opera «le Passaic. Petdeset dru-• « • \ t žin je ostalo brez pristresja. Škodo cenijo na četrt miljona dolarjev. Krojaška stavka. V Philadelphiji je izbruhnila stavka, pri kateri je udeleženih 6000 članov Ladies Garment Workers Union, večinoma deklet. Pogajanje zaradi zahtev se je razbilo, dasi so zahteve zelo skromne, namreč $6 minimalne tedenske plače za ženske iu za moške. Rusija militarizira delavce. Ruska vlada namerava predložiti dumi. predlogo, s katero se vojni minister pooblašča, da sme mobilizirati vso rusko industrijo ter postaviti delavce in drugo o-sohje pod vojne zakone. Odpravi naj se pravica za stavke. Avstrija je sprejela tak zakon še pred vojno. Torej se vendar Rusija lahko nauči še kaj reakcionarnega od kulturne Avstrije! Brzojavne žice in živali. Pri nas posedajo v.-asih cele vrste ptic na brzojavnih žicah; v naglem letu proti žicam se ubije jerebica, šoja in voga. V Indiji menijo opice, da ko žice in drogi njim postavljena pripraAa za telovadbo. Na Javi je opazoval nadzornik žic, da izkljujejo žolne velike luknje v trdi les drogov, najbrž v misli, da povzroča šumenje v drogu kaka žuželka. Na Norveškem oblože zasajene droge z ve-ikimi kamni. V nekem kraju so bili ti kamni vsako jutro odmeta-ni.. Oblast je iskala krivce in j'' nastavila stražo; prišel je medved, ki je pritiskal šape k drogu in godrnjaje razmetaval kamenje. Menil je, da šumi v drogu roj os in da pride do medu. Živ pokopan. V vasi Jeporovska na Ruskem so |>okopaii na vide* mrtvega krnita. Kmet se je zbudil ponoči ter je pričel strašno vpiti. Mimoidoči kmetje so čuli vpitje ter so mislili, da umrli kmet vsled grehov nima miru. Sklenili so, zabiti mu kol skozi truplo, a poj» ni pustil odpreti groba. Nato so kmetje šli k policiji. Med tem sta pretekla dva dneva. Ko je na večer dru-zega dne bil grob odprt, poka/al se je strašen prizor. Na truplu kmeta je bila rana pri rani, kate- re si je na videz mrtvi sam prizadel. Kmetovi lasje so bili popolnoma beli. Skozi na lahko nakopičeno zemljo nad krsto je zrak prišel v krsto in je tako živ zakopani kmet dva dni živel v strašnih mukah. Tudi Španija dela municijo. "Correo Espaniol" poroča iz Barzelone, da so tam pred kratkim opremili več tovarn, ki bodo izdelovale municijo za štirizvezo. Tudi izven Katalonije izdelujejo vojni materija!. V Mortagonu je tovarna, ki je izdelala že ndljone krogel za puške in pol miljona ročnih granat. Jones and Laughlin Steel Co. Ltd. naznanja, tla zviša delavcem plače poprečno za 10 do 15 odstotkov. Ta družba je največja neodvisna konkurentka jeklarskega trusta. • Zasedanje, illinoiške legislatu-re je zopet zaključeno. Tisti, ki so lani z veliko parado protestirali proti nedeljskemu zapiranju salonov, so pa zopet pozabili, da se razveljavi zakon le s tem, da se odpravi. N' Chicagi so nadzorniki zdravstvenega urada nenadoma obiskali 125 lekarn in konfiscirali mnogo zdravil. Pokazalo se je, da se prodajajo nešteta popačena zdravila, n. pr. aspirin, ki s»- je ob zadnji influenci močno potreboval; napis je bil pač "Pure aspirin", ali niti miligrama aspirina ni bilo v njeni. Pravijo, da j»» vsa dežela poplavljena s takimi "zdravili". - - Kaj je človeško zdravje T Da je le prof it! Pravo mnenje. Gospod Wililam Osler, sveto-znani angleški zdravnik, katerega ime s<> mnogokrat omenja v časnikih, jo izrekel sledeče: "Izvir jetike je odvisen tudi od prebave. Grenke pijače so velikokrat temu v pomoč. To je tudi po našem mišljenju najboljši nasvet in bi moralo biti vsakemu v poduk namreč, da pazi na t«», da črevesje in ž< lodec lahko prebavlja. Najboljši greneče zato je brezdvomno "Trinerjevo ameriško grenko zdravilno" vino, ktero je narejeno iz kalifornijskega rudeeega vina in zdravilnih zelišč. Jemljite ga pri izgubi teka, težavah po jedi, zabasanju in nje posledicah pri bolesti v želodcu in črevesju, pri na|>enjanju, pri nervoznosti, oslab ljenju in otožnosti. Uporabljajte zato Trinerjevo grenko ameriško zdravilo. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. .los. Triner, izdelovalec, 133$- 1339 So Ashland ave., Chicago, 111. • Mrzle roke in noge so dokaz nepravilnega pretekanja krvi. V takem slučaju morate jih mazati s Trrnerjevim Linimentom od spodaj navzgor. "Ameriških Družinskih Koledarjev" ni več. Vsi so razprodani. Ne pošll|a|te več naročnine za n|e. M. A. Weisskopf, M. D, Izkušen idravnik. Uradu je od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n« deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47«. 1801 8o. Ashland ara. Tel. residence: Lawndale 899€. Izvirno potrdilo r (ORIGINAL RECEIPT) ki nun ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. DANAŠNJE CENE: 10 K ................ $1 KM) K..............$13.30 20 K ................ $2.75 200 K .............. $27.50 30 K................ $4.15 400 K .............. $55.00 40 K ................ $5.50 500 K .............. $68.75 50 K ................ $6.90 1000 K ............. $137.00 ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hranilne uloge $4,687,208.83 Pišite nam v vasem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS. Janes F. Slepta. predsednik. Christian R. Walleck, I. podpreds. Emanuel Berauek, II. podpreds. Adolf J. Krasa, blagajnik. Kavialellskl odbor WcIumJ Zimmer, mMií Bmanuel Dr A «ton II tan k Sm Abel Dsvto J ««hit Kucik A. V. (¿«rincer John C. Ki Jim«! r. stSt>iM C. K WtlUek AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue Uland Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.00 nnPDTn- PondelJek in v četrtek do 8J zvečer, UUrnlU. vse druge dneve pa do 5J popoldan. lOO kron $13.30 10 K...............$1.40 20 K...............2.70 50 K...............6.65 100 K.............$13.30 200 K.............26.50 500 K.............66.50 Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2146-50 Blue Uland Avenue. Chicago, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni »»»»»»••♦♦»»♦•♦»••»••••♦♦♦»sg». J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., % 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. ¡ Naznanilo in priporočilo. S tem vljudno naznanjam vsem cenjenim odjemalcem, da sem se vsled naraščajočega prometa v moji trgovini, začetkom decembra t. 1. preselil iz Jolieta, 111., v CHICAGO, ILL., NA 1827 W. 22nd STREET. Da sera se preselil v večje mesto, ali razširil svojo obrt je jasen dokaz, da je A. Hor\vatov importiran kranjski brinjevec, slivovec in tropinovec v resnici dobra pijača, zato je tudi vsestransko priljubljen. Kdins slovenska importna tvrdka A. Horwat izdeluje iz kranjskih zelišč tudi Zdravilno grenko vino in Kranjski grenčec, ki prekaša vse druge, tevrstne pijače in je človeku v krepčanje ter zdravje. Jaz prodajam blago tudi ceneje, kakor katera' druga tvrdka, to pa zato, ker opravljam večinoma sam vse posle. j Cenjenim odjemalcem se še vnaprej toplo priporočam. Z velespoštovanjem A. H 0 R W A T, 1 1827 W. 22nd St., Chicago, HI. Stud do jedil. V lekarnah triners r ELIXIR BiTTTR-WlNE »..«n .ov« HORKE VÍN0 S-.. JOUPM T •»>"•*■ -, Cx.ç.rf, ni- Cena $1.00 Kaj je vzrok izgube slasti do jedil? Večkrat se pripeti, da na naenkrat zgubimo slast do jedi in da se nam celo studi. Zdi se kot bi narava sama zahtevala, da zmanjšamo jemanje jedil, ker jih ne moramo prebaviti. Oslabšani prebavni živci ne morejo več prebavljati kot navadno in zato se uprejo vzeti več. To znači, da potrebujejo pomoči, da zopet pričnejo svoje delovanje brez utrujenosti. Mi priporočamo Trinerjevo Ameriško prebavno Grenko Vino. Ta veleznana zmes bode najprvo izčistila notranje prebavne dele, jih ojačila in dala jim dovolj moči. Z guba slasti in stud do jedil se bode polagoma zgubil in vi boste zopet imeli ' slast do jedi, ojačen život in moč za misliti. Kakor hitro pripomočki za veselo življenje primanjkujejo, morali bi rabiti Trinerievo ameriško prebavno grenko vino spoznali boste začudeni, da je zelo koristno. Rabite ga tudi proti Nerodnosti po jedi zaprtju kislo ali grenko kolcanje riganje plin — ujed. Lahko ste gotovi, da Trinerjevo Ameriško prebavno grenko vino vam bode dalo pomoč. JOS. TRINER Izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicago, IU. Vsaka družina morala bi vedno imeti dobro zdravilo proti kaši ju pri rokah. Morali bi najraje imeti Triner'* Cough Sedativa katere ne vsebuje strupenih snovi, kot morfin in kloroform. Rabite proti kaši ju. bronkitam, zagrljenju, bolečinam v grlu i t. d. Cena 26c in 60c. Po pošti 35c in 60c.