Cist fafcaja od1 olcfobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 20. MARCA 1965 LETO XVIII. — ST. 22 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odboi odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Uspešne predvolilne priprave Evidentiranje kandidatov t kranjski občini je dobro uspelo. Oceno v politični aktivnosti v pripravah na volitve v zbor delovnih skupnosti pa. je podalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Za zbor delovnih skupnosti je bilo evidentiranih 150 predlogov, ki so jih podali sindikalne podružnice, zbori delovnih ljudi, politični aktivi ali posamezniki. Pri tem pa so sindikalne podruži-nice z občinskim sindikalnim svetom opravile svojo nalogo. Razen tega so bili kandidacijski zbori delovnih ljudi dobro obiskani. Volilna komisija, izvoljena pri ObO SZDL,, je prav tako uspešno opravila svoje poslanstvo. Ker pa se evidentiranje uveljavlja kot trajna naloga, bo volilna komisija še pred razpustom morala odločiti, kdo naj v času med volitvami zbira predloge. Zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah je bilo 73, razen tega še 35 v kmetijski podskupini. V kmetijski podskupini so bili proti pričakovanju zbori dobro obiskani in izvedeni. Zlasti so se izkazali kolektivi KZ »Sloga« Kranj, KZ Cerklje in Naklo. V delovni skupnosti se je zborov udeležilo okoli 11.000 volivcev, najbolje pa so ti zbori bili obiskani v Tekstilindusu VII, VI. in v Iskri II. Med kandidati je tudi 10 žensk. Predsedstvo je sklenilo predlagati delovnim organizacijam, da pred volitvami seznanijo volivce s predlaganimi kandidati . in jim tako olajšajo izbiro na volitvah. Izbira odbornikov pa je dokaj bogata. Dosedanjim 25 odbornikom namreč poteče mandat, potrjenih kandidatov za odbornike pa je kar 51. Od navedenih kandidatov jih 49 prvič kandidira za odbornika. D. K. Razprava o turizmu Peti kongres ZKS v Ljubljani Komunisti naj bodo še naprej vredni zaupanja 17. marca točno ob 9. uri dopoldne je sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Marinko otvoril V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Okoli 1200 delegatov im gostov prisostvuje kongresu, ki zaseda v osrednji dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Zatem, ko je tovariš Miiiha Marinko pozdravil predstavnika Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Veljka Vlahoviča, predstavnike centralnih komitejev ZK jugoslovanskih republik, deželnih komitejev komunistične partije Italije ,iu Avstrije, socialističnih strank in gibanj ter predstavnike slovenske kulturne gospodarske zveze v Italiji in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, so udeleženci kongresa z enorninutnim molkom počastili spomin, članov centralnega komiteja dr. Jožeta Potrča, Toma Brejca, Miloša Ledineka 1er 1357 članov ZKS, ki so med kongresoma umrli. Kongres je v imenu CK ZKJ in tovariša Tita pozdravil Voljko Vla-hovič in izrazil pirepričanje, da bo ta kongres močno prispeval k uresničitvi sklepov VIII. kongresa ZKJ. V nadaljevanju pozdravnega govora je Vlahovič med drugim poudaril, da smo na kongres prišli z bogatimi izkušnjami, pridobljenimi v zelo dinamičnem in vsestransko pomembnem obdobju razvoja Slovenije od zadnjega kongresa do danes. »•Osmi kongres nam je naložil,-« je dejal Vlahovič, -naj delo ZK presojamo na podlagi izkušnje in uspehov, predvsem pa naj odgovarjamo na vprašanja, koliko smo dosegli v prizadevanjih, da bo delovni človek odločal o lastnih delovnih razmerah, o delovnih sredstvih in delovnih uspehih. Kolikor bolj popoln odgovor bo dal vaš kongres na to vprašanje, toliko jasnejše bodo prihodnje naloge, toliko zanesljiveje boste presojali uspehe in toliko vidnejše bodo napake in pomanjkljivosti v delu.« Y V. kongres ZKS Je otvoril sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Marinko, ki Je prebral tudi referat o osnovnih nalogah zveze komunistov Slovenije pri nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov Sekretar CK ZKS Miha Marinko je v poročilu »Osnovne naloge Zveze komunistov Slovenije pri nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov« uvodoma podaril sklepne besede tovariša Tita na VIII. kongresu ZKJ, da če govorimo o tem, kateri kongres je zgodovinsko važen, tedaj je treba poudariti, da noben kongres ne postane zgodovinski samo po tem, o čemur so na njem govo- rili in kakšni sklopi so bili sprejeti, marveč po tem, kako se bodo ti sklepi izpolnievali. Tako naj tudi ta kongres postane zgodovinski 7. izpolnjevanjem zastavljenih nalog v naši vsakdanji praksi. To pa pomeni, da moramo preiti od besed k dejanjem. Nadalje je sekretar CK ZKS govoril o pomenu in oceni VIII. kongresa ZKJ, o nekaterih vprašanjih družbeno-eko- lovnih organizacij ter družbeno-političniih skupnosti pni realizaciji osnovnih nalog družbene graditve. Pri tem pa je maglasil, da gre tu predvsem za vrsto ukrepov, ki naj zagotove stabilnost trga in skladnejše razmerje med osebno, splošno in investicijsko potrošnjo. Miha Marinko se je precej časa zadržal pri obravnavi nekaterih družbenoekonomskih aspektih mednarodnih odnosov in ugotovil, da je pomoč naše celotne družbene skupnosti prek posebnega zveznega sklada nujna in v korist vseh, tako nerazvitih kakor tudi razvitih področij. O tem smo že večkrat govorili. Kljub temu pa se pogostokrat porajajo govorice in neumne nacionalistične kritike, na katere komunisti ne reagirajo vedno dovolj odločno in jasno, kot je npr. krilatica o izkoriščanju Slovenije, v isti sapi pa se množe zahteve po kreditih federacijo.' Poročila sekretarja CK ZKS nadalje vključuje poglavje o idejnem delu ZK, komunisti in samoupravljanje ter ustrezno organizirano delo centralnega komiteja ZKS. Miha Marinko pa je zaključil referat z besedami: »Želim, da bi tudi naš kongres prispeval svoj delež v boaa'to zakladnico socialistične misli. Naj V. kongres ZKS oboroži nas in vso ZKS za nadaljnje odgovorne naloge, tako da bo tudi naprej vredna zaupanja vseh delovnih ljudi pri »kupnih naporih za zgraditev naše socialistične domovino.« DRAGO KASTELIC mmmmmmmmmmmšmmmmmmmmmmmmmmm 23. marca se bo v prostorih občinske skupščine sestal upravni odbor gorenjske turistične zveze Kranj. Predvidoma bo razpravljal o zaključnem računu GTZ za leto 1964. Podano bo tudi poročilo NO GTZ o pregledu poslovanja. Razen tekočih zadev Iz pristojnosti upravnega odbora bo podana tudi informacija o predračunu gorenjske turistične zveze za leto 1965. — K. Zadnji dan kongresa ZKS Družba se ne more atomizirati Okoli 100 delegatov z Gorenjske prisostvuje V. kongresu ZKS. Z globoko samozavestjo so prihajali v osrednjo dvorano Gospodarskega razstavišča, kjer so te dni obogatili svoje izkušnje. V. kongres ZKS je nadaljeval delo v komisijah. Kongresna raz-, prava, ki. so jo obogatili številni delegati, je vključila vrsto zanimivih vprašani, s katerimi se komunisti in vsi delovni ljudje v vsakodnevnem življenju srečujejo. Kongresu je poslalo pozdravne brzojavke več kot 200 delovnih organizacij, družbeno-političnih in družbenih organizacij ter posameznikov. Kongres, ki konča danes delo, je izvolil člane novega centralnega komiteja 'Zveze komunistov, ter člane kontrolne in revizijske komisije. V razpravi na kongresu je govoril tudi sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj. Podal je nekaj mi- sli o decentralizaciji in financiranju negospodarskih dejavnosti in med drugim dejal: »Od vsega začetka uvajanja si-, stema družbenega samoupravljanja smo vedno poudarjali, da je decentralizacija samo pojem, ki odraža določen proces zapuščanja administrativno - centralističnega upravljanja in ustvarjanja pogojev za samoupravljanje, da torej nismo nikakršni oboževalci decentralizacije zaradi decentralizacije. Vedno smo poudarjali, da se moderna socialistična družba ne more razbiti, se atomizirati v neke samostojne samoupravne enote, ampak mora biti povezana kot enoten družbeno-ekonomski organizem. Toda problem, ki smo ga postavili mi, je bil v tem, ali naj se družbena centralizacija vrši od vrha navzdol, na tehnokratski način ali pa na demokratski način, od spodaj navzgor, sledeč resničnim interesom ljudi v njihovem dolu in ustvarjanju.« Svoje izvajanje pa je tov. Kardelj zaključil z besedami: »Pri nas so sicer ljudje, ki vihtijo krilatico, da je »bolje imeti prosvetlijeni birokratski central i-zzem kot pa primitivni komunali-zem. Tis*. I.i mečejo take parole, seveda dokazujejo samo svojo lastno nesposobnost, da bi razumeli za kaj gre. Mi moramo priti iž dileme, ki jo omenjeni dve skrajnosti obeležujeta — z ene strani komunalna zaprtost vase in pretvarjanje komunalnega proračuna v omnibus za financiranje vsega, z druge strani pa birokratski centralizem. Proces, ki ga moramo odnreti tudi na tem področju, vsebuje enako kot v gospodarstvu: samostalitev osnovnih delovnih organizacij s tem, da sc urede odnosi med družbo — ne glede na to, kdo konkretno je nosilec družbenega interesa — in temi organizacijami ter stabilizacija teh odnosov na osnovi samostojne materialne baze teh organizacij in izgrajevanje vseh potrebnih integracijskih — vertikalnih in horizontalnih — vezi, kakršne zahtevajo sami interesi delovnih organizacij in seveda družbene potrebe na tem področju.« D. K. ŠIPAD KRANJ prodajalna v nebotičniku" VAM NUDI KAVČE, 2 predala 56.500 din SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJE in OSTALO POHIŠTVO. ZELO NIZKE CENE Vabimo Vas na ogled in se priporočamo Zanimiv predlog našega poslanca Na seji socialno-zdravstvenega zbora skupščine S RS dne 9. marca je poslanec Andrej Strniša iz Škofje Loke podal zanimiv predlog, ki je vzbudil pozornost in pospešil razpravo. Gre za predlog, da je potrebno razpravo o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnih zavodih povezati z vprašanjem sredstev osebne ' upora.be oskrbovancev v zavodih in o odnosih občinskih služb do tega vprašanja Tovariš Strniša je predlog podkrepil s podatki, da so v zavodih za starejše osebe ter v specialnih zavodih predvsem ljudje z nizkimi dohodki. Spričo naraščanja življenjskih stroškov in počasnejšega povečanja osebnih dohodkov nastopajo v zavodih zaradi stalnih sprememb v cenah težave. Občinske skupščine pa so vse premalo pozorne na te probleme. Tako tudi oskrbovancem ne ostane nič za osebno uporabo. Tako stanje pa je seveda nevzdržno. j Spričo zahtevka poslanca, da se to vprašanje prouči, se je odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov socialno-zdravstve-nega zbora že med sejo zbora sestal ter predlog proučil. Ugotovljeno je bilo, da jo pri odmeri sredstev za osebno uporabo treba upoštevati specifičnost primera. To pa se razume tako, da je treba borcem NOV in invalidom priznati večji znesek. Pri tem je potrebno upoštevati osnovni primoip delitve po delu in določiti odstotek od invalidnine oz. pokojnine, ker je le-ta odraz dejanskega prispevka posameznika v času aktivnorra dela. Vprašanja, ki ga je sprožil tovariš Strniša ni mogoče reševati z republiškimi predpisi, temveč ga morajo proučiti občinske skupščine in prilagoditi svoje odloke o dajatvah družbenih podpor. D. K. Politično predavanje Včeraj popoldne je bilo za člane ZK zanimivo predavanje o ekonomskih in etničnih problemih razvoja socialistične skupnosti jugoslovanskih narodbv. Predavanje, ki ga je priredila delavska univerza je vključilo dosežke med VII. In VIII. kongresom ZKJ in nakazalo bistvene razloge, ki narekujejo prizadevanja na področju produktivnosti. Vzorno so bil' tudi podani principi, ki Jih je kongres osvojil v pogledu razvoja nerazvitih področij. D. K. «?nwvry to marca 1965 T«» ti ni f#0 SVt>l8i GROMIKO V LONDONU LONDON — Sovjetski /unanji minister je včeraj končal svoj štiridnevni obisk v Veliki Britaniju Z britanskim zunanjim ministrom StewaTdom in s premierom VVilsonom je razpravljal o svetovnih odnosih in o krizi v Južnem Vietnamu. Zlasti obširno so izmenjali mišljenja o položaju v Južnem Vietnamu. Britanski tisk po- Kar po pravici moramo povedati, pu sovjetskega kozmonavta Alek- bodo uspehi znanstvenikov pripo- kaj manj kot sedem in pol letih bil določen za vesoljski polet. Z da je zadnja izstrelitev sovjetske seja Leonova, ki jc zapustil ve- mogli, da se državniki na zemlji od izstrelitve prvega sputnlka v zaščitno obleko, ki ga je obvaro- vcsoljske ladje »Vzhod II« zadala soljsko ladjo in se dvajset minut lotijo političnih nalog skrajno res- vesolje in po manj kot štirih letih, vala pred kozmičnim žarčenjem, Američanom močan političen uda- sprehajal po vesolju privezan za no. Brez upoštevanja vesoljskega ko je v Jeklenem škornju poletel pred sončnimi žarki in z >>apra- rec. V času, ko Američani s svo- ladjo samo z žico, se Je napove- vpliva na politiko bomo težko na prvo pot okoli Zemlje slavni vami, ki so mu omogočale nor- jiini letalskimi napadi lovijo sapo, dan ameriški poskus za 23. marec našli dobre zemeljske rešitve, da bi dokazali svojo vojaško pre- spremenil v čisto navadno pono- Seveda ne smemo prezreti vpll- moč na svetu in ko na splošno vitev. Državni prestiž, moč vele- va podatkov vesoljske znanosti na njihov ugled ni več tako neoma- sil se od prvega sputnika ne meri sedanje politične razmere na sve- jen, kakor fe pred desetletji, je več samo po številu atomskih tu in na odnose, ki smo jim priča. Jurij Gagarin, se je vesoljska zna- malno dihanje je ta človek hodil nost utrdila s hitrimi koraki in še po vesolju in v tem brezmejnem večjimi uspehi. Nihče ni pričakoval, da bodo številne težave tako hitro odstranjevali. Ce bodo znan- prostoru stopinje. zapustil - prve človečke Človeška noga v vesolju Sploh smo lahko z rezultati ve- m soljske znanosti zadovoljni, z urejanjem političnih navzkrižij na Zemlji pa upravičeno nezadovoljni. Po podatkih so samo sovjetski kozmonavti preživeli v vesolju okoli 17 dni. Enajst sovjetskih kozmonavtov Je 275 krat obkrožilo Zemljo. Kako neprimerno večje Sovjetski zunanji minister je imel sinoči tiskovno konferenco, danes pa se bo-vrnil nazaj v Moskvo. TRIJE MRTVI V DEMONSTRACIJAH novicam, ki prihajajo Iz sovjetske bomb na Zemlji, po številu divl- Pod vesoljskimi ladjami Je svet stvenlkl še naprej delali, kot v vesoljske ladje poskočila cena za zij in atomskih podmornic, tem- razmejen z različnimi nasprotji In preteklosti, nI razlogov za zadrž- dvojno vrednost, če so hoteli s več tudi po armadi, ki osvaja ve- protislovji: vojnami, krizami, spo- ke, da človeška noga ne bo kmalu Je število diplomatov, ki krožijo . svoj?mi bombami, vojaško udar- solje. rl fn spopadi. Prav v razdobju stopila na oddaljenejše planete. po svetu, pa od tega nimamo no- Sfrtr^ kVo^hTnTmirm nrfir! "° S"° ■*«»»?»• ?chote in z Največji svetovni listi so v teh ™« prejšnjim In sedanjim vesolj- Mmjonl 1Jud, na svetu 9Q Iahko benega pomembnejšega dejanja. SnS'vS™ v trm Ti, sve« , močnim l» 9mgi tudi Jaz nalo- pod pritiskom svetovne javnosti. vil neka- hoalc kot nor. /i i malno. Upam, da ml ne boste za- USPOBTAVITEV merili Se bom pa drugič malo DIPLOMATSKIH STIKOV bolj potrudil. Zdaj pa poglejmo, Z IZRAELOM kje vse sem lomil svoje bodice. MUNCHEN — Zvezni kancler Zadnjič sem po opravkih šel na Erhard Je izrazil zadovoljstvo, ker Klanec, pa me zlepa ne bo več Je Izrael pristal na vzpostavitev tja. Domov sem prišel tak, da me diplomatskih odnosov z Zahodno je Marjana vprašala. č> sem gnoj Nemčijo. kidal. TistS Cesta na Klanec, po- Znano Je, da so pogajanja z Izra- sebno v svojem severnem delu, elom privedla do hudega poslab- spravi pešca v obup in na misel, sanja državniških odnosov Zahod- «• Je Komunalno podjetje povsem ne Nemčije z arabskimi državam*, porabilo nanjo ali pa j# sploh nima v evidenci. Ce bi se cestno NACIONALIZACIJA PETROLEJSKIH DRUžB Nato dalo prodajati, bi dejal, da leže na tej cesti mMIjardf. Zaradi opromnesa blata Komunala naj- DŽAKARTA — Predsednik Indo- brf tudi Se ^ dobavUa j© «ia.v-nezije Sukamo je objavil sklep o naJ oWjub,,en1h smetnjakov. Ce-nacionalizaciji treh zahodnih pc- mu nok, ^ ^ gmetarski trolejskih družb. Nacionalizirana avtomobil ne bo mogel do njih. podjetja so bila last britanskega, .■ v';2iirovmiiei imajo že več kot holandskega in ameriškega kapi- ^ ^ zdravstveni dom in tala. Nacionalizacijo so zahtevali -v JnJ«on prazno etanbvanje, vendar Indonezijci na številnih demon- u^va še ni uvidela potrebe za si racijah. raspis mesta stalnega zdravnika. Ne vemo, ali zaito ker nov ■zidirav-KONGOŠKI UPORNIKI IMAJO nik no ^ imPi kam hoditi še na PODPORO PREBIVALSTVA honorarno delo, ali pa ker po-NAIROBI - Predsednik začas- tem z JescPic to ne bo več mo-ne kongoš.ke vlade Christophe goce- Cbenye je pripravil za zasedanje Volivci v Žirovnici se pa res organizacije afriške enotnosti, ki vsega *o*l*K Zadnjič so se huje zasedala v Nalroblju in razprav- «°vali nad plevelom na arondi-Ijala o ureditvi kongoškega vpra- ™nem ™ "* «• •*» tar" šanja govor, kl je bil zdaj -natis- *• nekoliko prezgodaj, saj njen. Gbenve je prepričan, da bo- Jo P'evcl še pod snegom? do kongoškl uporniki zmagali, ker Na Jesenicah som jo ob pol Imajo pomoč prebivalstva in večine afriških držav. Po podatkih uporniki sedaj nadzorujejo 800.000 kvadratnih kilometrov kongoškega ^tJ^^^J^t^^ dveh mahal mimo Železarne in se čudil, da ni ob koncu dela še nikogar iz tovarne. Ko sem po- ozemlja. Siprt George Georghija Deja Včeraj popoldne so z žalostjo ^redu.'L«p^ vw pozdravlja glavnih vratih glavo pri glavi in vse je žalostno zrlo na cesto. Reveži so se* talko zabavali pri izhodu, da zaradi gneče nkso mogli ven. Spozinal sem tudi, kal«) je delo v Plavžih res težaško. Na delo se Plavžarji pripeljejo s petimi avtobusi, delo pa jih tako «-vzamo terjev A in B kategorije vsak dan Planica — zmerno oblačno, 8 sto- ob 17. uri v svoji garaži v Šenčur- pinj in Triglav-Kredarica — Pre" ju. Pričetek tečaja v torek, 13. težno oblačno — 3 stopinje — m«"' aprila 1965 ob istem času. no. TEČAJ MOPEDISTOV V ŠENČURJU t AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za voznike mopedov v 488 M+$%$+//$%$^$/+^^/+$%/$/*%C/$/$$^575/O^$$M+- A.+4+/:B 3798373767919^07^10101417203738^^^0101417373761610143057605037010^94157383165^ SOBOT*, fcj. marca vms Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • I? naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun • I/ naših komun Obrok v letalih V četrtek je bila v hotelu Krim na Bledu kulinarična ra/.stava, ki so jo pripravili gojenci drugega letnika gostinske šole. Okusna in lepo pripravljena jedila kot: ribe, mesne plošče, narezki — gorenjski je bil preskromen — kreme in predjedi kažejo, da šola pripravlja strokovnjake, ki bodo sposobni ugoditi tudi bolj zahtevnim gostom. Vse razstavljene jedi so učenci pripravili pod vodstvom njihovega učitelja tov. Janeza Lončka. Ko smo si ogledovali razstavo, nas je opozoril na letalski obrok, ki še ni bil nikjer razstavljen. Pripravili so dva popolna obroka Za potnike. Enega predlagajo za naša letala, drugi pa je specialni za ameriške turiste. Vsekakor je zamisel zelo pohvalna, saj bo treba poskrbeti tudi za tiste turiste, ki prihajajo k nam z letali in tudi na naše »>otnike niso poza-bli, saj se bodo ob teh jedilnikih počutili v letalih kot doma. Za domače turiste Gorenjska turistična zveza pripravlja poseben prospekt v slovenskem in srbohrvaškem jeziku s pregledno karto Gorenjske. V prospektu bodo obeležena področja vseh turističnih društev z najzanimivejšimi podatki. S tem prospektom želi GTZ pomagati turističnim društvom, da bi kar najbolje razvila in razširila domači turizem na Gorenjskem, za katerega je vedno več zanimanja predvsem med turisti iz sosednjih bratskih republik, ki so tudi že v času pred drugo svetovno vojno radi zahajali na Gorenjsko, zlasti v okolico Golnika, Preddvora in Bleda. Do 750.000 din za tujske sobe V četrtek dopoldan je bil v Kranju posvet s predstavniki turističnih društev kranjske občine in turistične zveze Gorenjske. Razpravljali so o letošnjih možnostih kreditov za opremo privatnih tujskih sob po novih predpisih. Ugotovili so, da bodo letos sredstva na razpolago. Vsak prosilec bo lahko dobil kredit za opremo tujskih sob do 750 tisoč din z odplačilnim rokom 5 let in 7-odstotno obrestno mero. Moral pa bo najmanj 45 dni na leto oddajati sobe v turistične namene za čas, ko traja odplačilni rok posojila. Lani ni bilo na voljo teh kreditov. Letošnji zelo ugodni pogoji bodo prav gotovo pripomogli k temu, da bo tudi v Kranju in njegovi okolici oz. na območju občine več tujskih sob kot doslej. To je zelo pomembno, če pomislimo, da so v mestu za letošnjo sezono praktično oddane> že vse hotelske prenočitvene zmogljivosti. Za večje število tujskih sob se bodo potrudila tudi vsa turistična društva kranjske občine, ki bodo tudi garantirala za najeta posojila. Zaposlovanje, štipendije, kadri Družbeni plan občine Skofjogih občin z že zagotovljenim sta- Loke predvideva, da se bo zapo- nmvnjom. slenost v letu 1965 povečala v pri- Pomembno vlogo pri zaposlova- merjavi z letom 1964 za 5 odstot- nju ima vsekakor tudi kadrovsko kov. Vendar če upoštevamo stanje vprašanje. Podjetja škofjeloMne ob koncu leta 1964, bo verjetno to občine bodo morala letos ugoto- za dobro tretjino manj. Novi de- viti dejansko strukturo že laposle- lavci bodo v glavnem zaposleni v nih ter potrebo novih kadrov po drugi in tretji izmeni, ki so ju v strokovni izobrazbi. Na osnovi ta- proteklem letu uvedila skoraj vsa ke analize bo mogoče pozneje pri- večja industrijska in tudi obrtna četi z dolgoročno kadrovsko po- podjetja. Takšno zmanjševanje za- litiko v občini ter z izobraževa- poslovanja novih delavcev je v njem strokovnih kadrov. S tem v določeni meri tudi posledica ure- zvezi pa bo neobhodno potrebno jenih notranjih odnosov v podjet- uskladiti višino štipendij z živ- jih, sej se je fluktuacija delavcev ljenjskimi pot^ehanjii. Ugotovlje- v primerjavi z letom 1963 zmanj- no je, da «o šrip^ndii jo. ki jih da šala lani za 25 odstotkov. jejo posamezne delovne organizn- M i gracija delovne sile v škof- ci.i°. večje kot tisto, ki jih preje- jeloški občini je dokaj velika. Po majo študentje od družbene-: podatkih iz srede preteklega leta *wđ* U šo'stvo; le-te so nami' ; se vozi iz škofjeloške v sosedne med najnižjimi v Sloveniji. Ceste bodo kmalu oživele Pozor! Nevarnost na cesti? Zima se bliža h kraju. Sneg bo počasi povsem skopnel. Turizem bo ponovno oživel. Tu mislim predvsem na povečanje avtomobilskega prometa na naših cestah. Zaradi tega moramo že sedaj pričeti aktivno z delom za varnost prometa na cesti. Nimam namena pisati o naših cestah, ki so — lahko bi dejal — nemogoče. Vendar bi želel zapisati nekaj o prehodih na' cestah II., predvsem pa I. reda, kl peljejo skozi mesto Kranj. Večletna prošnja L. 1963 je komisija za vzgojo in varnost prometa pri občini Kranj izdelala načrt in predračun za ureditev cestnih prehodov za pešce. Vse to so predložili tedanjemu oddelku za gradbene in komunalne zadeve pri občinskem odboru Kranj. . Predlagali so, naj bi se na prehodih za pešce odstranile kocke in namesto njih položil asfalt. V njega pa bi položili bele -VINOZ« plošče. Stroški bi znašali okoli 1.700 tisoč dinarjev. Vendar pa takrat za to stvar nI bilo denarja. Prihodnje leto so vso stvar ponovili. Vendar je bilo vse,delo zastonj, ker ponovno ni bilo denarja. Nesreče pa so v neki meri tudii zaradi tega naraščale. Vedeti moramo, da to ni tako samo v Kranju temveč je tako tudi v drugiih mestih. Spomnimo se, da je bilo pred nedavnim v Ljubljani na Tržaški cesti pet smrtnih primerov prav zaradi neurejenih prehodov. Zanimiv primer se je dogodil tudi v Kranju, samo tu nI bil smrtni primer. V šoli so otrokom povedali kje morajo preko ceste. Otroci so se po »nasvetih« ravnali. Zal pa teh prehodov otroci niso nikjer videli. Zgodila se je prometna nesreča. Otrok Je v zagovoru povedal, da ni nikjer videl označenih prehodov. Opravičeno se je zagovarjaj. Zakaj vse to govorjenje? V Kranju imajo na cesti I. reda 16 prehodov na kockastem cestišču. Ostale prehode pa imajo na drugih cestah. Strokovnjaki menijo, da vzdržnost klasičnega barvanja prehodov na tovrstnem cestišču traja približno deset do štirinajst dni. Barvajo pa jih dvakrat do trikrat na leto. Praktično pa se od oktobra do prvega maja prehodi sploh nt bar. vajo. Dobro naložena investicija Letošnji predračun za ureditev prehodov predvideva okoli tri milijone izdatkov. Vendar bi se ta investicija obrestovala nekako v dveh letih. Poleg tega bo preprečenih tudi večje število prometnih Marec. Letos so oddali svojo prošnjo oddelku za gospodarstvo občine ter Zavodu za izgradnjo mesta Kranj. Pri komisiji 7.a vzgojo in varnost prometa menijo, da bi to stvar lahko uredili v dveh ali treh letih v kolikor ne bi na občini imeli dovolj sredstev v letošnjem letu. Omenjena investicija bi bila naložena v korist vseh. J02E JARC občino 714 delaveev, zlasti so to kvalificirani in visokokvalificirani delavci ter taki s srednjo in tudi z visoko izobrazbo. Iz drugih občin pa prihaja v to občino 396 delavcev, v glavnem z nižjo izobraz-bo. Pri politiki zaposlovanja morajo podjetja v letu 1965 predvsem skrbeli za omejitev izostainikov z dela, vzroke pa je potrebno skrbno proučiti. Zaradi poman j kan ja delaveev Z. P. Otočani za RK Na območju radovljiške občine imajo 17 krajevnih organizacij Rdečega križa s 4756 člani ali 17 odstotkov vsega prebivalstva. Največ imajo včlanjenih v RK v Oto-čah in to 41 odstotkov prebivalstva, v Stari Fužini in v Zasipu in pTnaj delovne Organizacije ©»Žrl- Pohotnu nad 30 odstotkov, nekaj vajo notranje rezerve in zaposlu- Y^ ko"f 20 odstopov Pa v Sredin j l jejo samo tiste, ki se zdaj vozijo v Lescah, v Srednji vasi, izven Občin*, ali pa ljudi, ki se Y, Gorjah, na Koprivnifcu in na nanovo zaoeslujejo. Posebno pa se fcl"4^ ^ JŠ?lah*a °d" naj podjetja izogibajo zaposlova- borov podmladka RK s 3726 člani. nja že zaiposlcndh ljudi, ker s tem povzročajo samo fluktuacijo, pod- /1 ■ i ■ jetjem pa nepotrebne stroške in I ACfO flf) VFJIF delo. Tudi stanovanjsko vprašanje VIV/OCM \M\W ne smejo podjetja zanemariti in naj prt tem zaposlujejo v prvi vrsti tiste delavce, ki imaio stanovanje v občini, ali pa ljudi iz dru- Ne samo silne, temveč občudovanje so vzbudili nekateri izdelki kuharske »umetnosti« na razstavi Zakaj Zato ker je takrat podlaga vlažna in največkrat tudi mokro cestišče. Kajti v tem času je največkrat dež in sneg. Norma za barvanje prehodov je osemkrat na leto. Večna nevarnost? Kadar se prehodi za pešce ne poznajo, je večna nevarnost ža pešca, da se mu pripeti nesreča. Nekoliko lažje je za tiste pešce in seveda tudii voznike, ki Kranj dobro poznajo, ker nekako vedo, kje je običajno prehod. Kaj pa tisti, ki mesta ne poznajo. Voznik ne ve, kje je prehod im ni pripravljen, da bo nekdo prečkal cesto. Kdo naj bi bil v tem primeru kriv nesreče??? Dva jubileja avto-moto društva Kranj Nocoj ob 19. url bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju redni letni občni zbor AMD Kranj. Dejavnost društva v tem času je bila precejšnja. Poleg športnih prireditev, izletov, dela z mladino v krožku mladih mehanikov, organiziranje pionirskih tekmovanj in sodelovanje na prireditvah ostalih društev ln organizacij Je društvo izvežbalo precejšnje število voznikov amater-jev. Občni zbor bo razpravljal tudi o dveh pomembnih dogodkih društva. V letošnjem letu bo namreč Preteklo 20 let od ustanovitve AMD Kranj in 10 let speedwaya v Kranju, kjer so na številnih republiških, državnih, mednarodnih dirkah in na conskem svetovnem prvenstvu tekmovali mnogi znani domači in tuji speedway dirkači. Novoizvoljeni odbor bo v zvezi a temi Jubileji imel poleg vseh ostalih dejavnosti dovolj dela in novih nalog na področju vzgoje Pionirjev, voznikov in ostalih ko-ristnikov cest. Sklepi občnega zbora bodo napotki novemu odboru za bodoče delo. Člane in prijatelje AM-špor-ta vabimo k udeležbi in sodelovanju, ker se bodo po končanem obenem zboru lahko tudi prijetno zabavali. - TOM Obisk pri naših naročnikih Več pozornosti gospodarstvu To pot smo si izbrali za naš razgovor še starejšega naročnika kot v eni Izmed zadnjih številk PANORAME. Sil smo v Stražišče pri Kranju. Obiskali smo DUŠANA B A V D K A na delovnem mestu. Je upravitelj osnovne šole »Lucijan Seljak« v Stra-ilšču. KAJ MENITE O NAŠEM GORENJSKEM ČASOPISU »GLASU«? To Je težko povedati tako na kratko, ker vem, da imate odmerjen prostor. Z »Glasom« sem kar zadovoljen. VI STE BILI V PRVIH LETIH IZHAJANJA NAŠEGA ČASOPISA CELO NEKAJ ČASA NJEGOV UREDNIK. KAKŠNA JE RAZLIKA MED »GLASOM« VČASIH ln DANES? Od takrat do danes je »Glas« dosegel velikanski skok. Vendar pa so danes tudi boljši pogoji. Takrat sploh nismo imeli pravih novinarjev, dočim ste pri »Glasu« poklicni novinarji. Kljub temu, da vas je verjetno še vedno premalo. IMATE POLEG »GLASA« šE KATERE DRUGE ČASOPISE, KI JIH REDNO PREBIRATE? Poleg »Glasa« sem naročen še na »Delo«, »TV«, »Komunista« ter sinovi na »Mladino«, »Pionirski list« in knjižne zbirke. Občasno pa kupujem tudi druge časopise. KAJ V »GLASU« šE POGREŠATE? Mnenja sem, da bi morali posvečati več pozornosti gospodarskemu razvoju Gorenjske. Vendar to je moje osebno mnenje. Ostalo se ml zdi, da Imate zelo dobro urejeno. ŽE PREJE SMO OMENILI, DA STE BILI NAŠ UREDNIK, ZNANO PA NAM JE TUDI, DA STE BILI NAS STALNI DOPISNIK. ZADNJA LETA STE TO PRENEHALI, KER VAM CAS TEGA NE DOPUŠČA; ZANIMA ME, CE BOSTE ŠE KDAJ POSTALI »PIŠOČI«? Novinarsko žilico sem podedoval od mojega očeta. Bil je sourednik »SLOVENSKEGA NARODA«. Vseskozi sem pisal, zdaj pa ne utegnem več. Vendar pa sem mnenja, da bom nekoč še postal »mož peresa«. KAJ MENITE O LOKALNEM TISKU? Vsekakor je lokalni tisk neobhodno potreben. Kajti le s pomočjo tovrstnega obveščanja so ljudje na najhitrejši in najboljši način obveščeni o vseh pomembnejših dogodkih na področju Gorenjske.« KAJ NAJPRVO PREBERETE V »GLASU«? »Kot družbeno-politlčnl delavec najprvo preberem prvo stran. Zatem pa pride na vrsto športna stran. Vendar pa tudi ostale zanimivosti rad preberem.« Zaradi pomanjkanja čaka sva se hitro poslovila in si zaželela čimveč uspeha pri delu. JOŽE JARC V soboto in nedol o je bil v Mihovem domu pod Vršičem XI. redni posvet, gorenjskih plunimskih društev. Na zboru so največ razpravljali o pripravah za redno letno skupščino PZ Slovenije 4. aprila letos v Ljubljani in o pripravah drattev Gorenjske pred spomladansko in poletno sezono. Zelo živahno pa je potekala razprava o nevzdržnem stanju ceste Mojstrana — Vrata, ki je že dalj čase neprevozna. Cesta je dolga M km in bi Jo kazalo po vsej dolžini obnoviti, na nekaterih del-h razMriti in asfaltirat; o*, '^rni/.i.rati. Sklenili so. <>n bedo pri pristojnih organih apelirali, da bi to cesto uredili še do poletne sezone, da ne bi zaradi tega trpel obisk turistov, kar je bilo občutiti že lani. To velja predvsem za tujce, ki s svojimi vozili pridejo najraje do Vrat in od tu nadaljujejo pot v bližnjo okolico in na vrhove. Naj omenimo, da pride samo na'vTriglav in njegovo okolico okoli deset tiso* planincev in turistov letno. Letos pa pričakujejo še večji obisk, predvsem tujcev iz Italije. Avstrije, Nemčije in pa iz vzhodnoevropskih držav. Zato je skrb za ureditev ceste kar upravičen- BELEŽKA Pojdi va Težave po škofjeloških šolah Občan in dinar Prav v teh dneh potekajo v škofjeloški občini razgovori mod posebno komisijo družbenega sklada za šolstvo in zastopniki posameznih šol, o osnutku in določilih pogodbe med skladom in šolami. Po posameznih šolah so ugotavljali, da sredstva, ki so predvidena v skladu za tekoče leto, krijejo komaj tiste obveznosti, ki jih mora družba kriti po zakonu, in da imajo pri vsem \ tem prosvetna delavci kolikor /mogoče primerne osebne dohodke. Komisija sklada za šolstvo izhaja iz ugotovitve, da se morajo dohodki delavcev v šolstvu in drugih učnovzgojn'ih ustanovah ujemati z dohodki enakovrednih poklicev v drugih dejavnostih. Verjetno pa se bo ob upoštevanju vseh šol ter podrobni proučitvi njihovih zahtev pokazalo, da sedanja sredstva ne bodo zadostovala niti za kritje teh potreb v prvotno predvideni višini. S tem pa še vedno ostane ob strani vse dodatno delo, ki iz leta v leto postaja vedno bolj sestavni del samega učnega programa. Pri tem bi seveda izpadle vse svobodne de-jav. učencev, kjer lahko vzgojno delo ter oblikovanje delovndh navad pride najbolj neposredno do izraza. Vprašanje je, kaj je bolj pomembno, ali nekaj milijonov na drugi poziciji občinskega proračuna, ali pa v redu opravljeno dodatno delo z učenci. Prav tako pa kaže, da zaradi nezadostnih sredstev ne bo mogoče kriti stroškov za mlečne kuhinje, ki so prav v tem letu ostale brez mednarodne pomoči. K a/o, da bi zaradii pomanjkanja spet trpelo prav tako potrebno dodatno delo z učenci ter njihovo zdravstveno varatvo. Tudi tu stojimo pred dilemo, ali je več vreden tadrav občan ali nekaj prihranjenega denarja. Za odgovor ni treba biti v dvomih. Z. P. niamVa! Pred dnevi, ko sem se z avtobusom peljal iz Ljubljane proti Kranju, sem doživel primer, ki zasluži svoj prostor v časopisu. Bilo je zjutraj. Poleg mene je sedela ženska okoli osemdesetih let. Biila je že nekoliko gluha in tudi vid ji je že precej »opešal«, kot je sama dejala. Ko mi je sprevodnik dajal vozni listek, ga je ona mimogrede vprašala, če ve, kje je Zdravstveni dom v Kranju in kako bi prišla po najbližji poti do njega. Sprevodnik je brez pomisleka odgovoril: »Mamca! Do Kranja je še daleč, vam bom že v pravem času povedal.« Prepričan sem bil, da je to njegov dokončni odgovor, ker je vse to povedali precej ostro, zato sem ženici takoj pojasnil kod mora iti. Ko smo se pa peljali po Jelenovem klancu v Kranj, se je sprevodnik prijazno vrnil k ženici. »ManVca, zdaj boste na postaji malo počakali, da bom uredil svoje službene stvari, Potem bom pa Šel z vami v Zdravstveni dom. Veste, zdajle sem prost dve uri« Nisem takoj verjel, če misli resno ali se morda šali. Zato sem na postaji v Kranju malce opazoval. Sprevodnik je odšel v prometno pisarno. Cez tri minute se je vrnil. Pristopil je k ženici, jov nrijel pod roko in, jo lepo počasi spremljal proti Zdravstvenemu domu. Žal ne vem sprevodnikovega imena. Vem le, da je bil avtobus od Avtoprometa Gorenjske. Končno ni ime tako važno. Pomembno je to, da je bil tako vljuden do svojega potnika. Na račun sprevodnikov ali šoferjev avtobusov je bilo že veliko kritike. Včasih opravičeno, včasih pa tudi ne! JOŽE JARC GLAS v vsako f bišo \ 999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999994 KULTURA O KULTURA © KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTI GLA Nagradno žrebanje za naročnike Glasa. Naročajte Glas Poravnajte naročnino OBJAVLJAMO DEL NAGRAD, KI SO JIH PRI-SPEVALA RENOMIRANA PODJETJA 2 SPOMLADANSKA PLASCA, GORENJSKA OBLAČILA KRANJ 1 TONA PREMOGA KOSOVCA ZAGORJE, KUKTVO KRANJ ZBIR PRODAJNIH PREDMETOV, ŽIVILA KRANJ UMETNIŠKO OKOVANO STENSKO OGLEDALO, MERKUR KRANJ HLEB GAUDE SIRA, KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ PREŠITA ODEJA, ODEJA SKOPJA LOKA DOBITEK PO IZBIRI V VREDNOSTI 15.000 DIN, AORARIA KRANJ RAZTEGLJIVA KUHINJSKA MIZA, KOKRA KRANJ KLUBSKA MIZICA, SORA MEDVODE 5-DNEVNI PENZION ZA ENO OSEBO V MAJU, GRAND HOTEL TOPLICE BLED NEKAJ MOŠKIH KLOBUKOV, SESIR SKOPJA LOKA DOBITEK PO IZBIRI V VREDNOSTI 24.0000 DIN, ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ 10KG TISKANEGA BLAGA, TISKANIMA KRANJ 2 LITRSKI STEKLENICI KOLONJSKE VODE, DROGERIJA - OPTIKA KRANJ Televizijski spored Finžgarjcva značka Sto in eno leto kranjskih gledališč SOBOTA — 20. marca RTV Ljubljana 8.00 Prenos z zasedanja V. kongresa ZKS, 10.00 Dokumentarni film, 11.00 Prenos s kongresa ZKS, 17.40 Kljukec detektiv — lutke — RTV Beograd 18.05 Pesem v svetu — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik, 19.15 Rezerviran čas, 19.30 Vsako soboto, 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik -- RTV Zagreb 20 35 Jazz scena — RTV Ljubljana 20.45 S kamero po svetu — RTV Beograd 21.15 Humoristična oddaja — Ev-rovizija 22.00 Pesem cvrovi-zije 1965 — RTV Ljubljana 23.43 Poročilo s V. kongresa ZKS NEDELJA — 21. marca RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Zagreb 10.45 Mendov spored, 11.30 »Lassio« — film za otroke, 12.00 Posnetek športnega dogodka — RTV Ljubljana 16.45 Studio ena, 18.00 Mladinski TV klub, 10.00 Svetnik _ fiim _ RTV Beograd 20.00 TV dnevnik. 20.45 Da ali ne — quiz, 22.00 Posnetek športnega dogodka, 23.00 Poročila PONEDELJEK — 22 marca RTV Liubliana 11.40 TV v loif, 15.20 Ponovitev šolske ure, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma — RTV Zagreb 18.10 Risanke — rtv Ljubljana 18.25 Naooved in TV obzornik — RTV Luibljana 18.45 Vizija bodočnosti — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljub-Ijana 19.45 Rezerviran čas — RTV Beograd 20.00 TV dr v-nik — RTV Ljubljana 20.30 Glasbeni kotiček — RTV Beograd 20.40 Američanka — TV drama — RTV LJubljana 21.40 Naš teleobjektiv, 22.05 TV obzornik TOREK — 23. marca N i sporeda! SREDA — 24. marca RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak, 17.55 Pionirski TV studio, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 Reportaža studia Skopje — RTV Ljubljana 19.00 Kaleidoskop — RTV Beograd 19.15 Glasba danes — RTV Ljubljana 19.45 Cik-cak — RTV Beograd 20.00 T V dnevnik — RTV Zagreb 20J0 Beseda in čas, 20.40 Crno. na belem — RTV Ljubljana 21.40 Kulturna panorama, 22.00 TV obzornik ČETRTEK — 23. marca RTV Zagreb 10.00 TV v ^o! i — RTV Beograd 1100 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Govorimo angleško — RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV, Ljubljana 18.25 Napoved in T V ob/orni k — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Liubliana 10.15 Glasbena porota, 19.45 V kinu bomo videli — RTV Beograd ?0.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.35 Narodna glasba — RTV Zagreb 20.45 Nokturno v Grand hotelu — TV igra — RTV Ljubila %\ 21.55 Dokumen'arni film, 22.25 TV obzornik PETEK — 26. marca RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.10 Crno-šolec — TV slikanica — RTV Zagreb 18.25 Informativna oddaja — RTV Beograd 18.45 ■ signal — RTV Zagreb 19.15 Narodna glasba — RTV Liubliana 19.45 TV akcija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.35 Mojc univerze — film — RTV Zagreb 22.05 Poročilo s kongresa ZK Hrvatske — RTV Ljubljana 22.25 Sprehod po svetovnih galerijah, 22.55 T V obzornik Na pobudo podružnice slavističnega društva občin Jesenice in Radovljice bodo pionirji in mladinci obeh občin v prihodnje tekmovali v znanju slovenske literature. V ta namen je slavistično društvo skupaj z zavodom za prosvetno pedagoško službo pripravilo pravilnik tekmovanja za FINZGARJEVO ZNAČKO. Za to tekmovanje se bo lahko prijavila vsaka šola prve in druge stopnje. Celotno tekmovanje je glede na vsebino razdeljeno na štiri težavnostne stopnje, potok nI o pa bo v obliki prireditev. Vsak tekmovalec bo moral temeljito poznati vsaj pet do devet del slovon.^k'h avtorjev. Vedeti pa bo moral tudi podrobnosti o njihovom življenju ln delu. Izbirno tekmovanje bodo*, labko izvedli že na r>osameznih Mah, nato pa bodo n-i'Solile knm-čTdate poslali lahko na medobčin-sko tekmovanje. Zamisel o taksnem tekmovanju Je prav zanimiva, obenem pa bo imela velik vzgojni ter izobraževalni pomen. V poplavi zelo ra^ iy-rvh interesov mladine in zunanjih vnlivov, zaželenih in nezaželenih, bo taHSne oblika spoznavanja literarnih del ter lnfpmretira-n;n pred javnost i o pomenila precejšnjo kvalitetno stopnio za slehernega uslužbenca. Finžgarjeva Btečka ima namen, dn mod mladino budi smisel za poglobljeno in kri t htio branio, obenem pa da razvija v mladih ljudeh sposobnost za pravilno vrednotenje leposlovnih del. T/o tako se bo v njdh ob-1 kovala kritična mdsel ter ocene, ki bo pripomogla k samostojni nresoji dobrega in slabega. Vsekakor pa je takšno branje posebnega pomena tudi za vzgojo mladega človeka, za njegovo osebno rast ter etično in estetsko vzgojo in oblikovanje okusa. S takšno pozornostjo do literature po bomo hkrati gojili ljubezen do lepe knjigo in privrženost do vseh pridobitev nase revolucije. Prednosti tak.šne oblike tekmo-vania in poelabltmla v literaturo je več kot dovolj. Da pa bi bila za vse kandidate še bolj mikavna in 'spodbudna, je inieiotor predvidel za najboljše tekmovalce posebna odličja — bronaste, srebrno in zlato Finžgarjeve značke. J. B. ZATO PODPIŠITE SE VSI ČASTITI MESTJANI IN MESTJAN-KE Ogenj narodne zavesti je zapla-polal v naših čitalnicah; pa so prihajali rojaki vanje od vseh strani, navdušili se v njih za domač narod in domačo besedo, prepričali so se o lepoti in sladkosti naše govorice in zanesli narodne zavest v svoje družine, v javno življenje, v najširše kroge. Predramil se je narod, zagospodoval je na naši zemlji naš Jezik. (M. Pirmvi) Dvajset let po Prešernovi smrti, bolje povedano, že skoraj takoj po marčnih dneh, so se začele po »Kranjski deželi« ustanavljati čitalnice. Naneslo je, da so 1862 v Skorji Loki ustanovili čitalnico, ter da so se ustanovitve te čitalnice udeležili tudi nekateri takratni kranjski odličniiild. Vsekakor se je vrlim Kranjčanom za malo zdelo, da bi ne imeli podobne ustanove tudi v Kranju. Vsekakor pa to ni bila le zavist, temveč tudii želja, da bi v Kranju, tako kakor povsod drugod, imeli Kranjčani EttalntcOj kjer bi lahko prirejali različne prireditve, zabave, veselice, zlote, tekmovanja ter še marsikaj drugega. Tako so navdušeni kranjskil meščani, sestavili okrožnico, ter jo poslali, če citiramo zadnje stavke vsem domoljubnim mestinnom ter mestjankam. V izvirniku se le ta ustanovna listina takole glasila: Povabilo vsem domoljubnim mestjanom Ker imajo v Ljubljani in po drugih slovenskih mestih že več časa čitavmioe in so te dni tudii v Loki podobno društvo ustanovili, pa jo bodo tudi v Novem mestu, je ne smemo mi Kranjci odlašati. Namen čitavnice je, da 6 o domači po domače vedemo, to je, da beremo domače, pa tudi druge slovanske časnike, se pojejo domače pesmi, se v domači besedfi govori kaj podučnega in kratko-časnega, pa se tudi kaka druga letna veselica obhaja, kakor letni čas nanese. S tem pa, da za omiko in veljavo domačega JezfNi skrbimo, ne sovražimo nobenega drugega, zato imajo čitavnice tudi kak posten nemsk, lask, ali še drug časnik. Preden pa položimo proSnjo za dovoljenje čitavnic naši sL c. kr. vladi, moramo vedeti, koliko jih pristopi temu domačemu društvu. Letno plačilo ne bo veliko. zato podpišite se vsi častiti mestjani in mestjan-KE! Gotovo bodo se nam pridružili tudi domoljubi iz okolice naše. Marsikatera vesela ura nas čaka. V Kranj i na sv. Katarine dan 1862 Potem so to okrožnico res poslali vsem mestjanom in odziv jo bil nepričakovano velik. Vsi kranjski meščani so z navdušenjem pristopili k temu društvu. Tako je bila Čitalnica ustanovljena leta 1863. Ze prva večja prireditev pa, ki so jo priredili, je imela gledali Skd značaj. Prve Velike Besede so se udeležili Kranjčani v polnem številu. Potem so sledili mitingi, besede veselice, igre, koncerti, leto za letom. Leta 1864 v juniju pa so dobili člani čitalnice povabilo, da se udeleže prve gledališke predstave. Privrženci Talije so naštudirali igro PRAVDA. Člani čitalnice so se predstave polnoštevilno udeležili. Vsekakor je bila zanje to velika zanimivost, saj so morali, če so si hoteli ogledati kakršnokoli gledališko predstavo oditi v Ljubljano. Tako so v zgornjih prostorih eo »STARI MAYR«, kjer so si nnvdučeni igralci uredili majhen oder. ki je le s težavo ustrezal svojemu namenu, tekle gledališke predstave. Vsako leto dve eJi tri predstave.. Velike težave so imeli takratni gledallseniki z deli, kl bi jih lahko postavili na oder. Nekatera dela niso ustrezala, izvirnih slovenskih del pa je bilo zelo malo. V knjižici, ki je lašla ob petdesetletnici nerodne čitalnice v Kranju pravi prof. Makso Pimst o teh predstavah takole: »Od začetka on vse do danes (to se pravi do leta 1913 o. p.) so bile gledaiiiške predstave stalno na dnevnem redu in so vselej Imele posebno privlačno silo. Le v ornih letih, ko je bila čitalnica nastanjena v Jahačevi hiSl !n imel« silno majhne prostore, je te#ko šlo s predstavami. Prostori v Maverjevi hiši pa so zadoščali, da se je postavil primeren oder, na katerem so se mogle prirejati večje Igre. Mobilije ln rekvizite za igre so dobre volje posojale razne meščanske rodbine. Oder In zagrinjalo so slikali sli- kar Jožef Egartner, profesor Ivan Franke je prirejal naravnost umetniške kostume in maske, učitelj Bdmiund Lacheiner, v novejšem času pa fotograf Ivan Jagodic« Tako je sicer izredno skromno, jedrnato, povedal, kaj in kako je delovala dramska skupina pri -Čitalnici.«« Ce prelistavamo zapiske o gledaliških, predstavah lahko ugotovimo ,da so bile to več ali manj same veseloigre. Dvakrat so uprizorili ►»Zupanovo Micko«. Najprej v sezoni lRnn/fifl, ter še v sezoni 1869/70. Linhartovega Matička pa oder narodne čitalnice ni nikoli igral. Skoraj štirideset let je trajalo, da so v dvorano »PRI starem Ma-verju« prišli tudi preprosti liudje, da slišijo domačo besedo I domačega odra. Tako so šele leta 1904 uprizorili prvo predstavo za najširše kroge. To je bila burka »DOBRI SODNIK«. S 1o preds(avo so torej zadostili kranjski čita'n'čarji tudi tisti misli, ki pravi, da naj domača beseda res prodre v najširše kroge. Kranj je torej Imel svolo ama-tensko skupino že v 19. stoVtju, le da ni prirejala predstav za najširše kroge, vsekakor pa tudi ni imela ustreznih pogoiev, da bi lahko zadostila vsem, ki so si Želeli gledališča. Kmalu po prvi svetovni vojni pa je ta oder zaživel z vso polnostjo. Čitalnica je torej bila tudi tista, kl je prinesla v Kranj eleda-Hški duh. Dolgo so si predstnve lahko ogledovale le dame v večernih oblekah ter go*?nod1e v frakih. Ko pa so ugotovili, da je krog obiskovalcev premajhen, so vrata odprli vsem prebivalrem Kranla. I Kultura brez potnega lista V soboto In nedeljo so na Jezerskem uprizorili dramo v treh dejanjih »Sveti plamen«. Delo jc režiral Silvo Ovseni k iz Kranja. Na premieri so bili tudi nekateri predstavniki iz prosvetnih društev Koroške, s katerimi ima jezersko prosvetno društvo že dalj časa prijateliske zveze. S tem dramskim delom bodo nastopili tudi onstran meje — v Lepeni pri Železni Kapli. V prvi polovici aprila pa bodo prišli na Jezersko člani prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple in na Jezerskem pokazali svoj program. MIHA KMNAR: MESTA. CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Bila je brez službe." Brez zaslužka. Brez denarja. Brez hrane. A jesti jo bilo treba. Treba jo bilo plačevati stanarino, ki se jI je zadnje čase zdela velika kakor celo premoženje. Slavko je videl njeno žalost in sam žalostno glodal, ko so prišli tuji ljudje in odnesli iz sobe psiho z velikim zrcalom. Stefi jo zardela, ker jo jc prav tedaj presenetila gospa B:ij-borlova. »Pa ne da zapuščate Trst?« so j« začudila. Od takrat, ko ji Stefi nI odprla, se ni oglasila več. Do konca septembra sta bila z Ivančicom v Istri, torej sta se vrnila šele pred nedavnim. Zdaj Stefi svoje nesreče ni mogla več prikrivati. Gospa Bajberlova jo je s so.Hitjem poslušala, toda čez Federla ni hotela reči nobene bo-sode. Ni ji povedala, da je moža tisli leden po binkoštih videla z neko rdečelasko pred hotelom Central. Ni hotela delati bodočih nesoglasij in prepirov mod Stefi in možem, če bi se, kakor se je že enkrat, spomnil, da ima ženo in otroka in bi se vrni »Potolažile so,« je rekla, čeprav je soma prišla iskat tolažbe. Mož je bil na morju: Niegova ladja bo nekaj mesecev plula mod Trstom in Odeso. Drugekrat' bi bila tako linije vesela, saj bi bila njena čakanja na možev povratek krajša. Zdaj pa bi raje, da bi plul kam v Ameriko, zakaj v Sredozemlju se je začela prava vojna med Italijo ln Turčijo. In njen mož pluje v italijanskih in turških vodah in njegova ladja lahko postane žrtev topov bodisi turškega bodisi italijanskega brodovja, »Moj bog, kakšni časi,« je začela tožiti o svojih skrbeh. Pomladi in poleti se je bala, da bo vojna zaradi Maroka. Toda za Maroko so se Francija in Anglija na eni in Nemčija na drugi strani sporazumele. A še preden so podpisali ta spo- razum, sta se zapletli v vojno Turčija in Italija, ki Je hotela izrabiti notranje tufike nemire in si prisvojiti Tri po'is. Torej se je po dveh maroških krizah in po bosansko-hercegovski krizi, ki so jih prebrodi) brez vojne, sedaj začela prava, resnična vojna, jo bila l bajberlova Obupana, fta nevtralne ladje bojne ladje vojskujočih se držav ros ne smejo streljati, a zgodi se prav lahko, da bi Ivanovo ladjo potopil] po pomoti i »Ne morete si misliti, kako me ckrbi. Vsak dan sproti k strahom, vzamem v roko časopis, kakor da bom v njem brala poročilo, da je turško ali pa italijansko brodovje po pomr/i potopilo ladjo, na kateri ie Ivan. Kaj bi počela Ivančck in jaz brez Ivana? In kako bi živela?« »Takole,« je Stefi pokazala na sobo, ki je bila brez psihe, tro-delne omare, na kuhinjo, ki je bila brez divana, na dnevno sobo, kier ni bilo več knjižnice. .»Prodajali bi pohižtvo kos za kosom, če bi ne mogli dobiti zaposlitve kakor je jaz ne morem. Kuhin>k.i omara jo hitro prazna, stanovanje pa stane celo premoženje, a denar skopni kakor sneg v Trstu, če sploh kdaj zapade.« »Zakaj se potem raje ne preselite k meni,« ji je bila Bajberlova pripravljena takoj odstopiti sobo, ki sta jo s Francem že dvakrat imela. To pohištvo bi lahko vskladisčila pri špediterju ali pa ga proJala. »In tako tudi sami bi ne bili,« je mislila tudi na sebe. »In najina otroka prav tako ne.« »A če se vrne Franc?« »Ne mislite nanj! Mislite nase in na otroka!« Da, gospa Bajberle ima prav, je pomislila Stefi. Preselila so bosta .. 10 Vskladiščiti je dala opravo in vzela s seboj k Bajberlovim samo šivalni stroj. V začetku novembra je dobila zaposlitev v konfekcijski delavnici židovskega podjetnika In trgovca Abrahama Tanna. Mezda je bila nizka. Da, sramotno nizka! Nižja kakor takrat, ko je prišla prvič v Trst. A prebirati ni mogla, čeprav je zaslužila komaj za nizko najemnino pri Bajberlovih in za skromno hrano. Stroški so v teh letih porasli in že prvi teden je spoznala, da od zaslužka ne bo mogla prihraniti niti vinarja. Ko bi ne imela ie nekaj denaria od t»r Gorenja vas, vsakokrat od 6. do 14. ure Komisija za sprejem delavcev TEKSTILNE TOVARNE SUKNO Zapuže RAZPISUJE prosta delovno mesto materialnega knjigovodje Oseba mora imeti nekajletno prakso na tem delovnem mestu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje sprejema splošno kadrovski sektor najkasneje do 1. aprila tega leta. Zahvala Vsem, ki so počastili spomin našega očeta ALEŠA LAVTARJA se iskreno zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem in sovaščanom iz Bukovščice. Prisrčno zahvalo smo dolžni dr. Mari Šmidovi za njeno požrtvovalno pomoč v času njegove bolezni. Selca, 17. marca 1965 Družine: šlibar, Lavtar, Stanovšck, Tavčar in Bišof. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razne seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi specialltetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena penslona od 1900 do 2200 din. Za Informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. SONČNA SMUČIŠČA NA ZELENICI VABIJO NA PRIJETEN IZLET KOMPASOVA ŽIČNICA redno obratuje vsak dan. Dostop do ŽIČNICE po novi moderni avtomobilski cesti do LJUBELJA, kjer so na voljo parkirni prostori. * IZPOSOJEVALNICA SMUČI IN SANK! KOMPAS V KRANJU organizira vsak torek, četrtek in soboto popoldanske izlete, vsako nedeljo Pa celodnevne avtobusne izlete na ZELENICO. Prijave sprejema KOMPAS v KRANJU, Koroška cesta 2 — Telefon: 24-31. Prodam konja temnega prama, težkega, starega 27 mesecev za starejšega, sposobnega za gozdna dela. Poklukar Franc, Poljšica 13, Gorje-Bled 1179 VoIkswagen poltovornl 950 kg 196! odlično ohranjen ugodno prodam. Ogled razen nedelje vsak dan. ARH, Titova 87, Jesenice 1190 Prodam žago clrkularko komplet 7. elektromotorjem in ostalimi napravami, prerez nožev 40 cm, 2 kom litožclezna kolesa za tračno žago, 1 kom. elektromotor 4'KM, 1 km. 2 KM. Naslov v oglasnem oddelku 1191 Prodam šotor dvojček in 15 W ojačevalec. Kranj, S t are t ova 5 1192 Prodam ali zamenjam VW kombi za manjšega. Naslov v oglasnem oddelku 1193 Prodam konja, 7 let starega. Visoko 11, Šenčur 1194 Prodam male prašičke, stare 9 tednov. Tupaliče 21, Preddvor 1195 Gume za Volksvvagen prodam. Kranj, telefon 2345 ' 1196 Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju 6. kola srečk, ki je bilo 18. III. 1955 v Beogradu Srečke so zadele iS končnicami dobitek din 00 600 40 600 65240 100.600 72730 60.000 359440 1,000600 21 600 61 1.000 71 800 541 4.000 4611 20.000 03851 40.000 08591 80.000 65911 80.000 91411 40.000 012881 400.000 047211 600.000 2 400 15132 40.400 23282 80.000 65102 80.400 77332 40.400 97742 80.400 060482 400.400 3 400 23923 100.400 54743 80.400 134903 2,000.400 s 318823 400.400 44 800 054 8.000 074 4.000 33914 60.000 64794 40.000 72834 80.000 73754 60,000 198024 400.000 424494 5,000.000 15 600 25 800 45 800 85 2.000 40715 40.600 49605 60.000 80815 200.600 560045 600.800 09486 60.000 19976 80.000 48746 60.000 53916 80.000 607766 600.000 07 600 37 1.000 47 600 \ 77 1.000 5877 21.000 13067 60.000 33757 40.000 51197 40.000 62287 60.000 78767 60.000 09708 100.000 35868 60.000 44058 40.000 72768 40; 000 121808 1,000.000 674608 400.000 669 10.000 30659 100.000 88699 80.000 Odslej bo glavna premija 10 lijonov dinarjev. Prodam seme črne detelje In moped T-12. Sp. Duplje 56 1197 ' Prodam 500 kg sena ali zamenjam za gnoj. Dvorjc 58, Cerklje 1198 Prodam dobro ohranjeno vprežno kosilnico »Derink«. Naslov v oglasnem oddelku 1199 Prodam bika 330 kg, dva prašiča 116 kg, nov gumi voz 16 col. Za-poge 11, p. Vodice 1200 Prodam 6 tednov stare prašičke in nekaj čiste semenske grahore. Srednja vas 41, Šenčur 1201 Prodam 2000 kg repe ali zamenjam za bukova drva. Luže 1, Šenčur 1202 Prodam superavtomat pralni stroj (gotovina). Naslov v oglasnem oddelku 1203 Prodam kravo s teličkom. Zg. Bela 32, Preddvor 1204 Prodam plemenskega vola, težkega 520 kg, zna voziti. Kunčič Ivanka, Bled, Koroška c. 5 1205 Prodamo zastavo 750 v voznem stanju, najboljšemu ponudniku. Prednost ima socialistični sektor. Avto moto društvo Tržič 1206 Prodam smrekove deske 50 mm in 25mm. Brezje 44. 1207 Prodam suha bukova drva. Pol j-ščica 7 Podnart. 1208 Prodam še nc registriran fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 1209 Prodajamo sobne lončene peči v stoječem stanju, od 22. 3. dalje Hotel ERIKA, Kranjska gora 1210 Prodam novo pomivalno korito Emajl Celje.Naslov v oglasnem oddeku 1222. Prodam 2 prašička 7 tednov stara. Velesovo 12, Cerklje 1223 Kupim hišo (starejšo) afll samo družinsko stanovanje v Kranju ali okolici. Raček Jože, Zasavska 10, Kranj 1108 Kupim dober moped T12. Snc-d&c Janez, Orehovlje 1 N. S. Kranj 1166 Kupim 15-colskl gumi voz. Na-fiiev v oglasnem oddelku 1167 Kupim staro morsko travo (Afrik). Pečenko Ivan, mizar, Stara cesta, Kranj 1168 Kupim suhe deske colarce. Sitar Jože, mizar, Križe 1169 Kupim enostanovanjsko hišo ali nedograjeno v bližini Kranja 1170 Kupim mlaiilnlco z reto aH brez. Ponudbe poslati Edo Rostohar, Rožno 48, p. Blanca 1171 Kupim stara kompletna kolesa za moped. Megušar, Dražgoše 53 Železniki. 1211 Kupim hišo v okolici Kranja ali Škofje Loke. Mari Trontelj, Kranj, Valjavčova 13 1172 Kupim' moped na tri prestave. Vinko Pcrne, Lom 25 nad Tržičem 1212 Oddam prazno sobo upokojenki. Nasl. v ogl. oddelku 1173 Iščem žensko, vsaj 4-krat tedensko za varstvo otroka. Pogoji ugodni, plača dobra. Ing. Aleksander Mihev, Kranj, Staneta Rozmana 2 1174 Sprejmem vsa pečarska dela. — Velkavrh Rado, Jezerska 5, Kranj 1175 Zaposlim nekvalificiranega de-* lavca v brusilnici. Galvanizacija. Račič Ivan, Škofjeloška 8, Kranj 1112 ZMS Naklo priredi v soboto, 20. 3. 1965, ob 19. uri v dvorani Kulture PLESNI VENCEK. Igra priznani sekstet 6 mladih. Vljudno vabljeni 1123 Dam hrano ln sobo v najem za varstvo otroka v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku 1025 Samski, razočaran, preprost (37-165) želi spoznati sebi primerno anako dekle z dežele, z nekaj gotovine za delno opremo stanovanja. Slika zaželena. Ponudbe poslati pod «-Ne čakaj na maj« 1176 Zamenjani krmilno peso za slamo (steljo). Naslov v oglasnem oddelku 1177 Trgovski pomočnik mešane stroke išče zaposlitev. Vojaščine prost. Naslov v ogl. oddelku 1178 Sprejmem mizarskega pomočnika takoj. Sitar Jožo, Mizar, Križe s 1180 Našla sem žensko zapestno uro na Primskovom, Kranj 1181 Iskrena hvala tovarni IBI in ga-Kiks-komtu društvu za takojšnjo pomoč pni požaru. Fonde Marija, Krašnova 4, Kranj 1182 Avto nemške izdelave nudim za nedograjeno ali dograjeno hišo. Razliko doplačam. Oddati ponudbe pod Kranj 1183 Preklic u jem avtobusno vozovnico Št. 34235 na ime Stopfer Jožo za neveljavno 1184 500.000.— posojila nudim tistemu, ki mi preskrbi sobo in kuhinjo. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati pod »-April posojilo^ 1185 Varuhinjo v dopoldanskem času k triletnemu dečku iščem. Kokri-ca 108, Kranj 1186 Sprejmemo prodajalko galanterijske in parfumorijske stroke. — Ponudbe pod nastop takoj 1187 OPOZARJAM vsakogar, ki bi dajal moji hiši domač vzdevek »Pri vrani« ali mene imenoval z »Vra-nežem«, da ga. bom sodno preganjal. Anten Erjavec, sod. uslužbenec, Nova vas 10, Preddvor 1188 Upokojenec, neodvisen, z lepo pokojnino in stanovanjem v bližini Kranja, želi spoznati dobro srčno upokojenko nad 50 let za skupno gospodinjstvo. Ponudbo poslati pod »Družinski odnosi« 1189 Iščem fanta ali dekle na malo kmetijo za pomoč. Nudim hrano in stanovanje. Bencdikova 27 — Kranj, Straž'šče 1213 Iščem prazno sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »Soba« 1214 Prazne sobo za letovanje kjerkoli na Gorenjskem vzamem v najem za dve mirni osebi, ali kupim vikend. Meglic, Ljubljana, Staretova 25. 1215 Cenjene stranke obveščam naj dvignejo čevlje, drugače bom po enem mesecu razprodal. Raj ko Cernllec, modno čevljarstvo Kranj Tavčarjeva 7. 1216 Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na kmetiji. »Slovenec.« Naslov v oglasnem oddelku. 1217 Opremljeno sobo oddam poštenemu dekletu, ki dela na tri ali dve izmeri Naslov v ogl. odd. 1218 Skozi Primskovo sem izgubil orodje in pokrovček od rolerja. Proti nagradi vrniti v ogl. odd. 1219 V petek dne 12. 3. 1965 sem v vlaku Kranj—Ljubljana pozabila zvezek Hospitacije, Grašič Marija, »PA«. Kdcr ga je našel naj mi ga proti nagradi čimpreje vrne. Tavčarjeva 2S. Kranj. 1220 Ženski, ki bi varovala 2 otroka nudim sobo in kuhinjo s posebnim vhodom. Oddati ponudbe pod »Bližina Kranja« 1221 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk«: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-M35. Telefoni: odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnike 40 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. CENJENI POTROŠNIKI - drage mamice! Sporočamo Vam, da imamo na zalogi okusna otroška oblačila, dojenčkovo opremo, razne pletenine in igračke Na zalogi imamo tudi otroške vozičke z dvojnim zgornjim delom — športni in zaprti Bliža se pomlad — oglejte si naše zaloge! Ne bo vam žal! Se priporoča trgovska poslovalnica MOJCA Koroška 16 (Pokojninski dom) v Kranju. Zahvala Ob bridki in prerani izgubi naše nad vse ljubljene mamice, žene, hčerke, sestre, tete in svakinje MARICE GARTNER roj. Peternelj 38 let lz Besnlce pri Kranju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem, sosedom, zdravnikoma dr. Vidmarju in dr. Zabkarju, ki sta ji lajšala trpljenje za časa njene bolezni, sindikalni podružnici tovarne Iskra Kranj za lepo spremstvo na njeni zadnji poti in poslovilni govor. Gasilski enoti Besnica za častno stražo in spremstvo do tihega doma in poslovilni govor, vsem sodelavcem za obiske v času njene bolezni in darila, osn. org. RK Besnica, turističnemu društvu Besnica, g. župniku Pavlinu, vsem darovalcem cvetja in za izražena sožalja. Prav tako smo dolžni zahvalo kolektivu ribogojnice Besnica, še posebej družini ing. Vesclovi in Hildi Rakovec. Še enprat prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili, na njeni zadnji poti. Besnica, dne 15. marca 1965 Neutolažljivi: mož Maks, hčerka i Irena, mama Ivanka, oče Alojz, sestre Ivanka in Ančka z družinama ter ostalo sorodstvo GLAS somvrV 70marca 1963 118. VsS so hoteli videti Buffala Billa in mu s svojo navzočnostjo dajati pogum. Lov bi naj trajal osom ur. Zmagal bo tisti, ki bo do četrte ure popoldne ubil največ bizonov. Vsakega lovca bo spremljal sodnik, ki bo stol ustreljene bizone. Gonjači so morali dan poprej izslediti črede v preriji. — Ko se je tekmovanje pričelo, jc prijezdil pred gledalce stasit mladenič na visokem konju, katerega dlaka se je svetila na soncu; proti njemu je bil Urigbam zares pravo klju*-se. Buffalo Bili po zunanjosti v ničemer ni zaostajal za svojim nasprotnikom. Oba jezdeca sta imela bogato okrašene obleke iz jelenje kože. 119. BiH Je pogledal proti svojemu tekmecu. Videl je, da ima novo puško znamke henry, s katero je bilo moč oddati dvanajst zaporednih strelov brez polnjenja. Lukrecijo je moral BiH polniti po vsakem strelu, vendar pa je imela težje probojno zrno. /Torej sva si enaka,' je pomislil Bili, ,na Brighama pa se mirno lahko zanesem, četudi se mu dlaka ne sveti.' Zaslišali so se vzkliki, čreda bizonov se je približala. BiH je skočil na konja, puško pa položil na sedlo. Po dogovoru sta si lovca sama razdelila čredo bizonov v dva dela. Bili je vzel levo, Comstoek desno stran. Sodniki so krenili za njima. 120. Comstoek je takoj pričel streljati. BiH Je čakal, dokler občinstvo iti postalo nemirno. Nato pa je počila njegova puška. Bizon na Čelu se je zrušil, čreda se je zmedla in se vrtela v krogu. Billov stari trik je uspel. BiH je ustrelil drugič in drugi bizon se je valjal po tleh. Dvigal se je v sedlu in rušil bizone drugega za drugim. Ko se je prah polegel, so gledalci videli pred seboj prerijo pokrito s tem-n.imirni živalskimi trupli. Billovi bizoni so ležali v krogu drug pri drugem, Comstockovi so bili posejani miljo daleč po preriji. Uspeh: Buffalo BiH je ubil 38, Comstoek pa samo 23 živali. Sport • Šport • Sport 9 Sport # Sport • Sport • Šport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport © Sport ® Sport • Sport • Sport • Špo Na zimskem prvenstvu Slovenije v plavanju Triglav prvi -Radovljica peta V nedeljo je bilo v kranjskem zimskem bazenu prvo zimsko prvenstvo Slovenije v plavanju. Tekmovanja se je udeležilo okoli 120 tekmovalcev iz 7 klubov. To pomeni vsekakor precejšnjo pre-okretnico v razvoju plavanja pri nas. Zal tekmovanje nt bilo na tisti kvalitetni ravni, kot smo pričakovali. PZS je v propozicljah določila, da v vsaki disciplini lahko nastopijo samo trije plavalci iz enega kluba. Zaradi tega Triglav m Ljubljana nista prijavila več boljših plavalcev, da sta tako dala mlajšim tekmovalcem možnost, da nastopijo, saj bi v nasprotnem primeru ne imeli nobenega nastopa v celi zimski sezoni. Plavalci Triglava so osvojili naslov prvega zimskega prvaka Slovenije. V njihovih vrstah sta se najbolj odlikovala Peter Brinovec in Jelka Jančar, kis ta osvojila po dva naslova republiških prvakov. Košnik je dosegel zopet rezultat pod 1 minuto na 100 m prosto (59,4) a poleg njega so se še odlikovali Čolnarjeva, Šilerjeva, Rup-nikova, Slevec in Levičnik. Športne prireditve KRANJ — V nedeljo ob 15. uri bo prvenstvena tekma SNL Triglav : Aluminij v športnem parku. Predtekma mladincev ob, 13.30. Na kegljišču Triglava bo _ danes in j^rtri prvenstvo Gorenjske, v kegljanju za posameznike. V nedeljo ob 10. uri bo spomladanski kros Triglava s startom in ciljem v športnem parku. KRVAVEC: V nedeljo ob 10. uri rnedruštveno pionirsko tekmovanje v veleslalomu BLED: Danes in jutri državno ekipno prvenstvo BEGUNJE: V nedeljo ob 9. uri medclruštveni skoki na 35-m skakalnici JESENICE: Danes in jutri keg-ljaško prvenstvo Gorenjske za posameznike Od gorenjskih klubov se je razen Triglava prvenstva udeležila samo Radovljica. Peto mesto za Radovljičane ne predstavlja posebnega uspeha, vendar imajo vsi klubi, ki so se plasirali pred nje zimske bazene. Najuspešnejša v njihovih vrstah je bila Jensterle-jeva, ki je osvojila naslov republiške prvakinje na 200 m prsno. Rezultati — Moški — 400 m prosto: 1. Brinovec P. (T) 4:50.5, 2. Rebolj (T) 5:07.7. 3. Nadižar J. (T) 5:26.6, 200 m prsno: 1. Slevec (T) 2:56.2, 2. Bole (L) 2:57.9, 3. Deu (L) 2:32.8, 4. Nadižar (T) 2:45.0, 5. Balderman (T) 2:52.5, 200 m metuljček: 1. Brinovec (T) 2:40.14, 2. Breskvar (L) 2:49.9, 3. Peternelj (T) 2:51.7, 4. Mohorič (T) 3:01.6, 6. Smrekar (Ra) 3:17.7, 100 m prosto: 1. Košnik (T) 0:59.4, 2. Zavrnik (L) 1:01.8, 3. Nadižar (T) 1:02.1, 200 m mešano: 1. Brinovec P. (T) 2:31.2, 2. Košnik (T) 2:32.9, 3. Breskvar (L) 2:39.0, 4. šajatovič (T) 2:49.4, 5. Kuhar (R) 2:52.5. ženske — 400 m prosto: 1. Jančar (T) 6:03.2, 2. Vodišek (R) 6:17.2, 3. Šiler (T) 6:21.7, 4. Ko-stanjšek (R) 6:22.5/6. Milovanovič (T) 6:37.4, 200 m prsno: 1. Jerister-le (Ra) 3:17.6, 2. Bašelj (L) 3:23.1, 3. Rupnik (T) 3:28.1, 100 m hrbtno: 1. Golob (R) 1:21.8, 2. Čolnar (T) 1:28.3, 3. Fišer (I) 1:31.5, 4. Milo- vanovič (T) 1:35.3, 5. Avguštin (Ra) 1:36.2, 6. Gosak (R) 1:36.9, 100 m metuljšek: 1. Jančar (T) 1:31.3, 2. Peterman (L) 1:33.0, 3. Bežek (L) 1:34.9, 4. Virnik (T) 1:44.5, 5. Bo-rišek (R) 1:46.4, 6. Lampret (T) 1:58.8, 100 m prosto: 1. Čolnar (T) 1:17.5, 2. Vodišek (R) 1:18.0, 3. Roš (L) 1:18.8, 5. Šiler (T) 1:22.1, 200 m mešano: 1. Souvan (L) 2:57.5, 2. Kostanjšek (R) 3:13.3; 3. Jen-sterle (Ra) 3:15.6, 4. Mihelič (T) 3:19.8, 5. Golub (R) 3:20.7. EKIPNO: 1. Triglav 13.934 2. Ljubljana 12.607 3. Rudar (Trb) 7.711 4. Ilirija 7.375 5. Radovljica 5.441 6 Slavija (Vevče) 3.852 7. Partizan (Murska Sobota) 911 Peter Čolnar Jutri start nogometašev v SNL -Lestvice gorenjskih plavalcev za leto 1964 — Sestavil Peter Čolnar Brinovec in Bogatejeva najboljša Ob okencu našega pregleda najboljših gorenjskih plavacev bomo poizkusili oceniti plavalce ter sestaviti vrstni red najboljših. Za naše ocenjevanje smo želeli, da bi vanje zajeli kvaliteto in število zastopstev v lestvicah, pri čemer bi upoštevali tudi mesta, ki so jih posamezniki izasodli v lestvicah. Odločili .smo se za ocenjevanje po ključu: 1. mesto 13 točk, drugo 8, tretje 5, četrto 3, peto 2 in šesto 1 točko. Vrstni red moški: V. Brinovec (T) 73' točk, P. Brinovec (T) 34, Z. Levičnik (T) 26, B. Gorjanc (R) 25, S. Košnik, J. Rebolj, B. Levičnik, J. Slevec (vsi T) 21, M. Košnik (T) 13, J. Smrekar (R) 10 itd. Vlado Brinovec jc torej najboljši. Na prva mesta ga ne uvrščajo le visoke uvrstitve, temveč tudi odlični rezultati v vsaki njegovi uvrstitvi. Njegov brat Peter je še vedno v senci najboljšega. 2. Levičnik je za eno točko prehitel Gorjanca, toda pri tem moramo omeniti, da je Gorjanc plavalec, ki je največkrat zastopan v lestvicah. Razveseljivo je, da so med najboljšimi zastopani tudi nekateri pionirji, kar nam daje garancijo, da imamo na Gorenjskem vlostoj-ne naslednike starejših plavalcev. Vrstni red ženske: Bogataj (T) 50 točk, Breskvar (T) 39, Jenštcr-le (R) 32, Jančar (T) 28, Čolnar (T) 18, Požgaj (T) 8, Mihelič, Ari-zanovič (obe T) in Stojilkovič (R) 7, Ml Avguštin (R) 6 točk itd. Ce bi ocenjevali rezultate po uradnih tabelah PZJ za ocenjevanje rezultatov, bi prvo mesto brez konkurence osvojila Vesna Breskvar, toda zaradi vsestranosti je mesto upravičeno pripadlo Danici Bogataj. V. Jenšterle je upravičeno zasedla tretje mesto pred Jančarjevo in Čolnarjevo. Vse omenjene plavalke kvalitetno zelo odstopajo od ostalih ,saj sodijo med najboljše slovenske plavalke. Presenetljivo je šesto mesto L. Pož-gajeve. V letošnjih gorenjskih lestvicah so zastopani samo plavalci plavalnih klubov Triglav, Radovljica in Jesenice. Medtem ko lahko pohvalimo Jeseničane, ki so uspeli plasirati nekaj plavalcev med najboljše, pa moramo obsoditi predvsem plavalna kluba v Tržiču in Bledu. Leta 1963 sta bife namreč oba aktivna. Zanimanje za plavanje je bilo v obeh mestih veliko, pa vendar v pretekli sezoni kluba nista delovala. Prav tako moramo obžalovati, da je zamrla1 plavalna dejavnost v Kropi. — PETER ČOLNAR V nedeljo bodo spet oživela nogometna igrišča. Tokrat se bodo nja, ker nismo mogli plačati kav- pognala v boj za točke tudi moštva v SNL. Skoraj vse je letos cije Zvezi. v pripravah oviral sneg. Nogometaše Triglava smo tik pred prven- z& nedeIjski start z Aluminijem stvom obiskali na treningu v Savskem logu. Tu že vadijo od sred.ne j(J y Kran-U ej veliko zanirna. januarja pod vodstvom trenerja Milana Krašovca, katerega smo nje Ljubitelji nogometa računajo, tudi zaprosili za kratek razgovor. da bodo videli dober nogomet in, Kako so uspele priprave? Problemi v klubu? ?a bodo priče uspeSnenJu startu ......' . _ , . « x kranjskih nogometašev v ligaški Igralci so kondietjsko dobro pri- To je predvsem porazno financ- konkurenci pravljeni, medtem ko moštvo še no stanje. Mislili smo že, da boni povsem vigrano. Odigrali smo mo morali odstopiti od tekmova- TONE KASTIVNIK tudi nekaj prijateljskih tekem (Nova Gorica, Anhovo , Koper, -Buje, Poreč). Hkrati s prvim m o- § štvom so se pripravljali tudi mla- I dlnci, ki so v jeseni zasedli tretje | mesto. ' Katere igralce imate na voljo? | Klub »ta okrepila Januš (Dela- § maris) in štmunac (Rudar, Ka- | kanj). Prvi ima pravico nastopa | v tretjem, drugi pa v petem spo- § mladanskem kolu. Sicer pa je § spisek igralcev naslednji: vratarji: | Brezar II, Zorman in Vagaja, | obrambni igralci: Ugrica, Verbič, § Brezar I, Jerman, šimunac, Per- | kovic, Koban It, napadalci Cvl- I ren, Vukotič, Bajželj. Lipe j, Ko- | žar, Šimnovec, Januš in Matja- | ševič. Kaj pričakujete od nedeljske | tekme z Aluminijem? Ce se bodo fantje borili z vsem | srcem, potem lahko pričakujemo | popoln uspeh. Intervju tedna Perspektivni skakalec \ ■ •.' Med mladimi smučarskimi niči. Ker so letos zelo ugodne skakalci je imel v letošnji se- snežne razmere, bomo sezono zoni največ uspfeha komaj podaljšali tja do 1. maja, kl 18-letni vajenec avtomehanike bo predvidoma na Pokljuki PETER STEFANCIC iz Kra- zaključna tekma sezone na nja. Doma Je osvojil kar tri snegu.« nflsl<^?x, .Pr"iV i(,g0re?*SdJ »Največji uspeh v letošnji republiški in državni), v tujini pa je letos kot član državne sezoni.-'«, »Poleg prepričljive zmage na reprezentance nastopil v Švici, državnem prvenstvu štejem Franciji in Zah. Nemčiji. med najpomembnejše dosežke: Zvedeli smo ... da je bil na pobudo rezervnih oficirjev in pod oficirjev ter invalidov pred nedavnim ustanovljen nov kegljaški klub v Kranju »BOREC. da se Je iz JLA vrnil v Kranj znani plavalec Janez Kocmur, ki je že začel trenirati v zimskem bazenu. da bo danes v Stražišču redni letni občni zbor TVD Kranj. »Z uspehi v letošnji sezoni 7. mesto v tekmovanju za Po-sem zelo zadovoljen. Da sem kal Kongsberg v Franciji, prvo dosegel take rezultate, se mo- mesto na mladinskih tekmah ram predvsem zahvaliti tudi v Zah. Nemčiji in dobro uvr-podjetju SAP (poslovna enota stltev v Planici, kjer mi Je Kranj), kjer sem zaposlen, saj uspelo premagati tudi Janeza so mi omogočili udeležbo sko- .Turmana, letošnjega zmagoval-raj na vseh treningih državne ca Kongsberga.« reprezentance ln sem tako lahko pričakal sezono dobro pripravljen,« nam je pred dnevi dejal ta mladi perspektivni skakalec. »Želje za v prihodnje?« »še večji kvalitetni napredek! To pa bom dosegel predvsem z osebnim prizadevanjem v vadbi z razumevanjem pred-»Kakšne načrte imaš še do postavljenih na delovnem mc-konca sezone?« stu ln ob boljših pogojih za Prihodnji teden potujem trening v Kranju. Želim si. da skupno z Mescem, Zonto, Krz- bi v Kranju čimprej dobili že naričem ln Dolharjem v Fran- več let obljubljeno 70-m ska-cljo. V nedeljo, 4. aprila, pa kalnico, saj je ta za kvalitet-upam, da se bomo spet pome- ni napredek več kot nujna.« rili na 90-m skakalnici v Pla- "t J. J. 18911636 ^740826701 020123532348484823535348534823485353535323532353485348532348232323532353234823532353232323534823534823482353534823482353234853482348