PRI REJCU PLEMENSKE ŽIVINE JOŽETU AHČINU
Za dobro življenje je treba kar nekaj žuljev
UspeSen živinorejec je pravi mojster. Do obisti mora poznati svojo živino, kajti toliko kot bo vložil vanjo, bo iztržil od nje, saj narave ni moč ogoljufati.
Jože Ahčin, Stoparjev Jože iz Velikih Lašč, je rejec od nog do glave. V hlevu ima resda »le« 16 glav živine, zato pa njegove krave prejemajo laskava priznanja na razsta-vah plemenske živine, kjerkoli se le pojavijo. Na nedavni živinorejski razstavi v domačih Velikih Laščah je njegova telica Senta prejela tetjo nagrado, Jože pa hrani tudi diplomo s 6. evropske konference rejcev rjavega goveda in celo diplomo z živinorejske razstave iz davnega leta 1932. To diplomo mu je izdelal sam mojster Maksim Gaspari.
»Kmetujem že odkar sem na svetu. Toda letos nam jo je spet pošteno zagodla suša, tako da bom moral pol živine dati ven. Ni bilo ne otave in ne vnuke, tudi krmne
pese je bilo pol manj kot prejšnja leta. Da bi kupoval otavo, se ne izplača, ker je predraga. Podpisali so, koliko imam zmanjšan pridelek, toda do zdaj nisem prejel še nobenega sporočila, kaj bo z odškodnino. Lani smo dobili po znizani ceni precej koruze, tako da sem obdržal stalež živine, letos pa bo veliko škode,« pravi 66-letni Jože Ahčin, ki mu doma na kmeliji med drugim ponaga-jajo tudi žena Ana, sin Franci in njegova žena Mirjam.
Pred dobrimi dvajsetimi leti si je Stoparjev Jože zgradil nov, večji hlev, ki mu omogoča sodobnejše živinorejstvo. Vendar pa pravi, da če bi sedel in začel računati, bi ga minilo kmetovati.
»Tukaj ni računice. Pri večjem številu goveda še rineš nekako, pri manjšem pa ne. Manjše kmetije danes le životarijo. Vse preveč je posrednikov, tako da proizvaja-lec in kupec vselej potegneta najkrajšo.«
BRANKO VRHOVEC