Jf    s-\______________-
,jr. JgfjT HofbiWiotbck
\V:cn
St. 10.
V Gorici, 7. inarca 1884.
Tedaj
„<nč.ii'- ''zhn.j:i v--ik potok in velja po )>ošti [»rMifin:'ii:t    'i v ftnriri  n.i .lom
l'n osruai.ililf i" m1.'- tudi : t -s.finiciih" si> jiiučiij*' ;-.a twiv;ukiu i„-j-.ttip-u<> usti,:
8 Ur. «'<> -c ti,l{«  1  krat
fi   "',   i!    "      li    i»    ',',
Posamez'be Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v tob'akarnicali v gosposld ulici lilizu j.irch loin;", na Htare'm trgo in v nmiski ulici ter v Treea, via Ca-scrtvu, 8.
Dopisi jiaj .-<¦ blagovoljoo poSirjajo mvuiiistw. ,.So»!i'" v Gorici na Travniku 16,1., liaiocuina pa opiavni&tvu „So6e" Via della Croce it. 4. II.
Itokopisi rb no vrnfiajo; flopisi nnj se blagovoljno frauknjajo. — Dolnlcein in ilrugim uepremofctiiiH w, imvoenina Kuifca, akose oglaso pri opiavnifttvn.
Trgovina in politika na Primoi-Mkem.      |
N'-ki gospod LiicAiitij jc i/dal v Trstu v upm-skem jeziku knjizico o predelski zeleznici pod naslo-vom : D<t t'reihafeu von Tricst utul die \rtfi*l;in^i»rung tier Kudolfebahn, t. j. prosta. luka tr/aska in podalj-sanje Kudolfove zeleznio\ Muot;o»transko izobrazoni in v raziiih strokuh tenudjito ucVni pisatelj pojasnuje veliko kuiist in u-.-obhoduo potrebo pn-delske zele> nice za av'strijsko dtz.ivo iu svotovno kupcijo. Z na-vajaiijum potrrbuih dat pojasnuje, kaj s>e je do zdaj godilo za pti'delsko zeltznico in zakaj m* ni So izvr-Sda. TI ueovrgljivi podatki iz dogodivseine zadujih 2<> let so poiizrocili, da uokatori nemSki in italijanski lissti o »ji popolnuma molce, ali pa da jo celo ^lajujo. Nam in vsakemu poStem'tnii clovoku jo pa prav do-bvo doSIa, ker nam kaze kako ko mozjo, ka(eie veli-ka nevedna mnozica hlavi kot roduljubc in pustenjake, jz polifieniii in sebiciiih n unenov zapreOili ,podjetje, ki bi bdo Avaitiji v kori-i. in slave, in kako so pri-pomugli k drngiiu po Ij.-tjim. katcrih korist uzivajo naSi i.ose.djo, ki naiu i.ho bill mUli pnjazni. Vsegu v knjizict uabianega gi >,! va no moremo naeukrat po-rabiti, <*a oddcl.-k si; naui zdi jia tako vnzcu, da ga na-iim citatidjwn u/i* datu«s podajt-mo v pii'vodu.
Na M. its tnisb'dnji .strani pravi $. Luwnus: „Neiiavadtia ptik.urn v z^odovini jc wsckako, da v prtitckiein htolotjit ko ji! sit avxrijska tuija samo oil Tr.-ita do Deviita — ker Knpcr i;i Tizic sta hila pod lietu'isko Iju.lovl.ido -- hO so ustanavljalu kupt'ijslit; drtizbe in proste luke tt>r so no izdajale p-jstavc o trgovini ui menjieah, dasi jo biio pr^vidoti, da bono-Ski lev (jjudoviada) bo skuial zavirati pros to gibanjo na morji, dokler bo j:nei iskcico zivljenja v sobi. Ko jo pa Napolt'on I. obiioiuoglo ljudovlado zadnsii inko jc vslcd skloui'iK'ga mini v Kainpoforuiiji vsa Bonu-Cija in po mirovm pogodbi pariski tudi Dalmacija in Kotor (Caltaro) prise! pod Avatnjo, ni^o v«doli cisto tufi, kaj bi s tern zaCvli, timveo so pripustili Trst ij. Benetko svoji usodi ter so zac'i-Ii gledati proti aitver-ncmu iiiorju ! I>a, a k o b i 5 1 o po v o S j i nek e stra u k e, b i Primorsko in Dal m a c i j o j> r o-d a i i z a skleiio lee t», d a b i u a r e d i i i i z A v > 11 i j e c i > t o no m 5 k o s r e d u j o d r z a v o, k a k o r L n a j o B a v a r sko ali S a k s o n s k o, v k a t e r i b i * o d a I o p o d p o r u t m i n r a s k o g a o r I a g '.»j p o d o v a {i, k a k o r b i s r c e k z o I e 1J.
tZ a to s e 1* r i iu<> rsiko in Dalmacija s 1 ab i ta, ko 11 kor mogoCc, in cc 1 o s po-s p e 4 e v a n j e in d r i a v i so v r a z n i Ii stra n k 1 s e p r i z a d e v a j o o d t r ga t i ti p o in o r s k i d e-•I e 1 i, sumo da bi A v s t r i j o o d r i n i 1 i o d morja, ki j e po s p r ice vanji z go do vine za ustanovitev moci in blagostanja vsa-ki drzavi neobliodno potrebno, katero s e pa ne vj e in a z n acr t i nekc n. * ad ez eij-ne svojati, ki more zopet priti do viade le tedaj, ce se Avstrija premeni v nein-% k o s r e d n j o (t. j. od morja ioceuo) drzavo."
9Drugi izvedenci v diiavuih receh sku5ajo dosefii isti namt'ii na drug nacin. I'rvi zeli uemsku brodoyje v Trsta» drugi lioce brauiti Trst z neniSkim intcem, toroj ua vsak nacin od Avstrije odluSuiti, in tako p r o d a j a I -, k e n a c r t e si « p a j o kot modrc nasvetc vpovzuigo t r z a s k « t rg o v i ne poSilJati v javuost."
Kujizica, iz katere smo prevedii te besede, je izSla v Trstu prcd oemi t. k. namestnika iu c. k. nad-pravdnika, tie da bi jo bili zasegli. Upasno, da to, kar ni nevarno v Trstu, ki ima'jako razlicno prebi-valstvo, ce bo nioglo pouzroLiti javnega nepokoja v Gorici, ki je v mriogem oziru mirnejSa od Trsta. Ako bi bile prvotne bescde uaSf, tedaj bi bili v nevaruo-sti, da bi se naSol kak mladia, ki bi kuuStoval, na koterega ministra ali visokega uradnika* raeri po nje-govi misii kaka beseda, ter bi nas Sel ovajat. G. Ln-canus se pa ne pcfia s politiko, ampak ialuje, ko vidi, kako slabo skrbe nekateri ljudjc za slavo in korist Av&trije, katera je imela pogosto to nesreco, da si ni poniagala o pvavem dasu. Upanje imamo, da bozja previUnoat, ki J? vedno cuvala cad Avatrijo, jo si«tao
vede tudi iz sedanjih nenavadnih   in ogroinnih  ne-.'tti'i'OBtij. Hog daj! ^^^^^
Prihodnost Slovanov.
Tesnosri*:ni politikarji w vajeni, da imajo pred oemi le to, kar danes velja, m obracajo vho skvb na to, da bi ohranili, kar so prejeli, ne glede na to, da clovcSka druzba in posaiiifzui narodi se razvijajo po postavab, ki so jim lastne. Slovanstvo je spalo na-rodno spanje do novejSih fiasov, ako ne jeinljemo V poStev nckaterili bvutlili prikaznij na jtigu in na so-vein v p.vjSnjih .slolotjih. Drugi narodi so Slova.u; \i ebileli v omiki, slavi in mofti. Zdaj se pa tudi Slovtuii zbujajo, stopajo v krog iiAjomikaiicjfiili naro-dov t«r si utrjajejo svoje ginotno sttmje. NarodnoBtna zavest je v Slovauib probujena, fii'% mo6 jo visoko vzna3a in mogocno Sviga proti nebu ogenj slovanskc navdu^cnosvi in z.wednosti.
Tesnosreni politikarji so se toga zbali in «kn-Saju, kako bi zaprceili slovan^tva naravni i'a/,vitek, ter ka/A'jo tako svojo kratkovidnost in inaleuko.stiu) nebi6-nost. Kdor boee .slovanstvo zaduSiti, 8« opefie; slo-v:>n.st.vo inia prihodnost, katero mil nihee ne moreod-vzeti, ker pride po naravni poti. Slovanstvo ne hlepi I i zemljah, zakladih iu prestolih, ampak po resniei iu pravii'i, ki ni .se iiikoumr I raj no .skoiiovala. Slovanstvo se drzi naravnih postav, ki so polozene v slo-vauslvj naio.l; po tistih postanal* m*j se nlovanstvo vodi iu sri'ca bo v&e.slra»ska. Naiavue postave ne tipijo izjem-j in a« ne dajo zadu^iti; nji!» spoStovanje je pa blagouosno na vse strani. Tudi politikarjem velja beseda nasega pesnika, da naj se povniejo k pr-votnosti uazaj, k uaravi in ujeniin tirjatvam, potem bodo inieli zemski raj, ki obsega srecne uarode in sloui na zadovoljuosti narodov.
Ako bi bile naSe te besedc,  oponasal  bi   nam kuo,   <ia smo preveC vrofiekrvni   in da v svoji domi-Sljiji si zidanio gradove v oblake-   Besede  iu  nazori | niso nasi,   ampak   nasili   nasprotnikov,   kadar miruo j pjvuiisjjujojo. in Latincev, ki stanujejo dalec od nas. | Cas'.elar, imenitni spanski dr^avnik, razpravlja te i stvari v svojein glasilu „EI GloboS   kakor sprifiujeta Slovan in Sloboda.   Imenovani politik pi§e:   „D a n- j da n e s so pok 1 icau i S1 o v a n i, da izvedejo j p r e p o r o d   n a s e  d u b e.   Kakor jc vcr«ki evan- j gelij, uvod v naso prosveto, klieal Germane na zapad, tako tudi druStvetii evangeiij zahteva ua zapadu nav- | zocnost Slovanov.   Oni nUo in ne bodo nikoli vojaki despotov; oni so in bodo vselej, po svojein zuacaji  in po svoji  zgodovini,  vojaki preporoda."   Tako pi§e o Slovanih Emil Caste-lar, Spanski drzavuik; zato probimo, naj se ne govori, da je to naSa iznajdb".
Avstrija je tista sre^itia dr^ava, ki bo posredo-vala med izhodom iu zahodom. Kakor je bila krScan-stva Scit in zaslomba, t'tko bo napredku iu clove^kim pradcam. V Avstriji je zagotovljeu Slovaiiom naraven napreilok; ko 8e ta izvrSi, bo Avstrija mogocno kra-Ijovala v Evropi kot zaStituica pravice in naravuega red a.
C porabi mavcaali §ipsa, izvrstnega gnoja.
Ker so me uLe mnogokrat razni posestniki po-piaSevali o porabi raavca in o njegov^j korisfei, lioCem jim tukaj podati kratek popis, kako se rabi.
Baba mavca kot izvrstnega gnoja se je naglo razsirila, odkar so se zafieli napredui kmetovalci, po-sebno.v severnih dczolah, za utnno ^ivinorejo pridno zanimati, ter so morali, ako so boteli dosti in lepe divine imeti, tudi za dosti dobre pice sbrbeti. To so dosegli s pospeSevanjem dotelj. Detelji je treba prav tako gnojiti, kakor diugini rastlinam, ako hoSemo imeti ubilen dohodek. Izvrsten gnoj za deteljo so pa v mavci naSli.
Mavec rabimo kot gnoj za detelje, trave, sofiivje itd. Pober mavec je bele in svetie barve, slabeji pa temue b?"ve. Melje se v nalaSfi zato pripravljeuih in!«> n.a; n##i |a jpoprej 2|«jo, da o^tracijo ia uj^a
voilo, potem ga Se le meljejo. % zganjem zgubi na tezkoti kacih 17 — 20 odfetotkov, a gled6 dobrote pe maio ali nifi ne aprAU!3Df.
Najugodnej^i cas za gipsanje, t. j, za tvoSeitje mavca po njivi ali po travniku, je vlnzno ju^no vremc, posebno (Se malo iz megle rosi. Nekteri gipsajo detelje in travnike ob zimskem cairn po snegu, kar je tudi dobro. Mnogi guojijo z gipsom, kadar mlade rastliuce tako vi;,oko zrastejo, da zemljo pokrivajo. Koliko gipsa moremo na en hektac (2777 Stirjiuikih se^njov fill i'*/4 (1*73) orala) potrositi, to odvisi od r;u;uilt okoli^cin.
K<lor guoji v^ako leto, potrcbuje manj gipsa; tako tudi ako kdo guoji zemljo, ki je uze sama na tu'.bi dobia. Kdor gip^a bolj poredko ali na tdabeji zcmlji, ga rabi pa veL.
Kdor ima zemljo »red»je vrsto in gnoji vedno, potrcbuje na hektar 2-3 kvintale (4—6 ceutov). l*rl dobrih ruzmerah je gipsanje detelj iu travuikov juko velike koiisti in morcmo reci, dn pospi^i rast za polo vice in tudi so vec. V muogih krajib bi moral! tudi ucjanje detelj opustiti, ako bi mavca no rablll. Kdor ima njive in travnike mokro, naj gipBaujo tako dolgo opusti, dokler sveta ne iasausi, ker je po skulnjah do-kazano, da na takcm svetu nie ali pa prav malo po-maga. To velja tudi iodaj, ko so zemlji&ca prevefi rev-na ali pa prevec" dobra, t. j. ko obstojG 8 same spr-steuiue; gipsanje bc mora opustiti; ker malo koristi.
Tudi moram opomniti, da zemljo, ktera bi se vedno lc r, mavcem guojila, bi bolj in bolj peSala, ker bi jej zacelo primanjkovati drugih suovij, ki sluiijo rastlinam v lirano.
V krajib, kjer sejejo dosti detelje lucertiske, ktera ostaue na njivi tudi 10 —12 let, bi priporocal posestnikotn, naj bi prccej pri setvi na hektar kacih 4—6 kvintalov mavca potresli, ktere.'ja potura podor-jejo, da more tako ves cas rast detelje pospeSevati, ker se nahaja okolo njeuih korenin.
StrcSki z mavcem, kakor lehko razvidimo, niso znatni, uspeh je pa jako velik. Vzemimo, da porabimo vsako leto na hektar 3 kvintale mavca in da Velja en kvintal 2 for., zna§a to skupaj 6 fr. Ako delavci, ki ga potresajo po detelji, zasluzijo 3 fr., bilo bi skupnih stroskov 9 fr. Na hektaru pa lahko pridelamo vsaj 25 kvintalov ve6 detelje, ko navadno, kar znaSa 50 fr., ako racunimo kvintal detelje samo z 2 fr. Imamo to* rej vsako ieto za najmanj 40 fr. veCji dohodek na hektar.
NaSiai posestnikom, ki detelje, sejejo priporocain prav toplo mavec, ker jako malo stane in donaSa b primerom na stroSke jako zuaten dobicek.
Dopisi.
)Z Eird, dne 20. februarja. Dopisi in podufiljive besede, kl si jih Ti, draga ?So5att, o cecilijanskem petji med svoje citatelje poSiijala, niso dospele do u-§es vrlih Medancev. Zgodovina cerkvenega petja v Medani je kratka; povem jo a temi besedami, da re-cem: org jar ne pozna sekiric. Kaj moremo od ta-kega ustavovcrnega ovgljavca priCakovati, lahko vsak-do urae. Kar pamtim, — in pravijo mi, da nijsera vec" za 2eidtev, — je tu vedno isto starinsko lajnanje. Medanci so si sezidali novo cerkev in nov zvoaik, tudi Solo so pttpravili, le cerkvenega petja niso §e predrugaCili, dasi je v Medani izvrsten nadufiitelj, ki bi se v sill poprijel tudi tega postrauskega castnega opravila. Ako bi pa ne hotel on tega dela sprejeti, lotil bi se ga gotovo drug tarn bivajoc" orgljar, ako bi mu je hoteli Medanci izro&ti. Omenjeni iiovi orgljar mora hoditi zdaj v druge vasi; gotovo bi mu bolj u-gajalo, ako bi imel doma opravka, in poprijel bi se posla z vso resnostjo. Ugovarjali mi bodo morda Medanci, da ta nij domacin in da je vecja dolzupst dati domacinu zaslu^ek nego tujeu. Bog cuvaj,4 ako oi moral vsak v svojem rojstnem kraji iskati si 2P'eza. Pa meuda tud? ime S. se ne nahaja v Medani, razen yhii; aedanjega orglarja In HIW44 $9 Y ^(A Wmhkl
so v Medani tujci. Ni mi dolznost prefekovati, od kod so priSla druzlnska iraena, arepak le zeljo izrazujem, na] bi Medanei tudi v petji in orgljanji napredovali, kakor na-predujejo v drugih reeeh. To tirja dub easa, to tirjajo ua-prednjnske okoIiSciue, to bi morati tudi Mudanci tirjaii. Dolknemu Qr<>ljarju bi se lahko dopovcdalo, da ne nstreza vec" sedanjosti, ce tudi je v preteklosti vladal nad draginu orgljarji. Poskusiti treba; vidcli bodete, da se tudi tenia lahko pomore, ako se pokaze rcsna volja vcljavnih moz.                                                F.
2 VifiaVSkep, 26. februarja.~-M<isto na pnst-ni ponedeljek od&li smo nekateri na Miau'nj v Trg use v nedeljo popolttdne, da bi se udeleftli veselke, katero fe citalnica po starej navadi priredija ono n3-deljo, Sporctd veselici: petje in &{oigr& n8oIski nad-zoinik" se je kaj pohvalno izvrSeval. KuLtiftni pri/.or gSinolar" nas jo vse kar o&aral. V „suio!arskej pe-smi® sokrozU je sinolar inar&iktero pofite:w in dobro sanoljeno. Zadnja kitica bila je po priiiei nekom tako: Tudi mi imamo stnnk eel peljaj I Bil bi i tu khko prav pravi raj. Da nam &e vlada prepira prokteti zraaj. tils jo, da se ga otresemo jcukrat saj Da ga ce bode nikdar vec" nazaj! Po vseiu tern Mi je pies. Bil uam je krasen voter; vsi ssao se zabavljali. Pri „igrie apazili smo ned mnogobrcynim obcioslvom tadi custito dahov&i-no, dom&co in blizajo, vzgojeuce viaorcjske Sole u& Slapem, kakor tudi drage nam goste iz Ajdov&cuie, Kriza iti vse okulice. Narodnjaci trSkil Kerhnate vse, kar je za oder potrebno: dober pevski zbor, izurjene igralce, ki so kakor n&lase za Oder stvarjeni, pripra-vite nam vec" eiiacih veccrov. Silno radi so udelczimo eoako prirejenih veselic. Opozarjam ale danes slavno QbLiiistvo na dvajsetletnico, katero bode obhajala po-mladi t, 1. eitaluiea. — Po „semnji8 se jc veliko go-vorilo o neki pravdi ladi tfaljenja casti, katere obrav-nava bode 28- t. in. ob 3. popoludne. Zopet nova ahetz* t Na pust popoladue so neki iozc.nirji po Aj* (lov^ciui vrtovifi merili pot, po katcri ima i;i tratuvajt Sedaj pa gotovo pride!
h Podmelca, 26. febr. Pisalo se ja zadnji Cas v „Soci* muogo o ustanovitvi takozvanih apopot-nih iitalnic'1 na deMi, ki se dajo lahko in z raajfmi-mi stroSki vpeljati in ustauoviti povsod. Da m take citalnice na dezeli res raogoce in da so za vasi z raz-tresenimi hiSanii posebno priiaerae in koristne, doka-zuje aaSa mala Bkmetijska citalnica14, katera stoji u2a trin&jsto leto (t. j. od 24. decembra 1871.) in deluje §e precej dobro. Saj smo brali, da se je celo v Treuti taka citalnica ustanovila, kaj bi se ne drugod?
Nekdaj smo obfiudovali le tuje jezike; zdaj pa muramo refii, da smo ponosni tudi na svoj raaterin jezik in da se zanj potegnje, kdor je kolikanj zave-den in izobraiJea. Prav lep vzgled v tern oziru nam je dal uarodni krejski g. zupan. Slava mu! Da je te-mu tako, zahvaliti se moramo dobrira narodtim Casni-kom in fitalnicatn.
Uradniki in drugi predstojniki so naSemit kmctu le tedaj priljubljeui, uko se morejo z njim zgovoriti v gladkej in iepodonecej slovensciui, med tern ko one, ki njegovega jezika ne razuraejo, rnaio ali le toliko ceniT kolikor mora. V dokas temu evo ti resnicen dogodek.
Pred nekim iasom so po nasej bafiki dolini ple-hi (marusklje) otroke napadali, katerih naSe IjntSstvo nima za nevarno bolezen, ako ni kaj drugega zraven. NaS c. k. okrajni zdravnik je v tikih in tem euakih boleznih jako natanfien in prav marljiv. Naj bo ma-rnskljev otrok §e toliko milj oddaljen, na§ g. zdravnik ga obiSce vsaj dvakrat, fie ne veckrat. 0 tem ca-sut ko je zdravnik bodil po oddaljenih samotnih kra-jih k maruskljevim otrokom, je zbolel posestnik J. G. na S....f dobro uro koda iz Mele, prav nevarno na pjjuCnici, tako da je uze sam raislil, da je po njem. Clovek bi mislil, da kmct vendarle to lepo piilo2noat porabi, da za piimeroma malo odskodnino zdravnika spred praga k sebi poklice ter se njegove poraoCi po-slu2i. Toda na upraganje pisaka teh vrstic, ki je ktneta dan potem na njegovem domu obiskai, kaj mu je zdravnik glede bolezni rekel, mu odgovori: „Kaj ga bom klical, ker on mene in jaz njega ne morem razameti ? — rajSe sem poslal v Kanai po zdvavnika. In res — kakor sem zvedel — ozdravil je zdravnik-narodujak iz Kanala tudi tega moza z najboijgim u-spehom, tako da so zacele, kakor se je nekdo izrazil, njegove „akcijett tudi po Tolminskern mo6uo rasti. — ,Svoji k svojim"! Kdor hoce naS kruh jesti, naj spo-stuje na§ narod in naj se uci naSega jezika-, potem bo u&val tudi popolnoma naSe spo§tovanj& in nas^ zau-panje. Kdor pa jezika naSe dezele ne uue, naj sam sebi pripise, 5e zavoijo tega tudi njegow znanost in ofienost ne najde priznanja, saj tudi mi nismo brez Skode.
Marsikaterega cerkvenega oskrbnika bo gotovo zanimalo svedeti, da je naS narodni slikar T o m a 2 Selak, katerega je tudi cepavanski dopisnik nedav-w» v „SociB pohvalno omenje'., due 18. t. m. po dalj-jffl aotraoji Mmp! ? Q^m scspal.   Pokojoik je
bil prideii i:i dober umetuik, e»? twl\ je bil sktuo sa-
mouk,   in je rafiunil menda   skoro ie kakor kak dni-
j nar za svoje dclo. Prikupi! se je bil se svojira «M'.Ka
i povsod na GoriSkem;   od vseh ktajev dobival jo po-
\ nuclbe,   pospbno za cerkveno sUkar^tva  m  rezb^rijo,
•  tako da je moral marstkomu tlelo odtoziti ali celo od-
•   reC-i.   Ker ja iniel  veliko  druzino   m je tudt,   k;tk»r ' je pri unietaikih. uze sploh uavadat   iivei   brez skrbi
za stare dni, zato je pri ^sej svojej defara&sti in u-mettosti unui kot velik nvez. Le pozrtvovaluosti v. L g. fciipnika se je zahvaliti, da je bil, kakor se spa-dobi mozii, ki je k ozaij^attju hEamov bozjib mnog» stortl, prav spodobno- z nta§o in drugiiui oprav'.U pokopatt. Naj v mini ptteiva.
IZ tOlmmsklEl hflbW, 4. marea. lu'dorjeprc-bodil okritjiu' ceste na 'l\»i:uinskt'tn. m'»ra gtobokf* v» dihniti, k»ir >^> v tnksu»im stunu. Tu viilis zid pusut in na ce»ti lezafi, tarn se j<» nuiovitna zemlja u^sUi, tu so jn ze uarcdila wbi:n metin:t, tarn se je se le zacela" dolati, hi Wn k;im.Mi,i'\ tarn prst. Zakaj vst> t<>? — popraSaS railovi'dno. Le potri»j,v kako je zidovje ob zgornji strani ikzIcu its slabo I Ce se napljt* vode* zemlja, ki nima vee trdne podlagr:, naslorvi se b* malu ob zid in oba sta nasla prostora na cesti. Vsega L<iga je krivo le slabo, nizko zidovje. Viasih ko ko-naj par dni star zid ze obali na eesto. Vtv/tiik pripelje tezak voz ter mora nehote po&vati, da spravi kamc-uje h kraji, da more iti z vozom naprej; it podrtega zidu se Bog ve koliko 6isa nihw tu ustntli; ali \n\ ga zopet le polovicarsko popravijo, d\ se ue spodtik;i poviSni opazovalec tuid slabiin vzdrzevanjeui cest. Koliko mest pa je, kjer ui prav ni6 zidii, da>i bi bit vendar tako potreben, kakor ticn poruti. Voda ob ualivih dere globokcje in globokeje, da se napravijo polagoma cele meline in drCe, ki niso le cest-im skod-Ijive, ampak tudi pnlju, gozdom inpaSnikum nevarno. Dukler so rane majhiie, jib ne virlijo; ko so pa ze velike, jih je pa tudi z volikimi stroSki tezko popolnoma ozdraviti. Pa tudi ogrcvajofie spnmladansko solnce povocuje meline. Zmrzia zemlja se otnja in slabo visece kanienje v melinah se odoirvi tor vali na cesto. Neki izvedencc se yi ncdavno po pravici izrazil : „Skoda za denar, ki se je m te ceste porubiI.u Jaz pa pruvim: skuda za denar in tudi za zeniljiS6e, katero se vsled polovicarskega d»da zdatno poSkoduje. Koliko skudu dclajo na pol <lovrsen.i teste kmtlijstvu v gnrah, pac \6 vsak, kedor je ze te ceste prehodil in jih le kolickaj opazoval. Tudi porrSni opazovalec je gotovo videl grdo meline uad cMtami in cnio ro-dovitno prat na cesti. Oe kedo uprasa: Kaj se bo tu ali tarn dclalo ? — cuje se od zidarja, nadzoruika itd. vse dobro, kakor bi tudi morale bit!. Tako je tadi, ako gres k osebi, da tu ali tam kak zid napravi ali popravi. ,Bomo ze storili". V tern je navaduo ve» uspeh, ki ga mores doseci. Zato se nekateri niti ne zmenijo, da bi se gauili, in vecina njih misl?, da nima nikakorsue pravice spregovoriti. Tako napreduje-mo! — Kiuet pa placuj ce.stne naklade tudi za oua zemljisda, ki ti jih slabo zidane ceste pokvarijo.
Ker dobivamo od vlade. zdatne podporc za zi-danje skladovnih cest, bi bilo umestno, da bi tudi vlada nadzorovala delo po izredenem tehniku vsaj glede ouih crt, za katere velja podpoi-ii. Tako bi viada tudi vedela, kam gre denar, in kmetijetvn bi gotovo ne trpelo toliko skodc. (0 p. u r e d n. Vlada je, kakor smo sliSali, v reanivi to tudi storiia; zato se za tu-katere ceste na Tolminskern pripravljajo naeiti, po katerih se bodo ceste ali popravljale ali na novo zidale.)
2 Dutiaja, dne 5. marca. (Izv. dop.) Due 4. t. m. jc bila izrocena drftivnewu zboru po drz;i\n.nn po-slauci dr. Tonkli-ji pcticija obciu soske doline za po-daljSanje Rudolfove 2eleznice &?z Predel do Trsta. Na predlog poslanea grofa Coroainija je zbornica skle-nila,da se cela peticija ponatisae v steriogratieni za-pisnik, da piide tako v zuaiije vsem diiavuim po-slancem. (Prosnjo morda prineaemo o prilikt.)
V dauasnji aeji priSIe so v tinancuem odseku aa duevm red zuauc re.solucije dr. Toak!i-jaT grofa Co-ronini-ja in dr. Vitezifi-a glede vpeljanja slovenakega, laskega oziroma hrvaskega jezika kot ufinih jezikov na srednje soje za ucence doticne naroduosti na Pri-niorskem in Stajarskem, katere je bila zbornica pri budgetm debati lanskega let* zavruila na fioancni od-sek, da o njih poroca.
Posiauec Jirecek je priporoeal v obsirntin in te-meljitem poroCilu dve resoluciji, edno za Primorsko, drugo za Stajarsko. Na to se vname zivahna raz-prava, pri kateri je predlagal posiauec Beer, naj bi se resoluciji odstopili Solskcmu odseku. Ta predlog sta podpirala poshncaHeilsbeig in Sturm, kateri zad' nji je imuibtru ocitai, da se je bil lansko leto o Ton-kli-jevi reso'ueiji v zbornici izrazil, da je ne more res no vzeti.
Minister Courod se je izgovarjal, da je o tisti priliki le meuil, da se tista resolacija ne da od be-sede do besede izveati, ker je obsegala tudi Korosk-N kjer so razmcre diugacne uego na Ivraujskem. Rekel je, da je vpeljal na uizjih gitntuzijah na Kranj?kem Bjo^nski kot ucui jezik le za poskuSnjo, sudavpelje^
ce se pokuz-, da uurejo ufijuci p.i dovrseui uizji slo-' venski gimnaziji brez- skode napredovati na vi§ji , gimnaziji z n^m^kim u6nim jezikmn, slovenski kot nCai jezik tudi mt Primirskem in juzuem Stajarskem. ; Pridjil je se, cla je slovenski jezik ves drug doraa in I ves drug v kujigt, tak> da si* gi morajo ufienci se le | v Soli uifiiti. Za Istro, rekel je, bo pa treba ustatw-• Yili posebno hrvaSko uizjo gimnazijo.
Resoluciji je krepko, temeljito in obSirno zago-varjal dr. Toukli, kateri jo dokazoval potrebo vpeljanja sloveuskega   kot uLnega jezika v sradnje Sole   iz pedagogicoft-didakticnega stalisca in je poudarjal,   da kar je nwgocu na Kraitj^kom, je mogofip tudi na Pri-nwrRkfiii iti Stajarskem. Zavoiil je ministrovo mnenje o ra?bki ^ivurjeueg,t in kuji^evnpg.t jcxtka. r««k(ifi da je tM/Jika med guvorji>uim in knjizevnim jezikriin nem-; Skim Se neprimerno veeja, ko v sloveuskem jezibu, in [ ua Vfti nutodi   se  monyo Se le ufiiti  svoji  ktijizevni : jezik.
f            iL'Molueiji st-i podpisala tudi ieska poslanca dr.
ZeithAmnHT in grof H-ntik Clam. Potem je bila z wemo giasov jprejctn ^b-d.-ca re^olucija: „C. k. vlada sa [mzMjh, iU tut dr/.ivuih gimriazijah v Gorki, l*az-nu, M.triboru ie. (Jelji vv.-de rake naredbe, da se bo daj.ti italijauskim, siovenskim oziroma hrva^kitn uCen-cem, ki te sole obiskujVjo, v spodnjifi r.izredih poduk v matoruetnjeziku in di s<?bo ob euem nemAki j«?zik primerno gi*jil-'.
ObSirno purocita po^Iauca .Tirecckii piide v natis in ob svnj'-m 6tsu vain ga poSljem.
Politicni pregled.
V dr&ivncm zboru je bilo sprejctili v zad-njem casu vec manj vaznih naCrtov postav, kakor ttni postave o pravnih opruvkih dolznikov, ki b(> piactla nezmo/ni, v istem obsogn, ki ga je dolofiila gusp»ska zbornica, Uulje oni postavc o uredbi driaviiih razmer do koro.skega zemlji-sko-odvezucga zaioga, o galiskciu potrohji itd. V scji 4,-t. m. so so i/.rocile ra/litnie jleticijo (loticrum odsekoui, tako tudi potieija obciu v soski dolini za podalj&mje Uudolfovo Y.vhy/.uiw od Trbi^a skoz Gorico do morja, katera jo bila na predlog grofa Coroninija polnoobseino pri-djaiu stenugraticnciim zapisniku. Vlada je pred-lozikt tudi nacrt postavc za zeloznico Mostur-Metkovic, ki bo stala 1,700.000 gl.
Proracunski odsek jc sprejel x veliko ve-ci.io porocilo grofa Clam Martinica o tinanuneiu zakonu. Iz tega porocila, ki jako jasno in stvar-no razpravlja clrzavno stanje, razvidise, da bo i-raela drzava letos cez 40 milijonov dolga, Ce-gar pokritjc se vravna po posebni postavi. Pri tej priliki smo tudi izvcdeli od gospoda poro-cevalca Ciama, da se delovanje Stediine (spa-rovne) komisije biiza koncn.
Sedaj, ko iniajo poslanci iloticno purofiilo ze v rokah. zacne se v kratkem — najbrze se ta teden — deb.ita o tinancuem prorac'uuu, ki bo gotovo dolgo trajala.
Tudi gospo<ka zbornica je te dni zboruvala ter sprejela fraucosko-avstrijsko^ trgorinsko po-godbo in dogovor Avstrije se Svico glede ubo-stvenn praviee.
Kako putrobyo je bilo, da je vl,4da vpj-Ijala za Dunaj id nckatere kraje izjemno stanje, kaze zopot nov ciu ncL*ega anarhista, Kaniuje-rcr-ja po imeuu, kateri jo je bil leta 188:2. iz Avstnjc v Svico popihul in se je sedaj vrnil. Policija je zvedela, da ima na domu bombo z dinainituui iiapolnjeno, in je sklenila na ulics u-loviti ga. To je tudi storiia, a Kranimerer se jc strastno branil in je tri policaje obstrelil. &e celo predsedniku Smolki so zugaii po pisruu, da pridejo v zbornico in vse poslance pretepejo.
Z Dunaja izpojeni anarhisti utaborili so se v Bndapesti, kjer jih strogo opazujejo; dunajska policija je sla baje za njimt v Budapesto.
Glede zuaanje politike porocati nam je samo vest, ua se bode letos vrsiio kronanje srb-skega kralja Milana v staroslavuem samostanu 2iea, kjer so bili tudi drugi srbski rladarji kronani.
Dalje porocati nam je, da tudi v Angliji vlada dinamit. Ni ga ducva, da ne bi dobili po-rocil o bombali, o skritem in pripravljenem di-nauiittt itd. Nekoliko osladi Anglezem to nepri-jetuo stauje zmaga generala Graham-a nad so-vrazaikom ? Sudauu,   2. t, m. je porocal ime-
novani general, da jtTanglesfca vojska pri Elte-bu zmagala sovraznika, M je imei nad 1000 moz zgnbe, docim je ostalo Anglezev le 28 mrt-vib in 102 je bilo ranjenih, med ranjenci je tudi Baker pasa. Anglezi so dobili tudi 7 ka-iiono?. Vsled te zniage so dobili va2no mesto Tokar brez boja v roke.
Domafie in mzne vesti,
Slovensko bralno in podporao draStvo V Gorici vabi uljudno vse dru&tveuike, da f,e udele-/,(¦ v prav libilnein Stevilu predavanj in d o m a-t- i h z a b a v, ki bodo 'J. in 211. marca (obakrat v iwdeljo) v drtiStvenih prostorih na Travniku h, it. 10 ob 8. uri zvecer. Predaval bo obakrat. g. F r a n c I* o d g o r n j k in sicer: prvi vee>r: Kako so doslej dclavce uCili in vodili; dtugi verer: Po tern intajo delavci hrppeneti v sedanjem fasti. Xahava bo obse-gala petje druStvi'iiih peveev in prijazno duinnce raz* govou*. Poeebno druitveuikwn delavskoga stanu naj \ bofa ta vecera toplo priporocena, dast bota tudi dm-csint ud»m zuniuiiva in, koristna. V Gorici, 1. marca 1*M.                                                         OMSOU.
Dahovske premembe. <!. g. Tomaz Oerin, I
vikar v AumIi,   pri.-el je kot  ptvo»tolui vikar v   Go- j rico. *¦- Zupntj-»ko   sku^njo »b   lzvanrednem casu  je delal te dui i. g. To so  Jozei, kaplau v Flumicelu.
Uditeljske prerncmbe. Poducitelj v Hv. Krizi Alojzij lMn\k je irncnovan nOitelj v Kouinu. Huplcnt v Lofnilcu Franc (kihujeluic je imtMiovaii ufitelj /a Starogimi, kjor m» odpre nova [judtka sola. Izprasana kandidatinja Marija Hrcgnnt je imeuovana zu&isna podufiteljii-a v l.ocmku. Poduritdja v <Vp<ivanti in v Biljah Ant.m Mk-kuz in Ivan Kra^'vee s*a inu'itovaiia /ataxia ucitelja rauio t.un. Poducitelj s Srednjega Karol MifktiL gre z.«. pod:;fltclja v Kriz.
Deseti izkaz radodirnih doxaeskov /.a zn-
hhivo „fc}l<i\en>kemu buiiin m.i its piMipoiuemu diiihlvu v Gorici." .loM Fan 2 j!; Fa,sue Fe«!i',;i :> gl.; Vincenc Htubelj, vikar, 1 gl.; od ri^tega d«dmdka wselieo '.». fi'brnaria t. L 22 gl. 2tf ki.; J»M IJuSkin 1 «!.; .Fa-iii'/. Prf/id i tJ-; .Ji/i-f Vnvk 1 tf. Vkup UO gl. :»7 kr. rt pu'jsnjuto Nt/ka/i vrnl 2'.m» trl. 47 kr.
Nnziiaiijain ub. dtuhtu'tak^jn in v»«*m daritidjcin /.a za>»la\«>, da j"*. odbor podpi»riii't?a diu^tva v tm»ji seji duo 21. fi'bruasja t'twaiaMin wkleiiil, da s« za^ta-v:i IdajrosI'Ai jn^oca jultj.i I. i. Goapodje dru?;tveniki, ki so ki'.s:ji'j<.' v^topsli v na>« dtuitvo. sopro-ijo U'po, naj pi*) inonocnostt za za>tavt> kaj darujt>jo. Vsi tisti gosptnlje i»a, k{ so kak ztn-Kek v t:i nameu podpi.sali pa Se ne oddati. ko uljudii'i piostjn, uaj Lo blugovulj-uo kmabi >'i'.rL'v da bo odbor vt-dtd. koliko je goto-vinc. in da hn wdtd. kako vesti se gk-de naprave in blagodiovljenja z;i?tave.
Jl'ST VUGA, odbornik in nabiralec.
55a Ph'dev spomenik so darovali: Andrej Lfbair, vik-.ir v Grg-irp, I ul — Franc S.'doj, profe-fcor bojio-lo^ja. I gK — M. K. 1 gl. — Audrrj Ma-rusit, ptuf*-s;r vout/'uat.s'vi v.:% c. k. giiuiuuiji v (June:, 2*gl. — g'»i.-a  yi^iihU St-.-ruiole v Gorici i g!.
—  dr. Ant. Gi-'i^tii::^. pr^or bt»^o?Io\jat 2 gl. --Jozef Skcifdr, ^;pLtk v Petdnn-bM. i gl. — vkup 0 gl.
—   prttits-k o7 gl. — v<ega GO gl.
^GoriSke Ijudske posojilnice14 nadzorstvo jo iio«'i<» M*j'*, v ^ii'rfi s; j«* vo.lH-> pred.-eduska g. F/anca Etjavca iu tajuiit.i ^, Fr. F^r'iia. Sadzorstvo je odt»briio u*.Cuiie in klauau kaleto je bil polozil osnovalr.i rdbor pri obr;:e:u zoom, n: jo ;zrc!vlo svoje pr-znaiije in zuhva.o b.v^-rau odboru. ki so jo zdaj preiuoml v ravii.it^ijs'v.'. — Pozneje jo bila skupua scja ravnatolj>tva i:i t.uuZ'UsUa, v kateri se je odo-brila tudi za naprei or.a v-*t»>pnina, ki je veljala do zdaj. Obre*tt za hra;;:it;e vli.^e .so Rr* zviialc na 41., od sto, kakor pri got;>ki hfauiiuici; za izposojeni denur bo zahtevala p<)?ojttnii-a. kakor do zdaj, obresti po 6 od st > in nekaj uradtnh stroitcov, kakor je bilo v „SGcr u/x* nazuaujeuo.
Na Aj&evici odprlt so v y*boto 1. t. m. novo §olo. l)uhov?ktga opravita mso inodi ; vso alovesnost sta opravda gg. tiK'Stni zupan in okrajni Solski nad-zornik z drugirnt. N<-ki goiiski list pripoveduje, da so pri tej priloznoati stn-ljali z m<j&:arji in da je zupan imel itaiijanski uagovor. Kdo jo v ioli sveto razpeio obesil, kdo je i blag'*slovlji'no vodo Sktopil, kdo jo villi dejal na ugljc in kadiinico vihtci, kdo se je pred otroci poknzal m pu'd njhui mohl, nam doticni list ni povedal, vondar pa menimo, da je to stoiil g. zupan, ker ^e sine poducevati kcrSanski nank u<5ite!j, ki iz verstva nima spricevala, zakaj bi no smid mestni "Sttpau Sole z biagoslovljcno vodo poskropiti in z otroci moliti? Xajbrzo da g." zupan ui govorii 1««. italijanski, ampak tudi slovenski, drugafe bi paC slabo spoStoval nie§6ane, svoje volilce, in njih otroke, ako bi govorii do njih v uerazumljivem jeziku, in to tim bolj, ker, &kQ fee ne luotmio, je m^tui zupan zmoleu slovcu-
skega jezika za vsakdanjo rabo in ima tudi doticno spiicevalo, katero je dobil, ko je pred leti delal sku-§njo iz slovenskega jezika, da je bil iinennvan okrajni zdravnik. Ako je sam zupan, ki je prvi nicScau gori-§kega mesta, delal skuSnjo iz sloven§cine, ne vemo, zakaj bi je ufiitelj ne delal, kateri ima nalngo, da bo sloven§eino podueeval. Ali pa se morda zato ne zah-teva sprieevalo iz sloven§6ine, ker ga tudi iz verstva nima ? Nekoliko ve6 luci v fiolske postave in naredbe bi ne Skodovalo; nazuaniti cerkveni oblasti, da je SoU zacela zato, da priskrbi katcdieta, bi tudi ne bilo odveC; pa kaj ?
Ogenj se je bil vnel v sredo zvefier ob 8. nri za Mesnicami v Wiuklerjevi hiSi v II. nadstropji. Ogenj je padal skoz dimnik v pritlicje, kjer je sufiil strugar na ognjiSci mnogo lesa, ki jo zagorcl in po-gortd. Gasilci so sicer kmaiu dofili, vender so iraeli dve uri opraviti, predno bo ogenj popolnoma za-duSili.
Storidi, varujte otroke. V neki premoLni goriiki dtuzini so dovolili nialemu trilctnemu otroku, da so je s fikarjamt igral. Ko je hotel otrok poteci, pade in «i s Skarjami lice raztrga. Koliko bolecine in zaloKtt za otroka in za BtariSu, ki prej si niso upali odri-Ci otrokove proSnje. — V licnetknh so utuivali v druzini groi'a Papadopoli, ki je tudi v Gorici dobro /.nana, dvojfeta, katera so bili dobili. V ta namcu so imeli zraven kopeli en velik loncu vrelc vode, da so po potrebi prilivali k mrzli. Ncnadoma pritece triletni fiiutic, katerega so bili dobili roditclji po prav dolgeni cukanji, ti-r vtakne glavo v krop, ki ga je atraSno opekcl. (Jrof je poklical dr. Fona iz SSngrebu v Uenu-tke, da je otroka zdravil; vendar ni bilo mogoCo re-hiti mu zivljenje, po osmih dnoh ali nekaj cez j« utnrl za opeklino. -- V Uenetkah je razsnjala lotos tudi &karlatiiia, ki je mnogo otrok pomorila. Kdini sin grofa Nugent-a, ki je nekdaj biva! v Gorici, je bil tudi v novarnosti, vniular je br.Iei'.en prcstal in je trden.
Neki gori§ki list ii»i*nuja gotJSko Slovenco po Hvoji stari navadi nu'stne goste. Kaj pa, ako bi so dokazalu, da Slovenci ho bili prej v Gorici n<*go neki nieSeani, ki zapirajo Rtacunc ob sobotah in Atojojo incsece po luui? ¦- Zabavljati, gospoda, j« lahko; ali resnico povedati inogoenim in bogatim je teJSko, V tern poskusite He, fm «te mo2je; ce pa ste zenake in imato moze v pisarnah ob Soci, ne piSitc o delav-skum pra§anji, ampak o mnCi kapitala in ujcgovih pokroviteljev. «- Tudi na zadnjo naSis poroCilo o za-bavljanji v glediski kavarni proti slovenskemu listu se nam y. rcklo, da ono je bilo le v Sali, ali nam s?e zdi, da o uekaterih stvareh ni dobro Saliti se in da bi slabo skupilg kilor bi &e vprifio nckih gospodov salil z italjanskim listom ali kakim italijauskim ju-nakom.
Da bi 2enska ostala pri motovilu in bi si ne ptisvajala poslaustva Debore, kije Izraelce vodila in jim premkovsda. obvaroval bi se goriSki „Corriere* nuu-sikatere nespameti, ki vsako toliko casa poini nje-gove predale. Ako bi ne imel na celu zapisano, da so peea s politiko, mislili bi vcasih, da nm je vec za §nlo in sumuicenje nego za politiko. V zadnji gtevilki piavi, da se zdi, kakor bi Slovcnci italijanskitn po-rotu;k«itn pripisovali obsojenje morilca Biteznika, tor se pioti temu sluvesno zavaruje v imenu svojih somig-Ijenikov. Nam pa sc lie ". d i, ampak v e m o, da wCor-rieru" j»' manjkal povod, da bi Slovence prod Italijani Bumnicil, in da se je pnsluzil naSc opombe o Biteini-ku in njegovih sodnikih proti njc jasnemu pomenu. A najk*i)i»a je ona, s katero ho tie BCorri««re" nekako dokazati, da je prav, da se idovenski zato2enci to^ijo in sodijo v italijanskein jeziku pred italijanskitni po-rotniki, cos da sodnija sama klific najbolj nepristran-?ke nioze k porotam, da sodijo po pravici. H"ce reci: ker ltal'jatu niso v nikaki zvezi s Slovenci, yato Ita-lijani najlaie pravicno sodijo Slovence. Odgovar-jamo : Ker niso Slovenci v nikaki zvezi r Italijani, zato Slovenci najlaze pravtfuo sodijo Italijane v slo-venskern jeziku ; zato jo slovenska porota v korist pravice neobhoduo potrobna. Tvoja je fa logika, „Cor-riere", ne ua§a ; Ce Ti ne dopade, zakaj si jo izuasel ?
Obesil se je neki mladi ?a-tnik gorigke po-sadke, kakor pravijo, zarad slabega deuarnega stanja. V sredo popoladue so ga pokopali z vojaSkiin sprem-stvom.
0. k. dr^avni muzej v Ogleji ima zdaj svoj
tiskani katalog, kakor drugi enaki zavedi. Sestavil ga
je profosor Maionica, konscrvator omenjenega nmzeja.
Katalog, kateremu so prbljane koristne in pottebne Opaz-
ke za obiskovalceje tiskan vposebnihkojizicah v nem-
: Skemiu italij*nskem jeziku pri Scitzi v Gorici in stane
s 20 kr. SemSki naslov mu je: Wcgweiser durcli das k. k.
| Staatsmuseum in Aquileja. Starinski spomeniki, ki se
: branijo v oglejskem muzoji, so nekaj drzavna lastina,
i nekaj oglejske obfisne,  nekaj druzine Ritterjev, nekaj
•   barona Evgena Ilitterja, ki je imel nekaj casa, ko je bil drzavni muzej uze odprt, pravico kupovati stare deuarje, ki bi se naSli v vec  primerkih na oglejskih
•  tleh. Oao pvavico mu je bil podpisal c. k. namestniS-tvsni svetoyalec Jyaa y\w ViBta^g«H kQt prea^4«Ji-
kov namestnik. Ko je pa baron Evgen Ritter zvedel, da zarad tega so nastale besede, se je prostovoljno pismeno odpovedal dani mu pravici. 6d tistega casa je potihnila govorica o kapcevanji s starinskimi spo-meniki in c. k. osrednja komisija za ohranjenje sta-rinskih sp>menikov na Dunaji je imenovala gospoda barona Evgena Ritterja in Ivana viteza Vintschgaua svoja dopisujoca uda. Evgen Ritter je bi! dobil uze prej pohvalno pisrao od imenovane komisije, ker ceS tako uspuBno podpira njene namene. Maionikin kaii-pot po muzeji so nekateri listi mofino kvalili; 5e so-dinio po sedanjik skuSnjah, douese rau pokvalno pis-mo, Ce ne Se kaj vec\ Vsakemu svoje.
Iz Bend se nam piSe, da sta se dva brata due 4 t. m. sprla menda radi dediLiue in ob 8. uri zveeer je starejfii brat mlajSega s krivafiem tako ronil, da jo v uezavcBti.
V Trnovskem gozdu potika se, porocali smo v 8. 6tev.,buda zver ris, Zdaj pa pripovedujejo gox-duarji, da sta cel6 dva. Jednega da so to dni zanle-dili tcr ga nagnali v ncko brezuo, kamor bo je skril. Brezno so potcm zaloftli s te^kimi kameni tor ga tako zaprli in obsodili na smrt od glada — ako no najde drugde kacega izhodn, kar pri razvotljenih ti6h Trnovskega gozda ne bi bilo nemogoge. — His je dan-daucs v nagih krajili nenavadna prikazen, zadnjega so menda ubili na Tolminskem pred4 kacimi tridesetimi leti. Staluo prebiva ta zver blizu nas samo U na KranJRkcm v vclikih gozdih okolo Sncznika, pa tudi ondo je nzc redka. Kolikor je nam zoano, ubili so onde zadnjega 1.1870. Ta dva gosta priklatila sta se gotovo izpod Sncinika Lrez Javoruik jiu Hrufiico v TrnovBki gozd.
Pfc^asliti noHpod Purgcr!
Iz VnSo slavnoznane delavuice prejel sem te dni za kvojo zupnijsko cerkov Ktistusji v gi'obu, ki glod6 luitau^tiosti in fiiiosti dcla popolnoma UHtrezu, lz-polnujem torej le piijetno dol^noet, ako izfekain n tea Vnsim voriikim kipom brezpogojno priziuinje in Vp*-* lirmo vsein p. t. sobratom najtoplejo pripotoCatn.
>oK 32. januarja 1684.
Se KpoStovanjcm
Ivan Kumar,
/upnik in dekiui,
kiiezonadskotijKki konzistorijaini svetovalec
in fastni kanonik.
GIET ZOPEB TfifiiNJB
po dr. Malicu
jo odlocno najboljae zdravilo zoper protin ter revmatizem, tergauje po udih, boleciue v kri-zi tor ziveih, otekKuo, otrynelc ude in kite itd., mala Casa <5e se rabi, pa mine po polnem tr-ganje, kar dokazujo obiino zahval. Zabtova naj se samo „cvet zoper trgaujc po dr. MaliLu" s zraven stojedim zuameujein; 1 steklenica 50 kr.
WF Zahvala. ,^HI
lrt'» Qospodu pi. Xrnkdczy-ju, lekarju v Ljubljani, Moja matt so na protinskej bolezni na nogi siluo trpeli in mziia <ioma6a zdravila brezvspeSao rabili. Ko jo pa bolozou fiedaiie k«j6» prihnjala in uito vo6 dnij niso mogli stopiti na nogo "pomnim so na VaS dr. MaliCev protiliskl cvet no 50 kr. tli* Bl Sa netnudoma narooiui. In res imel je eudovit vspeh, (la 8t> H0 I»° kratkej rabi oprostili mucnik bokcin. S popolnim prepricanjosu prizuavam tor^| dr. Malice v wrotinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vea-kemtt bolniku v jed«akoj bolezni priporoOaitt. Va&ej blogo-rodnosti pa ixrekam uajprisrcnejso zakvalo, z vseni apofito-
jran Jug, posoBtnik v Smarji p. Colji. rjy Plauiuski zcliseni sirup krajuski, "^pfl|
izboren zoper kaSelj. hripavost. vratobol, prene in pljucne boleCine; I steklenica 56 kr. KonstnejSi nego vai v trgovuu se nahajajoci eoki in siropi.
Q^T Kri fiistilne krcglice, c. kr. priv., *^S
ne smele bi bo t nijednem gospodinjstvu pogreSati in bo se uze tisuckrat sijajno osvedocile pri zabasanji dloveSkega telesa, tflavobolu, otrpnenih udih, akafenem iclodou, jetrnih in obutaih bolemh, t Skatuljah a 21 kr.; jeden zavoj i 6 Skatuljanu 1 gold. 5 kr. llazpoSilja ee le jeden zavoj.
Xarofiila se izvrS6: najhitreje s poStnim povzotjem v lekarai pri „samorogu'
W, pi, MBY-ja na Mm im t ,:,,u"-{
Dr. Alojzij Mpm
zdravnik-ranocelnik-porodmčar
y4       stanuje v ulici sv. Autona
m                h. št. 1. prvo nadstropje
M                 v Gorici,
Mlad kapelnik,  SJurij s pns«!!
Casopis za ialo in satiro.
ki more podučevati v inštrumentih na lok in sapo in ima najboija spričevala, išče službo. Uljndne ponudbe sprejema opravništvo lista pod napisom: kapelnik._____________________
Pm isisr domači Mišljene
po l gl. liter, in tudi na veliko, dobi se t Čepovanu pri
Štefanu Šuligoj-i.
Jurij s pnsobode oaslov novemu Irarao-ristienemu Casopisu, katiTi bode, zaeensi L 1. aprilom t. 1., fzhajil v Trstu pa dvakrat na mesee ter pri-naSal obilo zaninszvega bet Ha m v vaaki stevilki ne-kaj Iepih slik. Jurij s puSa. narodnjafc z daSo ia tp-lom, bode najcenejSi slovenski casopi-* te vr&te; Jurij volia za Cflo teko&?l>?to samo 2 f.r za pol Iet:t_pa I f. N&roCnina naj ?e p«SiIj;i podium Btnvi npravtiKrvn, katcro po/tvlje frlovensko obeiustvo k obili naroLbi. Uredni'tvo in upravrtiStvo nJURIJA S PUSO*
Via Solitario, St. 17. Tt>t.
Vale biagorodje'. Stcjevi fit v svoto dotzROSt, da se Yam zahvaHm za bw'« o.*dravIjVojfi. Mnogo> zdravnikor je biio nad wmoj ie obnpalo; tedaj sera se na zivinje zat«fc««i k Yrasomu dr. RozoTomit.;?J*tj'n;skr:mit balzamn in 2e po drugs ateklenici sera se cutil popolnania r.dravega. Trpol seta nararoc za siotadenuu kriVra In slalnnrjo, posebrm gltva mo jo boleltt in omotira sp mi i? delala, in sicer tako hudt», da ni hilo uiv v dn<H'it, da bt nc ^trpel na tfdt boleznih. Ko sens pa zaLel jematS YaS dr. Uo«ov zirljcnskt balsam, so jo bolecina koj zt;:ani^ala lit zdsj s<;in popol-noiaa sdrav in upas t da se bolefina ne povrnc, ke»- .?e 2S dnij som je prost. Dr. Rozov zivIj(*Rsfci balzam moresi v resnici vgakemu uajttpleje priporolati is ga tudi res prtpojtocam vaenu mojim znanemn, lei t pEjc za r-nafc» bolc-znijo. ZabvalMam m Vara prav sreao. Z najvevim spoSfrovanjem
Znojem {Znaia).                                                 ^___________             *                         Miha Springer, zasebntk.
Temeljita pomoc vsem, ki so v ^elodci ali tebub.ii bolni. Ohranjenje   zdravia
npalanja se vefji del na trigL»eBJe in .s&azenje sokroviee in krvi in na pospesevanjo tlotu'ega preliavljattja. Saj-boljss sredrtvo sa to je
tlr. Worn iivljensld kliain.
Zivljcnskt balzam dr. RozoT nstceza popolnem vaem tern zalitevam:  ozivlja prebayljanj e,   naroja zdravo in i*ist@ kri   da dabi zopec svojo projSnjo mod in zdravje, odpravlja tesko prebavljanjo, gllju<> do jetU, kisl» Z(lr» govaBJc, napetost, bljevanje, krC v zclodci, zaslinenost, zlato zihs, preobtezenje zelodca z jedili itd.r je gotovo ia skuSaso doBnade sredstvo, ki sc je v kratfccm zarad svojo izvratne moei obce razSirilo. 1 velika sklenica 1 glM pol sklsnica 50. kr.
Ka stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Raziiosilja sc Ita frankirane dopisc na vse fcraje proti postueniu povzetjn.
MT SVARJEMEI *W
Da se izogne vsakdo ncljubim pomotnm, prosim vso p. n. gg. narofiniko, naj zalitovajo povi«id mo&ntt dr. ROZOT 'iivljeaski balzani iz Ickarne B. Fragnor-ja v Pfi-^i, kajti zapazil som, da so narocniki na veS krajih do-bili stems brez vse mo5i, ako so zahtevali samo zlvljenski balzam, in no izruCno dr. Rozovega zivljonskega balzama.
Pravi dr. Rozov zivljenski balzam
dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni „k Lrncmu orlu" v Pragi, Ecke der Spor-nergasse Xr, 205—3. — V GORICI.: €r. Cristofoletti, lekarnicar; G. B. Poutoni, lokftrnidar; R. Kfirner, lekar-niSaf. V OGLEJI: DaiQaSo d'Elia. — V TRS'tU: P. Prendini, lekarnicar; G. Foraboschi, lokanrtar, J. Ser-ravallo; Ed. de LeitenbHrg, lekarnicar. — V ZAGREBU: C. Arazim, lekarnicar.
Vse lekarne in vecje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI : PraZko domaee mazilo zoper bule, rane in vnetje Vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo,  ali strdijo, pri bulali vsake vrste, pri torih,   gnojnih tokih, pri crvu v pratu in pri nohtanji, pri zlezah,   oieklinah,   pri zmascenji,   pri morski [mrtvi] kosti. — Zaprte bule in ofeeklino se Intro o-zdravijo ;  kjer pa veu te^c, potegiie., mazilo V kratkeitt ves gnoj na-se,   in raao ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 ia 35 kr.
Balzam   za    aho.
Preiskovan in po mnogih posknsih kot najzanesljivcjse sredstvo znaii odstrant nagluhost, po njem se dobi tudi popolno nze zgabljen sluh.  1 sklenica 1 gl. a. v.
Dsnanilo-
dovoljuje si s tern uljudno naznaniti, da je v tukajsnjem mestti odprl zalogo svojega piva iz Schwechata p&d naslovom: BAntona Dreherja zaloga pita v Gorici" in da je izrocil cjeno oskr-bovanje gospodtt M. Skntezky-jti, ki zac-ne svoje delovanje 1. marca t. 1.
PriporoSam ga blagovoijni naklonjenosti slavnega obcinstva.
Spostovanjem
Anton Dreher.
Z ozirom na zgonye ozuanilo §t»ji?in si v Cast vabiti tiajuljudneje gospode gostiiitiCarje in si. obCinstvo ua staroznano
„pivb iz Sohwecliataa,
katerega ima podpisani v navlasfi za to sczidani kleti obiluo zalogo v posodah aavadne velikosti, kakcr tudi v steklcnicah po pol litra in po polifii za 15 ia za 20 kr.
Kdor knpi naenkrat najmeaj 50 stek!enicT se mu dovoli pri vsaki steklouici 2 krajcarja odbitka.
2a vsako ste.klenico je treba vloziti 10 kr.
Visti hiss v ozkih alicah (Via Stretta) h. §t. 5 nakaja se pivarna
„PRI LEDENICI",
kjer ima vsakdo priliko, da se z majhno po-sku&ojo preprica o dobroci blaga.
Visokim spostovanjem
M. Skntezky,
zalozeuec.
OC^€>f€3rKXOC3-C:S0^2>"0-<5>€>0
St. 53/E.
Ozuanilo.
V soglasji z razpisom piefostitega varstva zastav-Ijavnice in z njo zdnszene hraniluice 31. decerabra 1883. §t. 202 M. d. P. sc javao nazuanja, da za&isno in do drugacne sraiue vi5je duloCbe. su odlodijo s t. aprilom t. I. nasproti strankam opravila zastavIjavaiCoa od oath z njo zdru^ene hraniluice tako, da od tistega dtieva naprcj se b--do vrSt'la opravila navadnih in dra-gacentti zastavv oddclku zastavljavnidtura ob delavni-kih vsak forek, fiititek in scihoto, opravila v hranil-niCnem oddelku pa ob didavnikih vsak ponedcljt.-k, sred»> in petck.
Uradne aift osfaivjo flo^fdaiij*;, nnniri:6 od 0. zajntra do 1 popoludnc Vodstvo z.istavljanice iu >c ssjo zdruzi'iie liraitilnicr
v Gone:, 2. ft-bniarja  I8st. 1). LOV1SOXI.
Xiiziiiiiiiio.
Cestui gospod!
Dovoljujcin si opozoriti Vaso fiastivrednost za bodoee vclikonoLue praznike na Kristusa, ki je iz groba ustal — ltesurreetio, — katerega imam v naslcdnjih velikostih:
50 ceutim.    57 centiin.    65 ccntim.
gl. TO            gl.  15*          gl. 20 vsak kip,
in se priporocam Vasim pfavufasiiiiu uaro6bam
— tudi  Kristusov v  srobu,   kntore imam   v
zalogi,   katcrih ccnik   Vam na zabtev» posljem.
Griiilen, v Tirolili, 15   febniarja 1881.
Z najvecjirn spoStovanjem J. B. T'UKGKK.
St. 70[0, S. s.
Ila:;|iis shik\
Da se zatrduo nastavita ucitelj-voditelj na cnorazreduici v Brcstovici in uciteljica na Stiri-razrednici v Komim, razpiscte se s tern ti slu^bi s placili III. vrste po dezelni postavi 4. marca 1879. St. 9.
Za sluzbo ucitelja-voditolja zabtcva se spo-sobnost k pomocnemu poncevanju verskega nauka.
Prosnje naj se vlozijo pri tern c. kr. o-krajnem sulskem svetu v dobi 6 tcdnov od vver-sfienja tega razpisa v list „Osservatore Tricstino."
C. K. OKRAJXI SOI.SKI SVET V SE^AXI,
.    3. marca 188-1.
Pri knjtearji Seitz-i v Goi'ici je na pro-ilc4 po znizani eeai — za 1 gl. 30 kr.
VELIKI TEDEN
in
Velika No6,
spisal profesor Audrej aiarusic. Knjiga se posilja tudi po posti ua povze-t\e. Kdor pa denar uZe z narocilom   vred   po-slje, naj pridene se 10 kr. za vozni list.
ran tftifaBtt^Bmn^
Jrsrr Ck -Prs rr ne U2r°kuje nikakih tezav o z e x u v F;fa pl mmi u toj.
Gr T 6 H k I   a"dela bo1^ usPe§iio, ko _                     druge grenke vode.K
StTidenec mim immu u ^
Zahteva naj se vedno in razlogno: FRANC-JGZEFGV mmn\ STU0ENLC Zaloge povsod. V Gorici: lekar g. Cristofoletti in A. Seppen-hofer. Razpasiija se "a Budapesta.
MftjateJj in odgovwni mMk; M. KOB8IC. — Ti§ka; pHUuquBka tiakuuC y Qwrn.