Hladnikia 7: 5-10 (1996)
			15
Sagina maritima G. Don in S. nodosa (L.) Fenzl - novi vrsti slovenske flore in pregled pitomcev v Sloveniji
Sagina maritima G. Don in S. nodosa (L.) Fenzl - new species ill the flora of Slovenia and survey of pearlworts in Slovenia
Neje Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, StO-lOOO Ljubljana, Slovenija, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: marítima je bila nedavno prvič najdena v Piranu, S. nodosa paje bila odkrita med reviejo herbanja LJU; nabranaje bila nad dol.no Trente. Za prvo vrsto nova najdba ni nepričakovana, saj pomeni lc najsevernejše nahajališče ob vzhodni jadranski obali, novoodkrito nahajališče druge vrste pa je precej presenetljivo, leži namreč onkraj južne meje njenega strnjenega areala. Nadalje so navedena prva nahajališča 5. apétala Ard. ssp. apétala na Primorskem (in tudi v Furlaniji-Julijski krajini), omenjena sta
dva križanca, za vse slovenske vrste tega rodu pa je na koncu še ključ.
Abstract: Recently Sagina marítima has been recorded for the first time in the territory of Slovenia (Piran, Adriatic coast). S. nodosa has been discovered during the revision of herbarium material in herbarium LJU; it has been collected in Julian Alps. Record of the first species is not unexpected as it is widespread (among others) along the eastern Adriatic coast and the new locality represents only the northernmost one. On the other hand, newly discovered locality of the second species which lays beyond the southern border of its compact area of distribution, has been quite a surprise. In addition the first records of 5. apétala ssp. apétala in the Submediterranean region of Slovenia (and also in Friuli-Venezia Giulia, NE Italy) are dealt with, two inter specific hybrids hitherto known from Slovenia are mentioned and a key for the Slovenian species of pearlworts is presented.
Nomenklatura vir: F. Ehrendorfer (ed.), 1973: Liste der Gefaesspflanzen Mitteleuropas.
1. Uvod
Pitomci so drobne klinčnice, ki večinoma tudi ne cvetijo zelo opazno (lahko so celo brez venčnih listov) in zato neredko ostajajo prezrti. Zlasti to velja za nižinske vrste, ki pogosto naseljujejo tako neugledna rastišča kot so razpoke v cestnem tlaku, kjer postanejo še bolj neopazni med mahovi, ptičjo dres-nijo, enoletno latovko in pohojenko. Verjetno je prav to razlog, da sta morski in brez-venčni pitomec na Primorskem ostala dolgo prezrta, pozno odkritje velecvetnega pitomca {S. nodosa), ki je v tem rodu pravi orjak, pa je povezano predvsem z njegovo redkostjo in nedostopnostjo rastišč.
V zadnjih letih beležimo v Sloveniji kar nekaj zanimivih najdb predstavnikov tega rodu. Tako je bil kar nekajkrat zabeležen brez-
venčni pitomec na Štajerskem in v Prekmur-ju (Wraber & Čami 1990, več neobjavljenih najdb M. Kaligariča, M. Lešnika, B. Vreša, N. Jogana), šilolistni pitomec je bil odkrit na Pohorju (Godicl 1980, Naglic 1987) in na Goričkem (Wraber & Čarni 1990.), najdena sta bila dva medvrstna križanca. Prav pred nedavnim pa je bilo odkritih tudi več nahajališč brezvenčnega pitomca na Primorskem ter v naslovu omenjeni novi vrsti za Slovenijo. Razlogov za podrobnejšo predstavitev tega rodu je torej kar dovolj.
2. Komentar k novim vrstam in nahajališčem
2.1. Sagina maritima G. Don
Morski pitomec je slanoljubna vrsta raz-
16
N. Jogan Sagma marihma G. Don in S. nodosa (L.) Fenzl - novi vrsti slovenske flore
širjena vzdolž obal Sredozemlja in zahodne Evrope. Ob Jadranu je strnjeno razširjena vzdolž njegove vzhodne obale (Meusel & al., 1965) z najsevernejšimi doslej znanimi nahajališči na obali osrednje Istre. Na tržaških m furlanskih obalah doslej še ni bila najdena (Poldini, 1991).
Na območju Slovenije je bila ta vrsta prvič najdena 1995. leta v razpokah cestnega tlaka pri avtobusni postaji v Piranu (0447/3), 1996. leta pa je bilo najdenih še nekaj nadaljnjih nahajališč na podobnih rastiščih v Piranu (Beli Križ, Tartinijev trg, isti kvadrant). S temi najdbami je dopolnjena slika razširjenosti te vrste ob Jadranu, pozornost pa bi kazalo posvetiti tudi podobnim rastiščem ob tržaški obali.
Poleg morskega pitomca so v razpokah cestnega tlaka uspevale še nekatere vrste značilne za podobna rastišča: Poa annua, Sagma procumbens, Polycarpon tetraphyl-lum, Plantago major in Polygonum aviculare (s. 1.). Tovrstna ruderalna rastišča so pod močnim antropogenim pritiskom, kar po eni strani pomeni, da je bil morski pitomec tja morda zanešen drugotno, po drugi strani pa prav take razmere onemogočajo uspevanje drugim vrstam, ki bi vrste pohojenih tal lahko izpodrinile.
2.2. Sagina nodosa (L.) Fenzl
Velecvetni pitomec (tako slovensko ime predlagam zaradi sorazmerno opaznih in velikih cvetov, za razliko od ostalih vrst so namreč pri tej venčni listi do dvakrat daljši od čašnih) je tipična borealno-subatlantska vrsta, katere južna meja strnjene razširjenosti poteka skozi osrednje Alpe, v južnih Alpah so njena nahajališča le še raztresena. V neposredni soseščini Slovenije uspeva le na avstrijskem Štajerskem, a še tu le na skrajnem severu (Zimermann & al. 1989, Maurer 1996). Na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini doslej še ni bila najdena.
Nahajališče nad dolino Trente, na Čistem vrhu (9648/2, leg. T. Wraber 12. 7. 1967), ki
je bilo odkrito med revizijo herbarijskega materiala v herbariju LJU, je tako precej oddaljeno od doslej znanih in, kot kaže, daleč najbolj jugovzhodno, obenem pa s svojo nadmorsko višino (1850-1875 m n. m.) tudi eno najviše ležečih. Natančna ekologija z etikete ni razvidna, sodeč po zapiskih T. Wraberja pa je na tem mestu rasla skupaj z vrstami, ki imajo popolnoma drugačno ekologijo. Sicer ta vrsta uspeva na vlažnih travnikih in nizkih barjih in se pojavlja skupaj s Cyperus JJaves-cens in Juncus compressus, prav tako vrstama, ki sta pogostejši v nižinah in montanskem pasu.
Material s Čistega vrha je morfološko tak kot razmeroma številni preučeni primerki ve-lecvetnega pitomca iz zahodne Evrope, njegovo odmaknejno in predvsem zelo visoko nahajališče pa bo vsekakor potrebno še obiskati in ugotoviti, v kakšnih razmerah ta vrsta uspeva pri nas in ali je njeno pojavljanje ustaljeno.
2.3. Sagina apetala Ard. ssp. apetala {S. ciliata Fries)
Brezvenčni pitomec navadno delijo v dve podvrsti (ali mali vrsti), ki se razlikujeta predvsem po dlakavosti ter legi, obliki in dolžini čašnih listov (glej ključ), vendar pri materialu iz Slovenije podvrstna pripadnost doslej še ni bila ugotavljana. Tipska podvrsta je rastlina suhih ruderalnih rastišč in jo srečamo predvsem v razpokah zidov in tlaka, pri nas pa je njeno pojavljanje na Primorskem vse doslej ostalo prezrto. Da se brezvenčni pitomec tam ni pojavil šele nedavno, nam kažejo razmeroma številne najdbe iz zadnjih let:
0447/4 Slo.; Primorska, Izola, gruščnata tla pod kamnolomom. Leg. N. Jogan, 1995, avtorjev herbarij. 0447/3 Slo.: Primorska, Piran, razpoka v tlaku. Leg. N. Jogan, 6. 1989, avtorjev herbarij.
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, na kamnitem zidu. Leg. N. Jogan, 21. 6. 1994, avtorjev herbarij P 1461.
Hladnikia 7: 5-10 (1996)
			17
0447/4 Slo.. Primorska, Portorož, med tonalitnimi kockami. Leg. N. Jogan, 6. 1995, avtorjev herbarij. 0448/2 Slo.: Primorska, Ankaran, med tlakom pri penzionu Oljka. Leg. N. Jogan, 5. 6. 1994, avtoijev herbarij P 1352.
Prav tako je bila vrsta prezrta tudi v Fur-laniji-Julijski krajini (cf. Poldini 1991), kjer sem jo 1996. nabral rastočo med betonskimi ploščami v Nabrežini (0248/3). Ker uspeva na podobnih rastiščih kot naša najpogostejša vrsta - polegli pitomec, so jo očitno dolgo zamenjevali z njim. Preveriti bo potrebno tudi material s Štajerske, ki doslej večinoma še ni bil dostopen, po poročilih o uspevanju na vlažnih peščenih tleh pa lahko sodimo, da se tam pojavlja le takson "erectaŠe vedno pa ostaja odprto vprašanje Fleischmannove (1844) navedbe te vrste za Črnomelj. Glede na sedanje poznavanje razširjenosti bi tam lahko pričakovali eno ali drugo podvrsto, če le ni bila navedba samo plod znane Fleischmannove fantazije.
2.4. Sagina apetala Ard. ssp. erecta F. Hf.rm. (S. micropelala Rausch.)
Kot je bilo omenjeno že pri predhodnem taksonu, uspeva ta podvrsta predvsem na vlažnih peščenih neapnenih tleh, pogosto med posevki ali ob robu njiv. Na takem rastišču sta odkrila brezvenčni pitomec tudi Wraber in Čami (1990), ki sta to najdbo objavila kot prvo zanesljivo potrditev pojavljanja te vrste v Sloveniji. Kasneje je bilo najdenih še več nahajališč s podobno ekologijo na Štajerskem
in v Prekmurju in vse kaže, da gre v teh primerih za takson S. apetala ssp. erecta. Potrebno pa bo še preveriti herbarij ski material, ki je trenutno nedostopen. Navedba o uspevanju te podvrste v Sloveniji torej ostaja vprašljiva.
3. Križanci
3.1.	Sagina x micrantha Boreau (S. subulata liprocumbens)
Na pašniku pod Šmartnim na Pohorju (9559/3), kjer sta skupaj uspevala polegli in šilolistni pitomec (cf. Naglič 1987), smo nabrali tudi več primerkov križancev, ki so sprva precej motili predstavo, da tam uspevata dve vrsti. Verjetno bi na križance med tema vrstama lahko naleteli tudi drugje, a šilolistni pitomec je na splošno zelo redek (Wraber & Skoberne, 1989).
3.2.	Sagina x normaniana Lagbrh. (S. saginoides xprocumbem)
V naravi je bil ta križanec odkrit pod Peco (9554/2), kjer uspevata tudi obe starševski vrsti, neredko pa ga srečamo tudi gojenega na pokopališčih, kjer tvori čvrste blazine z malo cvetnimi stebli, na katerih se razvijejo večinoma prazne plodne glavice. Navadno se ta "pokopališki" pitomec prodaja pod imenom "S. subulata ", tako da bo potrebno še ugotoviti, ali gre tu na splošno za napačno poimenovanje ali se morda v te namene resnično uporablja tudi šilolistni pitomec, kar pa je manj verjetno.
4. Ključ
Ključ je narejen približno v taki obliki, kot so ključi v Mali flori Slovenije. Ekološki, fenološki in horološki podatki so predstavljeni zelo jedrnato.
Sagina L. - pitomec
1 Cvetovi praviloma 4-števni, prasniki navadno 4, venčni listi navadno <1/2 čašnih ali
manjkajo..........................................................................................................................................2
- Cvetovi praviloma 5-števni, prašnikov več, navadno 10, venčni listi normalno razviti, vsaj
18
N. Jopan Sagina marítima G. Don in 5. nodosa (L.) Fenzl - novi vrsti slovenske flore ..
2/3 dolžine časnih................................................................................................................................................4
2	Trajnica z jalovimi poganjki (navadno osrednja jalova rozeta), steblo plazeče in se zakoreninja, s Številnimi inerazraslimi pokončnimi cvetočimi poganjki; naša najpogostejša
vrsta........................................................................................................4. S. procumbens
-	Enoletnica brez jalovih poganjkov, steblo ipokončno, razraslo, se ne zakoreninja; redko v nižinah......................................................................................................................................................2
3	Listi topi (redko z <0,1 mm konico), vsi čašni listi enaki, širokojajčasti, topi, zaprt cvet približno 1,5-krat daljši od svoje širine, semena >0,3 mm, temno rjava, rastlina 5-15 cm visoka; slana tla ob morju ...........................................................................5. maritima
-	Listi naglo zoženi v (0,1) 0,2-0,3 mm konico, čašni listi širokosuličasti do podolgasti, zunanja pogosto priostrena, zaprt cvet približno 2-krat tako dolg kot širok, semena <0,3 mm, svetlo rjava, rastlina navadno okoli 5 cm visoka; kisla ruderalna in segetalna rastišča
"L.......V"............................................................................................................. S. apetala
4	Vencm Usti približno 2-krat daljši od časnih, stebelni listi se proti vrhu stebla razločno krajšajo, gornji <2 mm dolgi in s kratkimi jalovimi poganjki v zalistjih....... 1. 5, nodosa
-	Venčni listi največ za 1/3 daljši od časnih, stebelni listi se proti vrhu stebla ne krajšajo razločno, gornji >3 mm dolgi brez jalovih poganjkov v zalistjih.....................................5
5	Caša, cvetni peclji in listi navadno raztreseno štrleče žlezasto dlakavi, listi naglo zoženi v vsaj 0,3 mm konico, glavica 2,5-3 mm; redko v nižinah in montanskem pasu..................
„""'V:.............................................................................................................. S. subulata
-	Rastlina večinoma gola, listi z največ 0,1 (0,2) mm konico, glavica 3-4 mm; raztreseno v (gornjem montanskem) subalpinskem in alpinskem pasu.........................2. S. saginoides
1.	S. nodosa (L.) Fenzl - velecvetni p. Vlažne alpske trate, subalpinski do alpinski pas, na karbonatni podlagi. AL (redko: Julijske Alpe, Čisti vrh). VI-VIII.
2.	S. saginoides (L.) Karst. - alpski p. Alpske trate, ob poteh, skalovje, predvsem na kisli podlagi, montanski do alpinski pas. AL (raztresena), DN (Trnovski gozd) V-VIII
3.	S. subulata (Sw.) C. Presl. {S. iinnei C. Presl) - šilolistni p. Travnata in neporastla mesta, predvsem na kisli podlagi (po literaturi tudi gojena na grobovih, pri nas se goji večinoma S. x normaniana), nižinski do montanski pas. SP. V-VII.
4.	S. procumbens L. - polegli p. Segetalna in pohojena ruderalna mesta, prodi sča, od nižin do gornjega montanskega pasu. SLO (pogosta). V-VIII.
5.	S. maritima G. Don - morski p. Zaslanjena tla, nižine. SM (redko, morda prehodno' Piran). V-VI.
6.	S. apetala Ard. - brezvenčni p. Ruderalna in segetalna mesta, večinoma na kisli podlagi v nižinah. SP, SM, PD?, (redka). V-VII.
1 Rastlina večinoma gola, čaša ob zrelosti plodu široko razprostrta, vsi čašni listi
topi, krajši od širokojajčaste glavice .............................6b. 5. apetala ssp. erecta
- Caša, cvetni pecelj in tudi listi večinoma dlakavi, čaša ob zrelosti plodu poševno štrleča ali prilegla glavici, vsaj zunanja čašna lista priostrena, tako dolga kot
ozkojajčasta glavica.....................................................6a. 5. apetala ssp. apetala
6a. S. apetala ssp. apetala (S. ciliata Fries) - brezvenčni p. Suha ruderalna mesta
(razpoke v tlaku, zidovi). SM (raztreseno), SP?. 6b. S. apetala ssp. erecta F. Herm. (5. micropetala Rausch.) - pokončni p. Vlažna peščena tla, njive. SP?
Hladnikia 7: 5-10 (1996)
			19
5.	Zahvale
Zahvaliti se želim dr. D. Trpin za pomoč z literaturo in prof. dr. T. Wraberju, ki mi je omogočil ogled terenskih zapiskov z rastišča velecvetnega pitomca.
6.	Summary
Recently Sagina marítima has been recorded for the first time in the territory of Slovenia (Piran, Adriatic coast). Discovery has not been a surprise because the locality is only the northernmost one on the eastern Adriatic coast and it is possible, that this species will be found also in the coast of Friuli-Venezia Giulia.
S. nodosa has been discovered during the revision of herbarium material in herbarium LJU; it has been collected in Julian Alps (Čisti Vrh above Trenta Valley); this newly discovered locality of S. nodosa which lays beyond the southern border of its compact area of dis-
6. Viri
tribution, has been quite a surprise. 3n addition to its disjunct occurrence, the ecology and altitude of our locality are also quite unusual.
In the Submediterranean region of Slovenia S. apetala ssp. apetala has been recorded for the first time in several localities (Piran, Strunjan, Izola, Ankaran) and it has been recorded for the first time also in Friuii-Ven-ezia Giulia (Aurisina). Occurrcnce of the other subspecies, namely S. apetala ssp. erecta F. Herm, in the territory of Slovenia has not been proven yet but it is most probable.
Only two inter-specific hybrids of pearlworts (Sagina x micrantha Boreau (=S. sub-utata xprocumbens) and Sagina x normani-ana Lagerh. (=& saginoides x procumbens)) are known to occur in the territory of Slovenia. The first one has been recorded in Pohorje on a pasture where both parents were growing together. The other one has been recorded in Peca (Karavanke Alps) and it is also a plant of commercial importance frequently planted in graveyards and sold under the incorrect name "S. subulata".
Adler, W. & al., 1994: Exkursionsflora vo Oesterreich. Ulmer Verlag, Stuttgart, Wien. Fleischmann, 1844: Uebersicht der Flora Krain's. Laibach. Maurer, W„ 1996: Flora der Steiermark 1.1HV Verlag, Eching
Meusel, H. & al., 1965: Vergleichende Chorologie der zentralcuropaeischen Flora I. Gustav Fischer Verlag Jena.
Naglic, D., 1987: Botanične raziskave na Mladinskem raziskovalnem tabora Šmartno '86 MRT Šmartno
'86. GZM ZOTKS, Ljubljana. Poi.dini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari ne! Friul-Venezia Giulia. Udine. Wraber, T. & A. Čarni, 1990: Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave 16: 5-16. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave 14-15.
Zimermann, A. & al., 1989: Atlas gefaehrdeter Farn- und Bluetenpflanzen der Steiermark. Graz. Jalas, J. & J. Suominen (eds.), 1983: Atlas Florae Europeae 6. Helsinki.