Cene fnseratom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.-% četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, '/i. strani Din 125.-% Mali oglasi vsaka beseda Din 1J20U
Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 10.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din G4.—. PoStno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
25®lefni€i krSfiuishe zmage pred
Dimnem.
Avstrijski katoličani so 2501etnico rešitve Dunaja, ki so ga Turki oblegali z veliko premočjo, proslavili na naj-svečanejši način s katoliškim shodom, ki je trajal od 7. do 12. septembra. Zgodovinski dogodek 12. septembra 1683 je bil odločilne važnosti ne samo za Dunaj, glavno mesto takratne Avstrije, marveč za vse zapadno krščanstvo. Spomladi 1. 1683 je turški sultan Mu-hamed IV. z veliko vojsko odrinil iz Jedrenja v Beograd, odkoder je poslal svojega velikega vezira Karo Musttafa z 200.000 vojaki na Ogrsko in od tam proti Dunaju. Cesar Leopold I. (to je tisti cesar, ki je vladal Avstrijo od leta 1658 do 1705 ter je dal hrvatska- rodoljubna plemenitaša Petra Zrinskega in Franca Frankopana 30. aprila 1671 ob-glaviti v Dunajskem Novem mestu) se je umaknil v Pasov. Cesarski vrhovni poveljnik Karel Lotarinški je z veliko težavo spravil 14.000 vojakov na Dunaj, predno so se Turki 14. julija pojavili pred Dunajem ter ga oblegali sko-ro dva meseca.
Branilci Dunaja so se pod vodstvom Rudigerja Staremberškega in škofa Koloniča branili z največjim junaštvom. Odbili so vse turške napade. Dolgo pa ne bi mogli več vzdržati, ker so se njihove vrste jako razredčile in ker so bolezni in glad začeli zelo razsajati med njimi in dunajskimi prebivalci. Rakete, ki so se 11. septembra s stolpa cerkve sv. Štefana dvignile v zrak, so napovedale, da preti mestu največja nevarnost ter da je skrajni čas, da pride pomoč. In je prišla. Slavni poljski kralj Jan Sobieski je prišel z 20.000 vojaki ter se pridružil cesarskemu poveljniku ter Bavarcem in Saksoncem, ki so tudi prišli Dunaju na pomoč. V jutru 12. septembra — bila je nedelja je bila na hribu sv. Leopolda pred Dunajem sv. maša, ki jo je daroval glavni propovednik vojne proti Turkom kapucinski pater Marko Avian-ski. Ministriral je sam poljski kralj. Po sv. maši je imel kralj nagovor na svoje vojake, v katerem jih je bodril ter rekel: »Bitka, ki jo bomo danes voje-Lvali, ne velja samo rešitvi Dunaja, mar več tudi ohranitvi Poljske in rešitvi vsega krščanstva.« Boj je bil krvav. Turki so se krčevito upirali. Njihovi napori pa so bili zaman. Ob 4. uri popoldne so Turki omagali ter počeli bežati. V neredu so zapustili tabor z ve-
likanskim plenom, ki je prišel v roke zmagovalcem. Kralj Jan Sobieski je bil predmet velikih časti. Vse je drvelo k njemu, generali, vojaki in meščani, poljubljali so mu roke, objemali noge ter vzklikali: »Naš dobri kralj! Naš rešitelj!«
Vzajemnost katoliških vladarjev ter njihovih hrabrih armad je rešila Dunaj in z njim, kakor je rekel poljski kralj, vse krščanstvo. Katoliški shod, ki se jo vršil na Dunaju zadnje tri dni preteklega in prve tri dni tega tedna v proslavo te znamenite 2501etnice, se je na duhovni način boril zoper iste
sovražnike, zoper katere so se s fizično (telesno) silo borili katoliški vladarji pod vodstvom poljskega kralja. To so sovražniki Kristusovega križa. Ne no-! sijo sicer širokih turških hlač s fesom ali turbanom na glavi, so moderno opravljeni. Duh pa, ki jih prešinja in podžiga, je isti: duh sovraštva zoper Kristusa in njegovo kraljestvo, zopei krščansko vero in katoliško Cerkev. Ta duh ogroža krščanski zapad, kakor ga je ogrožal pred 250 leti. Proti temu duhu je naperil svoje orožje dunajski katoliški shod. Proti temu duhu, ki preganja Kristusa iz javnega življenja, se vztrajno borijo vsi zavedni katoličani širom sveta, kojih zahteve so jedrnato opredeljene z vzklikom: »Kristus, vladar neba, bodi tudi kralj sveta!«
Na Madžarskem so pobirali letos davke v žitu. Finančni minister je izrazil zadovolje o izidu plačevanja davkov z žitom in je prejela država 500 me terskih stotov žita. Madžarska bo še izpopolnila način poravnanja davkov z žitom.
Ostavka španske vlade. Dne 8. sept. je odstopila Azanova framasonska vlada. Azana je vladal s pomočjo socijali-s-tov. Nalogo za sestavo nove vlade je prejel voditelj republikanske opozicije Lerroux. Ker je tudi Lerrouxova stranka preslaba, da bi se obdržala dalje časa na vladi, bo moral Lerroux v najkrajšem času razpustiti parlament ter razpisati volitve.
Iz Hitlerjeve Nemčije. Hitler se je udeležil vojaških manevrov, ki se vrše na Pruskem. Pri tej priliki je imel vojni minister general Blomberg na Hitlerja nagovor, v katereem je posebno naglasil, da vidi nemška armada v
KATOLIŠKIM
SVETOLETNA PROSLAVA V LJUTOMERSKI DEKANIJI.
Letošnjo 19001etnico našega odrešenja hoče tudi naša dekanija proslaviti, in sicer v dnevih od 14. do 17. septembra, ko obhaja sv. Cerkev kar tri skrivnostne dogodke, ki se nanašajo vsi na sv. križ Kristusov, namreč povišanje
Hitlerju svojega voditelja. Kakor je smatrala nekoč cesarja Viljema za svojega vrhovnega poveljnika in mu bila slepo pokorna, bo tudi Hitlerju. Nemška protestantovska cerkev se je popolnoma podredila Hitlerju.
Nemirna Kuba. O predameriškem velikem otoku Kuba smo poročali, da je doživel v zadnjem času odstop prejšnjega predsednika pod pritiskom revolucije. Novi predsednik Cario de Céspedes se je moral s svojo vlado umakniti novi revoluciji, ki je takoj sledila prvi. Nekaj dni ni bilo na Kubi nobene redne državne oblasti. Povsod oO ščuvali delavce na revolucijo, pred vsem v. ladjedelnic^ in na sladkornih plantažah. V nekaterih pokrajinah je zasedlo delavstvo več sladkornih tovarn. Celotno revolucijonarno gibanje je bilo naperjeno proti ameriškim Združenim državam, ki izkoriščajo otok s pomočjo ameriških bankirjev. Dne 10. septembra je dobila Kuba zopet predsednika v osebi vseučiliščnega profesorja dr.: Ramona San Martin, ki je sestavil svojo vlado. Krog Kube je zbranih 30 edi-nic ameriške vojne mornarice.
sv. križa, Žalostno Mater pod križem in rane sv. Frančiška, katere si je ta svetnik izprosil od križanega Zveličar-ja. Po škofijskih naročilih bo prve tri dneve vsaka župnija zase izvršila vse predpisane pobožnosti, v nedeljo pa poromajo vse župnije za sklep k dekanijski cerkvi sv. Križa, kjer bo križev« ski rojak g. prelat dr. Mat. Slavič, rektor ljubljanske univerze, oznanjal besedo božjo in opravil slovesno sv .mašo. Popoldne bo pridigoval salezijan-ski ravnatelj g. dr. Franc Volčič, nato
se bo razvrstila sklepna procesija vseh udeležencev z Najsvetejšim v sredini in zaključila s petimi litanijami in blagoslovom v cerkvi. Glede petja je pred-poldan v načrtu skupno petje sosednih in domačega pevskega zbora pod vodstvom g. abit. Miheliča, popoldne pa ljudsko petje.
Veličasten evharistični kongres v
Prekmurju. S tridhevnico od 4. do 8. septembra so se pripravljale župnije dolnjelendavsike dekanije na evharistični kongres, ki se je vršil na zadnji Marijin praznik v Turnišču. Med tri-dnevnico je bilo po vseh župnijah po dekaniji podeljenih 20.000 obhajil. Pre-vzvišeni škof dr. Ivan Tomažič je bil od Prekmurcev slovesno sprejet dne 7. septembra popoldne. Po sprejemu, katerega se je udeležilo 5000 ljudi, se je podal vladika v cerkev, kjer je bila pridiga in slovesne litanije. Slovesne škofove službe božje ob 10. uri na praznik se je udeležilo 20.000 vernikov pod vodstvom svojih dušnih pastirjev. Po sv. daritvi je bila procesija z Najsvetejšim. Pred monštranco, katero je nosil vladika, je korakalo 5000 mož ter fantov, •nad 1000 članov in članic Marijinih družb, za Najsvetejšim pa nepregledna množica žen ter deklet. Računajo, da se je udeležilo slovesnega obhoda 15 tisoč oseb. Po procesiji je bila posvetitev presv. Srcu in slovesnost je zaključil prevzvišeni s podelitvijo blagoslova z Najsvetejšim. Kako veličastna in mogočna je bila prekmurska manifestacija za Kristusa Kralja, je razvidno iz besed prevzvišenega, ki je rekel: »To je najveličastnejša evharistična prireditev, kar smo jih imeli v škofiji zadnja leta.«
Sv. Oče o katoliških časnikih. Med
romanji, ki so se v obilnem številu vršila v letošnjem svetem letu v Rim, je eno najbolj zanimivih romanje katoliških časnikarjev. Udeležili so se ga zastopniki katoliškega tiska iz vseh delov sveta. Organizirala je to romanje mednarodna zveza katoliških časnikarjev, ki ima svoj sedež v Parizu. Romanju so prisostvovali odposlanca najuglednejših katoliških svetovnih listov, njim na čelu glavna urednika pariškega lista »La Croix« (Križ) in vatikanskega glasila »Osservatore Romano«. Sv. Oče je sprejel katoliške časnikarje v posebni, jako svečani avdienci. V prisrčnem nagovoru, ki ga je imel, je Sv. Oče poudaril velik pomen katoliškega časopisja. Dober časnik je orodje za pouk in orožje za obrambo resnice in pravice. Katoliška Cerkev danes brez katoliških časnikov ne more prospevati. S časniki napadajo sovražniki vero in Cerkev, s časniki se mora vršiti obramba. Delo katoliškega časnikarja je pravo apostolsko delo, njegova služba je vprav viteška služba, posvečena razširjenju in obrambi tiste Pesnice, ki je prišla Iz nebes in ki je v njej zajamčena svoboda posameznikov tn držav.
Misijon! za otroke. Socialna demokracija v Avstriji se trudi na vso moč, 'da bi pridobila duše otrok. Veliki so tozadevni njeni napori zlasti med ve-likomestno mladino na Dunaju. Socia-
Bar- Difaki in šolarji že vedo
da dobijo šolske potrebščine in knjige po najugodnejših cenah v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesta 5
Aleksandrova cesta 6
Kralja Petra trg 4
Letos pa še posebno
bodo kupovali v naših prodajalnah, ko bodo izvedeli nekaj, česar tu še ne moremo povedati. Zahtevajo naj po 1. septembru v naših prodajalnah naša navodila in ne bo jim žal!
listi dobro vedo, da se človek, ki je v mladih letih prišel v kremplje cerkvi in veri sovražnega marksizma, iz teh krempljev nikdar ali prav težko reši. Katoličani ne gledajo križemrok tega početja cerkvenih sovražnikov. Z veliko skrbjo in prizadevnostjo se zanimajo za mladino, da jo rešijo zank, ki so ji nastavljene. Sredstva, ki se jih poslužujejo, so povse moderna: tisek in živa beseda. Po vseh dunajskih cerkvah se deli in razpečava poseben list za otroke. Ker ima živa beseda prav mogočen vpliv na mlado dušo, zadnji čas prirejajo posebne misijone za otroke. Uspehi teh misijonov so izredni: mnogoteri stariš je na ta način preko svojih otrok našel pot nazaj v vero in katoliško cerkev. Najbolj ganljivi prizori se dogajajo, ko zvoni takozvani spokorniški zvon, ki opominja otroke, da molijo za spreobrnitev brezbožni-kov. Središče misijonov za otroke je presveta Evharistija in najsvečanejši trenutek je procesija z Najsvetejšim. Tako se na Dunaju rešuje mladina.
Španski katoličani na delu. Pritisk, ki ga vršijo španski svobodomisleci in socialisti na katoliško Cerkev, je izzval jak odpor na katoliški strani. Ta odpor se kajpada vrši popolnoma v mejah zakona. Kolikor daje zakon obrambne možnosti, jo katoličani izrabljajo do skrajnosti. Odpor katoličanov pa se tudi vrši v drugi smeri: v delu. Kar se je prej puščalo v nemar, to se sedaj izvršuje s tem večjo vnemo. Pouku in izobraževanju širokih ljudskih množic poklanjajo posebno pozornost. Tej svr-hi služi socialni teden, ki se ta mesec vrši v Madridu. Nekdaj so takšni tedni se redno vršili na Španskem, od 1. 1912 pa so prenehali. Razmere, v katere je prišel španski katolicizem, so voditelje Katoliške akcije nagnile k temu, da so to velevažno ustanovo obnovili še v večjem obsegu. Predmet predavanj na tem tednu bo: »Moralna, socialna in gospodarska kriza na svetu.« Ta predmet se bo od najboljših strokovnjakov obravnaval na 17 konferencah. Poleg tega bodo vsak večer na več krajih Madrida socialna predavanja za nižje sloje. Prireditelji so tudi delavcem oskrbeli možnost, da se udeležijo socialnega tedna. Za 50 delavcev so zasigurana brezplačna mesta
in poleg tega dobijo odškodnino za odpad plače. Na ta način bo 50 delavskim voditeljem omogočeno, da dobijo pouk' v najvažnejših socialnih vprašanjih. m^Minvv-sTT-vtv.Tffnrpv»■«ir.iv*>»-juh i rvm mini
Volitve v Delavsko zbornico.
V.
Z zakonom z dne 28. febuarja 1922 so bile med drugimi določbami za zaščito delavstva ustanovljene tudi Delavske zbornice. Naloga teh zbornic je, varovati gospodarske, socialne; in kulturne koristi vseh delavcev v svojem območju. Zakon o tem navaja sledeče:
1. Podajajo poročila, mnenja in predioge pristojnim državnim in samoupravnim orga-;1
nom o ureditvi delovnih razmer med delodajalci in delavci in o vprašanjih delavskega zavarovanja, delovnih trgov, delavskih stanovanj, socialne higiene, delavske prehrane, pro-; svete in o vseh ostalih vprašanjih, ki se di-i rektno ali indirektno dotikajo interesov delavcev in nameščencev;
j 2. stremijo za tem, da država in samoupra-| vna oblastva pravilno izvršujejo veljavne za-i kone in naredbe, ki se tičejo interesov delavcev in nameščencev, in da po potrebi pošiljajo potrebne vloge pristojnim oblastvom; : j 3. dajejo mnenja o ustanavljanju in organizaciji javnih naprav za pospeševanje obrta, trgovine in prometa, kolikor se dotika interesov delavstva in nameščencev;
4.	Posredujejo pri sklepanju kolektivnih pogodb, kakor tudi pri poravnavanju sporov; med delavci in nameščenci (mesečarji) na eni in delodajalci na drugi strani, ako to zažele prizadete stranke ali pristojna državna oblastva;
5.	vodijo statistiko in zbirajo podatke o tekočih vprašanjih, ki se tičejo delavcev in nameščencev, nadalje podajajo poročila o sva-;' jem delovanju ministrstvu za socialno polij tiko;
6.	zbirajo in hranijo delovne pogodbe, ki so se sklenile v njih območju;
7.	vodijo evidenco o delavskih in strokovnih" organizacijah, vzdržujejo stalno zvezo z njimi ter vplivajo na smer njih delovanja;
8.	posredujejo in intervenirajo direktno pri vseh državnih uradih, napravah in delodajal-.1 cih, kadarkoli to zahtevajo interesi delavcev; in nameščencev;
9.	ustanavljajo in organizirajo naprave pft lastni inicijativi za pospeševanje ekonomskega, socialnega in kulturnega položaja delaš-, cev in nameščencev«'


/Državna oblastva morajo vse zakonske načrte, uredbe in naredbe, ki ae direktno ali in-'direktno dotikajo delavcev ali nameščencev, pošiljati delavskim zbornicam v izjavo, pre-jden se uzakonijo.
i Iz tega je razvidno, da se preko Delavskih Ebornic od strani oblasti ne more izdati nobena uredba ali naredba, ki se na kakršenkoli način dotika interesov delavstva. Zato je s tem dana možnost Delavskim zbornicam, da morejo te varovati delavstvo pred odredbami oblastnih organov, katere bi mogle biti v škodo delavstva.
; Z ozirom na velike važnosti te delavske .ustanove ni nič manj važno, kakšne zastopnike ima delavstvo v tej ustanovi. ' <Kakor do sedaj, velja zastopstvo v Delavski zbornici, voljeno iz delavskih strokovnih organizacij, tudi v bodoče. Volitve za novo zastopstvo bodo dne 8. oktobra, za katere obeta biti živahen boj. y poštev pridejo samo tri
Novi prošt ljubljanski. Sv. oče Plij XJ. je imenoval g. stolnega dekana in generalnega vikarja Ignacija Nadrahaza prošta ljubljanskega stolnega kapitlja.
Občutna požarna nesreča. Mariborskemu lesnemu trgovcu in veleposestniku Adolfu Jurci je upepelil požar na [Vurmatu pri Sv. Ožbaltu ob Dravi dve ¡veliki gospodarski poslopji s premičninami vred. Škoda znaša 100.000 Din. Domačemu trgovcu Lorbeku gre zasluga, da je omejil požar, sicer bi bile zgorele še druge hiše z elektrarno in žago. , Vlomilec v župnišče obsojen. Svoj-gas smo poročali o vlomu v župnišče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. ¡Vlomilec, 391etni Franc Mlakar, je napravil g. župniku škode za 4010 Din. (Dne 7. septembra je bil 20krat pred-^aznovani Mlakar v Mariboru obsojen radi šentlenarškega vloma na 4 leta. j Viničarja okradel. Dne 5. septembra predpoldne je bilo vlomljeno v stanovanje viničarja Marka Antoliča na JCozjaku. Neznanec je odnesel iz nasilno odprtega ikovčeka viničarjeve prihranke v znesku 3500 Din. V Pojasnilo. Zadnjič smo poročali med poslednjimi vestmi, da je bil zaboden smrtno s koso banovinski cestar Anton Gole iz Šikol pri Pragers-kem. Goleta ni zabodel Štefan Pau-man, kateremu je bil celo prvotno namenjen smrtonosen zamahljaj s koso, ampak 191etni Alojzij Maršič iz Podo-ye, ki je bil takoj po krvavem dejanju aretiran.
Ptuj v telefonski zvezi s Francijo. —
p 5. septembrom je dobilo mesto Ptuj
delavske organizacije: 1. Jugoslovanska strokovna zveza, kot predstavnica krščanskih delavcev; 2. Strokovna komisija, kot organizacija socialno demokratskih delavcev; in tretjič Narodno strokovna zveza, kot predstavnica takozvanih naprednih delavcev.
Naloga vsega krščansko mislečega slovenskega delavstva in njegovih prijateljev je, da z vso svojo močjo pripomorejo, da bo izšla lista Jugoslovanske strokovne zveze iz teh volitev kar najbolj častno. S tem se more najboljše pripomoči k boljšemu socialnemu delovanju in do zmage gospodarsko socialističnega dela v smislu Leona XIII. in Pija XI.
Vse podrobnosti in navodila slede v prihodnji številki našega lista. Vse informacije dobite tudi pri Jugoslovanski strokovni zvezi, ekspozitura Maribor, Sodila ulica 9/III, na katero se lahko obračate pismeno v vseh slučajih. Tam se nahaja tudi okrožni volilni odbor Jugoslovanske strokovne zveze.
telefonsko zvezo z vsemi francoskimi kraji.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne
7. septembra, malo pred eno ponoči je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja g. Lenasija v bližini postaje na Grobelnem. Plameni so kmalu objeli vse poslopje. V veliki nevarnosti sta bila tudi hiša in drvarnica, ki stojita komaj tri metre od gospodarskega poslopja. Da nista pogoreli tudi t;i dve poslopji, je zasluga gasilcev iz Št. Vida, ki so kmalu prispeli na ¡kraj požara in obvarovali hišo in drvarnico, dočim je gospodarsko poslopje pogorelo do tal.
Po vzgledu Amerike. Amerikanci in v Evropi tudi Nemci so mojstri v iz-rednostih, kar se tiče potovanja okrog po svetu. Ameriška razvada se je oči-vidno oprijela tudi Celjanov, kot nam pričajo naslednji vzgledi: V nedeljo 3. t. m. dopoldne sta se podala 351etni F. Vergles in 251etni Franc Puhlin, slikarska pomočnika pri g. Grudniku pri Celju, na dveh slikarskih lestvah na pot iz Celja v Beograd (642 km), da prekosita svetovni rekord. Težavno potovanje sta pričela pri kapucinskem mostu v Celju. V pondeljek sta prispela v Tremerje, v torek pa sta krenila proti Laškemu. Sedaj sta sklenila tudi brezposelni tovarniški kovač Rud. Kovač in brezposelni pekovski pomočnik Franc Kuhar iz Celja, da postavita svetovni rekord v hoji na bergljah. Prepotovati hočeta istotako progo Celje— Beograd na 4 m visokih bergljah. Na pot se bosta podala v nedeljo dne 15. oktobra ob 11. uri izpred gostilne »Na škarpi« na Bregu pri Celju. Rudolf Kovač se je že letos v februarju proslavil s plavanjem v ledeno mrzli Savinji, v začetku julija pa je v kavarni »Evro-
pi« potolkel svetovni rekord v vztrajnem igranju na brač ter igral 105 ur. V začetku oktobra hoče ta rekord zvišati v Ljubljani na 110 ur.
Smrtna žrtev motornega kolesa. Na Malo Gospojnico se je vračal 301eini trgovski potnik Josip Koštomaj iz Polul pri Celju na motornem kolesu iz Pe-trovč v Celje. Nasproti mu je privozil kmečki voz, v katerega je zadel Koštomaj s tako silo, da mu je udarec prebil prsni koš in ranil srce. Koštomaj je iz-dahnil na licu mesta. Na vozu se je zlomilo samo oje. Koštomaj zapušča ženo s štirimi otročiči.
Vsled padca s poda umrl. Dne 3. sept. je padel na Teharju pri Celju v noči s poda na tla 241etni dninar Ivan Cajhen. Po prepeljavi v celjsko bolnico je umrl vsled krvavitve v možganih dne 8. septembra.
Stolpna ura v velikosti budilke. —
751etni urarski mojster Marko Borušal v Trbovljah je izdelal stolpno uro v velikosti budilke. Ura kaže dneve, tedne in mesece.
Smrtno so je zastrupil z očetovo kislino v Zagorju ob Savi 411etni rudniški ključavničar Franc Koritnik.
Smrtna nesreča z lovsko puško. 30-letni lovski čuvaj Alojzij Rihtariš iz Bukovice pri Škofji Loki je dne 7. sept. z nabito puško miril domačega psa. Čuvaj je odrival psa v hišico s kopitom in sta bili cevi puške obrnjeni proti njemu. Eden naboj se je sprožil in zadel Rihtariša tako v trebuh, da je po prenosu v hišo izdahnil.
Požar pri Sledu. Tesarskemu mojstru Valentinu Kristanu je pogorela do tal velika tesarska delavnica, katero je posedal na cesti, ki pelje na Ribno in na Selo pri Bledu. Ogenj je izbruhnil v noči od 4. na 5. septembra.
Huda kolesarska nesreča. Jan. Reh-berger iz Primskovega pri Kranju se je peljal dne 8. septembra na kolesu po klancu v Podbrežju. Na sredini klanca mu je odnesel veter klobuk, kolesar je prehitro zaustavil kolo in ga je vrglo v globok jarek, kjer je obležal nezavesten. V ljubljanski bolnici so ugotovili, da si je pretresel možgane in mu je počila lobanja.
Tat je odnesel dne 7. septembra iz trgovine Ahačič in Šifrer v Kranju 8000 Din. Sumijo, da se je lopov skril v skladišče in se iztihotapil, ko so zopet odprli trgovino.
Pohotnež umoril pet deklet. V bližini Niša je bila umorjena od pohotne-ža lGletna slovenska služkinja Agata Fileš iz Cirkovljan v Medjimurju. Neznanec je hotel deklino posiliti, ker se mu ni udala, jo je sunil z nožem v srce. Skoro istočasno so našli pet žrtev istega nasilneža ob bregu reke Ni-
šave. Kmalu po zločinu je uspelo niški policiji, da je izsledila nasilneža v osebi Bogdana Vidanoviča, železniškega strojevodje. Aretirani je strašna dejanja tudi priznal.
Dolgoletni angleški zunanji minister umrl. Dne 6. septembra je umrl na svojem posestvu Fallodon na Nortbum berškem dolgoletni angleški zunanji minister Edvard Grey.
Strahovit orkan (vihar) je pustošil dne 6. septembra po pokrajini Teksas v Združenih državah Severne Amerike. Materijalna škoda gre v težke milijone dolarjev. Saj cenijo samo uničeno žetev citrón na 12 milijonov dolarjev. Smrtnih žrtev je do 50, ranjenih pa 1500.
Rusi so se podali v izredne zračne Višine ali v takozvano stratosiero. —
Sovjetska vlada je pripravila velik polet v stratosfero. Vse priprave za polet je vodil vseučiliščni profesor Prokofev, ki je izjavil, da je pripravil ta polet po nalogu načelnika vojnega letalstva iz ruskega matrijala. Kabina je izdela-Aleksninsa. Balon je izdelan v Rusiji Iz ruskega materijala. Kabina je izdelana iz aluminija ter je opremljena z vsemi najmodernejšimi instrumenti za znanstveno raziskovanje stratosfere. S tem poletom nameravajo Rusi doseči višino 20.000 metrov in upajo, da se jim bo to radi velike dovršenosti balona tudi posrečilo. Dvig se je izvršil dne 7. t. m. v Moskvi.
850 let je minilo, odkar je bil rojen 24. septembra 1583 sloviti cesarski vojsko Vodja v SOletni vojni Albrecht pl.
Wallenstein.
Smrt iraškega kralja. V našem listu smo poročali, kako so zagrešili pred kratkem divjaški Kurdi strašen po-kolj med kristjani v Iraku v osrednji Aziji. Irak je samostojno kraljestvo in ga je vladal kralj Fejsal. Iraški kralj se je mudil zadnje dni v Bernu v Švici v svrho zdravljenja. Dne 7. septembra je zadela Fejsala srčna kap. Truplo so balzamirali in so ga prepeljali na angleški bojni ladji do Haife, odkoder so ga odpremili z letalom v Bag dad, kjer se je vršil svečan pogreb. —
Mussolini podpiše v Rimu s sovjetsko Rusijo pogodbo o nenapadanju.
Turki oblegajo Bunaj leta 1883. Letos so obhajali na Dunaju 2501etnico zmage nad Turki in rešitve krščanskega zapada.
Naslednik kralja Fejsala na iraškem prestolu je pokojnikov sin emir Gazi, ki je star 21 let in je že zasedel prestol.
Sanatori] v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič.	867
Denarja manjka! Jesen prihaja in Vi rabite raznovrstno oblačilo za Vas in za Vaše otroke. Zato Vam svetujemo in toplo priporočamo manufakturno trgovino Anton Brumec v Celju, Kralja Petra cesta 13. Ta tvrdka Vam nudi vse manufakturno blago pri najboljših kakovosti po tako izredno nizkih cenah, da boste v bodoče to trgovino Vašim znancem sami najtopleje priporočali. Zato si dobro zapomnite naslov.	956
Občinski rakon mora vsakdo poznati, kdor hoče voditi kako skupino pri občinskih volitvah. Zato si ga pravočasno naročite, stane: broširan 8 Din, vezan 15 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
50 letalca - irei primere ¥ zgoúovlnl.
Izbruh ognjenika Krakatau! Ko je raznesel to vest brzojav dne 26. avgusta 1883 po svetu, je prestrašilo grozno poročilo vse narode. Skoraj neverjetno se je glasilo, da bi bilo postalo žrtev lave in dima iz žrela ognjenika Krakatau
50.090 oseb.
Toliko ljudi je bilo ob življenje zaradi ogenj bluvajočega hriba, ki je izginil po izbruhu v morje do leta 1928. Od omenjenega leta pa oživlja vedno na novo, vznemirja prebivalstvo s silovitimi potresi, raznašajoč lavo in kamenje do obale spodnje-indijskih otokov Java in Sumatra. Dne 14. avgusta 1930 so beležili zadnji izbruh, pri katerem je pognalo iz žrela v zrak 1 km široki vodni steber	. . V
2000 m visoko. • Ognjenik Krakatau se je nahajal na otoku v takozvani Sunda morski ožini
med otokoma Java in Sumatra, na ¡katerem sta bila do leta 1883 dva ognjenika. Že maja leta 1680 in leta 1684 sporoča kronika dva silovita izbruha, ki sta bila zaključena malodane s to-likerimi žrtvami kakor pred 50 leti. Še le leta 1883 so zopet opazili močnejša bruhanja. V noči od 26. na 26. avgust pa je došlo do onega groznega izbruha, ki je osamljen v zgodovini. Oba vulkana sta pričela ob polnoči delovati s tako silovitostjo, da se je odtrgala
polovica otoka
In izginila pod morjem. Radi pogrez-nenja se je dvignil iz morja 40 m visoki val, katerega so čutili po otokih Java, Sumatra, do Japonske, Avstralije in Južne Amerike. Nepopisno ogromne množine ognjeniškega prahu so bile pognane v zračne višine, so obkro-ževale cele mesece zemeljsko obljo in zatemnjevale solnce. Pepel je padal na zemljo v obsegu 1000 kvadratnih kilometrov.
70 m visoka plast pepela
je pokrila ostanek otoka. Ob vsaki strani pogreznjenega otoka sta se prikazala iznad morja dva manjša otoka, ki sta pa čez par mesecev zopet zginila. Grmenje iz ognjenika so slišali po Filipinskih otokih, po celi Avstraliji in na otoku Madagaskarju ob vzhodni Afriki. Potres je občutil celi svet.
Danes je vzcvetel ostanek otoka, ki se je skrčil vsled izbruha od 30 na 10 kvadratnih km, na površju pepela k zelo bujni rasti in rodovitnosti.
Holandska Indija, h kateri spada ognjenik Krakatau z otoki Java in Sumatra, je najbolj vulkanska pokrajina na svetu. Na celotnem Sunda-otočju je nad 100 delujočih ognjenikov, kojih izbruhi so zahtevali tudi v najnovejši dobi na tisoče človeških žrtev. Radi izbruha vulkana Kleot na otoku Java je žrtvovalo leta 1919 življenje 6 tisoč ljudi. Holandska vlada je uvedla ponovne
potresne opazovalnice
za ognjenika Krakatau in Kleot, ki vzdržujejo 30 opazovališč na celem otočju. Opazovalne postaje so .celo v žrelih. Opazovalci so opremljeni z maskami proti strupenim plinom in so spremljani od psov, ki hitreje začutijo
Jezernik Baltazar, Št. Ilj pri Velenju.
Često se naši spomini vračajo nazaj v preteklost, v ono dobo, ko so oholi tujci našo rodno zemljo napadali z mečem, si s silo prisvajali imetje naših prednikov, rušili njih domove, starejše ljudi pobijali, mladino pa vlačili v su-žnost. Z velikim naporom so si naši dedje iz pragozdov delali njive, senožeti in vinograde, da bi se pošteno preživljali, da bi jim ne trebalo ropati tuje lastnine, ampak da bi mirno pasli svoje črede po svojem. Tujci so se pa žal premnogokrat ravnali po geslu: sila ustvarja pravico.
Tam daleč na jugu onkraj Soče je domoval Slovenec in gori proti severu
—	tam, kjer teče bistra Žila — je zapustil spomenike kot je vojvodski prestol pri Gospej Sveti, nem glasnik naše preteklosti, in tam v ravninah blizu Donave je stavil cerkve svojemu Bogu.
—	Ko sem za časa svetovne vojne blodil tam okoli Vidma, sedaj Udine, sem se srečal s 95 let staro ženico. Spoznala je mojo govorico in me vprašala: Odkod si ti, moj brat? Razložil sem ji, da je moja domovina daleč. Govorila mi je besede, koje sem si zapisal v svoj dnevnik in jih objavljam tukaj, da naj bodo njej v časten spomin in v vspod-budo vsaki slovenski materi. »Ko sem bila še jaz dete«, je rekla, »me je mamica učila moliti, govoriti slovensko.
bližajoče se nevarnosti nego človek. Z merjenjem vročine, s preiskovanjem izmetanega kamenja in z vrtanjem skušajo opazovalci vnaprej napovedati izbruhe in svarijo pravočasno prebivalstvo, da se umakne iz bližine ogi njenikov.
Slovenska pesem se je pela po tej ravnini, pa vse to je minilo. Moji sovrstniki že spijo v Bogu, jaz se pa čutim osamelo. Nov rod je zrastel, slovenska beseda je zamrla na njih ustih, zdi se mi, da sem tuja med svojimi.« Solza je zapolzela po njenih usahujočih licih, zabolelo me je pri srcu, domotožje sem občutil. Mislil sem na svojo domovino, zapuščeno, utrujeno, sinovi njeni pa so razkropljeni širomsvet. Pogled sem uprl tja proti rojstni krajini, daleč tam v ozadju sem videl Krn, bližje S. Goro, Oslavijo, Sv. Gabrijel, vse izorano ne od našega pluga, ampak od topovskega ognja. In vse izgorelo, ovenelo, brez življenja, čeravno je bil takrat majnik.
V prejšnjih časih, ko je bila ogrožena domačija prednamcev, so na naših' gorah zagoreli stražni ognji, ob njih so stražili stražarji, zvesti, nepodkupljivi, ki so se zavedali dolžnosti, katera jim je bila poverjena. Zgodovina nam pravi, da je naš narod, če ga je zdramil odsev stražnih ognjev, neustrašeno branil svoje najdražje, svojo posest in svojo pravico. Bili so to časi velikega gorja. Po naših gričih so stali gradovi tujcev, tuji.valpeti so vihteli biče po telesih naših dedov. A vse to je minilo, narod je ostal zdrav v jedru in silen v odpornosti. Ko so se meje držav nekoliko ustalile, so se tujci pričeli posluževati drugih metodč Vsiljevati so pri-ževati drugih metod. Vsiljevati so pri-vero, misleč, da s tem omamijo naše ljudi, jih odtujijo domači govorici in veri. Tudi takrat so bili težki časi za slovensko domovino. Ko je val ponem-čevanja, okrepljen s kapitalističnim liberalizmom in prepojen s prenapetimi nacionalnimi vzori, ogrožal najhuje
Ako bi se pričel taliti led ob obeh tečajih.
■ Če bi se dvignila povprečna toplota na zemlji za okrogle 3 stopinje, bi povzročil ta dvig svetovno poplavo. Led ob severnem in južnem tečaju zadržuje ogromne količine vode, ki bi se pri ta-lenju razlila v svetovna morja. Vzemimo, da snaša led ob južnem tečaju 13,760.000 kub. km in ob Gron-landiji ali ob severnem tečaju 2,920.000 k. km, kar da skupno svoto celotnega oble-clenelega stanja 16 mil. 680 tisoč kub. km. Vo-ida iz iega ledu bi dvignila navaflno vodno stt.nje v obsegu 357 jnilijonov morskih kv. km za 50 m.
Pavel Keller:

6. nadaljevanje.
Roman iz gozdov.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
Tim je stresel svoje drobne pesti.
»Ta capin — ta prostaški podlež — mora v ječo. Prosim vas, milostljivi gospod, pomagajte mi!«
In opotekel se je v hišo.
O seveda, pomagal ti že bom, ljubi Tim! Ko si se spočetka preveč grdo ustil, sem ti že danes opoldne hotel pomagati čez hribe in doline; ker pa si bil sedaj tepen od. druge strani, sem zadovoljen in bom poskušal, da tvojo ponižano dušo zopet dvignem.
Tisti dan opoldne sem opazoval z okna še eno lopovščino. Oba psa, pudelna Bimsa in da-kelna Bamsa, skupno krmijo opoldne na dvo-lišču. Točno ob 12. pride Padovka z veliko skle-
do, v kateri je zmečkan krompir z omako, vsakovrstni ostanki mesa in debele kože. Ta obed naj bi si psa delila.
Danes je sončno vreme. V bleščečem sončnem svitu ležita psa na kamenitih opločnicah, kjer ni snega in ki vodijo do hišnih vrat. Pudel Bims je še čisto mlad — komaj tri četrt leta ja star — toda dakel Bams je že v življenju izkušen možakar, ki ima gotovo že svoja tri leta na grbi.
Ko je torej naša ura začela z globokim gla* som naznanjati opoldansko uro, se je dakel naenkrat pognal kvišku, zdirjal proti dvoriščnim vratom in strahotno začel lajati, četudi se pri vratih nobena živa stvar ni zgenila. Mladi neumnež pudel pa, ki je pač mislil, bogve kaj se je zgodilo pri vratih, je kakor klopčič zletel za njim in z okodranim smrčkom zalajal kakor divji. V svoji mladi neumnosti je pihal in puhal v. vrata še, ko se je dakel že davno priplazil nazaj.: In kako se je plazil ničvrednež! Zavite oči so dajale njegovemu podolgovatemu gobcu res nekaj sleparskega,

Za vsak dinar gre, Ifiibi stariši!
posebno ob začetku šolskega leta, ko je toliko izdatkov. Zato naročite svojim malim, da kupujejo šolske knjige in
potrebščine le pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroška cesia 5 Aleksandrova cesta 6 Kralja Petra trg 4
Zaradi «aših nizkih cen si boste prihranili marsikak dinar!

naše pokrajine, je Vsevečni dal Slovencem — Slomšeka. On je zastavil vso veličino svojega duha za svoj tlačeni rod, da mu ohrani jezik in vero. Slomšek nam je dal slovensko knjigo, ki naj vedno spremlja naš rod, ga čuva prevar in zmot. Vzgojil je nebroj delavcev, vzbudil sejavce svojih vzorov, utrdil jih v pravi ljubavi do domovine. Nip^ovi učenci in potomci so zakurili stražno ognje po naših selih v obliki iz-o&azevamih društev, zadrug, vzgojili nove stražarje in velik krog borcev za našo bodočnost. Ob njihovem iskrenem domoljubju se je razbijal tudi val, v narodnih bojih minulih desetletij je dozorevala misel otresti se tisočletnega robstva.
Doživeli smo svetovno vojno. Leta so tekla počasi, veliko prepočasi za našo izmučeno domovino. Žarek novega upanja je posijal v naša zbegana in utrujena srca, ko je leta 1917 ob sodelovanju Kreka in takratnih slovenskih poslancev bila predložena majniška deklaracija na Dunaju. A prišel je čas po svetovni vojni, ki nas je prevaral. Z združenimi močmi smo si gradili novo domačijo, skupno ognjišče, ki naj ogreva vse, ki se zbirajo ob njem, svojo Jugoslavijo, v kateri naj živimo vsi kot bratje in delujemo za njeno moč in veličino. V tem pravcu se je nadaljevalo delo v naših prosvetnih organizacijah, ob tem se je vzgajal rod, ki vstaja zvest svoji govorici, zvest katoliškim načelom v okviru in pravcu iskrenega idealizma jugoslovanske misli. — Že črez četrt stoletja budno zasledujem vso kulturno delovanje naših društev prav posebno po vojni in lahko z mirno zavestjo zapišem, da so bila katoliška prosvetna društva pravi stražni ognji z zvestimi stražarji, posebno na severu Jugoslovanske kraljevine. Čitam v časopisju, da jih mnogo zopet veselo deluje. Iskreno jih pozdravljam! Stražni ognji nam bodite, z žarkim svitom nas učite: vere, govorice svoje ne izdati, kralju, domovini vedno zvest ostati!
MOŽJE IN FANTJE DEKANIJ BRASL0V6E, CELJE IN NOVACEKEEV.
V nedeljo dne 24. septembra priredijo možje in fantje dekanij Braslovče, Celje in Novacer-kev v Petrovčah proslavo 19001etnice našega odrešenja na križu. Pridite vsi! Spričajte, da vam je beseda križa velika, sveta stvar, vredna največjih žrtev. Shod se vrši po sledečem sporedu: Ob 9. uri pridiga in sv. maša. Po sv. maši še dva govora in sicer govori g. dr. Hoh-njec za može in g. dr. Ostre za fante. Potem li-tanije in posvetitev presv. Srcu. £etje oskrbijo možje in fantje. Pelo se bo: pred pridigo: Mi-helčič, Možje in fantje Materi Mariji, eetvero-glasno. Mašna: Mihelčič, O Bog v nebeški slavi, štiri glasno. K darovanju: P. Avg. Hribar, Ti o Marija, enoglasno (Cecilija). Po povzdigovanju: Mihelčič, Jezus naj živi, štiriglasno. Po obhajilu: Mihelčič, Kristus mora kraljevati, enoglasno, konec dvoglasno. Pred govori: Ki-movec, Angel Gosp6dov, dvoglasno. Po govorih: Premrl, Povsod Boga, enoglasno. Sekirice za pesmi se pošljejo po pošti. Kdor nima pesmi, naj piše g. pevovodji Mihelčič Alojziju y Celju.
Laporje. V nedeljo dne 17. septembra bo za našo župnijo važen dan. Proslavimo namreč 301etnico, odkar deluje naše prosvetno društvo. Prireditev bo po večrnicah, to je okoli 3. ure popoldne, v župnijskem kozolcu. Na sporedu je med drugim slavnostni govor, odli-
kovanje novo imenovanih častnih članov ter. krasna igra »Pri kapelici«. Lepo vabimo vse, staro in mlado, od blizu in daleč, da zagotovo! pridete in privedete vsak vsaj enega tovariša ali tovarišico. Vstopnina je majhna. Bomo po-; kazali, da katoliški Slovenci še smo in osta-i nemo. Na veselo svidenje!
Gornjigrad. v nedeljo dne 17. septembra, ob' treh popoldne priredijo združeni cerkveni pev-i ski zbori, včlanjeni v Pevski zvezi, koncert v, Gornjemgradu in sicer v veliki škofijski dvo-< rani. Nastopi 7 zborov in sicer: Šmihel na$ Mozirjem, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Dre-: ti, Bočna, Sv. Frančišek in Radmirje, skupno do 150 pevcev. Zakaj pač ne gornjegrajski, ki! jih je sicer lepo število? Najprvo bo pozdrav navzočemu nadškofu in biseromašniku g. dr.; Jegliču, potem deklamacija in nato proizvajam nje raznih narodnih pesmi. Naj nikdo od blizu' in daleč ne zamudi te krasne prilike ki bo ob-, enem poklonitev očetu slovenskega naroda. ;
Pišoče. »Človek se rodi, živi in mora umreti.« Tako je zapisal on, katerega desetletni--co smrti bodo Pišece proslavile dne 17. t. m., in sicer Maks Pleteršnik. Skromen, saj je bil proti vsem hrupnim veselicam, veren, ko nij bilo nedelje in praznika, dokler ni pritisnila; bolezen, da bi ne bil pri sv. maši, in radodaren, saj se je vsako leto sam zglasil v žup-i nišču ob veliki noči, da je odrajtal svoj dar župnijskim .revežem, zasluži tudi tem pri-e merno proslavo. In rodil se je v Pišecah, žw
In sedaj je postalo očitno, kaj je ničvrednež nameraval. Padovka je med tem prišla s skledo in dakel se je takoj spravil nad njo, požrešno po-lo,vil iz nje vse koščke mesa in debele kože, in ko je bedasti pudel pri dvoriščnih vratih končno le uvidel, da tamkaj prav res nič ni, kar bi moral oblajati, in ko je pritekel nazaj k obedu, je našel v skledi le nekaj krompirjeve žlempe še, ki mu jo je velikodušno pustil dakel.
Ta pasja zgodba me je zanimala skoraj bolj kakor pa Timova pustolovščina. Spočetka sem sklenil, da je nikomur ne povem, ker bi je pač nihče ne verjel. Toda povedal sem jo vendarle gospodu Boltežarju in nadučitelju, ko smo se &opet sešli pri skatu. Nadučitelj je le pokimal z glavo in se rahlo nasmehnil; Boltežar pa je rekel: »Sijajna lovska latinščina!« Torej mi nobeden ni verjel. Tedaj sem povabil gospoda h kosilu, kajti ta pasja komedija se je ponavljala frsaJk dan, Iz česar sem začel marsikaj sklepati.
Boltežar je prišel že naslednji dan in se je Ipreprlčal, da sem bil govoril resnico.
»Saj mora dakel, ta mrcina, misliti«, je rekel osuplo.
»Saj tudi misli, gospod Boltežar! Za to njegovo lopovščino mu je treba domišljije, razumskega sklepanja, igralske umetnosti. Da, dragi prijatelj, v eni sami pasji mrcini nam gospod Bog zastavi več ugank, kakor pa jih lahko človek reši.«
Nadučitelj je kot druga glavna priča žalibog prišel dan prepozno. Ta dan je namreč Padovka razdrla mično igro. Prišla je s skledo, še predno je udarila ura. Tedaj sta psa še spala. In rekla je surovo:
»Le čakaj, dakel, živina, ti že preženem, da ne boš več opeharil pudelna za meso!«
Sunila je dakelna z nogo, postavila na tla skledo, na katero sta planila psa renčč, in vsa mičnost je bila pri kraju.
Razjarjen sem šel na dvorišče in zapodil Pa-dovko od hiše.
Čez dva dni je bila Padovka zopet pri nas. Prišla je objokana, naj jo vendar zopet sprej-
Tak dvig morske po-i vrši ne bi povzročil ve-? soljni potop na vseh" delih sveta. Vzhodna obal Združenih ameri-i ških držav z znameni-i timi lukami in sveto-: vnimi mesti bi se po-i polnoma pogreznila y vodovju. Iznad vod bi samo še lukali vrhi nebotičnikov. Ravno take bi bile posledice vesoljne poplave tud^ za Evropo. London in pretežni del Angleške bi se pogreznila, Ho-* landija bi zginila čisto s površja. Valovi Sre-* dozemskega morja bi segali daleč v afriško puščavo Saharo. Črno morje bi se združilo s Ka-spiškim. Po obljm denih ravninah Azije, in tamkaj, kjer živijo danes po dolinah obeh'
,vel je med nami v mladih letih, pozneje je hodil k nam na počitnice in prišel je domov tudi umret. Pa je v tisti dobi, ko bo že vsi obupavali nad slovenskim slovarjem, pograbil za delo. In Slovenci smo dobili slovar, ki nosi slavo in ime naše in Pleteršnikovo celo preko mej domovine. Bil pa je tudi narodnjak z dušo in telesom. Da se mu oddolžimo, mu bomo odkrili dne 17. t. m. na rojstni hiši za desetletnico smrti spominsko ploščo. Cela proslava se prične že na predvečer, ko bodo na vseh hribčkih zaplamteli kresovi, ki naj oznanjajo našo ljubezen do moža velikana in do vsega, kar je naš Maks ljubil. Dne 17. septembra bo ob desetih slovesna pridiga
0	Pleteršniku in zanj asistirana sveta maša. Pridiguje č. g. Janko Mlakar iz Ljubljane, ki je bil učenec profesorja g. Maksa. Po sveti maši bo komemoracija na grobu pokojnega s primernim nagovorom. Popoldne po večerni-cah bo odkritje plošče na hiši št.. 66 v Piše-cah. Spored: Pozdrav, deklamacija, petje, slavnostni govor g. dr. Lončarja iz Ljubljane, godba. Po odkritju plošče bo v cerkveni dvorani »Slomšekov dom« drama v štirih dejanjih »Moč zemlje«, ki ji je oče naš rojak bo-goslovec Davorin Petančič. Seveda, če bo me-rodajnim faktorjem prav, da se tudi konec proslave izvrši po zamišljenem programu. Udeležita se proslave tudi »Slovenska Matica« in »Društvo prijateljev humanističnih ved« iz Ljubljane. Tako se hočemo oddolžiti zaslužnemu možu. Da bomo ga pa bolje spoznali, bomo na proslavi in sicer prodajali majhno brošurico o Maksu Pleteršniku, da krijemo stroške, ki so s proslavo v zvezi. Že danes pa vse, ki so Pleteršnika poznali in se zanimajo za proslavo, vabimo k obilni udeležbi! Na svidenje!
Ormož. Ustanovni občni zbor podružnice ZA KŠ se bo vršil dne 17. septembra ob osmih v jutro v mali dvorani Kletarskega društva. Tovariši absolventi, udeležite se ga polnoštevilno.
Št. Rupert nad Laškim. Prihodnjo nedeljo dne 17. septembra gostuje tukaj Prosvteno
1	i uštvo iz Tremerij z veseloigro: »Dve fieve-K' i «« Vrši se ob 11. uri dopoldne v šolski dvo-i ;ii. V odmorih igra tamburaški zbor. Pridite i iuoštevilno!
Polledelshl praznik v
V Siamu v vzhodni Indiji imajo trgovci, ki hočejo postati deležni dobička:» osne trgovine, poseben dan: poljedelski praznik. Ta dan se odloči: Ali bo trgovina cvetela. Barometer za pro-cvit dobička so — ministrove hlače in sicer ministra za (kmetijstvo. Poljedelski minister je v Siamu najvažnejša osebnost in vanj so uprti pogledi celotnega prebivalstva. Nepregledna množica se drenja na slavnostnem prostoru in skrivnostno mrmranje ljudskih mas takoj potihne, kakor hitro je ostavil g. minister svoj krasni voz, da bi izvršil po predpisanem obredu majsko setev. V ta namen je oblečen dostojanstvenik v narodno oblačilo: v široke, svilene hlače in nad temi majhen telovnik z zlatimi gumbi. Na sredini ogromnega četverokota, katerega tvorijo gledalci ter vsa oblastva, stoji kmetijski minister povsem sam s semenom v roki. Nato poklekne in izvrši obred setve.
Baš sedaj je nastopil veliki in odločilni trenutek. Minister govori molitev k Budhi in vstane. Pri vstajanju mu sledijo tisočere in tisočere oči z največjo napetostjo. Vsa pozornost je posvečena njegovim širokim, svilenim hlačam. Predno je pokleknil, si jih je zasukal. Ako ostanejo hlače, ko je vstal, zavihane na kolenu, je sigurno, da bo pustil dež nase čakati. Če pa padejo hlače pri dvigu od tal lepo na čevlje, ne bo nobenega pomanjkanja dežja. Če ostane ena noga od hlačnice nezagr-njena, potem se je treba tekom 24 ur lotiti zarotovanj, brez katerih bi bila
žetev ogrožena. V slučaju, da se hlačf| raztrgajo, nI nobenega upanj» na žetef ter prospeh živine, poletje bo prepre*
ženo z vremenskimi nesrečami.
Seveda niso te napovedi ministrskili hlač končnoveljavne. Zadevo s hlačami še lahko spravi v red in jo preobrne —« vol. Ko je končan prvi del obreda, pri« čne drugi, ki obstoji v tem, da ponudi« jo volu s kraljeve posesti žita ln riža. Ako vol ne poskusi hrane, bode žetev, skrajno slaba.
Pred leti so bila znamenja, katera j® nudil poljedelski praznik, skrajno sla«! ba. Minister si je pri vstajanju od tal razčesnil hlače in vol je odklonil hrano. Siamsko časopisje je bombardiralo vlado, naj ponovi obred, predvsem pa mora poljedelski minister takoj odstoJ piti. Minister ni p6dal ostavke, je pa5 bil kraljev bratranec, in je ostal na svo« jem mestu. Njegovo vstrajanje na ministrskem stolu je bilo sijajno opravit čeno: taisto leto je žetev boljše izpadla, nego vsa prejšnja leta. Žitne cene so pa padle tako nizko, kakor jih niso pomnili najstarejši in to dejstvo je utrdilo vero v čuvanje od bogznaj od ke-daj podedovane navade obredov polje-«' delskega praznika, Id so napovedovali za poljedelce slabe čase.
Poljedelski praznik zaključijo v Siamu ljudske množice s pohodom na po« lja, kjer čakajo solnčni vzhod in iz tega jim prerokujejo številni čarovniki bodočnost za eno leto. Siamski čarovniki so zelo ugledne osebnosti. Najbogatejši in evropsko naobražen siamski trgovec se ne poda na trgovske posle; ne da bi poprej vprašal za svet čaro* deja.
Pobrežjo pri BJaiiborn. Pretekli teden smo spremili k večnemu počitku g. Miki Ivana, hišnega posestnika in ključavničarja državne
železnice v pokoju. Umrli je bil radi neozdrav Ijive živčne bolezni preko 14 let priklenjen deloma na posteljo, deloma v bolniški sobi* Prehladil se je bil v vojskinem času in je bil od takrat nepretrgoma bolan. Vsa zdravniška veda mu ni mogla pomagati do zdravja. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini pa naše iskren no sožalje! - SI. septembrom t. 1. se je usta^
Indij in Kitajske milijoni . prebivalcev, bi tvorili valovi ledenih voda nova morja. Najbolj znameniti otoki bi čisto zginili. Sila vod bi porinila v notraj-nost pokrajin največja pristanišča, cele države in pokrajine bi bile obdane od morij. Od ravnokar opisane nesreče bi bil prizadet pretežni del človeštva in vsa kultura na svetu bi bila uničena.
Opisano je v domišljiji porojeno, a vendar bi se lahko zgodilo. Znano je, da izžareva solnce na našo zemljo komaj 2735mi-lijonski del svoje celotne toplote. Srednja letna temperatura v Evropi je 13 stopinj, a brez solnčnih žarkov
memo, kajti sedaj ne more najti nobenega drugega dela in v bodoče bo dala dakelnu žreti vse, pudelnu pa nič. Tako malo je umela neumna ženščina, za kaj mi je šlo. Toda sprejel sem jo zopet v službo. To velikodušnost sem pokazal tem lažje, ker smo si med tem zastonj prizadevali, da dobimo novo moč, in smo že sklenili, da pošljemo po Padovko sami, ker le nismo mogli biti brez nje. V svoj dnevnik sem zapisal to-le misel:
»Poskušaj, da boš na kakršenkoli način nepogrešljiv, četudi samo le radi tega, ker znaš mojstrsko pometati stopnice, ali pa kidati gnoj, in vsa mogočnjaki na svetu se ti bodo dobrikali.«
Popoldne me je obiskal Boltežar. Ponudil mi je novo postrežnico, ki pa je nisem potreboval več.
»Škoda!« je rekel plemeniti mož. »Padovko bi jaz sam rad vzel v službo; zelo pridna vprež-na žival je.«
Med pogovorom je nanesla beseda tudi na tisto mlado dekle, ki ji je bilo ime Bianka.
Boltežar je rekel:
»Ta Bianka je nečakinja starega Grčarja, ki seka pri vas drva. Njena mati je s komedijanti hodila po gvetu. In njena stara mati, žena starega Grčarja, je tudi tako malo prismojena ženska. Razklada s kart, zagovarja bolezen in počenja same take nespodobnosti. Od nje je Bianka morala podedovati nekaj svojih Čudnih navad. Dekle je strupena goba v naših gozdovih, stara pa strupen smrček. Dve leti je dekle služilo v, mestu. Povsod je utekla, nazadnje pa sta jo stara dva vzela k sebi nazaj. Sedaj meša našim fantom glave. Kakor neumni, debeli brenceljni bren-če okrog te strupene gobe in drvč v pogubo.«
»Ali tudi Žagarjev?«
»Oh, gospod Hubert, Žagarjev je najslabši med njimi! Veste, to me jezi in vendar tudi veseli. Njegov oče namreč, stari Belčar, je strupen človek. Že dvajset let se pravda z grajščino radi vodne pravice in je zmagal v vseh inštancah, ta capin! Nas velja to gromozanske vsote! In tam gori na tistem močvirnatem travniku, ki je nje" gov, prav pri naši meji, je Belčar naselil Grčar-jeve. V nadi, da bo stari uganjal lovsko tatvino
novila v hiši g. Horvata žandarmerijska Staniča. Pozdravljamo ta korak varnostne oblasti in upamo, da se bo s tem vendar enkrat upostavil nočni mir, katerega posebno na Zg. Pobrežju že dalje časa pogrešamo. ! Št. I1J v Slovenskih goricah. Preteklo nedeljo dne 3. septembra smo obhajali god našega farnega patrona sv. Ilja. Zjutraj se je držalo nebo prav kislo, pa vkljub temu je hitelo naše verno ljudstvo od blizu in daleč v božji hram poklonit se svojemu farnemu jjatronu. Ganljiva je bila slika, ko je dolga vrsta mož in fantov pokleknila, da je sprejela bebeški kruh. Prav posebno pa je povzdignil slovesnost naš odlični cerkveni pevski zbor, ki je ob spremljevanju orkestra pod vodstvom našega požrtvovalnega organista g. Gustla Rakuša prav dovršeno izvajal najnovejše skladbe naših znanih skladateljev. Višek je bila solo-točka »Zdrava Marija« od g. dr. A. Schvvaba, ki jo je z veliko spretnostjo in toplim občutkom prednašal g. Janko Rakuša. Kakor srebrni glasovi angelcev je mehko donela pesem roga nad cerkvenim obokom. Vsem, ki so sodelovali pri ne ravno lahkem izvajanju, prav iskreno častitajo in se zahvaljujejo hvaležni poslušalci.
Evečina. V Jarenini se je poročil dne 4. septembra g. Vinko Šerbinek, posestnik v Sveči-ni, z Marijo Sekol, posestnico v Jarenini. Za Dijaško semenišče so nabrali gostje 150 Din. Novoporočenemu paru obilo sreče in blagoslova!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukaj smo spremljali k večnemu počitku dobro in blago staro ženico Terezijo Fras iz Gornje Brengove. basiravno je veliko trpela v svojem življenju, pa je vendar dočakala 79 let svoje starosti. Najprej je skrbela za svoje lastne sine in hčere, potem pa še za svoje vnuke. Bodi njej domača žemljica lahka!
i Laporje. Proščenje (žegnanje, pranganje) je bilo na angelsko nedeljo pri podružnici v Ko-čnem. Naroda je bilo veliko v cerkvi in gostilnah. — Po večno plačilo je odšel dne 2. t. m. Kari Korošec v Vrholah. Bil je vseskozi priden fant. Pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Počivaj v miru, dragi Kari — Kar svet stoji, še menda ni bilo v Leviču avtomobila. Zadnjič enkrat je pa le eden zašel v to vas po novi cesti. Ker je ta narejena pač
že skozi levško mesto, a še ne naprej, je moralo za Levčane čudno vozilo nazaj. — Županstvo žabiješke občine bi prosili, da postavi ob kapeli na Križnem vrhu novo občinsko desko, ker je to zob časa (in najbrž tudi drugih zveri) zelo oglodal. Mnogo tujcev hodi mimo, ki bi radi vedeli, kam se kje pride, pa tudi dom&ini včasi ne vedo. — Če je »Slov. gospodar« list za pouk in zabavo, naj poroča še to: V nekem kraju, kjer je tako slabo, da žive mačke jejo, so iznašli zanesljivega vremenskega preroka. Alco se namreč otroci na vasi zelo derejo, bo najbrž dež. Prepričajte 6e! — »Še kiklco prodalo bom, za sladko vince dala bom«, to znajo šolarke, ko gredo iz šole, najbolj. Nismo nič proti, vendar vsekakor tudi znamenje našega časa. — Ponovno opozarjamo, da pridno segate po »Slovencu«. Ze zato, ker po njem »Kurenčkova Neška« vse, torej tudi Laporčane, lepo pozdravlja. Ti tiskani pozdravčki stanejo 2 Din.
Laporje. Na predvečer angelske nedelje je umrl v Vrholah Karol Korošec. Ta kmetski fant je bil navdušen član laporskega izobraževalnega društva. Dolgo se je njegovo telo
Krneli zopet nese!
Nekaj let so sicer hmeljarji imeli skrbi, kaj bo s hmeljem, nekateri so ga kar začeli opuščati, toda zopet je prišel čas, da hmelj zelo dobro nese! Letos ponujajo zanj že prav lepe svote.
Samo dober hmelj ima dobre cenc!
Kdor hoče za svoj hmelj dobiti dobre cene, mora znati s hmeljem pravilno ravnati. Posebno važno je obiranje, prebiranje in sušenje, kar se lahko vsak najbolj strokovno poduči iz knjige
»Hmeljarstvo«,
ki jo je napisal strokovnjak inž. Vinko Sadar. Naročite knjigo danes, vsaj 10-krat se vam bo že letos izplačala! Dobite jo v vsaki knjigarni. Cena ji je 50 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
ustavljalo zavratni jetiki, dokler ga slednjič ni spravila v prerani grob. Zbor laporskih fantov se je poslovil na pokopališču od rajnega s pretresljivo žalnico »Vigred se povrne«. Naše društvo ga bo zelo pogrešalo. Zgledni fant, uživaj mir božji 1
Sv. Kunigunda na Pohorja. Govori se, da imamo tu gori zdrav zrak. Kljub temu smo tudi tukaj bolniki, ki iščemo zdravja povsod in ga ne najdemo. To pot je šla smrt mimo nas bolehavih in si izbrala mlado, 33 let staro gospodinjo, ženo in mater sedmih manj ko 14 let starih otrok, Katarino Štefane, po dom Pec. Bila je vedno zdrava in delavna. Kar ne< nadoma jo je začela boleti glava, prej ko j« minilo 10 ur, je bila že mrtva. Vsi sočustvu-. jemo z žalujočimi otroci in možem, ki je cer< kveni ključar in zvest naročnik našega »Sla«' venskega gospodarja«.
Kapela pri Radencih. Namesto venca na grob rajnega preč. g. kanonika Martina Meš-ko so še darovali v dobre namene: Posojilnica v Gornji Radgoni 100 Din, Posojilnica v Radencih 100 Din, rodbina Domanjko v Radencih 50 Din. Vsem dobrosrčnim darovalcem Bog povrni!
Žvab, Sv. Tomaž. Na tem prijaznem griču, ki je ponos cele župnije, se je nemila smrt oglasila letos že osmokrat. Nenadno nas je pretresla vest, da je zatisnil za vedno svoje trudne oči skrben gospodar, daleč naokrog dobro znani Martin Lašič, previden s tolažili sv. vere v 47 .letu svoje starosti. Umrl je v soboto dne 2. t. m. Pogreb se je vršil v torek dne 5. t. m. na mirodvor k Sv. Tomažu. Zapušča žalujočo ženo s štirimi otroci, kateri je zad nji star komaj poltretje leto. Dragi Martin, počivaj sladko, preostalim naše sožalje!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Grozna smrt otroka pod vozom. Jožef Šerec, hlapec pri T. Janžekoviču na Bresnici, je na trati pred Ma-rinovo hišo dne 4. t. m. povozil triletnega fantka Landra Marin. Dobil je tako hud udarec v glavo, da je revček na mestu izdahnil.
Mozirje. Z žalostjo gledamo, kako se je povojni čas med slovensko kmečko mladino ponekod razširila podivjanost in surovost. Takšni obžalovanja vredni slučaji se dogajajo tudi pri nas. Potniku že skoraj ne bo več varno iti po cesti iz Mozirja za potokom Trnave, osobito ponoči ne, kajti kar na lepem ga lahko zadene napad od strani nekaterih sirove-
in da bo nastavljal pasti. Vse iz sovraštva do grajščine! — O, ta priskutni demokrat! In sedaj i— haha — se je sam vjel v past. Njegov edini sin — njegov dedič — je črni deklini iz tiste koče venomer za petami. To starega strašansko jezi, toda iz sovraštva do grajščine Grčarjevih in dekline ne požene iz koče!«
Nisem rekel ne tako in ne tako; da pa je jBianka nekaka strupena goba v tem gozdu, ki vleče neumneže nase, to sem doživel pri svojem Timu.
Dvakrat sem bil v šoli. Enkrat sem se spoznal z novo učiteljico, Eriko Grubelnik. Govorila eva samo četrt ure. Ko sem šel domov, nisem vedel, ali se mi ta Erika zdi lepa ali ne. Roža Je lahko lepa in tudi steblo mahovke in list re-eede. Vsaka reč na svoj posebni način. Roža Erika ni bila. Ne kakšna lepota, ki bi vzbudila pozornost! Nič bliščečega se, kar bi prisililo človeka k občudovanju. Rila pa tudi ni samo erika f— ni bila le zala, lična vresa. Za to je bila pre-postavna. Ime bi ji moralo biti Barbara — ka-
kršno je naslikal Palma vecchio — čista, ljubka, pa močna — zdrava na duši in telesu.
In še drugo deklico sem spoznal v teh dneh — Liziko Šipec. Soseda je žagarjeva in njegovega nasilnega fanta, ki je nedavno premikastil mojega Tima in ki se je s tisto cigansko Bianko odpeljal po cesti. Ta Lizika je tista deklica, kateri je naša občina poverila častno službo, da oskrbuje z oljem večno luč pred križem. Videl sem jo, ko je opravljala to svoje lepo delo.
Šla je s svojo ročko z oljem pokoncu in počasi, slovesno, kakor modra devica iz evangelija, ki gre ženinu naproti.
Šel sem za njo. Videl sem, kako je za očenaš klečala pred križem v snegu, nato nalila svetil-nico in hitro odšla proti domu.
Tedaj sem ji zastavil pot. Pozdravil sem jo in ji povedal, da — tujec — vem o tej lepi navadi, s katero skrbe za večno luč, in da je ona pač tista izvoljenka, ki bo prejela nekoč od občine poročno obleko iz bele svile.
Bila je zmedena in ni vedela kaj reči. Šla pa je z menoj vštric. Za kmetiško dekle je bila
pa bi bilo 73 stopinj mraza. Ako bi naenkrat poslalo solnce iz bogznaj kakih vzrokov več toplote na zemljo, bi prišlo do ta-lenja nepregledno velikih ledenih mas in do ponovnega vesolj-, nega potopa.
Naselitev 250.300 Judov v Palestini.
Zid dr. AVeizmann je razvil v Njujorku pred 3000 poslušalci načrt za naselitev 25.000 judovskih družin v Palestini tekom 5 let. 25 tisoč družin židovskih poljedelcev bi nudilo zaposlitev 25.000 družinam z drugimi poklici. Vzemimo, da šteje povprečno ena družina 5 oseb, potem bi zna--čila izpeljava zgoraj-nega načrta glede po-
iev. Tako se je zgodilo v nedeljo dne 27. avgusta zvečer manjši skupini pevcev in pevk iz Šmihala, ko se je z lepo uspelega pevskega koncerta v Nazarjih vračala po omenjeni ce-Bti domov. V bližini znane gostilne zadene to 'družbo kar nenadoma in brez vsakega povo-'da zahrbten, surov napad z ostrim kamenjem In le srečnemu slučaju ter uvidevnosti napadenih se je zahvaliti, da ni došlo do krvavega Bpopada, kar bi lahko imelo nadvse usodne posledice. Surovi napadalci so že znani in se bodo morali za ta svoj vse obsodbe vreden čin lagovarjati pred sodiščem.
Luča pri Ljubnem. G. urednik, mislim, da Bte že pozabili na Lučane, ker se bolj redko Oglašamo v »Slov. gospodarju«. Čitamo ga pa bolj zvesto. Komaj že čakamo, da ga nam pripelje poštni avto, da izvemo, kaj je še po £vetu novega. Naša vas je izletna točka leto-ivifičarjev, ki dajo precej zaslužka našim gostilničarjem. Po leti življenje in vrvenje izletnikov, a po zimi vse zamre, ko nam sneg pota zapre. Pri nas se mnogo govori o agrarni reformi, nekateri mislijo, da bodo postali kar bogataši, pa mislim, da brez dela in truda ni življenja, tako tudi tukaj pečenih piščancev ne bo, kakor se nam obeta.
Laško, Dolg sprevod se je vil dne 5. t m. Iia pokopališče v Laškem. K zadnjemu počitku 'so spremljali uglednega kmeta na Strmec g. 'Antona Peteka. Star je bil rajni 68 let. Lepa udeležba pri pogrebu je pričala, kako ga je .vse spoštovalo in rajni je to spoštovanje tudi zaslužil, kakor je povdarjal ob grobu gospod (nadžupnik dr. Iiruljc. Na zunaj je bil g. Petek »icer priprost, a v njem je bilo plemenito sr-Jce. Bil je skrben, veren, požrtvovalen za vse Idobro. Imel je odprte" roke in odprto srce za vsakega, posebno za reveža. Časti pri ljudeh ni iskal, celo branil se je in vendar so se mu častne službe ponujale. Bil je dolga leta cer-jkveni ključar nadžupne cerkve in podružnice ¡Sv. Krištof. Svoj čas je bil župan velike kri-jštofske občine. Posebno ga je dičila zvestoba Lv službi, bodisi kot cerkveni ključar ali žu pan ali hišni gospodar in oče. Bodi mu Bog ¡plačnik za vse, kar je dobrega storil. Pogreba »ta se udeležila g .ravnatelj iz Maribora Fr. Hrastelj in g. župnik pri Sv. Jederti, J. Lon čarič in g. bogoslovec Potokar. Ohranjen mu jbodi časten spomin. Preostalim, to je ženi, si
nu in hčeram, naše iskreno sožalje! = šmi-helska nedelja se obhaja pred godom, t. j. dne 24. septembra. To na znanje vsem častilcem sv. Mihaela.
Pišece. Gotovo mislite, g. urednik, da smo vsi pomrli, ker ni nič glasu iz našega kotička. Pa temu ni tako. Toda naš Fricl si je počitnice privoščil in jo odkuril na morje. Saj je vendar on tudi pod solncem rojen in če drugI lahko tam Bogu čas kradejo in denar zapravljajo, zakaj tega njemu, Friclnu, ne bi bilo dovoljeno storiti. In tako je marsikaj videl in doživel in tudi v žepu se mu je kolcalo. čisto zdelan je prijamral domov, a poln izkušenj in novic. Veste, g. urednik, tam doli okrog morja baje vozijo vsak dan »trugo« dvakrat od hiše do hiše, a za voznikom zvonijo, da je joj. Pa Vam je Friclnovemu kameradu skoraj slabo postalo, ker je Fricl pogruntal, da mrliče pobirajo po hišah. Ker pa Fricl povsod vtakne svoj nos zraven, je kmalu zvohal, da le smeti in odpadke pobirajo, a ne mrličev. In njegov komerad je bil takoj zdrav. Škoda, da tudi pri nas ni kaj takega. Naše mamice bi tudi z veseljem oddajale nepotrebno šaro. Pa se je Fricl zarotil, da hoče tudi v Pišecah in okolici uvesti tako pobiranje, a za zvonarja hoče imeti sosednega mežnarja zraven. Da pa bo sklep držal, sta jo mahnila s »komeradom« v obmorski hotel na »menu« in naravni zre-
smo vam pripravili cerkvene pesmarice, ki smo jim določili kar najnižjo ceno:
1.	Cerkvena Ijadska pesmarica samo po Din 3.—. Obsega 100 izbranih pesmi.
2.	Venec sv. pesmi, obsega ravno 1000 cerkvenih pesmi, stane broš. Din 10.—, vezana Din 26.—. Venec sv. pesmi In Molitev, vez
v eni knjigi Din 30.—.
3.	Prijatelj otroški (molitve in pesmi z notami za šolsko mladino), broš. Din 2.—, vez Din 6.50 in Din 7.50.
i. Jezus, blagoslovi nas! (Slomšekove blagoslovile pesmi z notami), Din 5.—. 5. Kvišku srca (pesmarica z notami)', broš.
Din 12.—, vez. Din 20.—. Poleg teh naročajte tudi vse ostale cerkvene skladbe, novejše in starejše, pri TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU.
zek ter čašo dalmatinca. Po 12urni zamudi, potem ko je že ohladil avoje potrte kosti pod »komeradovim« varstvom v slani morski vodi, jo je Fricl primahaJ domov. In sedaj dela in živi le v tem, kako bi svoj načrt uresničil, Pravi pa, ko bo otvoritvena vožnja, da hoče, da se vi, g. urednik, prvi peljete po Pišecah' in še dalje okrog. Tako Fricl po svetu. Ali doma tudi nismo spali. Za treznost smo se potrudili in zbrali statistiko iz celih Pišec za gospode, ki sede v Ljubljani, ali v Zagrebu, ali v Beogradu, saj ne vem, kje bodo to statistiko rabili, pri okrogli mizi ter si ga kozarček pri-; voščijo. Naj tudi tam zvedo, koliko ga pride-: lamo in kako ga znamo piti. Morda nam bo-: do nevoščljivi in pravočasno poslali vinske kupce, ki nam bodo vse vino pokupili, samo da ga ne bomo mi pili. Če bo tak uspeh imelo zbiranje te statistike, potem smo pripravljeni vedno zbirati statistiko in se tudi udarcev in klofut, ki ob taki priliki lete okrog, ne bomo bali.
Medlja-Izlake. Pri nas se je vršil meseca avgusta evharistični shod, združen s proslavo 19001etnice odrešenja. Shod je bil prirejen za vzhodni del moravške dekanije. Zastopanih je bilo šest župnij s skupno udeležbo 3500 ljudi. Za majhno ozemlje je to precej. To evharisti-čno slavlje je v vseh pogledih dobro uspelo. Da bi bili le sadovi zares trajni in obilni! = Ze dolgo časa nameravana preložitev ceste v smeri Medija-Izlake— Kolovrat na eni in Me-dija-Izlake—Kandarše na drugi strani je po« stalo dejstvo. Cesta se je namreč preložila tako, da se opusti strmi klanec mimo gradu in kapele Medija ter se zgradi v ravni smeri pod gradom ob potoku Medija nova cesta. Hvalevredno je, da so pri gradbi upoštevani v prvi vrsti oni iz občine Zagorje ob Savi in Ržišče, ki so brez vsakega dela in zaslužka.
Trebnje na Dolenjskem. V nedeljo dne 3. t. m. se je vršil v Trebnjem na Dolenjskem evharistični shod, katerega se je vkljub slabe-? mu vremenu udeležila velika množica ljudi. Bile so javno zastopane župnije Čatež, Dober-; nič, Št. Lovrenc, Št. Janž, Mirna, Mokronog, Mirna peč, Št. Rupert, Trebnje, Trebelno ter, Tržišče. Ob devetih je bil sprejem udeležen« cev, nato je bila na prostem pred cerkvijo slo--vesna sv. maša s pridigo. Popoldan ob enih1 je bil slavnostni govor za moške v dvorani
¿rasta palestinskega [prebivalstva tekom 5 let eno četrtino milijona oseb. Dr. Weiz-mann je tudi razlagal, ¡kako se bodo obrnili jtidje na nemško vla-ido, da ta da prosti od-jaos premoženja onim judovskim družinam, Ikl se hočejo izseliti v Palestino. Palestina bi bila takoj pripravljena, sprejeti 5000 mla-jdih židov, ki bi se lo-itill naseljevalnega de-Ja kot pionirji.
Kako rastejo nohti?
Najhitrejše rastejo nohti na palcih, najbolj počasi na mezincih. Povprečno zraste Höhet tekom 10 dni za 1 mm. V starosti 50 let Ue porezal človek na rokah in nogah nohtov y dolžini 36 m.
čudovito nežne postave, imela je bled obraz z velikimi, toplimi očmi in mehka, milosrčna usta. Kar po pravici ji je bilo ime Elizabeta.
Če naletiš na prav čistega človeka, ali ti ni tako, kakor da bi srečal koga iz raja? Ali ne prinese tako srečanje v globočino srca miru in utešenja?
In tak sem se ločil od Šipčeve Lizike.
Hotel sem enkrat proti žagi doli. Spoznati sem želel fanta, ki je tako divje oddrdral z vozom, tiho in bogoslužno deklico in starega, o komer je trdil Boltežar, da je priskuten demokrat, ki si ne dela prav nobenih očitkov iz tega, da se pravda z grajščino že dvajset let za pravico do vode.
Tudi h koči na barju bom moral kdaj, da vidim Grčarjevo ženo in kraj, kjer raste strupena goba Bianka.
Sami važni opravki za puščavnika, kakršen sem jaz!	\
Peto poglavje.
Samaritanska ljubezen. — Naše sankanje. — Boltežar zopet v dvomih. — Mlada, vroča kri. — O gnilem jabolku ln izgubljeni ovc!.
Včeraj sem doživel nekaj, kar me je vznemirilo. Na cesti doli sem zagledal novo učiteljico Eriko Grubelnik s tisto razvpito deklino. Raz-govarjali sta se, se smejali in zaupljivo šli ena poleg druge.
Nehotč sem stopil za njima. Pri žagi je ta zelo čudna dvojica srečala Šipčevo Liziko. Ta je mimogrede stisnila učiteljici roko, od drugo pa se je plašno obrnila.
Lizika mi je prišla nasproti. Pozdravila sva se, kakor je v naši dolini med gozdovi navada, ne samo z besedo ali s tem, da bi se ji odkril in pokimal, temveč sva kot vaščana, ki se poznata, postala za nekaj hipov drug poleg drugega in sva sti stisnila roke. Pri tem se je deklica plaš-ljivo ozrla po poti, po kateri je prišla, in je rekla:
Prosvetnega društva, za ženske pa v cerkvi, nato je bila procesija a Sv. Rešnjim Telesom daleč iz trga in po končani procesiji pa pete Kianije. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, isto kot dne 30. julija y Ljubljani na Stadionu.
Kladje-Blanca. Umrl je v vojaški bolnici v Prizrenu v južni Srbiji Ivan Radej, rojen dne 24. decembra 1909, - cvetu svoje mladosti v 24. letu. Služil je pri 30 pp. Bil je tih, miren, varčen in vzgleden fant. Zapušča svojo ubogo bolno mater, ki je imela v njem svojega največjega ljubljenca. Sladko spavaj, dragi Ivan, y tuji zemlji, ne v rojstnem krajul
Prctituberkuloznl dnevi v naših župnijah.
Kakor smo že poročali, si je Protituberkulozna liga v Mariboru nadela lepo nalogo, zgraditi v Mariboru azil (dom) za tuberkulozne bolnike, ki jih je žal pri nas vedno več. Ker bode zgradba namenjena najsiromii-šnejšim slojem, je ta človekoljubni načrt tembolj pozdraviti. Gradbeni stroški se bodo krili iz fonda, v katerega se stekajo prostovoljni prispevki. Po odobritvi in priporočilu škofijskega ordinari-ata lavantinske škofije se prirejajo zdaj v naših župnijah takozvani dinarski dnevi, katerih čisti donos je namenjen zgoraj navedeni plemeniti svrhi. Prostovoljni prispevek, ki znaša samo en dinar na osebo, je tako malenkosten, da ne sme biti nikogar, ki ne bi hotel doprinesti te male žrtve!
NA OBČNEM ZBORU STROKOVNE ZVEZE VINIČARJEV
so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
Podružnicam zveze naj se da večji delokrog. Skupine naj na svojih občnih zborih jame sklepajo, kako se hočejo priključiti ena k drugi, kako bo treba spremeniti pravila. Poslovno kakor organizatorično se s tem pridobi.
Uradni dnevi tajništva zveze naj se za ha-ioške viničarje ustanove v Ptuju, na drugem koncu pa tudi v Gornji Radgoni.
Pri vseh tajništvih zveze naj se ustanovi posredovanje viničarskih služb.
Skupinski odbori naj določijo naslov, komu se skupno za vse člane dopošilja strokovni časopis organizacije.
Znižajo se naj upravni stroški za posmrtni nski sklad.
Vsak neorganiziran viničar, ki v stiski išče pomoči svoje stanovske organizacije, mora vnaprej plačati enoletno članarino.
Za volitve v Delavsko zbornico naj za listo Jugoslovanske strokovne zveze delujejo vsi člani in zaupniki, ker smo to moralično dolžni in ker gre naša zahteva tudi v tem, da i viničarji postanemo deležni pravic Delavske zbornice in ker to! našo zahtevo more iiuupirati samo Jugoslovanska strokovna zveza.
Zahtevamo, da se k rieizpremenjenemu vi-ničarskemu redu doda še dopolnilo o službeni stalnosti viničarjev.
K uspešni rešitvi vinogradniške krize smo solidarni s strokovnjaki, da je treba obseg vinogradov omejiti. Nemogoče in prenizke denarne plače se more za viničarje uspešno nadomestiti samo z zadostno deputatno zemljo.
Zahtevamo, da se inozemske vinogradnike stavi pod kontrolo, ker se opetovano dogaja, da ti svoje pridelke prodajo, ali jih spravijo čez mejo, delavcem in viničarjem pa ne plačajo njihovega zaslužka ter se tako izrablja naše ljudstvo.
Protestiramo radi preganjanja viničarjev, ki so stanovsko organizirani in ki se s pravnimi sredstvi morajo boriti za svoje pravice.
Protestiramo proti uvedbi plačilnih bonov in proti tozadevnim dogoVorom med gotovimi vinogradniki in trgovci, katerih viničarji so vsled tega prisiljeni, jemati blago samo pri teh trgovcih in ker se je ugotovilo, da se je takšen nesvoboden nakup blaga in potrebščin zlorabljal s tem, da je bilo takšno blago manjvredno, ali pa je bilo dražje, kot pri drugih trgovcih v dotični okolici. Monopola na naše borne plače ne moremo dopustiti.
Zahtevamo, da se zaposlijo na vinogradnih posestvih ekonomi naši državljani, ker se dogaja, da so ekonomi, ki niso naše narodnosti, skoraj povsod najbiutalnejši proti našim viničarjem.
številni vlomi.
Knjigotržci v Berlinu so bili zelo razburjeni. Cele mesece so obiskovali njihove blagajne vlomilci, za katerimi je manjkala vsaka sled. Policija si še ni opomogla do sape, že je vznemirila javnost vest, da je bilo oropanih vse-učiliščni blagajni 3000 tolarjev. Koj za tem ropom so se obrnili tolovaji do večje knjigotržnice in jo prisilili, da ja beležila na plat zgube 1500 tolarjev.
Neznatni kramar.
Ob pojavu teh vlomov je živel v Berlinu manjši trgovec z imenom Malhov. Vozil se je s svojo neznatno robo okrog po sejmih in si je pridobil s trudom nekaj premoženja. Posedal je lastno hišico, v kateri je živel povsem zadovoljno s svojo ženo — otrok namreč ni bilo. Eden od paznih policijskih urad-* nikov je videl, da sta vstopila pri Mal-< hovu na obisk povsem tuja moška prvič po vlomu v vseučilišče, drugič ono jutro, ko je bila olajšana knjigotržnica za 1500 tolarjev. Policist je javil svoja opazovanja na višje mesto. Policija je sklicala vsled vlomov oškodovane knjigarnarje in so jim pokazali Malhovo sliko. Eden od trgovcev se je spomnil, da je videl baš tega moža kratko pred vlomom v svoji trgovini. Oblast se je odločila za hišno preiskavo in nekega jutra je bila Malhova hišica obkoljen^ od stražnikov.
Hišna preiskava. .
Malhov je sedel s svojo ženo pri za-jutreku, in zrl na vstople povsem mirno, kakor bi imel čisto vest. Policijski uradniki so se ozirali začudeno po čedno opremljeni sobici, ki ni kazala niti najmanjšega suma na zagrešeno nepoštenost. Vsaka stvar je bila skrbno na svojem mestu. Na deščicah pred okni je bilo vse polno loncev s cvetlicami, ki so bile baš sedaj v zimskem času V polnem cvetju.	!
Malhov je vprašal, kaj da iščejo pri njem. Vodja policistov je pokazal na'
»Učiteljica hodi — hodi — s to?«
»Da, tudi jaz se čudim!«
»Najbrž ne v6, kakšna je ta?«
»Najbrž ne!«
»Vi bi ji lahko povedali.«
»Da, govoril bom z gospodično.«--
Govoril sem z gospodično Grubelnikovo že prav na tisti poti, potem ko se je poslovila od črne Bianke.
»Gospodična Grubelnik, nikari ne mislite, da se hočem vmešavati v vaše zadeve, ali pa da sem celo farizej; toda vi ste še čisto tuji v tem kraju, zato naj mi bo dovoljeno, da vas opozorim, da je dekle, s katerim ste ravnokar šli, na slabem glasu.«
»Vem,« je odvrnila in njene lepe, rjave oči so se malo nasmehnile; »toda ravno zaradi tega hodim z njo.«
»Za — to —?«
»Da! Nekoč sem v Svetem pismu razmišljala o staku: ,Ta se zavzema za grešnike in j6 z njimi'.«	-	«■■■•
»Oh — in pri tem ste si mislili: če se človeka, ki ima bolno dušo, izogiblješ, suješ od sebe, potem ne bo boljši, potem celo postati ne more boljši; potem bo vedno slabši.«
»Natanko tako sem si mislila! Eden mojih učiteljev napa je mladim deklicam rekel nekoč: ,Učitelj ali učiteljica, ki v naglici opravita svoje šolske ure, ne zaslužita svoje plače, čeprav je še tako majhna. Učitelj in učiteljica morata biti prijatelja vse občine, morata večkrat deliti nauke v vsaki hiši, ne da bi ljudje zapazili to, morata prijetno in nevsiljivo neprestano nadaljevati s poučevanjem, stare vzgajati ravno tako kakor mlade, vedno tako, da msta ljudem v nadlego; kajti najboljša vzgoja je tista, ki je gojenec ne opazi. Učiteljica se mora predvsem zavzeti za mlada dekleta, ki vse lahko potrebujejo modre prijateljice, in jaz ne dvomim, da bo trdoglavi kmet rad sprejel v svoje srce kaj duhovnega, če mu modra učiteljica ponudi to o pravem času.
Dalje sledi.
Oglasi v „Slov. gospodarju"imajo najboljši uspeh!
l§albol|ša reklama
za trgovce, obrtnike in zasebnike
1
so lepe tis^uine,
kakor □. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvno razglednice in pri-porodilnice
ki jih Izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarna sv. Cirila
u IMoru, Mtac.5
tveženj v kotu in zahteval pojasnilo, kaj da vsebuje. Malhov je odprl zavoj In oko postave se je prepričalo, da je v njem blago, s katerim je tržil kramar po sejmih. Pošten nakup blaga so potrdili pisani računi.
Kljub temu je dal komisar povelje ta hišno preiskavo, katero so izvršili z vso natančnostjo stražniki. Pri vsej natančnosti niso odkrili ničesar sumljivega. Konečno je še privzdignil eden od uradnikov cvetlični lonec, ki se je pa prevrnil, padel na tla in se zdrobil. Istočasno se je zakotalo iz njega nekaj kovinasto okroglega, ki je moralo biti skrito pri koreninah rastline. V vseh lončkih so odkrili zlatnike.
Pri pogledu na toliko neznancev je frfotal kanarček preplašeno po kletki In brskal po pesku, s katerim je bilo posuto dno tičnice. Eden od uradnikov je zapazil med peskom ključek, s katerim se je dala, kakor so se prepričali pozneje, brez nadaljnega odpreti vseučiliščna blagajna. Pod pločevinastim dnom kletke so bili razni vrednostni papirji, ki so bili doma v eni in drugi izropani knjigotržnici. Malhova in njegovo ženo je odgnala policija s seboj.
V zaporu.
V zaporu je zahteval Malhov takojšnje zaslišanje z izjavo, da ne bo samo vsega priznal, ampak tudi razodel oblasti vse važnejše podatke za izsleditev ostalih krivcev in način poravnave z vlomi povzročene škode. Po tedajnem običaju je bila takemu priznanju zasi-gurana vnaprej popolna pomilostitev ta vse zagrešene zločine. Dva dni za tem je imelo sodišče v rokah od cesarja podpisan ukaz, ki je zasigureval Malhovu in njegovi ženi pomiloščenje, alko izdata pomagače in obljubita, da se bosta poboljšala za bodočnost. Ako bi ne izpolnila teh pogojev, je tudi pomilostitev neveljavna.
Malhov je priznal koj iz spomina 100 velikih vlomov. Imenoval je vse pomagače in označil tudi njih bivanje. Sod-nija je čula iz njegovih ust najbolj natančne podatke o organizaciji ene največjih tolovajskih band, katere poglavar je bil Malhov. Skraja nadlopovu niso verjeli. Posebne komisije so se podale s tolovajskim glavarjem na deželo, v predmestja in v bolj oddaljene vasi v berlinski okolici. Povsod so izsledili šolane bandite, o katerih je šel med narodom glas, da bi izmaknili celo belino iz človeškega oka. - i
Glavarjev brat.
Kaj je vendar nagnilo Malhova kot poglavarja dobro organizirane bande, da Je vse priznal? Je bil vendar povsem pokvarjen človek in vendar je čutil v eni točki kot poštenjak. V mestu vzhodno od Berlina je živel njegov mlajši brat, seve pod drugim imenom, ker je bil Malhov že davno spremenil svoje pravo ime. Ta brat je bila prava vsebina in skrb Malhovega življenja. Tudi Malhov mlajši je pripadal roparski družbi, vendar mu je manjkalo vse za pravega tolovaja. Tovariši mu niso zaupali prav in so ga celo goljufali glede deleža.
»Ljudska samopomoč«, registr. pomožna blagajna v Mariboru, vabi vse svoje cenjene člane na Izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 17. septembra 1933, ob pol deseti uri predpoldne, v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Dnevni red: Sprememba pravil. Ako občni zbor ob določenem času ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.	960
Starejši brat je prosil mlajšega, naj pusti tolovajstvo. rodpiral ga je tolikanj znatno z denarjem, da se je moral ta truditi, da ga je lahko sproti zapravil v lahkomiselni družbi. Cela leta je trajalo to razmerje. O bratstvu obeh omenjenih ni znal nihče. Oba tička sta se pa tudi čuvala, da nista izdala eden drugega. Po aretaciji je bila Malhova edina skrb njegov brat, ki bi bil brez njega itak kmalu zgubljen. Ljubezen in skrb za brata ga je gnala, da je vso priznal ter izdal s ciljem: na ta način se dokopati do svobode ter skrbeti za brata. Med tem je zavzela preiskava o zločinih bande tak obseg, da je ni bilo mogoče tirati do konca, ker so se akti preveč gromadili. Preiskavo so enostavno zaključili in se zadovoljili z aretacijo 600 tolovajev in glavnih krivcev. In baš na cilju je zagrabila Malhova vsa teža usode.
Obračun med bratoma.
Malhov brat je imel ljubico, ki je bila organizirana v tolovajski družbi. Ko so pričele v rojstnem kraju te ženske aretacije na veliko, je postalo tudi njo strah. Ljubček jo je miril, da po njej ne bo segel nihče in ji je tudi zaupal skrivnost razmerja med poglavarjem bande in njim. A baš taiste dni je izdal starejši in zaprti brat ime te ženske oblasti, ne da bi znal, kaj in koliko da je njegovemu bratu ležeče na prostosti tolovajke. Ljubico so zagrabili in ta je zaklicala pri zaslišanju iz maščevanja: »Malhov je prelomil pomiloščenje. Ničesar ni izpovedal o svojem bratu!«
Te besede so bile za policijo posebno masten ocvirk. Ravno ob zaključku preiskave si je pristrigel poglavar ter glavni krivec sam svoje tolovajske peruti. Zaprli so mlajšega brata. Prepeljali so ga v Berlin in ga predstavili starejšemu.
Ko je zagledal Malhov pred seboj svojega mlajšega brata, se mu je grozno nakremžil obraz. Zavedel se je, da so bili vsi njegovi rešilni poskusi zastonj.
Mlajši se je čudil strahovitemu izrazu svojega brata. Pripognil se je z nevidno naglico, izvlekel izza škornjeve-ga oboda nož in kriknil: »Ti pesjan, si
Zopet znižane cene I
ČEVLJE
otročje . . . . ■ ,	Din 19,—<
dekliške .......Dtn 28.—
fantovska	Din - 52.—i
ženske .......Din 68.—
moške ..■■>■■	Din 66.—t
delavska ..„>»■	Din 79.—
gorske ........Din 145.—
gojzerce In smučarske .	Din 297.—
lovske .......Din 283.—
snežiio otročje in dekl.	Din 24.—
30.—, 34.—, damske	38,— Trgovski dom
prodaja J^MMCctlK
tovarna perila in oblek.
Pišite takoj po novi, veliki, ilustrirani senik, kateri se Vam pošlje brezplačno. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne
denar	m

me izdal!« in mu je zasadil rezilo do ročaja v prsa.
Zagrabili so ga ter ga uklenili. Malhov je ležal v zadnjih zidihljajih na' tleh, gibal je še z roko, kakor bi hotel nekaj povedati, pa mu je samo grgra-lo iz grla — izdahnil je--,
Komisar je povedal odkrito zvezanemu, da je zaklal brez vsakega vzroka brata. Baš radi tega, ker njegovega imena pri zaslišanju Malhov niti ni imenoval, si je prekrižal sam zasigu-rano mu pomiloščenje. Morilca so od-< vedli v verigah. V zaporni celici si je končal sam življenje na ta način, da se je pognal z vso silo z glavo ob zid!
Žični vložki
kom. po Din 100'—
Žični vložki iz izvauredno trde žice
kom. po Din 150'— Afrik madrace 8delne Din 250'— Pri naročilu se prosi natančna notranja mera postelje. 364
„WE K A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
MALA OZNANILA.
Služkinja z lepimi spričevali, katera nekaj ku-. hati zna, se sprejme. Kovačič, Slovenska ulica 10.	963
Kupim malo ali srednje kmetijsko posestvo v. okolici Maribora ali Ptuja. Prevzamem tudi z dolgom, točen opis zemlje, oddaljenost od postaje in šole ter zadnjo ceno poslati na upravo lista.	962
Iščem službo za viničarja ali majerja, imam 4 delavne moči.	961
Zaradi nezastopnosti prodam ali dam v najem od 10 do 20 oralov posestvo z živino in inventarjem vred. Gomilšek Ivan, Gomile pri Vurbergu.	964
Gospodinja išče službo v župnišče. Naslov v. upravi lista.	968
SUHE GOBE
kupuje po najvišji ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.	,965
Vrvar Masen.
(Pravljica iz zbirke »Tisoč in ena noč.«)
Dalje.
Zopet se je lotil svojega dela, z istim trudom in v isti bedi ikakor prej. —
Od tega časa je preteklo kakih šest mesecev. (Tedaj sta se prijatelja napotila k 'Hasanu, da bi Lvidela, kako si je opomogel.
»Zdravo, Hasan!« je začel najprej Sad. »Do-Sla sva, da vidiva, kako uspevajo tvoji posli. Gotovo živiš sedaj mnogo boljše, ker dvesto zlatnikov ni baš malo denarja.«
Hasan jima je ves osramočen začel pripovedovati, kaj se mu je bilo pripetilo z orlom. Ali 'Sadi niti ni poslušal do konca.
»Hasan!« je zaklical, »ti zbijaš šale z nama! ;Kdo bi ti mogel kaj takega verjeti? Kdaj so orli odnašali ljudem turbane? Najbrž si delal z denarjem tako, kakor to delajo tvoji tovariši. Ko si imel v rokah toliko denarja, si zanemaril svoje posle in si ga razsipal do zadnje pare. Poznam vas vse.. Z vami ni treba imeti usmiljenja, ker ne zaslužite, da vam človek pomaga.«
»Gospod!« se je začel zagovarjati Hasan, »če meni ne verjameš, vprašaj v tem kraju, kogar hočeš, ker je mnogo takih, ki so videli na lastne oči, kakšna je bila moja borba z orlom.«
Medtem je Sad miril svojega prijatelja in ga je nagovarjal, naj Hasanu še v drugič podari dvesto zlatnikov. Naposled je to Sadi res tudi storil in je pri tem rekel Hasanu:
»Hasan! Še enkrat ti podarim isto vsoto. Zdaj pa glej, da boš denar hranil na bolj sigurnem mestu in da ga boš pametno uporabil!«
Hasan ni vedel, kako bi svojega dobrotnika zahvaljeval. Rad je obljubil, da bo tokrat bolj pazil.
ne otrok. Zopet je vzel iz mošnje deset zlatnikov, ostali denar pa je zavil v kos platna ter ga je močno povezal. Dolgo časa je premišljeval, kam bi denar skril. Tedaj je zapazil na dvorišču velik glinast lonec, v katerem so bili otrobi. Mislil si je, da bo najbolje, če potisne zavoj z denarjem na dno lonca in ga tam pusti. Dozdevalo se mu je nemogoče, da bi kdo tam iskal dragocenosti. Storil je torej taJko. Ko je dospela žena, ji ni nič rekel o denarju, ampak samo to, da mora v mesto naku* povat potrebščin za svoje delo.
Medtem ko je on hodil po prodajalnah, se je oglasil pri njegovi ženi mož, ki je prodajal od hiše do hiše milo.
Hasanova žena je hotela baš tisti dan prati perilo, pa ni imela mila. Poklicala je dotičnega moža in ker ni imela denarja, mu je ponudila lonec z otrobi vred v zameno za milo. Prodajalec je na to pristal, izročil je ženi nekoliko mila ter je odnesel lonec.
Komaj sta prijatelja odšla, ko je Hasan, poln „veselja, stekel domov. Doma pa ni našel ne žene,
Čez nekaj časa se je vrnil Hasan, noseč na rami, kar si je bil nabavil. Sedel je, si je oddahnil in je seveda pogledal tja, kjer je prej stal lonec. Ko ga ni več videl, se mu je zdelo, da ga kdo bije po telesu. Takoj pokliče ženo in jo vpraša, kje je lonec. Ona mu je mirno odgovorila, da ga je dala nekemu možu za par kosov mila. Še hvalila se je, ker je dobila milo za tako stvar brez vsake vrednosti.
»Joj! Nesrečnica!« je vzkliknil Hasan in se je začel grabiti za glavo. »Ti si še domišljuješ, da si tistega moža opeharila, ne veš pa, kakšno nesrečo si povzročila! Naj te Bog ne kaznuje! Na dnu lonca je bilo stodevetdeset zlatnikov, katere mi je Sadi danes zopet podaril.«
Ko je žena to čula, je začela kričati in se udarjati v prsa, da se je Hasan zbal zanjo. Z velikim trudom jo je umiril. Potem pa se je zopet podal na svoje delo. Delal je brez prestanka, da bi čimprej pozabil na svojo mezdo.
Dalje sledi.
Širite „Slov. gospodarja"!
Hranilnica v obleki.
V Dublinu na Irskem je prijela policija hm* ža, ki je bil v skrajno
zanemarjenem stanju in tudi telesno onem<y gel. Na policiji so do-gnali med natančnejšo preiskavo, da ima ar« tirani med razcotano in zakrpano obleko U-j litih 10 tisoč angleSkih funtov. Na vprašanja,1 odkod ima toliko pr»-: moženje, je pripovedi* val starec, kojega pa* pirji ao bili v redu, se je vrnil pred nekaj dnevi iz Združenih" ameriških držav, kjer je bival 48 let. Nikoli ni imel zaupanja v de« name zavode in ban-* ke. Vsak prihranjen funt si je takoj uši! med obleko, katere nI več menjal, odkar je preselil iz Evrop» X Ameriko. Starega mcw ža so izpustili, ker Se nimajo zakona, ki bi prepovedoval, da bi nflj smel biti človek svoj» lastna hranilnica.
Rusko propaganda« letelo.
Ruska tvornica za letala izdeluje ogromen aeroplan, ki bo dobil ime po znanem in £e¡ živečem ruskem pisali telju »Maksim Gorki«j Letalo bo opremljeno* 8 motorji. &lrina raii prostrtih peruti znaš« 60 m. Aeroplan bo hko sprejel 70 potni*! kov brez posadke. Imrti bo radijo oddajno po«; stajo, brzostroj za tftfc kanje letalskega časopisa, kino, aparat lai reklamo, restavracijo' in salon za pušenje. Prvič se bo dvignil orí jak v zrak dne 1, maja 1934.	-ff"
'•."*• - =5 F^J ••'jjif
V gospodinjski Soli.
»Kakšna mora
biti
črna kava in kakSfii lastnosti mora im&ti, da je dobra?« vprafij učiteljica v gospodinji ski šoli že precej veli» ko deklico.
»O, to pa že vem«, odgovori učenka. »Saj moj oče «loma večkrat rečejo: Dekle, če ho6é< kedaj svojemu ljubčkU vstreči s črno kavo, ti-j daj mora biti ta: črn* kot hudič, vroča kot pekel in sladka ljubezen!«
Bb s»
Bprejmem majerja s 6 delovnimi močmi. Osebno oglasiti ob nedeljah v Mariboru, Koroška cesta 106.	955
Prodam šivalni stroj za 600 Din. Smarmaul, Razvanje 136, p. Hoče.	954
Hrastove doge, suhe, za polovnjake, kupi Jos. Ramšak, Maribor, Meljska cesta 10. 957
Sadno drevje za jesensko saditev dobite pri Alojziju Knuplež, Sv. Peter pri Mariboru. Cena visokodebelnemu drevju 10 Din. 922
ffoSo ceno vam priporočajo obisk naših trgo-.vin. Franc Senčar, Mala Nedelja ln Ljutomer. Nakup jajc, zabele, suhih gob in vseh poljskih pridelkov.	924
Izjava. Podpisana preklicujeva in obžalujeva vse žaljivke in obdolžitve, ki sva jih izrekla <o g. I. B. iz Trnovelj ter izjavljava, da je .vse neresnično in se zahvaljujeva g. I. B., da je odstopil od kazenskega pregona. Celje, dne 7. 9. 1933. i= Planinšek Josap in Marija.	' 948
Sadne mirno različne velikosti z granitnimi in navadnimi valjčki izdela poceni Ivan Cretnik, špecijalist za izdelovanje mlinskih ln poljedelskih strojev, Sv. Jurij ob južni tel., poleg farne cerkve.	941
Mrizi primerne nizke cene
je nastavila vsemu blagu manuiakturna veletrgovina
Tmm DeMCnik, CeSie,
Gosposho ulica IS.
716
Molino >■■■ Belo platno , , Tiskovina . « « Tiskovina dvojna Poldeleni
Dokazi:
od 4.80 Din naprej, od 6.— Din naprej, od 7.50 Din naprej, od 12.— Din naprej, od 9.— Din naprej.
Svila za obleke, vzorčasta od 14.— Din naprej. Creppe de Chine v vseh barvah po 39.— Din. Svileni robci ..... od 25.— Din naprej. Žen. nogavice modn. barve od 6.— Din naprej. Hlačevina široka ... od 24,— Din naprej. Moško sukno za obleke od 26.— Din naprej. Platno za rjuhe, madracengradl, žima za ma-drace. Perje, puh, posteljna pregrinjala, odeje, koutre in sploh vse potrebščine za posteljnino po najnižjih cenah.
Zakaj je ravno pri tvrdkl Dobovičnik, Celje,
tako poceni?	.
Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijskih stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hišd in ne plačuje najemnine. Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno
sveže blago. Vsakomur se vljudno priporoča manuiakturna veletrgovina
rrancDoDovl(nlh,C€lic
Zalivala.
Dne 3. septembra t. 1. je božja Previdnost poklicala v večnost po dolgi in mučni bolezni, potolaženega s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu njegove starosti preblagega moža, oziroma očeta itd., gospoda
Antona Petek
posestnika, cerkvenega ključarja in bivšega
župana sv. Krištofa.
Zemeljski ostanki nam dragega potkojnika so bili dne 5. septembra položeni k zadnjemu počitku na pokopališče v Laškem.
Podpisani izrekajo tem potom najprisrčnej-čo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam blagovolili izraziti povodom bridke izgube svoje srčno sočutje in ki so na dan pogreba spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno pa še izrekamo svojo globoko zahvalo preč. g. dekanu dr. Kruljcu, ki je vodil pogreb, za njegove tolažil-ne besede, nadalje vsem preč. gč duhovnikom ter onim, ki so prihiteli od blizu in daleč k sprevodu. Iskrena zahvala tudi Laški mestni godbi in vsem darovalcem vencev in cvetja Vsem Bog plačaj!
Prosimo vse, da ohranijo pokojnika v blagem spominu!	958
Laško, Sv. Krištof, dne 6. septembra 1933.
Žalujoče rodbine: Petek, Ropret, Teršek.
Inserirajie!
16.—24. SEPTEMBRA
pinzgavstka in mariaboferska| govejska razstava od 16,—19. septembra. Razstava drobnjadi In kožu-haste živine od 21.—24. septembra. raMrTOTramrna-irmiiiiiiiiiiiiiMiin i i mmn
Sejmske izkaznice dobite pri glavnem obrai« nem mestu sejmskih izkaznic: bančna pošlo-« valnica Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25. 901
Hišo z vrtom kupim na hranilno knjižico. Naslov v upravi lista.	950
Hišo z vrtom za 42.000 Din proda tudi za hranilne knjige ali proti mesečnemu odplačilu Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v, Mariboru, Kralj Petra trg. Sprejema vloge, daje posojila, otvarja trgovske kredite in sprejema v kritje tudi račune v inkaso. Kupi gozdno posestvo.	938
Ali se želite 525
f ifa m proiiBa
temeljito rešiti?
Trganje in bodenje v udih in sklepih, otekli udi, skrivljeno roke in noge, trganje in bodenje v raznih delih telesa, celo slabost oči so večkrat posledice revmatizma in kostobolja, ki se mora odstraniti, ker drugače bolezen vedno bolj napreduje.
Nudim Vam
zdravilno, sečno kislino razkrajajočo, izmenjavo snovi in izločevanje pospešujočo
domač® zdravilno pijačo
ki je na umeten način točno po naravi napravljena po blagoslova polnem zdravilnem vrelcu, ki ga je dobra mati narava podarila bolanemu človeštvu.
Pišite mi takoj in Vi dobite popolnoma Siressplstčno
podučljivo razpr
Poštno-nabiralno mesto:
AUGU5T MBRZRE, Eeplin-llniErsdorf, Bruchsslerstrosss
»i
Centrala: naribor	PodreHiica: Cclfc
v lastni novi palači na ogin	nasproti pošle, prei Južnošfa-
GosposMe-Slovenslie ulice.	jersiciš hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obratovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
i§ -5
\
1i
A
4
■j
a
E E E E E E E E E E E E E E E E E E E,
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerslii ljudski posojilnici v Mariboru
									
			t	i" *:'<-J-					
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hranilnih vlog f amčJ nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
3 II 3 3 3 3 3 3
1 3
po 5, 6, 7 Din se dobi le v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 861
liste za ročna dela vseli vrst, kupujte in naročajte v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Koroška cesta 5 — Aleksandrova cesta 6 — Kralja Petra trg 4.
Mi Vam nudimo za ]esen in zimo NOVOMODNE damske plašča in obleke. NOVI PROIZVOD
dunajske modne	929
konfckcijc.
Trgovski dom I. Pregrad
Maribor, Aleksandrova cesta 25.
aaaaaBBaaaaaaaarš a	h
[51 Kdor se hoče prav dobro ln [h] ["¡Tj ugodno preskrbeti za zimo, jjf|
a obišče kakor vsako leto S
a	a
0 Trgovsko hišo a
Franc Kolerič
a a a
alfa ii o || BI
Apače
a a a
BllBllBifi"
liillllllllllllllllllllllliltllllll Predtiskarija vzorcev za ročna dela
z najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor.
[Minulimi
Ustanovljena leia 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pase
trebušne obveze proti visečim trebuhom, po* tujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumli jeve nogavice in obveze za krčne žile. Umet-i ne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam Izdeluje staroznana tvrdkal po zelo nizkih cenah.
Fr. Podgoršek-a nasL
Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska nI. 7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
Sveže opno iz Zagorja
vedno na razpolago pri tvrdki C. F. Pickel, d. z o. z., tovarna cementnih izdelkov. Maribor, Soroščeva cesta 39.	952

EB £
BE
I
m m
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
y novi lastni poišči no oolu Krolja Petro ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .-. ■•. obrastnje najbolje. .•. . . Denar je pri nje) naložen po-.•.	polnoma varno. .•. .'.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.-. v .*. m o ž e n j e ml	v
m— - -	-jfc	~" " ————————
.Tiskar; Tiskarna sv. CIr:la y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru, s Urednik; Januš Goleč, novinar x Mariboru,
Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, j>red3tavn'fc: Franc IlrastelJ y Mariboru,