P«i usnja in živil. -Angleški račup se je zdel tem ®oij zanesljiv, ker je morala Ita-uvažati še kljub prizadevanju, bi se v tem pogledu Čini bplj osamosvojila. 80 do 90% premoga, ®Meza drugih kovin, gumija in po-tonskih sredstev. S sklenitvijo ita-rtit^ko-nemškega dogovora glede uobave premoga je bila omajana /A Postavka v angleškem računu. kvS«ji«a razPolaga danes s takšno v i, 0 premoga, kakor kdaj koli ' mirnem času. Drugo upanje, ki ga je gojila An-Je bila zapora pogonskih Tudi tu se je Italiji po-n«l Ptenvagati smrtno nevar-rnw: V Prvem letu vojne je upo-3 zalogo, ki je znašala okrog u milijone ton. Razen tega je pa Pnm iz Albanije in Romunije. -Omagala si je pa tudi z omejitvijo “Sebne porabe pogonskih sredstev. vin -Pogledu železa in drugih ko-jJ? le Italija precej na boljšem. V toni lahko svojo 2,5 milijona vit 0 Porabo železa In drugih ko-Voi ?ama krila do dveh tretjin. V lih o« pa Pomaga pri kritju osta-for« odstotkov porabe s tem, da lez- t Pridobivanje, zbira staro žele n ln z drugimi pripomočki. Osta. j-. Potrebščine, posebno specialne ji im- in jeklene predmete, pa ske Vaza Nemčija v okviru trgovin-e Pogodbe med obema državama, ra-^di. v pogledu drugih kovin, pol"? zeleza, je Italija v ugodnem cink aJU' Svoje potrebe svinca in j>r aa/talija že davno sama krije, (j odvisna od uvoza je pa gle-devptu?' bakra in niklja. V prvih Sila t , mesecih vojne si je pa uvo-pf^ toliko zalog, da je lahko v Sata n drugem letu vojne pogre. stih Uv°z. Že z ukinitvijo niklja-te ? n.ovcev je pridobila 1600 ton k- .Vuie. Pomanjkanje drugih ko- vin ^umanjkanje arugin ko- ker « nadomestila z zalogami. Baske i?,a. ?daj lahko uvaža s Hrvat-lika i -bivše Jugoslavije, ki ima ve-a ležišča te rude. ba drugačen položaj ima rovit i Ja v Pogledu tekstilnih su-hekd * Prehrane. Italija je že od tetaMi ena najvažnejših evropskih ko 2 pridelovalk in celo veli-roo-fJaza v zahodno Evropo in čez ske z \ 0d nekdaj ima velikan- v zahodno Evropo in čez olte te od nekdaj ima velikan. Um»il ,°Ee bombaža, volne, svile Sar_tnih niti, vsega tega več kakor ra„,a Potrebuje. Zato še danes ni tkn>?rilr ~la bombažnih in volnenih biva?' -le pa vsako leto prido-Dririai i večjih množinah in tudi leta i ometnih tkanin je zadnja ka n?^i zasluSl posebnega postop-Samrf , ania zelo napredovalo, vain mestu Torciscosi pridobi-loze o 0 leto Po 60.000 ton celu-nost ?5^en ,tega ima Italija mož-, da les in celulozo uvozi z Bal- Predpisi glede slovenskih učencev prihajajočih it šol bivše jugoslovanske države na ozemlju itven Ljubljanske pokrajine Visoki komisar sa Ljubljansko pokrajino, smatrajoč ra umestno urediti šolanje slovenskih učencev, na podstavi svoje naredbe št. 28 e dne. 20. maja 1941-XIX, odreja: Clen 1. Slovenskim učencem, prihajajočim a šol ‘vseh vrst ih stopenj bivše jugoslovanske države na ozemlju zunaj Ljubljanske pokrajine, ki zaradi dokazane višje sile od aprila dalje niso obiskovali šote in niso prejeli letnega izpričevala, sine učiteljski zbor vsake istovrstne šole na prošnjo dovoliti vpis v neposredni višji razred kot so ga obiskovali v šolskem letu 1940./41., če ob prvi redovalni seji II. polletja v nobenem predmetu niso imeli nižje ocene ko 3 ali nižje ko 2 na strokovnih šolah, ter jih sme pripustiti k popravnemu izpitu iz vseh predmetov, v katerih so imeli nižje ocene. Učenci, ki ne nameravajo nadaljevati šolanja in tisti, ki ne morejo dokazati v omenjeni seji dobljene ocene, se pripustijo k razrednim izpitom. Člen 2- Učenci razredov, za katere je ob sklepu določen tečajni, diplomski ali končni izpit, se bodo mogli ob predložitvi listin za dokaz prejšnjega šolanja pripustiti k navedenim izpitom v istovrstnih državnih šolah, in to po morebitnem razrednem izpitu iz predmetov, v katerih bi bili na omenjeni seji dobili ocene nižje ko 3 (oziroma 2), ali iz vseh predmetov, če ne bi mogli dokazati dobljene ocene. Člen 3 Visoki komisariat sme na prošnjo dovoliti pripustitev k privatnim izpitom kandidatom, ki so nameravali opraviti izpite v me6ecu juniju na šolah iz člena t., pa jim to zaradi dokazane višje sile ni bilo mogoče. Člen 4. Izpiti bodo od 10. do 20. septembra t. L; izpiti po členih 1. in 2. so prosti takse. Prošnje je treba predložiti šolskemu ravnateljstvu oziroma Visokemu komisariatu (IV. oddelku) do vštetega 3. septembra t. 1. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI rovanje Ljubljanske pokrajine. Priznava se mu pravna osebnost in so podreja nadzorstvu Visokega komiuu-riala (VI. oddelek). Člen 2- V pristojnost Zavoda za so-ciasno zavarovanje Ljubljanske pokrajine spadajo poleg poslov, za katere je bil pristojen Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, tudi |>o-sli iz pristojnosti Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, in to se nanašajo na Bolniško Trgovskega bolniškega in društva v Ljubljani in na blagajno »Merkur« v Ljubljani. Člen 3 Z učinkom od 10. aprila 1941-XIX dalje se prenaša na Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v ločeno poslovanje upravljanje vweh poslov, ki so spadali v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Člen 4. Ta naredba slopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Novi maksimalni cenik VELJAVEN OD 20. AVGUSTA DALJE Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17. z dne 9. maja 1941-X1X določil naslednjo maksimalne cene v prodaji nat debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgo.-cih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati kana, Slovaške in Skandinavije. Na podlagi vseh teh činiteljev lahko Italija danes še velike množine tekstilnega blaga izvozi. Prehrana je pa popolnoma odvisna od žetve, če bo letošnja italijanska žetev takšna, kakor je bila zadnji dve leti pred vojno, je njena prehrana zagotovljena. Doslej so pa izgledi za letošnjo žetev vse-kako zelo ugodni. Pridelek oliv kaže posebno dobro. Racionira.no potrošnjo mesa . nadomešča z’ veliko množino sadja, zelenjave in drugega sočivja. Ravno zaradi bogastva na zelenjavi in sadju ne bo Italija nikoli v zadregi glede prehrane. Tudi drugega važnega živila, sira pridela Italija v dovolj velikih ko. ličinah. Kako malo se je posrečila sovražna blokada, pa kaže tudi dejstvo, da je Italija leta 1940. uvozita za 12,9 milijard lir, v primeri z 10 milijardami lir v letu 1939. Vse to kaže, da se je Italiji kljub blokadi posrečilo preskrbeti se z najvažnejšimi potrebščinami. Razen tega pa italijanske ladje še zmerom vozijo do zahodnih pristanišč Sredozemlja, ne da bi jim mogle tuje ladje to preprečiti. Naredbe Visokega Komisarja Obvezno cepljenje proti davici v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z due 3. maja 1941-X1X, št. 291, čl. C. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, člena 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX-, št. 452, in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 194l-XlX, št. 454, kakor tudi zakona * dne 10. januarja 1930. in pravilnika ministri-stva za socialno politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine -Jugoslavije z dne 28. marca 1930., katerih slednja dva se nanašata na zatiranje nalezljivih bolezni in na cepljenje zoper nje, glede na to, da se v ljubljanski občini endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo, smatrajoč za potrebno, da se odredi obveznost cepljenja zoper davioo na ozemlju ljubljanske občine, in po zaslišanju pokrajinskega šefa za zdravstvo in ravnatelja Higienskega zavoda odreja: Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju ljubljanske občine. Člen 2. Zoper davico je treba cepiti z difteričnim cepivom, ki vsebuje najmanj 25 U. A. na 1 cm’ in ki ne sme biti starejše od treh let. Člen 3. Higienski zavod v Ljubljani oskrbi nakup anatoksina tiste kakovosti, ki jo prgdlaga mestno poglavarstvo ljubljansko. Člen 4. Če se uporablja difterični anatoksiu s 25. U. A., se praviloma dajeta dva podkožna vbrizga in Sicer po 1 in 2 cm’ v razmaku 15—21 dni. Ob morebitni potrebi protilakse je dovoljen, po presoji pokrajinskega zdravstvenega oblaatva, še tretji vbrizg z 2 cm* iste vrste cepiva, in to 6 mesecev rli eno leto po drugem vbrizgu. Člen 5. Cepljenja so oproščeni, po presoji ravnatelja Higienskega zavoda v Ljubljani ali mestnega fizika ljubljanskega, otroci, ki so slabotni, lim-fatični, jetični, z ledvičnimi obolenji, ki bolujejo za eksudativno diatezo, na srcu in tisti, ki so že imeli davico ali bili cepljeni zoper davico. Člen 6. Javno cepljenje je brezplačno in ga morajo opraviti občinski zdravniki. L’Altezza Reale il Principe di Piemonte visita a Forli il Čampo Nazionale graduati dclla G. I- L. — Kr. Veličanstvo Princ Piemontski je v Forliju obiskal podčastniško taborišče G. I. L-a. 'niže, kot po maksimalni ceni, toda inikoli više kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošnik« po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. Hrenovke kg 13.70 Safalade kg 11.60 Sunka rica kg 14.65 Klobasa: »letna« kg 12.75 »lovska« kg 8.55 »kranjska« kg 14.65 a) NA DROBNO: Vrsta in kakovost Lire ! Kruh, testenine, moka, riž, lizol itd. Kruh iz enotne moke v kosih do 100 g v kosih od 100 do 200 g v kosih od 200 do 500 g v kosih od 500 do 1000 g Testenine iz enotne moke Pšenična moka, enotna I Koruzna moka, enotna Riž >Splendor« Fižol: la nizke vrste Ila nizke vrste visoke vrste (preklal) Krompir: uvožen domač Olje, surovo maslo, mast, slanina Jedilno olje liter Surovo maslo kg Slanina: ! sveža kg soljena kg prekajena kg Mast Kis vinski špiritni kg 2.40 kg 2.25 kg 2.20 kg 2.10 kg 4.10 kg 2.30 kg 1.70 kg 3.70 kg 3.60 kg 3.25 kg 3.80 kg 1.40 kg 1.10 9.60 20.50 11.80 12.80 15.20 kg 15.20 liter 4.— liter 2.90 Micko, sir, jajca / Mleko liter 1.60 ISir Ementalec kg 17.85 Sir Trapist kg 16.70 Jajca sveža, nad 58 g komad 0.75 Jajca sveža, pod 58 g komad 0.65 Sladkor in kavni nadomestki Sladkorna sipa kg 7.20 Sladkor v kockah kg 7.30 Cikorija kg 10.75 Figova kava kg 11.10 2itna sladna kava (a la Kneipp) kg 8.60 Ržena kava v orig. zavitkih kg 8.45 Ječmenova kava v orig. zav. kg 6.85 Ječmenova kava prosta kg 5.40 Gnjat, salame in klobase itd. Prekajena gnjat, surova kg 15.20 Prekajena gnjat, kuhana kg 28.50 Hrenovke kg 14.25 Safalade kg 12.15 Sunkarica kg 15.20 Klobasa, »letna« kg 13.30 Klobasa, »lovska« kg 9.10 Klobasa, »kranjska« kg 18.25 Kurivo, milo Premog Bela krajina: kosovee stot 19.40 kockovec stot 18.60 Premog Kočevje: kosovee stot 13.70 kockovec stot 12.55 Drva: mehka za prostorni meter 41.80 mehka v kolobarjih po 18 kg (20X50 cm) 4.55 butare, zvezane z žico, 1 m dolge (suh smrekov ali jelov les) stot 18.50 trda: la kakovosti za prost, m 115— Ha kakovosti za prost, m 110— lila kakovosti za pro6t. m 100— Cene veljajo za razžagana in na dom postavljena drva. Bukovo oglje kg 1— Milo, enotno: 50% kisline kg 9.80 40% kisline kg 8.45 b) NA DEBELO: Vrsta in kakovost Lire 'Testenine, moka, riž, ližol itd Testenine iz enotne moke stot 390— Pšenična moka, enotna stot 210— Koruzna moka, enotna stot 152— Riž »Splendor« stot 310— Fižol: Ia nizke vrste stot 323— Ila nizke vrste stot 285— visoke vrste (preklar) stot 342— Krompir, uvožen stot 115— Olje, slanina, mast Jedilno olje stot 839.50 Slanina osoljena stot 1132.40 Mast stot 1330— Kis vinski hi 350— špiritni hi 250— Sir Ementalec stot 1444— Trapist Rtot 1368— Sladkor in kavni nadomestki Sladkorna sipa stot 690.— Sladkor v kockah stot 699.20 Cena za proizvajalca: Cikorija kg 8.15 Figova kava kg 9, Žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 7 Ržena kava v orig. zav. kg 6.90 Ječmenova kava v or. zav. kg 5.60 Ječmenova kava prosta kg 4.40 Cena za veletrgovca: Cikorija kg 9. Figova kava kg 9.65 Žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 7.50 Ržena kava v orig. zav. kg 7.35 Ječmenova kava v or. zav. kg 6. Ječmeiova kava prosta kg 4.70 fiuho meno, prekajeno, klobase Prekajena gnjat, surova kg 14.65 Kurivo, milo Premog Bela krajina: kosovee tona 114.— kockovec tona 110.20 Premog Kočevje: kosovee tona 96.90 kockovec tona 86.60 Cene premoga veljajo fran- ko vagon rudniška postaja, brez javnih davščin. Drva, prodajna cena za proizvajalca: Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, neraz-žagana: mehka za prost, meter 38.— trda: I. kakovosti za.prost. m 89.— II. kakovosti za prost, ni 75.— III. kakovosti za prost, m 65,— bukova drva franko vagon nakladalna postaja: I. kakovosti za prost, m 67.50 II. kakovosti za prost, m 63.25 III. kakovosti za prost, m 55— Drva I. kakovosti so: bukova drva, suha, največ 5% okroglic ali grčavih ali slabše vrste. Drva II. kakovosti so: bukova drva, suha, največ 15% okroglic ali grčavih ali slabše vrste. Drva III. kakovosti so: mešana drva. Oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja: bukovo stot 70.— hrastovo in drugo stot 65.— Milo enotno: s 50% mastne kisline stot 740.— s 40% mastne kisline stot 684.— Opombe: 1. Maksimalne cene določajo naj višjo dopustno mero, pod katero se vsekakor morajo držati dejansko veljavne cene v trgovini na debelo ia na drobno. 2. Cene na debelo je razume'i za blago franko skladišče prodajalca, vključno ambalažo, izvzemši vreče. Davek na potrošnjo, razen pri moki, ni vštet v gornjih cenah. 3. Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Za vse ostale pa velja kot smernica pri urejevanju cen. 4. Okrajna načelstva za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisarju. 5. Spredaj navedene cene se zaokrožujejo tako, da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli pod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo. 6. Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki prodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora biti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo bili tudi na posameznih predmetih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z oznako cen 7. En prostorni meter drv je enak 500 kg po teži pri trdih in 325 kg pri mehkih drveh. 8. Vsako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po veljavnih zakonih in naredbah. Ljubljana dne 20. avgusta 1941-XIX Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Princ Piemontski je obiskal »Kolonijo 9. maja« in »Kolonijo Piedilupo«, kjer so nastanjeni libijski otroci. Princ se je ljubeznivo pogovarjal z malimi gosti, nato je pa obiskal še taborišče GIL-a, kjer je pregledal oddelke. Princa so povsod prisrčno sprejeli. Zaupnica ženske fašistovske organizacije je pred nedavnim prispela v Ljubljano. Fašistka Ida Deveclii je že delovala v tržaškem ženskem fašiju, zdaj je pa podobno funkcijo prevzela v Ljubljanski pokrajini. Vodja italijanskega zdravstva prof. dr. Petragnani je na povabilo nemškega državnega zdravstvenega vodje dr. Contija z večjim spremstvom strokovnjakov odpotoval v Berlin. Ogledal si bo večje nemške zdravstvene ustanove in proučil z dr. Contijem nemške zdravstvene ukrepe za časa vojne. Italijansko ministrstvo za korporacije je izdalo naredbo o izdelavi čevljev z Lesenimi podplati. Določena sta dva tipa čevljev: čevlji za delo in promenadni za moške, ženske in otroke. Par navadnih delovnih čevljev bo stal 60 do 80 lir, par boljših pa od 100 lir^dalje po kakovosti. Razen tega bo Fasistovska industrijska zbornica v sporazumu z Ministrstvom za korporacije izdala stroge predpise o prodaji in predelovanju kunčjih kožic, ker se je kunčjereja že tako razširila, da je postala važen gospodarski činitelj. Zdaj se je izkazala potreba po smotrni prodaji kunčjih kož. Nacionalni direktorij fašistovske stranke je sklenil poklonili 50.000 lir narodni ustanovi za otroke letalcev v počastitev spomina pokojnega letalca Bruna ^Mussolinija. Njegovo ime bodo nosilj športni stadion v Foggii, nova palača Runa v Trentu, in ustanova občine Pise za sirote vojaških letalcev. Generalni tajnik instituta za Fašistične kullure dr. Longo je prispel v Ljubljano v epremetvu dr. Ferrarija, generalnega direktorja instituta za Italijane v tujini. Dr. Longo je obiskal ljubljanski zavod za italijansko kulturo in se je zanimal za njegovo delo. Sprejel ga je tudi Eksc. Vis. Komisar in se z njim razgovarjal v bodočem razvoju zavoda, ki bo nadaljeval svoje delo. Nemški propagandni minister doktor Goebbels bo na povabilo italijanskega ministra dr. Pavolinija 31. t. m. prispel v Benetke na mednarodno kinematografsko razstavo. Tam bo ostal nekaj dni. ^ i^oki Komisar je odobril načrt kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma za postavitev posebnega paviljona kmetijstva Ljubljanske pokrajine. Paviljon bo razdeljen na tri oddelke. \ prvem delu bosta Preizkuševalna postaja in Kmetijska zbornica priredili znanstveni in statistični del razstave, v drugem delu bo kmetijski odbor Društva sadjerejcev in vrtnarjev pokazal kmetijsko proizvodnjo Ljub ljanske pokrajine, v tretjem bo pa Higienski zavod v Ljubljani priredil živilsko razstavo. Poleg tega bo v tein paviljonu še Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata prikazal avtarkične možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine. Zaradi zagotovitve mleka morajo prijaviti ime družinskega poglavarja in družinskih članov vsi tisli, ki jim mlekarice ne nosijo mleka na dom. Prijave naj oddajo najbližji mlekarni, ki mora izpolnjene predložiti do petka 29. avgusta Mestnemu preskrbovalnemu uradu. Javni zavodi, bolnišnice, javne kuhinje, restavracije, kavarne, gostilne in slaščičarne naj pa potrebo mleka prijavijo Centralni mlekarni v Maistrovi ulici 10. Ravnateljstvo klasične gimnazije v Ljubljani naznanja, da bodo sprejemni izpiti za prvi razred 29. t. m. ob io. dopoldne, popravni izpiti pa 29. in 30. t. m. po razporedu, ki visi na deski v veži klasične gimnazije. Vpisovanje novih učencev za prvj razred bo 1. septembra od 8. do 12. in od 15. do 18., vpisovanje dijakov z drugih gimnazij bo 2. septembra, vpisovanje zamudnikov pa 3. septembra. Silen vihar je divjal te dni v Gornji Italiji nad dolino ob Padu. Vihar je bil tako silen, da je ruval drevesa m razkrival strehe. Pri tem je bilo nekaj ljudi ubitih, nekaj pa ranjenih. Posebno veliko škodo je napravil vihar tudi na polju. Koruzo in trto je popolnoma uničil in prizadejal kmetovalcem občutno škodo. Huda toča je obiskala Spodnjo Veronsko pokrajino in prizadejala polju in vrtovom občutno škodo. Posamzna zrna toče, ki je padala kakšnih 20 minut, so dosegla težo 200 gramov. Toča je poškodovala najbolj koruzo, ricinusove kulture, travnike in zelenjavne vrtove. Poleg toče je besnel še vihar, ki je trgal telefonske in telegrafske žice in ranil tudi več oseb. Naredbo o novi prodaji govejega mesa je izdal tržaški prefekt Tamburini. Od 6. septembra dalje bodo v Trstu prodajali goveje meso 6amo proti kartam, ki jih bodo že te dni razdelili. Z 31. avgustom izostane na progi Metlika—Ljubljana izletniški vlak štev. 9222, ki je odhajal iz Metlike ob 18.31 in dospel v Ljubljano ob 22 uri 30 minut. Namestu tega bo odslej vozil na tej progi vlak št. 9218 z odhodom iz Metlike ob 16 uri in 28 minut. Z istim dnem odpade na postaji Grosuplje priJilopljeaije kočevske garniture ob nedeljah in praznikih novomeškemu vlaku štev. 9218, ter vozi kočevski vlak iz Grosuplja do Ljubljane samostojno in sicer z odhodom iz Grosuplja ob 18.30. Riž bodo pridelovali odslej tudi v južni Italiji. Pred nekaj leti so nam-r?S delali Prvfi Poskuse s pridelovanjem riža v Kalabriji in na Siciliji, ki so se_ prav dobro obnesli zaradi dane možnosti namakanja. Vsem lastnikom tovornih in osebnih motornih vozil priporočajo oblasti, da čimprej predelajo svoja vozila za jx>-gon na lesni plin. Strokovna pojasnila o lej zadevi daje Urad za civilno motorizacijo Visokega Komisarijata v Ljubljani, Gledališka ulica 11. Kopalni bazen v Koleziji že betonirajo. Gradbena dela je prevzelo podjetje Matko Curk, ki z vso naglico nadaljuje dela, vendar kopalcem letos še ne bo mogoče uživati dobrot Kolezije. Lastniki avtomobilov smejo prevažati tovorno blago samo na osnovi predhodnega obrtnega dovoljenja. Prav tako velja še zmerom pravilnik, da mora voznik tovornega avtomobila zmerom imeti s seboj kot izkaz prep~’ obrtnega dovolila. Kdor bo prekršil te predpise, bo kaznovan z globo od 19 do 2220 lir. Zavarovanci okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev naj zahfcTajo zdravnike samo podnevi. Zdravniki OUZD so se namreč v nočnih urah dolžni odzvati samo v najnujnejših primerih, sicer pa ponoči ne delajo obiskov na dom. Spomenik obmejni straži so postavili na vrhu Bogatina na višini 2200 metrov. 20. t. m. so spomenik otvorili, svečanosti so prisostvovali pred vsem zastopniki alpinskih vojaških enot in obmejne milice. Spomenik so postavili v spomin obmejnim stražam, ki so padle v izvrševanju svoje dolžnosti. V Rimu grade novo glavno postajo, ki bo ena najlepših in najmodernejših zgradb, kar so jih zadnji čas zgradili v Rimu. Osrednje poslopje, ki leži v smeri povečanega trga ,Cinquecento‘, je dolgo 332 metrov, stranski del, h* ieži ob ulici Prestolonaslednika Un>-berta, bo pa dolg 482 metrov. Na obeh straneh postaje urejujejo dva velika trga, ki bosta v zvezi z vseučiliškim mestom in letalskim ministrstvom. Osrednje poslopje bo imelo ogromno dvorano, do katere bo vodil prostrani vhod z 52 stebri, visokimi po 19 m. Postavili bodo tudi dva cilindrična stolpa V enem izmed obeh bodo uredili eno izmed največjih premikalnic na svetu; imel bo namreč’ 750 pre-mikalnih naprav. 1. septembra se začne vpisovanje na vseh šolah v Italiji. Prošnje sprejem morajo biti opremljene z listino, ki dokazuje plačilo taks. Popis Slovencev v Zagrebu je odredilo ravnateljstvo ustaške policije. Vsi Slovenci in Slovenke, ki žive na P0^; ročju države Hrvatske in niso njen* državljani, se morajo prijaviti sanii> samo osebe, mlajše od 21 let lahko prijavijo družinski poglavarji. Za tiste, ki se nočejo prijaviti, so določene visoke kazni. i Policijsko odredbo proti nedostojne' mu oblačenju pri kopanju so oblasti z mestnega področja Zagreba razteg-' nile še na vsa druga področja države: Hrvatske. Kopalci se ne smejo kopati goli ne podnevi in ne ponoči, v kopalnih oblekah ne smejo zapuščati kopališč in posedati po gostilnah. Prav tako je v kopalnih oblekah prepovedan ples. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z zaporom od enega d® trideset dni ali pa z denarno kaznijo od 50 do 1500 kun. Brzojavni promet v omejenem obsegu je dovolil nemški vojaški poveljnik med Srbijo in Nemčijo. Odpošiljanje brzojavk mora pa odobriti glavnj pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji ali pa upravni štab pri vojaškem poveljniku v Srbiji. Za odobritev pošiljanja brzojavk na področju same Srbije zadoščajo pristojna okrožna in krajevna vojaška poveljstva* Komisar za notranje zadeve t Beogradu je izdal važno odredbo, da bodo imele odslej hiše v Beogradu samo en ključ vežnih vrat. Ta ključ bo smela imeti zanesljiva oseba, ki bo vrata vsak večer zaklepala, zjutraj pa odklepala. Poleg tega je komisar pozval vse hišne posestnike, naj takoj ugo-tove, če so vse stranke v njihovih hišah pravilno prijavljene. Vsa vežna vrata morajo zapirati takoj ob nastopu policijske ure in jih odklepati šele zjutraj. Novi savski most je pričela graditi v Beogradu nemška organizacija Todt. Pri delu je zaposlenih 630 domačinov in 80 nemških delovnih moči. Most bo končan do konca tega leta, zgradil* ga pa bodo približno 350 metrov više od zdanjega. Za novi most bodo porabili 1000 ton jekla, 3000 ton cementa, 25.000 ton proda, 3500 kub. metrov lesa, in 400 ton okroglega železa-Sava je na mestu, .kjer grade novl most, široka 400 metrov, globoka Pa 4 metre. Dva milijona kil tobaka je sklenil« odkupiti nemško trgovinsko odposlanstvo od Hrvatske države. Milijardo dinarjev kredita je nan*e' nila srbska vlada za javna dela. Od tega denarja so namenili 724 in Pf‘ milijona dinarjev samo za zidavo in popravilo javnih zgradb, drugi del kredita so jia namenili za gradnjo cest, mostov in drugih javnih del. * Enoletni trgovski tečaj s pravic0 jasnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telel°n 29-86). Vpisovanje se vrši vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra-Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. Listek »Družinskega tednika1* LJUBEZEN Napisal Janez Rožencvet Kadar slišimo besedo ljubezen, mislimo skoraj samo na ljubezen miadih ljudi različnega spola. Gotovo je to prva vrsta ljubezni, ni pa edina in človek bi težko presodil, katera vrsta je danes najpomembnejša in brez katere bi se svet najprej podrl. So ljudje, ki ne poznajo ali ne priznajo ljubezni. Siromaki ne vedo, da brez ljubezni ni nič in ne moie biti nič. Zato pedMkajo dejanjem, storjenim iz ljubezni, kot gonilno silo sebičnost. Zlodej, ki je vsako čednost iznakazil, je storil tako tudi z božjo hčerjo ljubeznijo ter je nakazo ljubezni — sebičnost — tem nesrečnikom samim vsadil v prazno srce, kjer izvrženo seme nikoli ne obrodi žlahtnega sadu. Ali more človek brez ljubezni kaj doseči? Nel Res je sicer, tudi v srcu najboljšega in najbolj pravičnega rase poleg žlahtnih rož ljubezni plevel pohlepa, zavisti, sovraštva in druge grdobije, in nihče ne more tajiti, da marsikatero veliko človeško dejanje ne požene tudi iz teh strupenih korenin. Toda samo iz njih ne zraste nič dobrega, velikega in trajnega, in vsi uspehi človeka brez ljubezni so le kratkotrajno slepilo. Brez prave ljubezni ni navdušenja in brez navdušenja človek ne vzdrži napora, ki je za dosego navadnih vsakdanjih in izrednih velikih stvari potreben. Marsikdo meni, kar ljubim, za to se lahko navdušim. — Zmota, huda zmotal Ljubezen do vsega, kar služi zgolj nam samim, je namreč jalova ljubezen, ki ne rodi navdušenja in stvaril-ne dejavnosti. Le kar ljubimo zaradi stvari same ali zaradi koristi, ki jo stvar prinese vsem, more biti in je piedmet prave ljubezni. Mojster je, kdor dela iz ljubezni do dela in izdelka. Kdor dela samo zaradi plače, je zmerom slab delavec in ne bo nikoli mojster, pa naj ga tudi priganjamo z najvišjo plačo in še z bičem povrhu. Poglejmo naokrog in brž se bomo prepričali, da velja to v vseh primerih. Ali ste že kdaj našli sebič-nico, ki bi bila dobra kuharica? V devetih farah je ne iztaknete, kajti le dobra ženska, ki pozna pravo ljubezen, ume dobro kuhati. Zato ni res, da gre ljubezen skozi želodec v srce, temveč je resnica, da gre ljubezen skozi srce še v želodec, kjer tudi dobro de. Preglejte trgovce, ki jih poznate. Ali imajo uspeh oni, ki zgolj računajo in mislijo na denar, da bi čimprej lahko živeli od njega? Nikoli. Dobro vam postrežejo in resničen uspeh imajo le trgovci, ki ljubijo svoje blago, svojo trgovino in svoje odjemalce. Veliki trgovci in podjetniki se v tem oziru zelo približujejo umetnikom, ki brez prave ljubezni in navdušenja tudi ne morejo nič velikega ustvariti. Pripovedujejo o slikarjih, ki so se noro zaljubili v sleherno žensko, ki so jo slikali. Stvar je popolnoma naravna. Kako naj bi jih vredno naslikali, če jih ne bi ljubili?! Kar imenujemo umetnost, je vendar le zgolj ljubezen, ki jo ume umetnik s sredstvi svoje umetnosti izraziti. Poleg umetnosti same, mora tedaj mojster ljubiti še model in če slika samega hudiča, se mora med delom vanj zaljubiti. Dandanes umetniki, pesniki in pisatelji razen piškave lastne osebice ne ljubijo nič, in zato so tudi njih dela tako prazna. Zdaj radi tarnamo, da se šolarji nočejo učiti in nosijo cveke domov. Ali so otroci naših dni bolj zabiti, ali učitelji ne znajo? Ne. Otroci niso nič bolj zabiti in učitelji znajo, kar znajo. Razlika je le ta, da dandanes učitelji ne ljubijo ne otrok ne predmetov, ki jih uče, ker so si izbrali poklic največ zgolj zaradi ljubega kruha. Učitelj, ki ne pozna ljubezni, ne more učencev navdušiti. Nekateri menijo naivno, da je treba poiskati boljše učne metode. Najboljši sistemi in metode so jalove, če ni ljubezni. To ne velja samo za šolo, temveč za vse otroke in posebno še za zdravil- stvo. Zakaj so neuki svetniki l3*1^ ljudi čudežno zdravili? Ker so lju“! ljubilil Ljubezen obrekujejo, da je slep?' ali slepa je v resnici samo — sebičnost, medtem ko je prava ljubezen —" bistrovidna. Vidi stvari, ki jih drug' niti ne opazijo, in baš iz te bisU°' vidnosti izvira njena čudovita s“a' Pomislimo le, kaj vse opazi na kakein predmetu vanj zaljubljeni trgovec a1* izdelovalec, in kako ume resnično^ blago zaljubljeni prodajalec preprice-valno prikazati njegove vrline in P°' sebnosti! Mar ne bo v svoj predm®1 zaljubljeni izdelovalec izdelka nepre' stano izboljševal in požlahtnjeval te tako slednjič zmagovito prekosil vs konkurente, katerim je denar Prva' predmet sam pa deveta briga?! Bistrovidnost ljubezni posebno lep® izpričujejo starši. Kaj opazijo in dijo le-ti vse na svojih otrokih, . se zde drugim ljudem čisto navad g in malo zanimivi. Gotovo, če bi n. bilo ljubezni med obema spolom8' .j se otroci ne rodili, ali če bi star,5j. ne ljubili otrok, bi otroci ne zra® ^ Le bistrovidnost, ki z njo na otrok' najdejo toliko lepega in dobrega, j* daje moč, da preneso zanje t0” ^ žrtev in truda. Verjemite mi, te otr.jf, ne bi ljubili, resnično ljubili, bi > starši kaj kmalu vse v vodo P metali. In kdo bi jim zameril, če bi jih ko mrhe marsikdaj po pravici drug ga ne zaslužijol VSAK TEDEN DRUGA 23 »•k . hrvatskih delavcev je caposie- ? Pri gradnji jadranske ceste na od-ku pri Crikvenici. Ta cesta bo do-tajena istočasno kakor držvana cesta nio • f?ret>a do Varaždina, katere grad-jetje16 Prevze^° neko dunajsko pod- H^ralo za kurivo so ustanovili na ie v * em‘ ^agrebška mestna uprava no ta namen nakupila 35.000 vago-v„v_. za zimsko uporabo. Posebno mi ,a Je tudi preskrba Zagreba z žiino°m’ nadaljnega je zagrebški (jf** n odredil, da bodo kmetiške za-z m? t r dozbodno kupujejo različna ion „ ’ no8ayice, čevlje in celo do nin ?Iamov mila. Samo pri nakupovale« nnaZkarzVnice6iVia in ie treba J.a(s^a vlada je izdala zakonsko Jr, . ,° za Pobijanje alkoholizma na »očH- ikem‘ Vlada bo skušala onemo-Povel ,.metom uživanje alkohola, pre-slivo bodo kuhanje žganja doma, v, ~ za izdelovanje slivovke, bo pa ‘ a vzela v svoje nadzorstvo. slov tgr*h" so us*a,,oyili hrvatsko-Štvf - 0 društvo. Predsednik tega dru-UlavJ-6 ravna'elj Državne tiskarne in ^ovič' urednik ^Novega lista« dr. Duj- bivša^e-0^la^u prenehala poslovati ska 7t ^uSos^ovr|nsko-neni5ka trgovin-z No -'P*08’ nova trgovinsko zbornico mc:J'o bodo pa odprli v Zagrebu. zo,ion0‘»“ zastopstvo vseh delovnih .sil sebne 8;,a"0Tili na Hrvatskem. Vse za-Ukinii: delovne ]>osredovalnice bodo kljug > nadomestile jih pa bodo iz-država ,,zavne borze dela. Sploh bo (ljU£n ’ l*adomestiIe jih pa bodo iz-Iržavg -avne borze dela. Sploh bo roke nV?e'a ves delovni trg v svoje iti sk,.i a. z°rovala bo mezde in plače lav8tva)ela za strokovno izobrazbo de- Sf|>> , *ako„s. misar.iev v Beogradu je izdal vse odredbo, po kateri morajo ct kom dneh ,,„tne ‘n. vaške občine v desetih re. g j an°viti prehranjevalne odbo- ?revažan’l^°-nare^*>0 PrePovedano 'n žita, pšenice, ječmena, rži ^°sebnPe VSakomur, ki nima za to ga dovoljenja žitne centrale. *a{e]”e^sk° _ Narodno gledališče so ?aPad n,nav!jatl- ker f?a Je bombni bodo otl„av., do prizadel. Upajo, da r, ov ena dela končana že do koj r)ri?v,em!)ra, potem se bo pa 'blišče n nova sezona. Dokler gle-Jjsi iEralPrenovljeno, nastopajo srb-iudskpno1 na zasilnem odru v dvorani ga vseučilišča. Cg tr in . vam Je težko pri srcu 1 želite malo razvedrila, Dn rv potem sezite »Družinskem tedniku«! Važno novo uredbo je izdal ustaški glavni štab v Zagrebu. Po tej naredbi sinejo ustaške uniforme nositi samo člani poglavnikove telesne straže, pripadniki aktivne ustaške milice in člani 13. ustaškega bataljona. Nihče izmed vseh teh pa ne sme nastopati posamič, temveč samo v skupini. Nevojaške ustaške uniforme smejo nositi saino državni funkcionarji, poverjeniki glavnega ustaškega štaba in člani ustaškega nadzorstva. Naredba izrecno poudarja, da izvršuje uradno oblast na Hrvatskem samo državno oblastvo. Naredba dalje navaja, da bo notranje ministrstvo skrbno pazilo na kršilce ustaškega zaupanja, vso javnost pa opozarja, da ustaši niso nikakšni iz-vrševalni organi. Vsakogar, ki bi se za takšnega izdajal morajo takoj prijeti policijske oblasti. Hrvatska vlada je zaplenila premoženje tistih, ki eo zapustili hrvatsko ozemlje. Nepremičnine prevzame zavod za kolonizacijo v Zagrebu, premičnine pa direkcija za gospodarsko obnovo. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v tetku 15 dni. Diplomirani dentist za zobozdravstvo in zobno tehniko VINKO SLANOVEC, Ljubljana, Gerbičeva ulica 20 (Trnovo-Kolezija) sprejema: od 7. do 12. in od 13. do 18. Hrvatske oblasti so sklenile izsušiti savske nižine s čimer bi pridobili 20.000 oralov rodovitne zemlje. V zvezi z izsuševanjem bodo regulirali tudi strugo Save, tako da bo postala Sava že do Zagreba plovna za manjše vla-čilne čolne. Rekvizicijska komisija bo podeljevala prosilcem za nove pnevmatike samo stare, že nekoliko rabljene pnevmatike, ne pa novih. Kdor bo te pnevmatike prejel, bo moral oddati prav toliko starih, nerabnih pnevmatik. Zaradi tega ni vredno zahtevati dodelitve pnevmatik onim, katerih pnevmatike še niso popolnoma nerabne. Srbska uprava strogo nadzoruje cene v Beogradu, da ne morejo trgovci po svoji volji navijati cen. Trgovci v Beogradu za svoje prodajno blago ne smejo zahtevati višjih cen kot so veljale pred 5. aprilom 1941. Za to nadzorovanje je določila srbska uprava 60 moči, ki stalno nadzorujejo cene po vseh trgovinah. Hrvatska inora uvažati papir iz Nemčije, ker je na Hrvatskem samo ena večja papirnica, in sicer v Zagrebu. Zastopniki nemške papirniške industrije in zastopniki Hrvatske so se dogovorili, da bo zagrebška tovarna izdelovala samo določene vrste papirja, ostale vrste bo pa dobavljala Nemčija. Načelnik civilne uprave za Spodnjo Štajersko je odredil, da naj se od 1. t. m. dalje izplačujejo pokojnine vsem bivšim jugoslovanskim upokojencem do končne ureditve tega vprašanja. Doslej so prejemali pokojnine samo upokojenci, ki so Nemci ali Hrvatje, ostali so pa dobivali samo začasne podpore od občin, v katerih prebivajo. Nemška trgovinska zbornica se snuje za Hrvatsko. Nemška trgovinska zbornica za Jugoslavijo je prenehala delovati. Zato bodo zdaj podobno ustanovo osnovali za Hrvatsko. Okrog 2000 arijskih gospodinjskih pomočnic bo 1. septembra zapustilo zagrebške židovske družine. Pri Židih smejo po uredbi, ki je izšla kmalu po ustanovitvi nezavisne države, ostati samo tiste gospodinjske pomočnice, ki so starejše kakor 45 let. 18 hrvatskih umetnikov je na povabilo nemškega ministra za ljudsko izobrazbo odpotovalo v Nemčijo, kjer si bodo ogledali najvažnejša mesta in nemška kulturna središča. Skozi Maribor so pretekli teden prispeli v Gradec, nato pa nadaljevali pot proti Dunaju. Državni podtajnik v hrvatskem ministrstvu za državno obrambo je na poglavnikov ukaz postal general Begič. Hrvatsko sokolstvo je pretekli teden pristopilo v uslaško vojsko. Na Markovem trgu v Zagrebu so se zbrali zastopniki sokolstva iz vse države, kjer jih je nagovoril poglavnik dr. Pavelič. Poudaril je, da je edino mesto hrvatskih sokolov v ustaški vojski. Enotne čevlje so uvedli na Madžarskem na ukaz ministra za preskrbo prebivalstva. Izdelavo čevljev je omejil na 9 tipov. Izdelavo čevljev z neusnjenimi podplati lahko dovoli minister. Odredba se ne nanaša na obuvala iz svinjskega usnja. Velika javna dela se pripravljajo v Beogradu in okolici. Poseben kredit v višini milijarde dinarjev je srbska vlada namenila za javna dela, in sicer za 724 milijonov dinarjev. Od tega je 494,5 milijona dinarjev namenjenih za gradnjo cest in mostov, 100 milijonov za izboljševalna dela, 20 milijonov za preskrbo z vodo in 110 milijonov za visoke zgradbe. Kajpak gre pri gradnji predvsem za popravila porušenih poslopij in cest, ne pa za zidanje novih zgradb. Javna dela v Beogradu 60 se že pričela, in sicer v prvi vreti obnova tistih delov mesta, ki jih je vojna najbolj prizadejala. Hrvatska vlada je izdala naredbo, po kateri so pripadniki nemške manj- Vsak torek, sredo, četrtek in petek VESELI TEATER v Delavski zbornici. Začetek ob 20., konec ob 21.40. Vsakih \k dni nov program Predprodaja vstopnic pri b!againi v Delavski zbornici od ponedeljka dalje od 10. do pol 15. in od 17. do 20. ure. šine na Hrvatskem in nemške organizacije sploh oproščene kolkovanja prošenj, ki jih vlagajo na hrvatske državne oblasti. Zagrebška občina je najela pri Hrvatski hranilnici posojilo 230 milijonov kun, ki ga bo vrnila v 35 letih s 3 in pol odstotnimi obrestmi. Posojilo bo uporabila za izvedbo nujno potrebnih nalog zagrebške občine. Skupina mladih Bolgarov, članov mladinske organizacije »Branik« iz Sofije je na povabilo GIL-a odpotovala v Rim, kjer bo preživela del počitnic. Dečki 6o odpotovali pod vodstvom nekaj častnikov in zastopnika fašistov-ekih organizacij v Sofiji. Zastopnik glavnega poveljstva GIL-a jih je toplo sprejel na meji in jih spremljal dalje po Italiji. Posebnega komisarja civilne uprave za hrvatski obalni pas od Reke do Črne gore je imenoval poglavnik doktor Ante Pavelič. V uradnem poročilu določa pravice in dolžnosti tega komisarja. Komisar civilne uprave je neposredno podrejen poveljniku italijanske II. armije in ima sedež prav tam, kakor poveljnik te armije. Tudi hrvatske'čete, nastanjene na tem ozemlju, so podrejene italijanskemu poveljstvu. Prav tako so italijanski armiji podrejene železnice Reka—Ogulin—Split, telegrafska in telefonska služba. Hkrati je poglavnik pozval prebivalstvo tega ozemlja, naj z enako naklonjenostjo pomaga pri zdrževanju reda tako hrvateki kakor italijanski vojski, zagotavljajoč, da bo tesno sodelovanje pri-vedio k še večjemu prijateljstvu med obema državama. Hrvatsko vojno akademijo so ustanovili v Zagrebu. Vanjo so sprejeli 600 gojencev. Profesor zgodovine je postal prof. dr. Rudolf Horvat. Disciplinsko sodišče za ustaše so ustanovili v Zagrebu. Sodišče bo sodilo disciplinske prekrške članov poglavnikove garde, ustaške milice in funkcionarjev ustaškega pokreta. Predvidene so kazni od izključenja do smrtne kazni. Sodišče imenuje poglav- PRIV. DVORAZR. TRGOVSKA ŠOLA ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRI10 LJUBLJANA. Gregoričeva (Trgovski dom) Vpisovanje od 1.—10. septembra od 8. —12. ure. ZADETEK POUKA 22. SEPTEMBRA nik in obstaja iz predsednika in treh sodnikov. Sodbe tega sodišča so brez priziva, le poglavnik jih lahko omili ali razveljavi. Za vrhovnega poveljnika vojaške milice je Poglavnik določil vojskovodjo vseh hrvatskih oboroženih sil vojnega ministra maršala Kvaternika. Poglavnik je izdal tudi odlok, ki določa ustanovitev »Ustaške nadzorstvene službe«, ki bo imela tri oddelke: vstaško policijo, vstaško informacijsko službo in vstaško obrambo. Vodja vsta-ške nadzorstvene službe je istočasno postal Evgen Kvaternik. V Ljubljani je pričel te dni poslovati konzulat države Hrvatske e konzulom dr. Ivaničem. Njegovi prostori so začasno v Prešernovi ulici 54, pozneje se bo pa preselil v večje pro-Itore. Na Hrvatskem se je pričela cenitev židovskih trgovin vrednih nad 200.000 kun. V cenilni komisiji sta poleg zastopnika države še po en zastopnik delojemalcev in delodajalcev. Ko bo delo končano, bodo prešle vse židovske trgovine v hrvatske roke. V židovskih trgovinah, vrednih manj ko 200 tisoč kun, je pa arizacija že končana. Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Zavod nudi praktično izobrazbo za gospodarsko udejstvovanje. Toplo priporočamo ta največji in najmodernejši zavod te vrste. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte. Enotne napise bodo dobile vse trgovine po-Zagrebu. Izginili morajo vse neokusnosti in vse, kar je bilo na napisih nehrva t'kega Selitev vseučiliške knjižnice iz Poljanske gimnazije v novo palačo ob Vegovi in Gosposki ulici eo končali pretekli teden. Italijanska kraljeva fi-nanca je dala za čim hitrejšo preselitev na razpolago velik kamion, s katerim eo prepeljali knjižne zbirke in ves inventar za pisarne. Selitev knjižnice je trajala poldrugi messe, njeno urejevanje bo pa trajalo še nekaj tednov, šele potem bo mogla knjižnica poslovati. Za 40 odstotkov so podražili cene tobaku in tobačnim izdelkov na Hrvatskem. Podražil se je tudi cigaretni papir in cena kolekcijam cigar v škatlah. Poseben vlak bo vozil iz Gorice o priliki ljubljanskega velesejma od 4. do 13. oktobra. Vsak popotnik tega vlaka bo moral imeti posebno dovoljenje za en dan in vstopnico ljubljanskega velesejma. Prijave za to vožnjo sprejema do 30. avgusta Železniška agencija na Corso V. E. III. št. 18, cena vožnji tja in nazaj je pa 67 lir. Velesejmska karta sama pa že daje ugodnost 55 odstotne vozne cene na vlaku. Takšna karta sama že velja tudi kot dovolilnica in njen lastnik lahko ostane v Ljubljani od 3. do 13. oktobra. Na Hrvatskem niso več veljavni 1000 in 500 dinarski bankovci in je zato tudi njihov uvoz na Hrvatsko prepovedan. Do nadaljnjega veljajo na Hrvatskem še bankovci po 100, 50, 20 in 10 dinarjev. Vendar so od 100 dinarskih bankovcev dovoljeni samo tisti. katerih serije še niso vzeli iz prometa. Cele zaboje strupenih kač pošiljajo iz Bosne ta Hercegovine v Nemčijo, da tam izdelujejo iz njihovega strupa potrebni serum. Posebni lovci na strupene kače, ki jih je v teh krajih zelo veliko, imajo letos izredno obilen zaslužek. Računski dvor so ustanovili v Zagrebu namesto prejšnje glavna kontrole. Računski dvor bo imel svcjsga predsednika, podpredsednika in najmanj šest članov. Direktno letalsko zvezo so vzpostavil, na progi Berlin—Beograd. Zvezo vzdržuje Lufthansa. Iz Beograda >zdr-žujejo letala še dalje letalsko zvezo s Sofijo in Solunom. Za let iz Berlina do Beograda potrebuje letalo c>a-mo pet ur. Izsušili bodo močvirnato naselje Makiš pri Beogradu, ki je bilo dolga leta izhodišče malarije. V ta namen so zdaj iz tega kraja izselili vse prebivalce. Tisti, ki hodijo v službo v Beograd so dobili začasno zavetje pri znancih, drugi so pa dobili stanovanja na deželi. Močvirje Makiš bodo v najkrajšem času izsušili in ga preuredili v polja in vrtove. Nato bodo na tem prostoru postavili hišice. Beograjska občina je izseljencem iz makiškega močvirja dala za prvo silo denarno pomoč. Romunija bo dobavljala Hrvatski v zameno za razne rude svojo nafto. Sporazum o lej zamenjavi sta zastopnici obeh držav pred nedavnim sklenili v Zagrebu. Hrvatska bo Romuniji prodajala predvsem železno rudo. V Budimpešto je odpotoval šef hr-vatskega poslaništva s svojim uradni-štvom. Za šefa poslaništva so izbrali dr. Ivana Gaja, njegov tajnik je Ante Bilič, tiskovni ataše pa Miroslav Mag-dalenovič. Ministrstvo za ljudsko prosveto je razpisalo natečaj za sprejem novih učencev v filmsko šolo v Rimu. Za šolsko leto 1941/42 bodo v tečaj, ki se prične 1. novembra sprejeli 0 učencev v odsek za režijo in organizacijo filmske proizvodnje, 10 oseb za recitacijo, 6 za optiko, 3 za zvočni odsek in 4 za scenografijo. Pogoj za sprejem je dovršena nižja srednja šola. Najnižja starost za moške je 20 let, za ženske pa 18 let. Prošnje morajo po slati prosilci do 15. septembra v Centro sperimentale di cinematogra-fia, Roma, via Tuscolana. GO dubrovniških prostovoljcev je odšlo na sovjetsko bojišče. Z njimi je odšel tudi njihov duhovnik, ki jim je pred odhodom bral sv. mašo, jih spovedan in obhajal. S seboj so vzeli starodavno zastavo iz časov bana Jelačiča. Komisariatski minister za trgovino v Srbiji je dobil od vojaškega poveljstva pooblastilo, da pri odkupu pšenice pobere po 1 odalotek pšenice brezplačno za begunce, naseljene v Srbiji. Osebne vesli Umrli so: V Ljubljani: Franc Jošt; Gerta baronica Lazarinijeva; Edvard Peršič, višji policijski stražnik; Alojzij Drnovšek. V Moravi pri Kočevju: 441etni Ivan Cetinski, veleposestnik in veletrgovec z vinom. V Vevčah: Josip Sušnik, poveljnik orožniške postaje. V Banjaluki: 661etni Štefan Tinta, preglednik finančne kontrole v pok. V Mariboru: dr. Just Bačar, zdravnik; Jožef Papež. V Tržiču: 861etni Franc Meršol, Naše sožalje! Srecanie * NAPISAL R A L P H URBAN * Mladenič je dohitel Olgo, nekaj korakov je hodil poleg nje in z gorečim zanimanjem motril njen profil. Potem je spet hodil počasneje in zaostal nekaj korakov. Olga je prav dobro čutila, da jo gleda. Pospešila je korake, toda neznanec za njo je napravil isto. Olga je skoraj tekla, neznanec ji je pa sledil tik za petami. >Ce bova tako tekla,« je potem dejal mladenič, bova dosegla rekord v teku. Na srečo policija še ni določila, kolikšna sme biti največja hitrost pešcev.« »Prosim, nikar ne tecite zraven mene,« je odločno dejala Olga. >Dovolite, da vam povem, da brez vas ne morem živeti,« je prav tako v eni sapi odgovoril neznanec. »Moje ime je Hans Haselmann.« »Me prav nič ne zanima,« je ledeno odgovorila Olga, »sploh pa nimam navade, da bi na cesti sklepala i>o-znanstva.« »Tako me je učila tudi moja stara teta,« je spet dejal mladenič. »Kaj pa, če bi se seznanila na plesu, ali bi vam to tudi ne bilo prav?« »Strašno me dolgočasite,« je odgovorila Olga, »ali me ne bi mogli pustiti pri miru.« »Prav,« je odločno dejal mladenič. »Nisem hotel drugega ko opozoriti vas, da imate v nogavicah strahovito veliko luknjo.« Olga se je stresla. »Ni res,« je prestrašeno dejala. »Prisegam vam, da je tako,« jo je prepričal mladenič. Olga se je obrnila, toda luknje ni opazila. Naspol prestrašeno, naspol nejeverno je pogledala mladeniča poleg sebe. Ta ji je pa prepričevalno odgovoril, da je luknja v nogavici precej visoko in je ne more videti. »Kaj naj pa zdaj storim?« je dejala Olga. »Ali vas smem povabiti v kavarno,« je dejal mladenič, »tam si boste lahko nogavico zašili.« »Strašen človek ste,« je že nekoliko v smehu dejala Olga in privolila. V kavarni je vzela iz torbice pripravo za šivanje in izginila na hodniku. Kmalu se je pa vrnila in srdito pogledala mladeniča. »Kako ste me le mogli tako nesramno nalagati,« je dejala, »še celo prisegli ste mi. S takšnim lažnivcem nočem imeti opravka,« je potem energično dejala in odšla proti vratom. »Samo trenutek 1 Dovolite, da se pogovoriva,« je prosil mladenič. »Name ste napravili tako nenavaden vtis, da sein vas moral ustaviti, za vsako ceno. Sicer se pa nisem zlagal, v nogavici imate res luknjo.« »Kje vendar?« je razdraženo vprašala Olga. »Saj drugače je pa obleči ne bi mogli,« je nagajivo dejal mladenič. ________ Toda Olgi danes očitno ni bilo do smeha. Bila je presenečena nad mladeničevo nesramnostjo. »Prosim, dovolite vsaj, da vam dam svojo telefonsko številko. Kadar boste boljše volje, me pa pokličite,« je potem dejal. »Seveda,« se mu je zaničljivo nasmehnila Olga. »Takoj jutri zjutraj, ko bom vstala, vas bom klicala.« »Ne, rajši okrog dveh popoldne,« je prav tako zvito dejal mladenič. Trenutek nato ji je položil v torbico listek s telefonsko številko. Olga ga je, ne da bi ga pogledala, vzela in odšla, vesela, da se je iznebila tega čudaka. Drugi dan točno ob dveh je Hansa Haselmanna klical telefon. »Dober dan, gospodična Olga,« je dejal Hans. Takoj nato se je pa na drugem koncu žice slišal ne preveč vljuden odgovor. »Kako vam je le šinilo v glavo kaj takšnega. Zakaj sle svojo telefonsko številko napisali na bankovec za 500 lir? Šele doma sem zapazila, kaj ste napravili.« »Upal sem, da me boste tako zanesljivo poklicali,« je dejal Hans. »Saj vam moram vendar denar vrniti,« je v zadregi dejala Olga. »Prosim, počakajte me danes ob osmih zvečer v isti kavarni, kjer sva bila včeraj.« Zvečer sta sedela Hans in Olga v kavarni. V začetku je bil njun pogovor še plehek, kaj kmalu se je pa razvil v prijeten prijateljski pomenek. Ko sta potem pozno zvečer zapuščala kavarno, sta bila že dobra prijatelja. »Neizmerno sem vesel, da si prišla,« je dejal Hans in Olgo poljubil. »Zato, ker brez mene ne moreš živeti, kajne?« ga je nagajivo vprašala Olga. »Da, zato,« je dejal Hans in ji zašepetal na uho: »brez tehle 500 lir, ki si mi jih zdaj vrnila, namreč niti jesti ne bi mogel do konca meseca.« Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! bilo težavnejše, niti v močan hi poslati s posel imenovani kraj. Orienta- Wm& 1. fot.: la partenza dei nuotatori srnla Lubianlza, domenica 24. Skrivnost narave Usodna moč človeške misli Avtosugestija ali po domače .domišljija' nam Misli lahko sprožijo vplive, ki so velike važnosti za naše zdravje in za naše življenje. Pogosto kakšno zdravilo človeka samo zato tako hitro pozdravi, ker ga pije s prepričanjem, da mu koristi, čeprav ni boljše od navadne vode. Včasih pa tudi draga in zelo učinkovita zdravila ne pripomorejo bolniku do zaželenega izboljšanja, ker je bil bolnik že izgubil vso vero v ozdravljenje. Misel je sugestivna moč, ki je š celicami našega telesa zvezana kakor po radiu. Kakor so ugotovili, je mogoče z avtosugestijo celo olajšati učinek strupov in ga celo popolnoma odstraniti. Tudi čudežna ozdravljenja 1. fot : I prczzi sul mercato di Lubtefta sono stati massinvati, corae potete leg-gere sulla grande tabella al centru del mercato. 2. fot : Grande movimento intomo alle contadine dei dintorni che pnrtano a vcndcre al mercato le pa-tate e gli ortaggi. 3 fot.: Nei principali crocevia di Lubiina sono apparse, al-cune settimane or sono, le bancarelle per la vendita delle frutta. 4. fot.: Segni del tempo: davauti aIl'Univer-sita di Lubiana, iravece di fiori hanuo seminato grano saraceno, gia in piena fioritura- — 1. slika: Cene na ljubljanskem živilskem trgu so maksimirane, kakor lahk0 berete na veliki tabli sredi trga. 2. slika: Okrog okoliških kmetic, ki pripeljejo na trg krompir in zelenjavo je najbolj živahno. 3. slika: Na glavnih ljubljanskih križiščih so se pred nekaj tedni pojavile stojnice za sadje. 4. slika: V znamenju časa: namesto cvetlic so pred liubljansko univerzo vsejali ajdo. ki jc že v bujnem cvetju. v Lurdu pripisujejo znanstveniki avto-sugestiji ah trdni veri v ozdravljenje. Mnogi zanimivi primeri iz življen a nam kažejo, kako usodna je moč misli in kako lahko nam pomaga do ozdravljenja ali smrti. Medicinska veda poroča o neki pacientki, ki je iz strahu pred narkozo umrla, takoj ko so ji pred neko operacijo poveznili na glavo krinko s kloroformom. Njen strah je bil tolikšen in tako zakoreninjen v njej, da je povzročil takšno duševno razpoloženje, da je zadela siroto srčna kap. Znanstvenik Surya poroča o primeru, ko je neki človek samo zaradi avtosugestije izgubil svoje mlado življenje. Ta človek je bil čistilec vagonov na neki sibirski železnici in je na postaji Krasnojarsk pravkar čistil neki hladilni vagon. Ob tem delu je zaspal; ko se je zbudil, je s strahom spoznal, da so med tem časom hladilnik zaprli in da ne more ven. Kakor otrpel je obležal v vozu in si domišljal, da bo moral zmrzniti. Da je trpel silne duševne muke, dokazujejo besede, ki jih je bil zapisal na steno vagona pred svojo smrtjo. »Vse bolj mrzlo postaja, kakor sem se bil bal.« To so bile prve besede. »Ali me ne bo nihče rešil?« In nato spet čez j časa: »Zmrznil bom. Moje noge so mrzle kakor led.« Potem se je naj-boril s smrtjo, kajti : je nedokončane na-. vagona, kamor se je bil enda v smrtnem strahu splazil. Gla-le so se: »Skoraj že spim — morda i to moje poslednje besede.« Ko se je nato vlak po 30 kilometrih na neki železniški postaji, komaj uro vožnje cd Krasnojarska ustavil, so vagon odprli in so čistilca res našli mrtvega v vagonu. Železniški uradniki so bili pa posebno presenečeni, ko so dognali, da je vladala v vagonu skoraj da normalna tempertura 11° C, kajti hladilnik se je bil pokvaril. Mož torej ni bil zmrznil, temveč je umrl samo pod vplivom svoje žive domiš- Tudi profesor J. von Negelein poroča o podobnem, prav zanimivem primeru iz zgodovine. Neki knez je pomilostil v poslednjem trenutku nekega zločinca. Vendar je za šalo naročil, naj ga kaznujejo z navidezno usmrtitvijo. Moral je položiti glavo na klado in udarili so ga z mokro krpo čez tilnik, kakor da bi ga hoteli obglaviti. Ko so mu hoteli povedati, da je p.milcščen, so spoznali, da je umrl zaradi strahu, bolje zaradi občutka, da so ga usmrtili, kajti bil je trdno prepričan, da gre za pravo usmrčenje. Statistika nesreč nam bi lahko postregla še z marsikaterim podobnim primerom. Neki elektrik je popravljal žico, ki naj bi po njej tekel tok visoke napetosti. Po nesreči se je dotaknil žice in omahnil mrtev na tla. Pozneje ~z> ugotovili, da v žici tisti čas sploh ni toka in da je nesrečnež umrl samo zaradi svojega trdnega prepričanja, da ga je .zadelo*. Najbolj zanimivo je, da je telo tega ponesrečenca kazalo prav takšne opekline kakor jih imajo ožganci po električnem toku. William Wilson, nekdanji angleški častnik, je lepega dne izjavil svojim znancem, da se mu je bil. prikazal v sanjah duh pokojnega očeta in mu sporočil iz onostranstva, da mu je živeti samo še 14 mesecev. Povedal je i natanko dan in uro svo.e smrti in je pripomnil, da se je utegnil zmo-kvečjemu za dve minuti. Ko se je usodni dan približal, je dve uri pred svojo smrtjo poklical Wilson k sebi reporterja ,Daily Maila‘ in mu povedal, da bo tisti dan umrl. Poslovil se je tudi od svojih znancev, ki niso mogli verjeti, da bo res umrl. Dve mi-. po 8. uri ga je našel njegov služabnik mrtvega v naslanjaču. Ob prisotnosti nekega psihologa so truplo preiskali in ugotovili, da je umrl za srčno kapjo. Zdravnik je opravičil njegovo izredno smrt takole: starček se je že nekaj mesecev pripravljal du-ftevno na ta trenutek, in svoje misii koncentriral samo na sporočilo, ki ga je bil v sanjah dobil. Sila njegove sugestije je postala tako močna, da je v danem trenutku nastopila smrt. Njegova meč volje je bila tako silna, da ga je usmrtila. V Indiji podobni primeri niso redki posebno ne med yogiji. Nič fudnega, če je neki evropski zdravnik o Indijcih nekje zapisal; »Ce hoče lec umreti, gotovo prej ali slej umre.« Un Cappellano del Corpo di Spedizione Italiano im-partisce il Battesimo ai barabini nati durante la barbarie rossa. — Duhovnik italijanskega ekspedicijskega zbora krsti ruske otroke, rojene pod rdečim režimom. koviden, plah človek izpovedal svojo ljubezen nekoliko domišljavemu dekletu, temveč tudi tedaj, kadar mora zelo kratkoviden igralec igrati antičnega junaka na odru. Kakor vemo, za Cezarjevih časov še niso nosili naočnikov. Zato so izdelali optiki najmodernejše, tako imenovane ,notranje naočnike*. Te naočnike ne nataknemo na nos, temveč jih vtaknemo v oči. So tako brušene, da se čisto prilagode očem, in jih ni moči opaziti. Teh naočnikov kajpak ni moči dolgo nositi, toda nekaterim bodo vseeno La via Šubic viene prolungata d^lla R. Questura alla via šelenburg. Sopra: la nuova strada moderna in lavoro. Sotto: casa demolita nella via šelenburg dove la nuova strada condurra alla Stella. — Od policije do Šelenbur-gove ulice podaljšujejo Šubičevo ulico. Zgoraj: delo na novi moderni ulici. Spodaj: podrta hiša v šelenburgovi ulici, kjer bo nova ccsta speljana do Zvezde. prav dobro došle. Edini njihov nedo-statek je. da so zelo drage, ker jih morajo brusiti za vsakega posameznika posebej. Nosorogov ,rog‘ Nosorogov ,rog* prav za prav ni pravi log, temveč samo kožnat izrastek, prepleten z roževinastim tkivom. V starem času so v Orientu takšen rog zmleli v prah in ga uporabljali za razne opojne in strupene napitke. Trdili so, da prah iz nosorogovega rega povzroči vrenje v strupeni pijači. še 'danes v Orientu meljejo prah nosorogovega roga, toda ne za strupene pijače, pač pa za — lepotilni puder, ki naj ohranja večno mladost. V Evropi uporabljajo ta prah v medicini kot sredstvo za znižanje temperature. Pošiljanje denarja v prejšnjih časih Denar pošiljati ni bilo zmerom tako varno kakor je dandanašnji, in sicer zato ne, ker na pošti še niso pozhali položnic in preprostega uradovanja z njimi. In tako si moral denar primerno zavarovati, če si hotel, da je prišel v roke tistemu, ki si ga namenil. če je šlo samo za manjše vsot«, si moral tolarje zašiti v mečno vrečico m jo predati na pošti. Poseben poštni uradnik se je podal s takšnimi vrečicami od kraja do kraja in jih raznašal naslovljencem. Pogosto se je zgodilo, da šo roparji napadli takšnega urad-in ga oropali. Pošta je tedaj utrpela veliko škodo. Če je šlo za večjo vsoto denarja, je Moral si denar shra-sodček in ga od-poštno kočijo na Tudi te poštne kočije bile pogosto žrtve roparjev, kar še zdaj večkrat vidimo v raznih starinskih filmih. Hiter kakor čmrlj Čmrlj je med najhitrejšimi žuželkami, čeprav se zdi zaradi svojega debelega trupa okoren in neroden. Vendar nobena žuželka ne leta tako hitro in ne giblje tako hitro kril kakor prav ta debelušni, nerodni čmrlj. Med poletom v vsaki sekundi 75krat do 250krat zamahne s krilci. Kopirniki so nevarni za zdravje Nekateri ljudje posebno radi uporabljajo kopirnike za pisanje, češ da se tako hitro ne obrabijo in da se z njimi lepše piše. Kajpak ne vedo, da je to prav nevarno orode, če ne znamo z njim prav ravnati. Kopirni svinčniki ali tintni svinčniki so povzročili že marsikatero nevarno zastrupljenje. Zdravniki bi vedeli povedati, da so mora! zaradi takšnega zastrupljenja odrezati že marsikateremu prst ali celo roko. če imamo ožuljene ali kaj ranjene roke, rajši ne pišimo s kopirnikom, temveč z navadnim svinčnikom. Pogosto so dobili ljudje tudi že zastrupljenje v očeh od prahu, ki je nastal, ko so svinčnik šilili in ga potem po stari navadi neskrbno odpihnili z mize. če pride nekaj takšnega prahu v oči, povzroči vnetja in razna obolenja. Kadar kopirnika ne rabimo, ga zaprimo s kapico Dolge, koničaste konice so nevarne, zato odlagajmo svinčnik. kadar komu podamo roko. Čebele kot stražarji Neki duhovnik iz mesta Jowe je dal postaviti 153 panjev tik svoje kokošje farmice. Dotlej so namreč tatovi kljub straženju prihajali v kokošnjake i11 odnašali piščance in kokoši. Zdaj se pa duhovnik zadovoljno smeji, kadar sliši, kako so male, vrle stražarice prepodile tatu, ki z glasnimi kriki beži pred zasledovalkami z ostrimi želi... Planinka ljubi senco Kjer sonce posebno močno žge, taffl je vse rastlinstvo pritlikavo. To sp o* znamo, če gledamo visoke gorske vršace ali pa puščavo. Majhna, pritlikava planinka zraste pol metra visoko, č® jo sonce obseva skozi rdeče steklo. In tako so naredili poskuse z rdečini steklom tudi pri drugih planinskih cvetlicah in povsod ugotovili isto. Zdaj je tudi razumljivo, zakaj najdemo najlepše alpske cvetke v polsenci, ne P® na žarkem soncu. m ŠIROM PO SVETU 25,5 milijona prebivalcev ima P? zadnjem štetju ' Španija. Izmed mest imata samo Madrid in Barcelona vec ko 1 milijon prebivalcev. Koračnico Vzhodne Azije bodo spesnili in uglasbili za začetek zborovanja vseh azijskih narodov, ki bo 3. novembra. Besedilo koračnice bo napisano v japonščini, kitajščini, siamščini in ma-lajščini. Našli so dve novi koncertni kompoziciji J. S. Bacha v arhivu državne knjižnice v Dresdenu. Ta najdba 3e zelo velike važnosti, ker je pisana predvsem za fagot in je tovrstnih skladb zelo malo. Francoski čevljar Margravou je °e' davno dobil literarno nagrado, ki jo le razpisal list »Le Nouveau Temps*; Spisal je roman »črni gad«, ki se g° v njegovem rojstnem kraju v Mora-vaunu. Racionirati bodo električni tok v Parizu, in sicer samo tok za razsvetljavi Gospodinjstva, ki uporabljajo elektriko za kuho, bodo pa dobila posebne dodatke. Močan potres je bil nedavno v P6* ruju. V okraju Cuzco, ki obsega ve južnovzhedni del Peruja, je prebivalstvo zapustilo hiše in prebiva zdaj n® prostem. V Pomacanchisu so pa P0" tresni sunki porušili veliko hiš. C"" veških žrtev je bilo veliko, prav ta* je pa tudi gmotna škoda precejšna. Vas Bardowick v bližini Luneburtf ne pozna suše. Ko so regulirali re_ Ilmenau, so nastale motnje glede namakanja polj. Vaščani so si pa redili priprave, ki jim nadomeščaj dež. Z umetnim dežjem namakajo lja in vrtove, ki so njihovi edini ® ljenjski viri. ci. Umetna tvoriva pri predstavi * gana barona« v Linzu so pokazala lik učinek. Obleke so izdelali iz ufl® nega baržuna, lišp iz lesa. razne kove pa iz barvastega celofana. Najmodernejši naočniki Nekaj časa naočniki, ti pomočniki bolnih oči, niso bili več moderni. Zadnji čas so sl pa priborili v modi celo zelo očitno mesto kot ščitni temni naočniki pred soncem. Le poglejmo dame, kakšne naočnike vse nosijo: sinje, rožnate, rjave, zelene, vseh oblik in vseh vrst. Vendar temni naočniki vsekako niso najmodernejši naočniki. Medicina si je prizadevala, da bi iznašla tudi .nevidne naočnike*. Vprašali se boste, zakaj naj bi imeli nevidne naočnike, saj ni potrebno, da bi se človek svoje daljnovidnosti ali kratkovidnosti sramoval. Vendar bi bilo včasih potrebno, da bi pri človeku naočnikov ne opažih. Ne samo tedaj, kadar bi rad krat- Gare di nuoto -.... Lubianica; 2. fot : la gara e seguita da numerose imbarcazioni; 3. fot : i£ plavalnim tekmam SK Ilirije na Ljubljanici v nedeljo 24. t. m.: 1. slika 2. slika: Veliko število čolnov in kajakov je spremljalo tekmovalce Žižek arriva il primo alla meta. : Ob startu plavalcev na L ubija1**0*’ ; 3. slika: Žižek prvi na cilju. pomaga do zdravja, bolezni in smrti n ogodivščina v J-J parku NAPISAL« ELIZABETA SCHHITHOVA Kolikorkrat se sestanem s svojimi prijateljicami, tolikokrat mi pripovedujejo svoje dogodivščine. Do včeraj je to zmerom jezilo, zakaj sama o nikdar nisem doživela kakšne ve-ike, romantične dogodivščine. Zdaj se P® ne jezim več. Doživela sem nam-»8« romantično dogodivščino z mladim “jozem, ki ga ne bi zamenjala za vse wozevalce svojih prijateljic skupaj. . Hotela sem se naužiti svežega zraka “ sem odšla v park. Opojno je dehtel /*k po rožah in se mešal s toplimi son®n>m' žarki. Sedla sem r®, klop v senčnem zatišju in vzela v n Ji' ki sem je pravkar pri- dnh 'Z knjižnice. Morda sem brala x., . četrt ur6j ^0 geiJ1 nenadno za- ni-Ki'i^ake >n sem videla, da se mi Približuje neki mlad mož. Bil je lep, r?. 81 ‘epšega ne morete misliti. Modre so radovedno zrle v svet, plavi so mu pa nagajivo viseli na vi-ko čelo. Nehote sem se nasmehnila, trn » mo^ ^ Je ustavil pred menoj, i 0k me ie gledal, potem je pa oei na prazni konec klopi poleg li» ' ®el*l* gem se, ko da čitam dajal’ v?n(l®r 8em kdaj pa kdaj pogle-■«a k njemu. Pri takšnem opazova-ju sem zapazila, da me tudi on opale m se nasmiha. Dobro mi je delo, nisem več tako sama. rpfCI rieVaj me je kar si le mote misliti nežno nagovoril: »Ali ho-_ ® sladkorček,« je dejal in mi podil zavojček sladkorja. .A2mahui°če in vendar zadovoljna »• j P°gleej P.razen, žive duše ni bilo blizu. Se aj sem pozabila na vse, objela Usta , adega moža in ga poljubila na *naf *n on mi je poljub vrnil in pri-nailn nisva govorila. Na-•nom Seni vsta*a *n dejala: »Zdaj pa atn domov.« in mo^ 8e ’e Pr'v ta,i° dvignil |(i aeJal: »Ali grem lahko z vami? Pa stanujete?« doVo?M°i za parkom,« sem dejala in UIa, da me je prijel za roko. po D , Sva< držeč se za roki, koračila Pouii > ’ ne meneč se za radovedne oglede ljudi « ed hiš< stavila. Žas^** smem z vami?« je dejal. Nekaj «em ®em pomislila, potem se pa ni-da [j. ^.gla odreči preveliki izkušnjavi, Uila(i*j b,la še nekaj časa skupaj s tem možem. la sk^Pa.i bova pila čaj,« sem dejala uPaj z njim prestopila prag hiše. enkJtnai Povem? Pila sva čaj. Še pok,1 Sem ga poljubila in on mi je oier,A,. Vrn>l. Zvečer sem ga peljala k V1 materi. feč J„rn'adi mož iz parka je štel nam-maj šest pomladi... ***♦♦♦♦*»..tt ...................... ten Tudi Prednost desnice Ali fe levičnost dedna? Veliki umefniki so prav tako uporabljali levico kakor desnico 8e . hišo, v kateri stanujem, sem »Daj no tetki drugo, lepo ročico,« morajo matere tako pogosto opozarjati svoje otroke. Pa ne samo rokujejo, tudi jedo in pišejo ter rišejo tako strašansko radi z levico. In dolgo časa traja, preden se otrok zave, da je desna roka ,prava*, da je treba z njo pozdravljati. Zakaj bi bila desna roka »lepa«, leva pa po tem takšnem manj lepa. tega kajpak otrok ne more razumeti. Saj sta na pogled obe enaki.. A zakaj prav za prav odrasli zmerom dajemo prednost desni roki? Z desno se rokujemo, z njo prisegamo, prostor na desni velja za časten prostor, pri poroki ženinu in nevesti desnici polože drugo v drugo? Lahko se pač dogovorimo: dve roki imamo in treba je torej določiti, s katero se bomo rokovali. Idealni telesni izurjenosti pa gotovo ne ustreza, da pri sleherni priložnosti prepuščamo vodstvo desnici, že Platon, grški filozof (427—347, pr. Kr.) je svetoval, da je treba z vajo obe polovici telesa enako uriti. Marsikateri primitivni narod polaga veliko vrednost na to, da znajo mladi možje sukati orožje prav tako z levico kakor z desnico. Od spretnega boksarja pričakujemo, da nima samo krepke desnice, temveč da tudi z levico pošteno mahne. Slavni slikarji, kakor Michelangelo, Leonardo da Vinci ali Hans Holbein so prav tako spretno vihteli svinčnik in čopič z levico kakor z desnico. Okrog leta 1900. se je iz Amerike razširila akcija, da bi otro- ke začeli vzgajati k »obojeročnosti«. Vendar pa ta poskus ni prodrl. Sicer se lahko vsak človek navadi, da z levico je, s kladivom maha itd., vendar pa k temu spada vztrajna vaja v vsakdanjem življenju, ki se ji človek le stežka podvrže. Desničnost namreč ni samo navada in prednost desnice ni nastala samo po dogovoru. Človek, mojstrovina stvarstva, ni tako someren, kakor bi kdo utegnil sklepati po dveh uhljih, dveh rokah, dveh nogah itd. Ne glede nato, da je v normalnem primeru srce na levi strani, jetra so pa na desni, smo skoraj vsi ljudje precej »enostranski«. V dveh polovicah možganov imamo na primer dva govorilna centra, vendar pa samo eden od njiju deluje. Če še ta ohromi, človek postane nem. Zgodi se pa, da nemi človek začne spet govoriti, in sicer tako, da se drugi govorilni center vključi, se nekako »prebudi«. Tudi od obeh naših oči ima zmerom eno vodstvo; samo poskusite si zatisniti zdaj eno zdaj drugo izmed obeh očes in videli boste, da na eno bolje vidite, kakor na drugo. To pa zato, ker je eno oko zmerom naravnano proti točki gledanja, drugo oko je pa postrani usmerjeno proti tei točki. še pred 15 leti so menili, da je levičnost dedna. Modemi raziskovalci dednosti pa dvomijo o tem. Po mnenju enega izmed njih, prof. Ludwiga Halleja, je zadeva takšnale: vsaka žival in vsak človek ima ▼ svojem jedru nagnjenost k desničnosti in le- vičnosti. Vendar pa prevlada nagnjenost k desničnosti. Ni pa izključeno, da ne bi okoliščine nagnjenost k desničnosti zatrle in dale prednost levičnosti. Pri nekaterih živalih, kakor na primer pri polžih, se utegne zgoditi, da se zaradi dednosti rodi cela vrsta polžev levičnikov. Če takšna dva dedna levičnika med seboj križajo, bo celotno potomstvo levično. Če pa levičnika križajo z navadnim polžem, pa se rode desničniki in levičniki, po Mend-lovi teoriji. Nagnjenost k desničnosti pa vsekako prevladuje. Če so tudi med ljudmi dedni levičniki, doslej še niso dokazali. Včasih pa človeku ni ravno koristno, če ima desno polovico svojega telesa ravno tako uporabno kakor levo. Zgodi se na primer, da hočeta priti oba govorilna centra, desni in levi, do veljave in človek začne — ječati. Ali hočeta biti pa obe očesi vodilni in človek začne — škiliti. Tudi dejstvo, da nekateri otroci takoj po vstopu v šolo začno ječati, bi utegnili s tem pojasniti. Popolnoma ali delno levični otrok se mora začeti učiti pisati z desnico. S tem razdraži doslej mirujočo polovico možgan, desna in leva polovica možgan se tako rekoč spreta, in otrok začne ječati. Tudi pri ljudeh, ki so jim desnico odstranili in ki se morajo naučiti pisati z levico, se včasih pojavijo govorilne ali očesne motnje. To se pa sčasom porazgubi, če se telo polagoma z vaj« navadi na levičnost. ° morje je najboljše? So st-rokovnjaki za morsko vodo *a i^vetu in ne samo strok vnjaki dosti ni ln druBo božjo kapljico. In ®i imajo. Pred nedavnim so sili vod 24 rLaloS°, da bodo preizku-tovijj „?,,Vseb svetovnih morij, in ugo. Prj Njihov okus. hajboi)601. 80 spoznali* da ima zdaleč haislabšn USn° vodo Indijski ocean, Kot dru pa Severno ledeno morje. se i« najbolj okusna morska vo-^antski zfazala voda v črnem morju, fciaj »zar,.*? Tihi ocean imata le ko-Pa tudi Jr1110« dobro vodo, prav tako redozemsko morje. Kaj vse govore moški ženski, ki jo hočejo osvojiti Kaj vse govori moški ženski, ki ji hoče pokazati svoje zmožnosti in si ji prikupiti, to naj tukaj vemo zapišemo, brez pretiravanja in brez posmeha. »Vidite gospodična, človek sem, ki stoji krepko sredi toka življenja. Poznam ženske, zato sem pa tudi nekaj dosegel...« »če vas pogledam, se mi prično porajati otožni spomini, kajti prav takšne oči imate kakor ženska, ki sem jo ljubil prvič v svojem življenju. Prav takšen ljubezniv pogled in prav isto. materinsko črto okrog ust.. « »Edino moja. mati je bila z menoj tako dobra kakor vf. .« »Pogosto kar hrepenim po enem samem, samcatem človeku, ki bi z njim lahko resno govoril. Ali se tudi vam zdi, da sicer moški nimajo instinkta za takšne stvari?« »Mi umetniki potrebujemo sprošče-nja; zadnjič na primer sem spesnil drobno pesmico takole, med dvema cigaretama. Moram vam jo o prvi priložnosti prebrati, zdi se mi, kakor da bi vas opeval, čeprav vas tedaj še poznal nisem« »Zdi se mi, da se poznava že od vekomaj...« »Ljuba gospodična, morate si ogledati mojo zbirko orožja. 'Imam celo orožje iz vzhodne Azije. Ne morete si misliti, kakšen duh starinske kulture veje iz te zbirke, človeku se zdi, kakor da samo životari v tem ozračju slabotnosti in sebičnosti...« »Vidite, jaz nimam sreče z ženskami...« »Vi ste čisto drugačni, kakor ženske, ki sem jih doslej srečal. Tako skrivnostni ste in tako daljni...« »Nikoli se ne boste osvobodili svojih predsodkov. Niti iskrice samostojnosti i- duševne svobode ni v vas! Stavim, da zaklepate sobo in pogledate pod posteljo, kadar se slačite! škoda...« »...in ko sem tako sedel prav v prijetnem razgovoru z igralko X. s pariške opere, je nenadno stopila v sobo Žarah Leandrova, ki jo poznam še iz Stockholma, in dejala: »Ali imaš kaj časa zame danes zvečer?« »Vi ste še mladi, zato ne poznate samote tako kakor jaz, toda jaz vem, zakaj sem se odtegnil svetu, ljubezni in ženskam. Tisočkrat rajši sem sam kakor v nesrečnem, bedastem zakonu « »Zakon brez ljubezni je manj moralen kakor ljubezen brez zakona...« »Prav imate, danes na splošno moški niso vredni, da bi se zanimali zanje. Samo film, šport in bedasti pogovori o ljubezni, človeku so knjige in delo ljubše kakor takšen čar. Menda me razumete?« »Veste, večna jeza v trgovini in ta naglica... človek si pač zaželi miru...« »In predvsem vam bi rekel nekaj: nikar ne verjemite moškim, če človek pomisli, kako in s kakšnimi besedami si moški osvoji inteligentno žensko, bi jih najrajši vse pobil...« »Vsak dan, ko ne vidim vas, je zame izgubljen...« »No, nikar ne bodite sentimentalni, če sem se malo pošalil. Tako boste težko živeli na svetu...« »Ali veste, kaj je moje načelo? Zenska naj dajr moškemu toliko, kolikor dobi od njega.« Ali ste tudi ve, ljube bralke, že slišale te gramofonske plošče? Le pazite, vsak dan vam lahko nekdo kakšno novo zaigra na uho, same stare, obrabi.ene melodije... In potem moški še trdijo, da imajo fantazijo! Telovadba koristi tudi rastlinam? Na biološkem institutu r ameriški državi Illinois so znanstveniki delali z rastlinami posebne poskuse. Neki znanstvenik je ugotovil, da rastlinam, prav tnko kakor ljudem in živalim, koristi, 6e se gibljejo oziroma če telovadijo. Znanstvenik je različne vrste rastlin spretno obtežil. Obesil je sprva lažje, pozneje pa težje uteži na posamezne veje rastline .in opazoval njihov razvoj. Ugotovil je, da se je rastlina zaradi menjajoče se obtežbe močneje razvila, dobila Je močnejše liste in deblo, obtežba je pa vplivala oelo na nien cvet in na seme. La Domenica del Corriere Koliko vrst živali živi v Evropi? Dr. W. Amdt z berlinskega zoološkega muzeja je ugotovil, da živi v Srednji Evropi približno 40.000 vrst živali. Ta na videz visoka številka bo marsikoga presenetila, toda razumljivejša bo postala, če povemo, da pripada 28.000 živali žuželkam in ,samo‘ ostalih 12 000 drugim živalim. Otok psov Otok Juan de Nova leži v južnoafriškem prelivu Mo?ambique, nekako 400 milj od afriške obale. Ta otok sc prvi odkrili Portugalci in so ga imenovali tudi otok ptic, zato, ker na njem žive najrazličnejše vrste ptic. Zdaj bi se ta otok lahko imenoval otok psov. Portugalci so namreč že pred več sto leti nanj pripeljali več vrst psov, ki so se v razmeroma kratkem času tako razmnožili, da je na otoku več psov ko ljudi. Posebno volčjaki so se baje tu zelo razmnožili in postali v krvoločnosti že precej podobni svojim prednikom volkom, tako da se jih ljudje boje. La Domenica del Corriere Slavne Japonke Modema Japonka se je znala vživeti v zahteve in v napredek današnjega časa, ne da bi zanemarila zaradi tega stare tradicije in navade, ki so vsakemu Japoncu svete. S svojo izredno, svežo inteligenco in nadarjenostjo se je povzpela sodobna Japonka na vsa področja modernega življenja, kjer žanje velike uspehe. Tri ženska imena so dandanašnji znana tako rekoč vsakemu Japoncu. Te tri ženske niso samo med najslavnejšimi, temveč tudi med najbogatejšimi Japonkami. Posebno značilno Je pa to, da svojega ogromnega premoženja niso podedovale, temveč so si ga prislužile z delom svojih rok in svojih možgan. Med prvimi teh treh slavnih Japonk je pisateljica Nobuko Yoshiya; njene romane so zadnja leta skoraj vse fil-mali. Njene knjige bero po vsej Japonski s kar največjim zanimanjem, toda ne samo v mestih, temveč tudi po vaseh. V še tako skromne koče sl je utrla Nobuko pot s svojo sugestivno besedo. Lahko mirno rečemo, da zna- šajo njeni dohodki okrog 800.000 yenov; na leto. < Druga, ne dosti manj slavna Japon-; ka, je zdravnica Yayol Yoshioha. Slo-; ves o njej je prodrl do najzakotnejših in najbolj oddaljenih japonskih vasi.; Ordinira od ranega jutra do poznega: večera in se vsa žrtvuje za svoje bolnike. Njene diagnoze nosijo sloves in; pečat nezmotljivosti. V njem ordina-; c tj skl sobi se zbirajo bolniki iz vseh; krajev Japonske kakor pri čudodelnicL; Zdi se, da zasluži Yayoi na leto okrog; milijon yenov. Njen sloves je toliko; večji, ker je izredno dobrodelna. Na; lastne stroške je ustanovila veliko za-; sebno klinika kjer se siromašni brez-; plačno zdravijo. Tretja slavna Japonka je recitator-; ka Tosiuken Ungetsu, ki je znana po; vsej svoji domovini. Tosiuken potuje; sama iz kraja v kraj in prepeva stare; japonske junaške pesmi. Povsod jo; ljudje navdušeni poslušajo; tako Je; postala prava narodna junakinja. ; Zanimivosti z vseh vetrov j V neki stari italijanski kuharski; knjigi iz leta 1507., je napisal zdrav-; nik Ludovico de Aula tudi članek o ponašanju pri jedi. V tem članku be-; remo med drugim tudi tole: ; »Ne srebajte juhe in ne pihajte jo; če Je vroča, da lete kapljice na vse; strani! Ne pijte, dokler imate usta; polna jedi! Ko si pil, si ne briši ust; z roko! Ne praskaj se pri jedi po la-; seh in ne dregaj v nos!« Tudi navada,; da ljudje med jedjo govore, je bila; že v tistih časih grda. ; • ■; V neki pariški kroniki iz leta 1797-; pa piše: ; »24. avgusta je neki fizik razglasil, da se bo z mestnega parka dvignil V zrak 400 sežnjev visoko s posebnim balonom, potem se bo pa iz te višine spustil na tla s padalom. Na označeno mesto je prihitela velika množica ljudi. Zbrali so tudi precej denarja za pogumnega moža. Vendar se je fiziku dvig z balonom popolnoma ponesrečil, ljudje so razočarani odšli, zbrani denar so pa darovali siromakom. • V prejšnjih stoletjih so ladje na jadra potrebovale dolgo, preden so prišle iz luke na odprto morje. Navadno se je pri vsakem odhodu takšne ladje, zbralo na obali veliko ljudi, ki so se poslavljali od svojih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so odšli na pot. Pri takšnih priložnostih so opravljali neki moški svojevrsten posel. Sorodniki in znanci odhajajočih so jim nekaj malega plačali, da so namesto njih pol ure ah pa kar celo uro mahali odhajajočim z robcem v pozdrav. Tako se njim ni bilo treba mučiti. * V pariški kroniki 12. aprila 1797, piše: »Damice so priredile te dni v bou-logneskem gozdu tekmo v teku. Med to modno prireditvijo si je ena izmed modnih dam zlomila roko, druga pa nogo.« Neka nemška kronika iz leta 1850. pa poroča: »Te dni sta prispela v mesto Char-lotenburg blizu Berlina dva športnika v oblekah lz bele flanele. Moža Je prijel mestni stražnik in Ju odpeljal na bližnjo stražnico, kjer so ju zaslišali zaradi nedostojne obleke. La Domenica del Corriere na&n dni Za vsak prispevek i tej rubriki plačamo 8 lir Ne smešimo se! Pri nas se je udoviačila navada, da, ie kar po nepotrebnem rabimo tujke. V kaki strogo znanstveni razpravi bi bilo to že nekoliko opravičljivo, ker so postali nekateri izrazi v znanstvenih strokah že nekako mednarodni. Naravnost te pa bije po ušesih, ie slišiš ljudi, ki so daleč od znanstvenih vprašanj, uporabljati tujke v spačeni obliki in z napačnimi naglasi. Zlasti neprijetno te dime to pri dami v modemi obleki, ko pri tem razgali svojo pomanjkljivo izobrazbo. Vsaj meni postane taka, morda drugače prijetna dama, zoprna. Zdi se mi prav tako, kakor če bi za lepo pobarvanimi ustnicami naenkrat zagledal pokvarjeno umetno zobovje. Navedel bom samo nekaj zgledov: Lepa dama pravi o sebi, da ae je >mistificiralat, >momentano< ni vedela kaj reči, vsiljivca je »blamirala«, slišal sem pa še celo, da ga je »bla-ziralat. Drugi je bil >prefiden€, >ko-moden« itd., itd. Tudi »raskiralat je takšna dama že marsikaj. Zato pravim: Ne smešimo se in ne kažimo javno svojo luknjičavo izobrazbo z napačno rabljenimi tujkami. Še celo pravilno rabljene kažejo bolj površnost in celo bahavost, kakor pa smisel za lepoto in izrazno možnost jezika. Zato ae rajši poslužujmo naših lepih izrazov, kakor pa pokveče-nih in napačno rabljenih tujk. F. L. V kopališču Pred nekaj dnevi sem se kopala ▼ nekem ljubljanskem kopališču. Ob bazenu je stal starejši gospod in opazoval vrvenje mladine. Tedaj se j« pripodilo za njegovim hrbtom z divjim vriščem pet fantalinov in eden izmed njih je iz same objestnosti sunil starega gospoda tako, da je padel v vodo. Mislim, da smo bili gledalci lahko upravičeno ogorčeni nad surovim početjem mladih fantov. Z. M. Kraja po vrtovih in njivah Majhen vrtiček imam, ki mi je v veliko veselje na stara leta. Skrbno gojim tudi drevesa in sem zaposlen na vrtu vse lepe dni. Kakor vsak, ki posveča skrb rastlinam, sem vesel vsake nove rastlinice in vsak dozorevajoči sad, ki zraste na negovanem drevesu, me razveseli. Vsak dan ga ogledujem in ga varujem pred vsemi škodljivci z vsemi predpisanimi sredstvi in pred vsemi nevarnostmi, kt mu prete. Vsak dan znova me razj veseli dozorevajoče sadje, dokler me lepega dne ni presenetilo drevo brez vsakega sadeža. Polomljene veje, pohojene gredice in pomedrane cvetlice kažejo pot, po kateri je ponoči prišel tat preko zidane ograje in potrgal, kar mu je prišlo pod roko. Ne oziraje se, ali je sadje zrelo ali ne, je nepridiprav potrgal vse. Večkrat najdeš ob plotu obrezke še nezrelega sadja. Pometal je sadeže prof, ker niso bili zreli in užitni. Včasih pa le izveš za grešnika, ki je na drevesih naredil škodo. Obrneš se na očeta in hočeš posredovati, (ta se takšne reči ne bi več dogajale. Toda, tu po navadi slabo naletiš. Če imaš srečo, te takšen oče samo osorno zavrne, češ da so njegovi otroci pošteni, dobro vzgojeni in da tega niso storili. Če imaš pa smolo, naletiš na, takega očeta, ki te ozmerja s takšnimi priimki, ki kličejo naravnost po sodniku. Ker je krivda otrok, ki so tako vzorni, s pričami dokazana, se obrneš na šolo. V nekaj dnevih te obišče, kot vihra razdražena mati, ki ti očita, da si njene otroke v šoli denun-ciral (takšnih izrazov se posluži, le če sta sama brez prič) in ti posmehljivo obljubi kilo ali pa še več le}>-šega in boljšega sadja, kakor je bil tvoj. Končno si vesel, da se znebiš ljudi, ki jih tvoja škoda še prav posebno veseli. Kakor meni, tako se godi še mnogim drugim posestnikom vrtov _ v Ljubljani in njeni okolici. Še hujSe je pa na skrbno obdelanih njivicah, ki niso zavarovane z zidom ali žico. Kje naj iščemo zaščito pred temi •brezvestnimi ljudmi, ki so največji |škodljivci vrtov in vsakega koščka •obdelane zemlje. S. N. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo ▼ »Družinskem tedniku«! m posta-svobodo, mora- li svoje na roko zrežemo pol kg čebule, krompir, jedilne bučke, malancane, neolupljen paradižnik, papriko, zelen petršilj, strok česna in vse skupaj do mehkega prepražimo na masti-Ko je mehko, pridenemo opranega riža. za vsako osebo dobro pest, zmešamo, da je riž povsod enakomerno razdeljen, zalijemo z juho ali vodo, osolimo, pokrijemo lonec in ga denemo v pečico, kjer se riž in zelenjava dušita in nič ne mešamo. Ko je riž ku- h. Nji- domača v svoje lišče, koliko mora biti najmanj 3U cm nad plamenom, da je ognjeni zublji ne osmode. Palico, na kateri je nataknjena večerja ali kosilo, moramo neprenehoma počasi vrteti, da se od vseh strani dobro opeče. Pečenko zrežemo na kose, potresemo z narezano čebulo in še nekaj časa pečemo nad plamenom. V naravi kuhamo samo preproste Delo na vrtu v mesecu septembru September je glavni mesec jesenske bere. Ne samo v sadovnjaku, tudi večina cvetličnega in zelenjavnega se- meni porežemo in jih zložimo na de- pade ves plevel in prah. Cista semena spravimo na suh prostor, da jih spomladi spet sejemo. Najboljše je, če jih najprej stresemo v papirnate vrečke, nanje napišemo ime in vse skupaj' spravimo v leseno ali pločevinasto škatlo. Tako bomo tudi preprečili, da Prostost je vsakemu živemu bitju nenadomestljiva dobrota, ki se je ne da zamenjati z nobeno drugo stvarjo. Prostost daje življenju slehernega človeka čar, kdor jo samo enkrat občuti, si je ne da tako zlahka spet odvzeti. Pameten človek priznava, da potrebuje prostosti žival, da potre-;; buje prostosti odrasel človek, naj-;; bolj pa jo potrebuje mladina. j j Naše matere, ki jih vsi ljubimo in priznavamo njihove žrtve, ki so jih za nas cesto darovale, pa le redko pomislijo, da potrebujejo njihovi otroci prostosti. Nikakor jim to ne gre v račun. Morda je temu kriv prehitro se menjajoči čas? V njihovih mladih letih na primer dekleta niso mena zori v septembru. Stebelca s se-!,gmela sama na izlete in na zabave. Brez jgardedam* takrat ni šlo. Naj- sko, da jih na soncu posušimo. Pozi-., jyrže j{m to že danes ne more iz spojni pa seme na situ presejemo, da od-••mina. V svoji veliki materinski Iju- —i- — 1 ^ 11 bežni in skrbi za svoje ljube otroke, ;; gredo tako nehote predaleč, nehote ;; zbujajo v svojih otrocih željo, da bi šli od doma, da bi enkrat samkrat pokukali kot nebogljeni ptički v zlato svobodo, da bi videli, kaj prav za prav tiči za tisto skrivnostno zaveso, se semena ne bodo stresala in vrečke,, fa je ^ smejo odkriti, ker pred njo trgale. Prevelike vročine se v septembru ni ]; dan in noč straži skrbno materino oko. treba več bati. Dnevi postanejo krajši,, > £ai s1)l0 ljudje takšni, da 7ias zme■ noči daljše in v zraku se ^nabira vse . r(/7n najj)0ij mika tisto, česar nima- več vlage. Zato nam ni potreba toliko zalivati, kakor v vročih poletnih dne-m v ih. Koncem meseca se pa že rada po-! j javija slana, ki škoduje rastlinam. Za-! j to pripravimo iz slame spletene pre-j; proge, da pokrijemo preko noči naj-5 nežnejše rastline. Po takšni slani pride lep sončen dan, in rastline rasto naprej. Sadje in grozdje dozorevajo v takšnih dnevih, debla dreves postanejo močnejša in odpornejša, zelenjava pa popolnoma dozori. V sadovnjaku obiramo sadje. Ven-; dar pa moramo biti pri obiranju pre-;; vidni, da ne naredimo nobene škode.; 'Paziti moramo, da ne polomimo vej in; ne poškodujemo debla. ; V septembru prenehamo * zaliva-; njem in gnojenjem sadja, da debla in; sadeži popolnoma dozorijo. ; Mlada drevesca, ki jih nasadimo v; sadovnjak, pripravimo za zimo, in sicer; tako, da jih najprej zavijemo v slamo-; Najboljše je, če drevesa, ki jih naročimo, sami izbiramo. Višnje pridno strižemo. Najprej porežemo podivjane poganjke, potem suhe in pregoste veje. V vinogradu vinska trta zori. V tem času se nabere po vinogradih veliko muh, mušic in drugih žuželk, ki oble-zavajo grozdje in ga okužijo. Najboljše sredstvo so vrečice, narejene iz gaze. Po sadovnjaku pridno pobiramo odpadlo sadje in sproti uničujemo vse nagnito in gnilo sadje. Pod nobenim pogojem pa odpadlega in nagnitega sadja ne smemo metati na kompost. V zelenjavnem vrtu nas čaka tudi še precej dela. Najprej posejemo radič in motovilec, da bomo imeli tudi čez zimo in v zgodnji spomladi solato, špinačo sejemo najpozneje do 15. septembra. Za špinačo izberemo takšno gredico, ki je nekoliko zaščitena od dreves. Endivijo zavezujemo, da preje zarumeni. Vendar je pa ne smemo zvezati vse naenkrat, ampak samo toliko, kolikor jo v enem tednu porabimo. Pobiramo tudi drugo zelenjavo, le zimsko pustimo, ker v septembru šele prav dozoreva. V septembru izkopavamo krompir. Ves ranjen in načet krompir izberemo In ga najprej pričnemo rabiti. V kleti ai pripravimo vse za prezimovanje ze-; lenjave. Klet mora biti čista in zrač-J na. Pripravimo «d pregrade, kamor! spravimo krompir, ki ga pa moramo! spraviti suhega. Posušimo ga na san-! cu, da ne prične gniti. Odberemo tudi! semenski krompir. Septembra presajamo različno zele-! njavo. Tako presadimo rabarbaro, ki! Jo razredčeno posadimo tako, da bo sadike razdal jene po 1 meter. Prav: tako redčimo tudi drobnjak. Nekaj: močnih grmičkov vsadimo v glinen lonec ali lesen zabojček in ga spravimo v klet, da ga lahko čez zimo uporabljamo. V nekaj lončkov ali večji zaboj si prav tako vsadimo debele petr-šiljeve korenine in zeleno. Prazne grede, kamor ne mislimo ničesar več posaditi, pograbimo, prekopljemo, pognojimo in pustimo zemljo do prihodnje pomladi počivati. Veliko cvetlic, ki so cvetele spomladi in poleti pričnemo presajati. Najprej zemljo dobro zrahljamo in pognojimo s kompostom. Tako presadimo poton-ke, bele lilije, perunike in razna grmičevja. Koncem meseca pa pripravimo gredice za cvetlice, ki imajo čebulo in cveto spomladi. Tako posadimo tulipane, hijacinte, narcise. Vsako čebulico posadimo trikrat tako globoko, kolikor je čebulica sama velika. Po prvi jesenski slani moramo izkopati gladijole, dalije in vse gomoljike, jih zložimo na tla in jih čez noč pokrijemo s stebli in listi. Meseca Julija sejane mačehe so že tako velike, da jih lahko presadimo, na odprte gredice. Ce pa nimamo nikjer primernega prostora, jih lahko sadimo tudi šele spomladi. Vrtnice se ta mesec zahvalijo za ekrbno nego v vsej svoji lepoti. To- lepega niti slabega. Le tako si boste ohranili njuno zaupanje, v vas bosta gledala tovarišico tn ne stroge, vse olepšujoče matere. Takšna dva ptička potem ne bosta silila iz gnezda, Zakaj neki. Vi ste jima vse razložili. Zakaj njune mlade glave takoj ugo-tove, ali ste govorili resnico ali ste olepševali. Če ste govorili resnico, tedaj zanju ni več problemov. Gnezdo, ki ste jima ga pripravili, jima bo zadoščalo. Takšna materina vzgoja v letih, ko otroci še niso samostojni, ko čutijo v sebi še samo željo po njej, je velike važnosti. Še pozneje, ko nejo samostojni, ko občutijo ko jim nitke prostosti ne morete natezati, takrat šele prav občutijo vašo vzgojo. Takšni ,veliki otroci‘ nikdar ne bodo izrabljali svoje svobode. Vabljiva skrivnost je predrta, vi ste jo pomagali osvetliti. Zanje ni več varljive zavese, za katero se odpira nova dežela. Zanje je to odkrit svet, ki ste ga vi zanje odkrili. Zanje pa tudi ni več nevarnosti, ki ji gre nasproti vsak raziskovalec. Nada K. mo, tisto, kar nam je daleč in tisto, česar nam ne dovolijo. Zakaj zleti nebogljen ptiček iz gnezda, čeprav še ne zna letati in čeprav mu njegova mati neprestano to prepoveduje? Samo zato, ker hoče pogledati, kaj je zunaj njegovega gnezda, kakšen je pravzaprav ta veliki nedosegljivi svet. Da bi si pri tem zlomil peroti, tega tedaj ne misli. In če si jih potem zlomi, je že prepozno. Želja je bila večja od nevarnosti. Šele tedaj, ko je videl, da ga je premotil veliki čar radovednosti in skrivnostno zapeljive nevarnosti, šele tedaj se spet vrne v materino gnezdo in se mirno vadi letanja. Tudi vaši otroci, drage matere, so kakor mladi ptički, ki še ne znajo letati. Vse lepe besede, ki jim jih govorite, vsi nasveti, ki jih slišijo vsak dan, so samo čudna nerazumljiva govorica, nekakšna težka skladba v molih. Poslušajo jo, radi bi jo razumeli in si jo vtisnili v srce, ker vas ljubijo in skušajo ubogati. Toda ne gre in ne gre. Njihova mladostna sla jih sili, da se zmerom znova izneverijo vašim dobrim nasvetom, zmerom znova jim nevidna moč pri-šepetava sladke besede, pripoveduje jim o skrivnosti sveta, o lepotah prostosti. Če v takšnih trenutkih niso trdni in če je moč skrivnostne radovednosti prevelika, tedaj ne pomaga še tako strogo očetovo nadzorstvo, še tako dobri materini nasveti. Ptiček bo zletel iz gnezda, ne meneč se za nevarnosti, ki mu prete. Vrnil se bo šele, ko bo pokukal v ta veliki skrivnostni svet in dognal, da pravzaprav le ni tako skrivnosten, kakor si ga je pričaral v svojih sanjah. Da ■ je lep, vendar ne tako nedosegljiv 'in poželjenja vreden, kakor ga je vi-!del pred svojim poletom. ; Potem se bo vrnil spet ; gnezdo. Spet bo poslušal | besede, toda slišal jih bo \Skrivnost bo izginila iz nji \hova govorica mu bo postala |in mimo jo bo lahko zaprl ! srce. ' • Mladina je bila zmerom takšna in zmerom bo. Zaman so torej še tako lepe misli mamic, ki pravijo o svoji osemnajstletni hčeri: >Oh, veste, naša je še takšen otrok.* Za mladim obrazkom ne vidijo skratka, ki neprestano plete svoje spletke in ne pusti dobrim materinim besedam poti v mlado glavo. Čeprav takšnim glavam še tako lepo pripovedujejo tn razlagajo življenje, same si ga zamišljajo drugače. Pri njih je vsaka beseda odveč. Šele ko same jtobrska-jo vanj in vidijo, da je le marsikaj, čeprav ne vse, tako, kakor je mati dejala, šele tedaj se naseli mir v njihova srca. Drage mamice, ne belite si preveč ■ glav za svoje mlade ptičke. S takšnimi skrbmi samo same sebi težite ■življenje. Spomnite se rajši, da vaša • 18 letna hči in vaš 19 letni sinko ni- • sta več otroka, da sta s svojimi mi-’ slimi prodrla že marsikam, o čemer ;se vam še ne sanja. Govorite z njim ’ tako, kakor govorite s svojimi tova-' rišicami, povejte jima resnico o življenju, ne zakrivajte pred njima niti Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? četrtek: Krompirjeva juha, špinač ni zrezki, solata. Zvečer: Kislo ze lje, ajdovi žganci. Petek: Cvetačna juha, praženec. Zvečer: Mlečen močnik. Sobota: Goveja juha, opečena govedina, pražen krompir, solata. Zvečer: Gobove omelete1, pesa v solati- Nedelja: Zelenjavna juha, goveji zrezki, dušeni malancani ali ja.čevci, solata, sadje. Zvečer: Pečeni paradižniki’, radič s krompirjem v solati, pečena jabolka. Ponedeljek: Zelenjavni lonec’, solata. Zvečer: Mlečen zdrob. Torek: Juha iz lisičk, špinača, krompirjev pire. Zvečer: Gobova rižota. Sreda: Fižolova juha, jabolčni zavitek. Zvečer: Krompirjevi cmoki s paradižnikovo omako4, solata. Pojasnila: ‘Gobove omelete; Iz moke, mleka, 1 jajca in ščepca soli naredimo testo za omlete. Očiščene jurčke zrežemo na rezine in jih ocvremo na masti z zelenim petršiljem in nekaj sesekljane čebule. Iž testa naredimo omlete in jih nadevljemo s praženimi jurčki. Zavite omelete zdevamo v posodo s ščepcem masti ali masla in jih postavimo za nekaj časa v neprevročo pečico, da se lepo opečejo. * Pečeni paradižniki; Lepe zrele in trde paradižnike operemo, olupimo in prerežemo čez pol. Z žličko odstranimo semenje in natresemo vanje nekoliko kruhovih drobtinic, soli in popra. Paradižnike opečemo na vročem olju •Zelenjavni lonec: Zelenjavni ionec lahko priredimo z mesom ali brez. Ce ga pripravljamo z mesom, uporabimo svinjino, pa tudi koštrunovino ali jag- nn ir »fon'ii trn mPCA oli TVi tildi krat v letu poslednjikrat cveto. S svojimi cvetovi nas še enkrat spomnijo, da jih moramo obrezati in jim odcvetele cvete porezati. Vrtnice moramo porezati pred zimo, da se ranice še prav čas zacelijo. Pripraviti pa moramo tudi že vse potrebno za njihovo prezimovanje. Skrbni in spretni vrtnar bo šele meseca septembra spoznal, koliko mu je obrodil njegov trud in njegovo delo-Če nam letos ni vse tako uspelo kakor smo pričakovali, zato še ne smemo prenehati obdelovati vrta, ampak moramo prihodnje leto še z večjo skrbnostjo in vztrajnostjo na delo. Vezenje si je zadnja leta vtrlo zmagoslavno pot v modo. in priznan mo, da izredno poživi oblačila. Na sliki vidite eno izmed njih, vezeno »* starinski način, ki pa vendar ustreza duhu sedanje mode. Takole si lahk* poživite kakšno starejšo volneno obleko. han, denemo jed v loncu na mizo ali pa ga z lopatico zdevljemo na krožnik. ‘Krompirjevi cmoki s paradižnikovo omako: Iz dveh delov krompirja, enega dela moke, 1 jajca in ščepca soli naredimo nepretrdo testo. Testo zgnetemo v podolgasto klobaso, jo narežemo na majhne kose in iz njih naredimo cmočke. Cmočke potegnemo po strgalniku, da dobijo lepo, polžkom podobno obliko in jih skuhamo v slanem kropu. Medtem pa pripravimo omako, in sicer takole: Na masti prepražimo olupljene in očiščene paradižnike, jih osolimo, opopramo in samo toliko zalijemo, da niso pregosti. Namesto paradižnikov lahko uporabljamo tudi paradižnikovo mezgo. Z omako prelijemo cmočke, povrhu potresemo p>o okusu permskega sira in jih damo v solato na mizo. kozarce si naredimo lahko sami. Ko* papirja zganemo tako, da dobimo vrečici podoben kozarček. Če se le s potonimo nazaj v šolska leta, se bom® gotovo spominjali, da smo iz takšnih kozarcev marsikdaj pili. Čaj lahko skuhamo v pergamentnem papirju. Papir zganemo tako, d* dobimo obliko ponvice. Vanj nalij** mo vodo in ga postavimo na žerjavico. Voda bo kmalu zavrela, p»ptf pa ne bo zgorel. Kakor vidite, se da v naravi F*** življati s preprostimi jedmi in po**" do, le iznajdljivosti je treba, potrpljenja in dobre volje. V prihodnje, ko boste kje taborili, vam pa želimo dober tek! Popotni komplet: plašč in kostum iz istega tvoriva. V duhu časa Je majhna baterija na kostumovem pasu, ki Je kakor nalašč za zatemnitev. Kuharska umetnost v naravi Velikokrat se kateremu izmed nas zahoče po pravem pustolovskem življenju v naravi, po prav takšnem, ki ga je živel Kobinzon Crusoe na samotnem otoku. Prav on si je znal tako imenitno nadomestiti kulturne pripomočke za kuhanje in sploh vse orodje, ki ga je potreboval med bivanjem v naravi. Že, če opazujemo otroke, ki se igrajo v naravi, opazimo, da imajo velikokrat prav posrečene zamisli, ki bi nam utegnile, kadar se nam zahoče svobodnega življenja^ daleč stran od vseh kultiviranih ljudi, v mars'ičem koristiti. Če bi radi v naravi skuhali kakšno jed, si lahko pomagamo s stvarmi, ki jih najdemo v okolici, če imamo s seboj kakšno jajce in mast, si tudi brez prave posode lahko jajce ocvremo ali pa skuhamo. V okolici, kjer si taborišče in zasilno biva-poiščemo ploščat, v sredini ne-izdolben kamen, ga lepo umi-Zelo dobro nam bo služil za posodo. Kamen segrejemo nad plamenom in ko je segret, raztopimo v njem mast in na vroči masti ocvremo jajce. Prav tako lahko skuhamo tudi druge manjše reči. Kuhanje se bo seveda nekoliko zavleklo, ker se kamen ne segreje tako hitro kakor^ že lezna posoda, toda toploto dalj časa obdrži. Morda spotoma ko hodimo, dobimo za majhen denar kakšno kokoško ali zajca. Tudi to lahko spečemo. Pripravimo si dva kolca in jih postavimo navzkriž, prav tako kakor koze, ki jih rabijo drvarji za žaganje drv, Kokoš ali zajca in podobno, očistimo in nataknemo na okroglo palico. Na tleh zakurimo in pečemo. Pečenka biti najmanj 30 cm nad plame-je ognjeni zublji ne osmode kateri je nataknjena vena in samo preproste jedi. Tudi s preprostimi in skromnimi obroki se lahko do sitega najemo, posebno ker nas zrak prevzame in nam poveča tek. V žerjavici pečemo krom-pir in jabolka. Tako pripravljena jabolka in krompir so zelo okusni in tečni. Paziti pa moramo, da jih pravem času vzamemo iz žerjavice. Zgodi se nam, da nimamo nobene posode, iz katere bi lahko jedli. Iz širokih, čisto opranih listov si naredimo krožnike, ki bodo prav tako do-; bri kakor domači iz porcelana. Tudi ALI STE PRED POROKO? Odgovorite na naša vprašanjal J Zadali vam bomo nekaj vprašanj in odgovori nanje bodo vašemu izvoljencu pokazali, ali boste pametna n* dobra gospodinja in žena. Če vas b° izpraševal, tedaj ne zamudite priložnosti in poškilite na naše odgovore> ta mala prevara še ne bo tako huda« kakor če ne bi vedeli odgovoriti na katero izmed vprašanj. 1. Ali moramo jajca hraniti •*** hladnem prostoru? 2. Ali frotirke likamo? 3. Ali moramo limonin in pomarančni sok dolgo pred uporabi iztisniti iz sadeža? I. Ali pristavimo zelenjavo v mrd" ali vrelo vodo? 5. Ali škoduje vsakdanje stepanj* preprog? . 6. Ali moramo ženske obleke pr*" pranjem vso noč namakati? 7. Kako peremo obleko iz l*i1t* volne ? j, 8. Ali lahko konserve hranimo tu** v odprti škatli? 1. Jajca, če jih takoj ne up®r®' bimo, spravimo na hladen prostor« prav tako kakor mleko in meso. . 2. Frotirk ne likamo, ker jim * kanjem potlačimo nitke. Pustimo j' dobro osušiti in jih strkamo pred* jih zravnamo in spravimo v oran**' 3. Limon in pomaranč ne oženimo pred uporabo, ker sok izgubi n svojem okusu in vonju. ^ 4. Zelenjavo pristavimo zmerom vrelo vodo. 5. Vsakdanje iztepanje prahu preprog ne škoduje. Dobro čisč* . preproge trpijo ravno polovico da J' kakor zanemarjene preproge. 6. Zenskih oblek čez noč ne nani kamo, pa čeprav so še tako umazanj Namočimo jih samo pol ure Pr pranjem. ^ 7. Najbolje je, da je sploh ne P remo, ker zelo vskoči. ,, y 8. Konserve lahko hranimo tud odprtih škatlah, le da jih z?vezeejj s papirjem in kanemo nekaj kap^ olja, ter jih hranimo na hladn prostoru. Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro Izvrši IflateU&ttUktŠ LJUBLIANA. Franfiikanska uK<’ nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk žensk**1 ročnih del DRUŽINSKI TEDNIK ČAR PROSTOSTI 1 dan v živi leni u mlade gospodinje Veliko se govori in piše o lepoti, cpotnih sredstvih in vendar toliko-rat pozabimo na najvažnejše. Ne ■amo obraz, tudi človekova notra-}ost mora biti skrbno negovana, da * J*0.100 Pri človeku iskali tistega ai"' Irar nam manjka. Ne samo < r?2; srce rnora biti negovano, e tako lep obraz bo ostal hladan in rzel, če srce ne bo dobro in toplo. K° vstajamo, ne smemo skočiti kar aenkrat iz postelje. Vraža pravi, da J treba iz postelje z obema nogama ra ti. Le kdo zjutraj pomisli na to, včasih marsikoga prav to v slabo . jo sPravi. Zato si pomagamo tako, a nas budilka zbudi pet minut prej, a se lahko počasi predramimo in na 'tro naredimo načrt za ves dan. Z lirik* vo*j° bomo sprejeli vse do-»odke dneva, všečne in nevšečne. Ce bi žene vedele, kako neokusni B*? 8U!nijasti navijači za lase, bi naje nikoli nobena več ne navijala _ °J'h las. Se bolj neokusne so pa a glavi mreže kričečih barv. Majh-a sponka in. belo oprana ruta na 8 avi sta lepi za pogled in prav tako °ristni kakor vsi drugi pripomočki a navijanje las. Ko zjutraj vstane-I °' s ščetko potegnemo nekajkrat po Sen, namažemo obraz z dnevno kre-°> umijemo zobe in smuknemo iz °cne srajce v domačo obleko iz Pralnega blaga. Tako bomo sveže in ^obre volje sedle z ostalo družino k aJtrku in dobre volje se bodo na-1 tudi vsi ostali. Pri hišnem in gospodinjskem delu J rnoramo zapomniti tole: čimprej °mo delo opravile, tem laže ga °®° opravile in preje bomo tudi Sar6 Nikar se ne pustimo zape-J u od kakšne dobre knjige, potem zri 8mo mo*a 'n otroke odpravile orna, da bi sedle in pričele brati, takšne vabljive stvari si prihra-j, aa popoldne. Zato se z vso vo-io m odločnostjo spravimo na delo, , * nikoli tako, da se za delo ne bi dovolj pripravili. Na glavo si zavežemo čisto ruto, , obvarujemo lase pred prahom in Paro; ki se je lasje tako radi na-*j°. Oblečemo si krilo in bluzo, udJ?kS*D^5 predpasnik in obujemo Udobne čevlje. Po nobeni ceni pa ne co*m° °^utr nogavic in razhojenih kn ’ "^ako oblečene za delo vas ne noben obisk presenetil Kaj hitro : v takšnem primeru odvežemo ruto Predpasnik in gosta brez zadrege •Prejmemo. o^r gremo dopoldne v mesto, ko ec.®m° Preprosto dopoldansko oble-katn . *abno poletno obleko, oščet-®° in počešemo lase, prav nalah-Uci ?aPUfiramo obraz in nardečimo ohnice' Predvsem očistimo nohte in kunJem° primerne čevlje. Kadar na-zna s' naPravimo natančen se- ’ rvh ,kai *n koliko moramo česa kupit; i znamu >n če bomo kupovali po se- kaj~‘U’ se ne bo nikoli zgodilo, da bi d. Pozabile in se po nepotrebnem in0j-%. Jeza škoduje lepotil Za Do« 'k pa kupimo nekaj, kar mu rnuh*10 tekne in v>dele bomo, kako Dre ustreženo, saj gre ljubezen le Pogosto skozi želodec! Vs Poidanska ura bi morala biti za tren 2a'consko ženo najsvečanejši ,e utek dneva. Ob tem času se zbe-j(|j.Vsa družina in postrežemo ji z Pravu smo i° 2 vso ijubeznijo pri-**v' - Obvarujmo moža pred vsemi najI^ecnostmi, ici mu vzamejo tek, V». Pa Povzročajo samo slabo voljo, in . gospodinje, tiste, ki kuhajo same »i z iiste, ki imajo služkinje, naj P»o °®nijo tole: za kosilo se umij-ohj'.Počešimo in po možnosti preda n*010' Nikar se ne izgovarjajmo. vst ® utegnemo. Pet minut in že je v»ai opravljeno. Če drugega ne, in ^.Predpasnik in ruto si odvežimo d0n,'. bomo, da nas bodo takšne poac> veseli, z de?°'^ne Pa popolnoma naše. Če k'tim °m dopoldne le malo bolj po-PoDni0' S’ *abko popoldne razdelimo dne Poina po mili volji. Za popol-ga n*1-116 rnoremo določiti določene-druo-8Ctta' Zdaj gremo na sprehod na obisk in podobno, je I,Pa velja za vsako popoldne: to ga n*1-116 rnoremo določiti določene- druo-8Ctta' Zdaj gremo na sprehod, na obisk in podobno, je nPa velja za vsako popoldne: to ko v^°Vanje same sebe. Po kosilu, in nes? Pospravimo, posvetimo sebi Uiniva l.Vsat P°* urice Za kopanje in a*ca /Hf. ,n' potrebna ravno kopal- Svo:' * škaf in umivalnik ustrezata “Jemu - Urni lemo namenu. Najprej si vse telo zm^r- v hladni vodi in ga dobro krvnj a’U° s ščetko. Masaža poživi •i Z(jr °btok in telo osveži. Podplate aro nlnen>° s plovcem, da prepre^i-Pride *ranje trde kože, ki tako rada ljey, g* .dolgega stanja in slabih čev-ho kre° ’n noSe si natremo z mast-Penio ?°' Nohte si očistimo in zdrg-je pai mehko krpo. Za gospodinje bi ne riVlePšl >ePo negovan noht, ki lošfenQ°‘g ne kratek in tudi ne po-Ponajg, Pološčenimi nohti naj se ireba 1° uPaF tiste dame, ki jim ni Naj vam Prati in gospodinjiti'. kair' ^ra®e gospodinje, ne bo v.n' moškrn0 ®neniu mnogih, po ve-lens- v nepološčen noht ve-biazani nohr^°r pa ^rvavordeče na- bbleko611.!Slnuknemo v popoldansko natremo obraz s kremo, Originalen pleten vzorček .Družinskega tednika" V vrsto pletenih vzorčkov, ki vam Jih prinaša »Družinski tednik«, smo uvrstili spet nov vzorček. Vzorček pletemo s tankim bombažem, svilo ali pa tudi s kvačkamcem. Pletemo ga z debelimi iglami, da je vzorček čim bolj prozoren in učinkovit. V tem novem vzorčku pletemo lahko bluze, nove rokave ali ovratničke k jesenskim oblekam, pa tudi prte, zavese in pregrinjala. Tako je tudi ta vzorček, kakor vsi dozdanji, vsestransko uporabljiv. 10 9 »ioioieioi9i9i«ieio 8 * |*|*|OI aioi*i*m* 7 9I9I9I919I9I9I9I9I9 6 * 1 * IOI *! a| * IOI * 1 * 1 * 5 9I0I9MOI0I9M9191 4 * IOI * 1 * IaI * 1 * IOI * 1 * 3 9101919101919101919 2 01*1*1* Ia|*|*|* IOI* 1 Popis znamenj: * = desna Q — leva A = 3 leve skupaj podpletemo O = ovita nalahno napudramo lice, z rdečilom potegnemo preko ustnic in če smo od utrujenosti bledi, si mirne duše narahlo nardečimo tudi lice. Prav tako si namažemo trepalnice in obrvi, če nam je to ravno pri srcu, še enkrat preko vsega obraza nalahno napudramo, in ko smo oblečeni, se še enkrat s kritičnim pogledom pogledamo v zrcalo. Videle bomo, da nas bo samo občutek, da smo čiste in negovane, spravil v dobro voljo in dobra volja je pač najboljši lepotni pripomoček. * Večer nam bo prinesel nekaj lepih ur v družbi moža, posebno takrat, če bomo pozabile, da smo gospodinje, ki jo čez dan mučijo razne tegobe in nadloge, in živimo v prepričanju, da smo moževe prijateljice, kakor v tisti dobi, ko še niste bili poročeni. Olepšajmo se zunaj in znotraj in ga sprejmimo srečne in nasmejane; Bodimo ljubeznive, toda nikar vsiljive. Ko pride mož zvečer ves truden z dela domov, potrebuje pred večerjo uro oddiha, da lahko zbere svoje misli in pozabi na svoje dnevne tegobe. Le tako se lahko posvetita enkrat na dan drug drugemu in živita v sreči in zadovoljstvu. Le srečno življenje vas bo naredilo lepo, lepšo, kakor če bi kupovali in uporabljali najdražja lepotila. Zato nikar ne pozabite, da je človek sam svoje sreče kovač. Za gospodinje pa še velja: s srečo si kuješ tudi lepoto. Gigantska moč krompirja Kaj mislite, kakšna moč tiči v srednje velikem krompirju? Ali da srednje velik krompir moč, da bi 70 kil mogli dvigniti en meter visoko? Ali da več ali manj moči, kaj bi rekli? Tega ne vem, boste prav gotovo užaljeno odgovorili. Vendar ni prav, da niti uganiti nočete. Premislite in uganite! Mi torej jemo samo krompir Ne jemo ga samo kot prikuho, temveč toliko, da moremo od njega živeti, torej se gibati, misliti in ustvarjati. Našo lepo vitko postavo pri tej priložnosti postavimo na kocko, samo za- k 1 m \ % $ & i Kostum iz kockastega blaga. Izrabljena je učinkovitost podolgem in počez tekočih črt. Kostum je namenjen za popotovanja in za hladnejše jesenske dni. radi zavesti, da služimo znanosti. Ce hočete od krompirja živeti, ga morale na dan pojesti najmanj tri kile. Zdaj gremo na planine Jemo sam krompir, in sicer kakor smo že rekli, tri kile na dan in odidemo s svojimi 70 kilami na visoke gore. Tako v enem dnevu prenesemo iz nižine v višino 2000 metrov samega sebe, torej težo 73 kil in vse to s pomočjo treh kil krompirja. Lahko bi merili moč, ki nam jo da krompir tudi z žagan em drv. Vendar se je merjenje s kilogrammetri že preveč udomačilo pri nas. Zdaj z zanimanjem ugotovimo, 6e smo pri treh kilah krompirja pri tako veliki turi kaj lačni. Zal ugotovimo, da pri takšnem naporu potrebujemo poldrugo kilo krompirja več, kakor sicer. Račun je zdaj kaj lahek Štiri in pol kile krompirja so nas torej ponesle 2000 metrov visoko. Krompir, težak okroglo 100 gramov, nam torej da moč, da se dvignemo za okroglo 400 metrov. Tako smo tope j prišli krompirju do dna in ugotovili, da 100 gramski krompir dvigne težo 70 kil 400 metrov visoko. * Kaj pa s krompirjevimi kalorijami? Naše merjenje, kar se krompirjeve moči tiče, je bilo torej točno. Zdaj pa poglejmo še, koliko kalorij nam da krompir. Najprej pa še povejte, ce sploh veste, kaj je ena kalorija? Ena kalorija je tista množina toplote, ki segreje en liter vode za eno stopinjo C. Človeško telo mora dnevno prejeti 2500 do 3000 kalorij. Različne jedi nam dajo različno množino kalorij, nekatere več, druge manj. V vsaki boljši kuharski knjigi najdemo tabelo, ker piše: Ena kila krompirja nam da 90 kalorij, ena kila govejega mesa 150. ena kila svinjskega me' a 400 kalorij, kila presnega masla pa celo 800 kalorij. Ker pa ne potrebujemo samo energije, ampak tudi vitamine, da se naše telo lahko presnavlja in raste, nam je treba še več kalorij. Peč s stalno toploto 3* stopinj Ena kalorija je torej tista množina toplote, ki segreje en liter vode za eno stopinjo C. Ce vzamemo namesto vode kakšno drugo snov, ostane definicija ista. Vzemimo torej, da je naše telo peč, ki mora stalno držati toploto 36 stopinj. To je ogromno delo. Kakor bi v peči stalno zgorevala drva, tako mora v našem telesu stalno zgorevati nrana. Zato potrebujemo 2500 kalorij toplote na dan Tudi lenuh mora jesti Motite se če mislite, da lenuhu, ki bi samo spal in se prav nič ne bi gibal, tudi jesti ne bi bilo treba. Takšen lenuh bi kljub temu potreboval 1700 kalorij na dan, torej dve Kili krompirja. S kalorijami, ki jih potrebujejo za stalno segrevanje nršega telega, bi torej lahko opravili delo, ki je štirikrat težje, ko naša planinska tura. Pri planinski turi bi z dvema kilama krompirja lahko ponesli naše telo 8000 metrov visoko, ne bi bilo treba našega telesa prav nič segrevati. To pa seveda ne gre. Najmanjša množina kalorij, ki jO človek potrebuje, da sploh lahko živi, je 1700 kalorij na dan. Pri manjši množini kalorij naše telo ne bi moglo ostati stalno toplo, pečka bi ugasnila. Razveseljiva zmota Zamotani moči našega krompirja smo prišli zdaj do dna. Priznati morate, da niste mislili, da Je pohlevni krompir takšen Herkules. Bodite torej veseli, da vam krompir lahko tako lepo ogreje vašo življenjsko pečko in ne terjajte še večl NEGA LAS Imam dve prijateljici s popolnoma drugačnimi lasmi, vendar sta obe zmerom in povsod lepo in skrbno počesani in njihovima pričeskama ni kaj oporekati. Vendar ima ena od njiju popolnoma suhe lase, druga pa tako mastne, da se kar lepijo. Povprašala sem ju, kako negujeta svoje lase, da sta zmerom tako brezhibni v glavo. In kot dobri prijateljici sta mi zaupali svojo skrivnost, ki je pa tako zanimiva, da je ne morem ohraniti sama zase. Sklenila sem, da vam, drage či-tateljice, povem to njuno skrivnost in vam svetujem, da se tudi ve ravnate po njihovem načinu. Prijateljica s suhimi lasmi mi je povedala tole: »Imam zelo suhe lase, toda zato še nočem, da bi hodila okoli z lasmi brez vsakega leska, ki naredijo na človeka vtisk, kakor da niso nikoli umiti in prav nič negovani. Rada imam mehke lase, ki se kar sami vležejo mehko okrog obraza v lepo pričesko. Lase si umijem vsakih 10 ali 14 dni Kadar jih umivam, delam to hitro, da jih preveč ne posušim. Uro, preden pričnem umivati lase, si jih namažem in kožo natrem z dobrim oljem in glavo zavežem s čisto belo ruto. Ko si lase sušim, jih tik preden so suhi, namažem z briljantino, da dobijo lep lesk. Vsak dan pa lase dvakrat na dan oščetkam, in sicer v vseh smereh. Potem lase preprosto počešem in to je vsa moja umetnija. Priznati pa moram tudi to. da sem sama s seboj, potem ko sem pričela lase na ta način negovati, zelo zadovoljna.« Druga prijateljica pa trpi za zelo mastnimi lasmi. Rada ima lahne kodre in si zmerom utvarja, da ne sme nositi prilegajoče se pričeske- Tudi ona si redno umiva lase, in sicer vsak te-; den enkrat. Z majhno, toda ostro: ščetko si natre v lase milni prašek, ki; odstranjuje maščobo. Lase si umiva v; čim toplejši vodi. da se na ta način; odstrani vsa maščoba Zadnji vodi, ki; pa mora biti tudi precej topla, pa; doda nekaj vinskega kisa aH pa li-; monin sok. Od časa do časa si: natre lasišče z alkoholom. V alkohol: pomaka vato, z glavnikom si odstranja: lase in z namočeno vato natre v lasi->: šč* alkohol. Poleg tega se je pa odrekla! vsem spetim in pripetim kodrom, ker! s* njeni lasje ne lepijo več, ampak! se češe po modi, preprosto, in spenja! lase s sponkami in ličnimi glavnički.! Upam, drage prijateljice, če se boste; tudi ve ravnale po teh navodilih, bo-; ste kmalu dosegle lep in toliko zaže-; len uspeh. Zato z upanjem na dober; uspeh na delo! Porabni nasveti h Namesto olja lahko uporabimo sledeči recept: 5 žlic belega vina, 1 žlico kisa, ščepec soli, nekoliko popra in žlico sesekljane krebuljice. Pomislite na vso tisto zelenjavo iz vašega vrta, ki jo lahko za zimo posušite. Spoznali boste, kako vam bo dobrodošla! Če trna iz prsta ne morete odstraniti niti z iglo niti s pinceto, tedaj denite na mesto, kjer imate trn, obliž. Ko obliž dvignete, bo potegnil trn za seboj. uiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiujL | o k v i n j i | S za S i SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE. I i KLEIN i = LJUBLJANA, Wo/fova 4 S niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiič SAH Urejaje A. htbM Holandska obramba M. Botvfamlfc—Kan Moskva 1036. 1. d4, e6 2. e4, f5 [Tako ae črni «gn* Sta un tono vem u gambitu 1. di, fS. 2. »4, seveda pa mora računati s tem, da mu more beli zavoziti e 2. e4 v francoska igrol. 3. g3, St6. 4. Ig*, Le7 [Pogosta igrajo Lb4+5. Ld2, De7 in po izmenjavi (navadno takoj po beli rohadi) lovcev z izvedbo e6 po pripravah d* in Sd7 ali Sc6]. 5. Sf3, dfl [Izkušnja kaže, da Stoneval-sistem ■ d5 tn d laže vzdržuje ravnotežje; izbrana pot naj vodi do e5, kar pa lahko beli dolgo zadržuje; če je pa beli netočen, utegne postati črni napad zelo nevaren]. 6. 0—0, 0—0. 7. bS, De8 [Za to otvoritev značilen manever dame]. • Dc2, Dh5. 9. Sc3, Sc«, It.Laš! [Zadržuje eč]. Ld7. 11. d5! Sd8. 1*. SeS, de5. 13. LX e7, Tf7. 14. La3 [Slabše bi bilo tako 14. LXd8, TXd8. 15. de, LXe«. 16. LX b7, Sg4 z mnogoobetajočim napadom za kmeta, kakor tudi 14. 66 ed«. 13-LXd6, Lc6. 16. f3, e4! z dobro igro] ed5. 15. SXd5, f4; 16. Tadl, [Beli se raje zadovolji z majhno a stalno prednostjo, kakor da bi črnemu dovolil ribariti v kalnem: 16. SXc7? Lf5! — 16. gf4, ef4. 17. SXf4, Dh4] SXd5. 17. LXd5, Le«. 18. Dd3, LXd5. 19. DX d5 [Beli je gospodar d-linije] Se«. Z«. Lc5! [Pina poteza, ki preprečuje Sd4, posredno pa tudi DXe2. 21. De6! DhS. 22. Td7, Df5. 23. DXf5, TXf5. 24. TX c7, TT7. 25. TXH, KXf7. 26. gf4, ef4. 26. gf4, ef4. 27. Tdl in končnica je m črnega zelo težka, gotovo zgubljena]. Te8. 21. b4! a6 [damsko krilo j* v nevarnosti; h«. 22. b6, Td8? 23. bc«! TXd5. 34. cb7 dobi]. 22. M, abS. 23. cM, Sa5- 24. De«! Ta 8. 25. Td7, Dg«. 2«. Dd5, h6. 27. TXc7, Te8. 28. Lb4, M. 29. LX a5, baS. 30. M [ta kmet bo hitro odločil] De«. 31. DXe6. TX«6. 32. Vbt, Ten. 33. TX f7, KXf7. 34. b7, Tb». 3«. gf4> H4 3«. Kg2, Ko«. 37. KJ3, g«. 38. Ke4- C mi se je vdal, ker je bila izbira nad dvema nesrečama pretežka: če gre kralj na d«, jo mahne beli po kraljeve kmete, če pa jih brani a Xt$, bo seveda Kd5—c«—«7 pogubno. Odlična pozicijska igra združena a sijajno tehniko, ki odlikuje poleg izvrstne kombinacijske igre Botvinnlka — enega od najresnejših kandidatov za svetovno prvenstvo. Cmi je z dobro obrambo pač vse storil, da bi odvrnil nesrečo; videti je, da morajo biti le v izbrani otvoritveni zgradbi neke nepopravljive, čeprav težko zaznavne slabosti. Šahovske vesli Turnir za letošnje prvenstvo Nemčije v Oeynhausenu se je presenetljivo zaključil. Zmagovalca sta nekdanji Keresov domači tekmec Schmid, ki se je preselil iz Estonske in študent matematik« Klaus Junge. Za Schmidta, ki zdaj vojake služi, ta uspeh prav za prav ni presenečenje, saj j« že lani dosegel na sličnem turnirju drugo nagrado, tem bolj je pa potrdil svojo nadarjenost in upravičene upe 17 letni Junge. Dvoboj med njima bo šele odločil o prvenstvu. Dočim razvija Schmidt bogato igra polno idej, a tudi negotovosti, se mladič odlikuj« posebno s hladnokrvno igro brez rešpekta tn predsodkov, kar je sploh značilno za prihajajočo mlado generacijo. Tretji, je znani napadalec Kurt Richter, ki je v zadnjem kolu z napako zapravil pol točke in a tem delitev prvega mesta. Četrto mesto zavzema dunajski prvak Mtiller. Lanski prvak Kieninger deli šele peto do sedmo nagrado a Palmetom in drugim mnogo obetajočim 17 letnikom Pfeifferjem, ki m lahko pohvali, da je edini premagal Schmidta. Uspeh mladine prav nič ne zmanjšuje dejstvo, da je nekaj dobrih mojstrov manjkalo, med njimi najresnejši kandidat Eliskases. Tehnični izid: Junge in Schmidt 10V. od 15, Richter 10, MOUer 9, Kieninger, Palme in Pfeiffer po Ernst, Lok vene, Rahn in Rellstab p« 7‘/i točke itd. Hkrati je igrala mladina do 18. leta turnir, kjer je zmagal že znani 15 letni Rudi Kassel, ki je pred 4 leti v partiji z uro remiziral z Bogoljubovim in j« veljal za nekakega čudežnega otroka. Dr. Euwe in Bogoljubov sta odigrala še dve partiji, ki sta dali vsakemu po eno zmago, tako da je končno razmerje točk 6‘/»: 3V«. Za Bogoljubova nekoliko preskromno, vendar ga opravičuje, da je nepoboljšljiv optimist in borec na nož, da je le krvavi boj. Rešitev problema M, 136 1. e4! Lb4. 2. Sbl) DRUŽINSKI TEDNIK .88. Vin. 1941-XrX. i. nadaljevanj• Alenka je zmajala z glavo. »Napak me razumete, gospod Skalar. Res je, da dajete svoji hčeri vse, kar potrebuje, vse, česar se ji zahoče, vendar nima nobenega dela, in zato je pač tako nezadovoljna... razen tega...« »No, kaj .razen tega'?« »Ali lahko odkrito povem, kaj mislim, gospod Skalar?« »Prosim!« »Gospodična Martina ima premalo veljave v tej družini, če jo zmerom tako oštevate, ji ubijete zaupanje vase!« »Zdi se mi, da mlatite prazno slamo, gospodična Zajčeva! Tinka ima toliko opravka s svojim tenisom in jahanjem, da ji ni mar nič drugega na svetu! In kar se tiče samostojnosti in zaupanja vase, pač ne moremo trditi, da ga naši Tinki manjka... celo predrzna je! Saj sami večkrat opazite, kako nastopa pri mizi. Tudi proti vam se je že bila izpozabila!« Alenka se je nasmehnila, toda Skalar je vneto nadaljeval: »Ve ženske morate kajpak skupaj vleči, kadar se vam hoče pošten moški postaviti po robu. In to tudi tedaj, če se žive ne morete videti!« Alenka je skomignila z rameni. Ni hotela govoriti dalje, kajti spoznala je, da ne bi imelo smisla. Govorila bi v prazno. Razen tega je v Skalarjevih očeh opazila nekakšno začudeno pobitost, ko mu Je namignila ta problem. Sklepala Je torej, da se bo gospod Skalar o priložnosti le nekoliko zavzel za svojo hčer. In več tudi ni hotela, razen tega mora pa spet napeljati pogovor na Toneta. »Oprostite, gospod Skalar, ali lahko zdaj nadaljujem a Tonetu?« »Da, kar pričnite! Najbrže mi boste svetovali, naj fantu kakor koli pomagam! Vendar vam moram priznati, da niti ne slutim, kako. Saj vendar veste, kakšni časi so zdaj. Zadovoljni bomo, če ne bo treba nikogar odpustiti!« »Vendar bi vedela za začasno rešitev, gospod Skalar... glavno Je vendar, da fantu pomorem čez najhujše! če bi imel službo, bi se vsaj lahko javno zaročil in to bi bil že lep korak naprej. Potem vsa zgodba za njiju ne bi bila več tako neprijetna.« »Pravilno, toda to bi moral mladi mož premisliti, preden je dekle spravil v sramoto!« Alenka je zardela vse do drobnih las, ki so ji silili v čelo. »Gospod Skalar! Izraz ,v sramoto jo je spravil* sploh ni primeren za moja prijatelja! Imela sta se rada, odkar sta se poznala, tako rekoč od otroških let. Tone Milke ne bi pustil na cedilu, pa če bi mu šlo še tako za nohte! In to je vendar glavno!« »Tako, no dobro! Oprostite, toda kaj ste mi bili hoteli pravkar predlagati?« Skalar se je sklonil in z zanimanjem pogledal Alenko. »Tone ima šoferski izpit, gospod Skalar. Ko se vrne Močnik iz bolnišnice, mu je zdravnik še za dva meseca prepovedal vožnjo z avtomobilom. Gospod Kovačič mi je že večkrat omenil, da ne rndte več pogrešati svojega šoferja, tako sem mislila...« »Ah tako...!« Skalar je nekaj trenutkov premišljeval, potem pa prikimal. »To bi morda šlo, toda kajpak samo za ta dva meseca... Zdi se da ste zmerom tako optimistični kadar gre za stalne službe!« Alenka se je zasmejala: »Osem tednov je v tem primeru že lep čas.« »No, lepo! Torej pišite mlademu možu, naj se te dni predstavi.« Alenka je zažarela od veselja. Skočila je pokoncu in v nenadni hvaležnosti stisnila Skalarju roko Skalar jo je potegnil nekoliko k sebi in ji z desnico pogladil s čela koder las, ki ji je silil v oči. »No, ali ste zdaj zadovoljni menoj?« Samo za trenutek so se njune oči drugače kakor sicer potopile dolg pogled. Okrog Alenkinih ust je zaigral smehljaj. Peter Skalar je na lepem začutil, da si ga ne ve prav razlagati. Ali sem zanjo samo dobrotljiv očka, ali sluti, da si želim poljubiti te vabeče, polne ustnice? je sam pri sebi pomislil. Zvonenje telefona ga je rešilo odgovora na to zanimivo vprašan je Na drugem koncu žice se je oglasila Irina Slaparjeva. Pozanimala se je, ali se je grda, hudobna noga že toliko pozdravila, da bi mogel .medvedek' — da, res je dejala .medvedek*! — priti k njej na ča; Ah, saj res Irina! Nanjo je bil poslednjih mesecih skorajda pozabil. Sicer pa urica pri elegantni, vznemirljivi Irint ne bi bila neprijetna... že zato ne, da mu ne mešale možgan druge neumne misli... Skalar se je ozrl po Alenki, toda ta je bila že obzirno odšla iz sobe »Prihodnji teden bom že toliko boljši, da bom lahko sam hodil, Pota mladosti )J 1, 1, 1 l i i i i i i i i i i i i i i i i i i i iii i i i i i i i i i i i i i i i i i LJUBEZENSKI ROMAN IZ DANAŠNJIH DNI Irina! Toda ne povabi preveč ljudi, rad bi bil malo s teboj sam.« Irina se je zasmejala s svojim slovečim globokim, vabečim smehom. »Medvedek, vsekako te moram seznaniti z nekim izredno zanimivim mladim arhitektom, ki 'zida zdaj mojemu bratu weekend hišo na Bledu. Vem, da se zanimaš za te stvari. Takšnole hišico nekje pod šmarno goro ali v Medvodah bi si tudi jaz rada omislila! Ali ne bi bilo lepo, če bi se vsako soboto odpeljala tjakaj, samo ti in , az... Pridi torej, pozneje boš lahko nekoliko dalje ostal kakor drugi!« »Samo nekoliko, Irina?« Spet se je vabeče, pogrkujoče zasmejala. »Bomo videli medvedek, to bo odvisno od tega, ali boš priden in dober!« Skalar je odložil slušalko in pomislil sam pri sebi: »Babje čenče!« Alenka je bila tista, ki je teden pozneje peljala svojega šefa v mesto k .zasebni konferenci*. Točno ob pol petih popoldne se ustavil elegantni štirisedežnik pred eno najmodernejših ljubljanskih stanovanjskih hiš in Skalar e s pomočjo palice zlezel iz avtomobila. Nato je dovolil Alenki tri ure prostosti, tri ure, ki jih lahko uporabi po mili volji. Danes se je posebno skrbno «b-lekla, saj je bil edea tistih meh- je moral potrpežljivo čakati, dokler ni tramvaj potegnil. Kajpak o rdečem orjaku ni bilo potem ne sluha ne duha več... Ing. arh. Marko Brezar je pošteno zaklel, poslal k vragu moderni cestni promet, tramvaj in moža postave. Nato je potegnil iz žepa zapisnico in si zapisal številko rdečega štirisedežnika. Tako, zdaj mu vendar ne bo mogla na lepem uiti, kajti avtomobili imajo na srečo številke, ki si jih je na srečo mogoče zapomniti... In kako samozavestno in samo po sebi umevno je sedela za krmilom! Takoj jo je bil spoznal, čeprav je bila drugačna, kakor tedaj, ko jo je bil prvič videl. Nekoliko zrelejša se mu je zdela in visokostna. In še lepša, kakor tedaj, kajti zdaj je bila zardela v lice in nasmejana. »Zdaj mi ne boš kar tako ušla,« je pomislil Marko in ustavil svoj avto prav pred isto hišo, kjer je še pred nekaj minutami stal Skalarjev štirisedežnik. Tisti dan je Irina Slaparjeva spoznala, kakšen je arhitekt Brezar, če je dobre volje. In priznati si je morala, da ni manj simpatičen, kakor če je resen, kakršen je bil po navadi. Peter Skalar je bil prijetno presenečen. Pri Irini je bil sicer vajen srečavati ekscentrične modne risarje, skrivnostne boheme in umetnjakarje, toda tako resnega, HSi Sivi avtomobilček je moral potrpežljivo čakati.., kih pomladanskih dni, ki so vabili človeka, naj tekmuje z njimi. Nova bluza iz jerseya se je dobro podala črnemu kostimu, ki ga je izpopolnila z novimi rokavicami, s čevlji iz kačjega usnja in novim klobukom, ki naj bi bil pičica na i. Brundajoč predse najnovejšo popevko je zavila mimo pošfie čez Marijin trg proti Mestnemu trgu. »Bzzz!« Majhen, siv avtomobilček, ki je privozil od Zvezde sem, je moral nenadno zavreti, da je imel elegantni rdeči štirisedežnik prosto pot čez most. Raztresenega voznika je zadelo strogo oko postave. Medtem je pa že privozil tramvaj s Prešernove ulice navzdol in sivi avtomobilček, ki bi tako rad smuknil za rdečim orjakom, mladega človeka še ni bil spoznal pri njej. »Izvrsten dečko,« ji je mimogrede dejal, »nič se ne čudim, če bi mu rada nekoliko zavrtela glavo.« Irina je nabrala rdeče ustnice v šobico. »Pa ne da bi se me rad odkri-žal?« je odkrito vprašala. Njen velike, toda hladne oči so ravnodušno počivale na Skalarjevem obrazu. Skalar se je nasmehnil s smehljajem, pri katerem nisi vedel, ali pomeni zanikanje ali potrditev. »Nikar ne misli, da bi imel ta mladi, zeleni arhitekt prednost pred teboj, medvedek!« »Ker se mladi, zeleni arhitekt ne zmeni zate,« je pomislil Skalar škodoželjno. »Irina, če mi hočeš ustreči, mi ne pravi kar venomer .medvedek'! Vselej, kadar me tako nagovoriš, dobim zobobol.« Irina se je užaljeno namrdnila. »Res ne vem, kaj ti je danes! že štiri tedne se nisva videla, prav zaradi tebe sem danes sklicala te zanimive ljudi, ti si pa tako zbadljiv in hladen!« Skalar je čutil, da ima Irina v bistvu prav. Sam ni razumel, kako da ga je danes pri njej vse tisto, kar ga je sicer mikalo, samo dražilo in celo jezilo. Danes ga je neprijetno vznemirjal celo njen globoki, vabeči smen, ki se mu je zdel prejšnji čas tako opojen in zapeljiv. Njeni svetli, negovani lasje so se mu zdeli brezbarvni in krhki. Njene oči z dolgimi, počrnjenimi vejicami brezizrazne, hladne, dolgočasne. Strokovno je premeril njeno brezhibno postavo, tičočo v ozki črni obleki, pošiti z drobnimi umetnimi biserčki okrog ovratnika in v pasu. Da, bila je lepa, toda hladna, kakor lepa porcelanaska vaza brez vsebine. In nenadno se je spomnil Skalar svoje žene, ne takšne, kakor je bila zdaj, utrujene in vdane v svojo usodo, temveč takšne, kakor je bila tedaj, ko se je bil zaljubil vanjo. Da, žena je bila nekoliko podobna njegovi tajnici, če že ne po enačaju in temperamentu, vsaj po mirni in dostojanstveni lepoti In naravnosti vedenja. Irina ni imela rada, če je kdo v njeni družbi molčal in se dolgočasil. Najmanj pa Peter Skalar, ki je imel vendar lep bančni račun in ni bil ne dolgočasen, ne grd, ne stiskač. Ko so se gostje poslovili in sta ostala z Irino sama, je Skalar naposled pozabil na svojo ženo, na Alenko in na čudne misli, ki so ga bile danes ob svidenju z Irino obšle. Nekoliko so k temu pripomogle njene solze, ki so se kakor drobni biserčki trkljale po snežnih licih, nekoliko pa tudi njeni vroči poljubi... • Med sedmo in osmo se je Alenka vračala s svojim štirisedežnikom proti domu. Skalarja ni bilo na dogovorjenem vogalu, po nekaj minutah čakanja je pognala motor, kakor sta se bila dogovorila za takšen primer. Nekoliko hladno je postalo in Alenka je čutila, da je bilo njeno veselo popoldansko razpoloženje za. mrlo v mraku večera. »Duševni maček!« je stvarno sama pri sebi ugotovila. Kaj neki je bila hotela, kaj neki pričakovala od prelepega pomladanskega popoldneva? Vse je bilo prav tako lepo In prijetno, kakor si je bila prej v mislih risala — ln vendar ni bila ne srečna, ne zadovoljna! Potem, ko se je bila poslovila od tetke, ki je bila sama doma, je zavrla pred Emono, sedla na pravkar razstavljene stole in si naročila sladko smetano. Opazovala je množico, ki je valovala po promenadi, listala po modnih časopisih in prestregla nekaj občudujočih Modrost Zgodovinar kaže družbi mladih žensk zgodovinske dragocenosti. »To je krasen kip Minerve,« pravi. Ena izmed mladih žensk se oglasi: »Ali je bila poročena?« »Ne,« odgovori zgodovinar, »bila Je vendar boginja modrosti.« Nesramni brat »Kajne, gospod Petelin, vaša sestra in vi sta dvojčka?« Gospod Petelin: »Da, ko sva bila še otroka, zdaj je pa ona za šest let mlajša od mene.« Star dijak Gospa Korenčkova vpraša gospo Peteršilj <5 ko vo: »Ali vaš sin še zmerom študira medicino?« »Seveda,« pravi gospa Peteršiljčko-va, »Veste, pacientke imajo do starejših zdravnikov večje zaupanje.« Različne simpatije Dora: »Ali si tudi zaročni prstan vrnila Egonu, ko sta zaroko razdrla?« Minka: »Kaj šel Moje simpatije do prstana se vendar niso od tedaj prav nič izpremenile.« Na sodišča Sodnik: »Kako ste pa pravzaprav izsledili tatu?« Priča: »Našel sem ga pod posteljo.« Sodnik: »Kako, d« sto ga tam Iskali?« Priča: »Slučajno sem se z ženo prepiral.« mum Dober nasvet »Veš kaj Peter, tvoja suknja je pa že tako oguljena da bi jo res moral dati v popravilo. Zakaj je pa ne daš obrniti?« »Ker žal nima treh strani.« Zaman čakata Peter in Janez stojita že približno eno uro in strmita v strešnega krovca, ki pokriva streho trinadstropne hiše nad njuno glavo. Tedaj reče Peter: »Janez pojdiva, ta človek tako ne bo padel s strehe.« Filmska Filmski režiser igralcu: »Več temperamenta, več temperamenta! V vaSem umiranju ni nobenega življenja.« Koristi latinščine Zdravnik je odpustil svojega slugo, ker je bil preveč len. »Oh, gospod doktor,« prosi odpuščeni sluga, »ali ne bi hoteli vzrok odpustitve latinsko napisati.« Nejeverni ljudje »Ljudje so tako smešni,« pravi filozof svojemu prijatelju. »Pomisli, če jim poveš, da je na nebu 987,878.976 zvezd, ti verjamejo, če pa na sveže popleskano klop napišeš: Pozor! tedaj bo vsak klop potipal.« Nadobudni sinko Oče: »Kajne Janezek, ko boš tako velik ko jaz. boš prav toliko zaslužil kakOr zdaj jaz zaslužim.« Sinko: »O ne, očka, bom rajši toliko zapravil kakor mama!« Nesrečne obleke Stena: »Vidiš, dragi možek, spomladi se oelo drevje obleče v novo obleko.« Mož: »Seveda, draga moja, toda to obleko si samo napravi.« Predrznost »Trikrat zaporedoma me je poljubil!« »Zakaj si mu pa dovolila. Zakaj mu nisi takoj pripeljala zaušnice?« »Oh veš, hotela sem najprej vedeti, doklej sega njegova nesramnost.« Kakor se vzame Sef svoji tajnici: »Le kako me morete tako nalagati? Dal sem vam prosto, ker ste rekli, da greste k zdravniku, zdaj vas pa dobim na teniškem igrišču z nekim gospodom.« Tajnica: »Saj to je bil vendar moj zdravnik.« Naravno Učitelj: »Kaj sl predstavljate pod .visečo brvjo*?« Učenec: »Vodo.« pogledov moških in nekaj zavistnih pogledov žensk. In vendar se je zdaj počutil* utrujeno in nekako razočarano, šele, ko se je peljala po znani cesti z brezo proti domu, si je pri" znala, da je vse popoldne upala, da bo kje srečala neznanca z zapis* nico... Nič ji ni pomagalo, da se je oštevala, ker ni mogla pozabiti tega drobnega doživljaja. Vedela je, da je to staromodno in otročje... tod® bila je pomlad in hrepenela Je kljub vsemu, da bi jo še enkrat pogledale neznančeve svetle oči, tako zaupno in občudujoče kakor tedaj- Gospa Skalarjeva je bila zelo za' dovolj na, da se je bila vsaj Alen-ka vrnila k večerji. Martina je odšla. v gledališče in tako bi bila cisto sama v veliki hiši, če ne štejemo služinčadi, ki je bila pa vzgojena tako, da se ni približala g®-spodarici. Gospa Skalarjeva je bila Alenk® vzljubila. Spoznala je, da je dobro, pošteno dekle, nekoliko samosvoj* in prav nič domišljava na svoj® lepoto. Zdelo se ji je, kakor da W gledala sama sebe, kakršna je bij* pred dvajsetimi leti, ko se je bil* poročila s Skalarjem, tedaj trgovskim zastopnikom neke avtomobil' ske firme. Dosti je bila doživela v teh dvaJ' setih letih. Edino prvo leto njuneg* zakona je bilo srečno, tisto let®« ko sta živela še v enosobnem staj novanju in ni njegova plača nit* toliko zadostovala, da bi si omislil* služkinjo. Peter Skalar jo je P* vseeno razvajal in si rajši sam o* privoščil cigaret, samo da je njegova lepa mlada žena lahko imel* novo obleko. Leto dni nato se je rodila Tink*, Peter Skalar je bil nekoliko ra®2 čaran, ker si je bil na tihem žele* sina. Porod je bil pa tako težafc ln Ana Skalarjeva je tako oslabel*i da ji je zdravnik resno prepovedal da bi še zanosila. Ni ga ubogal*-ker je hotela svojemu možu rodi« sina. Rodila ga je leto dni pozne-je, toda mrtvega... Ana Skalarjeva se ni rada spominjala tistih dni. Hotela je bit* mirna, hotela je biti zadovoljna* zato se je pa vsa posvetila Martin*. Mala je bila pa nenavadno trmasti muhast otrok. Ko ji je bilo tri 1*' ta, se je Peter Skalar osamosvoji1 in odprl firmo za tehnična olj*-Kmalu so imeli dovolj, da so lahko vzeli moderno večsobno stanovanje v središču mesta in najeli služkinjo in kuharico. To je bilo P® tudi potrebno, kajti gospa Skala?' jeva se je morala stalno zdravih v toplicah ln celo v tujini, tako da je bil otrok prepuščen najeti vzg®; jiteljici. Nič čudnega, če dekletce ni ljubilo svoje matere, pa čepi-®* jo je ta, kadar je bila doma, obsipala z nežnostjo. Peter Skalar je bil hudo razoča-ran, ker ni dobil sina, čeprav teg® ni nikoli hotel priznati. Včasih je njegovo razočaranje sprostilo ” jezi nad muhasto, razvajeno cdlfl' ko, včasih si Iskalo tolažbe v družbi ali kupčijah, ženo je sicer SP0' štoval, jo imel tudi po svoje r*y toda slepa zaljubljenost prvih srečnih let je ob njeni bolezni in slabotnosti skopnela kakor pomlad®* sneg. Gospa Skalarjeva ni nikoli P®' kazala, da trpi zaradi moževe r®T' nodušnosti. Skušala se je zadovoljiti z vlogo, ki ji jo je usoda d<£ ločila ob strani tega nadarjenega’ častihlepnega in izrednega m«2* Skušala mu je biti kar najbolj®" soproga in gospodinja, in res J to naposled dosegla. Kljub tein**’ da je imel Skalar pogosto ljice, ni nikoli zanemarjal svoje? doma ali žalil svojo ženo. In jo je pogrešal, kadar se je muck}** kje zunaj na zdravljenju in si ce* domišljeval, da mu kupčije tak ne cveto, kakor če je bila doma. Skalar je bil eden tistih moški. < ki znajo strogo ločiti svoj dom in ski*l svojo ženo od svojih postrans--, ljubezni. Dom je bil svetišče, vanj nihče nepoklican ni smel sw piti. Dom je bil zavetje njego hčere, zavetje njegove bolehne » dobre žene. Vanj je vodil svoje upne prijatelje, ki jih je spoštov in ki so spoštovali njegovo žino. In zdelo se je, da se je Skalarjeva sprijaznila s to mo»e, filozofijo, saj nikoli ni bilo bese > in je bila družina videti srečna- ^ človek, ki površno opazuje, ,0 vidi v človeško srce. In tako n ni videl, da je Ana Skalarjeva pela, ker se ji je mož odtujil, se je pogosto počutila osamljen® da je včasih izgubljala P°^ pl človek bi težko verjel, da -srečna v tako lepi in razko» f opremljeni hiši, kjer je bila ven gospodarica ce Alenka je včasih zaslutila, da ^ skrivajo za navidezno mirnostjo^, lepe, odcvetele žene druga, hrana čustva, toda bila je Pre”vet, da in vsa preveč ujeta v svoj da bi se poglobila v drugega veka. Vendar se je med njo *** ^et spo Skalarjevo spletla nežna g medsebojne simpatije, ki jo utrjevala gospenja izredna njenost. to. vm. i94i-xix. DRUŽINSKI TEDNIK 9 KRIMINALNI ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. I L I italijanščina za Slovence v besedi in sliki 26. nadal]cv(mje b,V kotu knjižnice je bila vzidana tnn Harmer je prinesel Swin. v, . sk°raj štiri strani dolgo listi- - ^inton j0 je pazljivo prebral, tisoč funtov! Ali bodo s takšno beraško vsoto?« sicer °ra^° biti> kaj pa hočejo »Ali so všteta zemljišča in zaloge v skladiščih?« čarfv-u vendai' ne delava polovi. Harm kupčij,« se je zarežal taktna613, Z 3asnega> kupčija pa P°dPisati še morava.« t f - •!> ko sva ravnatelja, nama tint £ ne bo težko! Samo pričo še in h jeva!<< menil Swinton, jezej raz se mu je zadovoljno raz. »Pennig, hišnik, bo dovolj do. 3na priča; poklical ga bom. Na-le Pero in črnilo!« hišivi sala sta se P°d pogodbo, Fennig se je pa z okorno *o Podpisal za pričo. Dan -ec *n Pika. Rainbow.Com- swintonG na^na!<< se je smej'al »Hvala Bogu.« ®Wint ■ie vprašal natančni **k jim bom poslal, ko mi bodo h™. Podpisani dvojnik. Sedem stn at-v' Vredno Je Pa najmanj Sarme ^č’* se zarežal kur?raV gotovo! Zalijva to dobro j0-® Dlii t a^ Časa sta sedela in se se • 0 Pomenkovala; Swintonu Da desetih začelo dremati, odlJ?, ^ poslovil. Harmer se je Doč iJ da ostane še pokonci in Večo Rozo- Da mora imeti ta cer za njegovo hčer poseben po-Uent’ stari lisjak že pri večerji sotovil. Krepil se je z upanjem, snQSe k° Roza naposled vendarle ji^netovala in se za vselej od-je hn Reynoldsu; zakaj prepričan »,!> .> da bi iz takšne zveze ne bilo P°li nič prida. . Kazgreti pogovor s prijateljem i_ zauziti whisky sta tudi Harmer-npiT.udila; zadremal je. Zdajci je zaškrebetalo po oknu. Har. se je zdrznil, docela se pa tfter j^nctar ni zdramil, čez nekaj se--d je začutil, da veje hladni 0?.°ni zrak v sobo. široko je razprl S*J’ .Pogledal okoli sebe in... pre-. raseno kriknil. Od okna se mu r, z umerjenim korakom bližala stava čudnega obraza. »Kdo s...?« »Pst!« V neznančevi roki se je zablisnil vil ?.Ver- Nočni obiskovalec je za-vtav Yratom na levi, jih zaklenil in sv^nil ključ v žep. Potlej je sedel h žrtvi natanko nasproti. ni, tako, Mr. Harmer, zdaj naju ne bo motil.« u0'f.rav gotovo ste... prav gotovo... ^ascevalec!« j^ttganili ste! čestitam! Ali ste nemara že pričakovali?« čurtn°sim vas> skrijte pištolo,« je uno ponižno dejal bogatin. vam je v napotje, prav rad! v J Pa primaknite svoj stol malce I ček Tako da! Da bivaš zvon-§e na mizi preveč ne mikal. No, ■Utfcalo! Zdaj pa bo!« je zafrk-j? ukazoval Maščevalec, je tem ko se je Harmer umikal, je wBel obiskovalec po pogodbi, ki ezala na mizi. ttleft°ke vstran...« je skušal Har-v^ri *• Spovedujočim glasom ugo- Jati. D0vr'st! Najin pogovor mora biti po. eii uma zaupen, če ne boste mo. j)ag izdati svojega glasu, bom je privlekel pištolo iz žepa. š{ev,er je zastokal in prosil Ma-a> naj skrije to nevarno Dalv*ai I.očete od mene?« je hri-vprašal. s t‘ra majhno kupčijo gre... V zvezi hraj e listino... Medtem ko bom »Hi«’ sedite, prosim, popolnoma to 30' če hočete, lahko kadite; ** Pomiri!« h0]^aJ se vraga, norčujete! Stra. sPet še . nikoli nisem bil!« je ^^alce glasneje povzel Harmer. Ul t e*n. vem, toda zaradi tega še g0 I™3, kričati. Marsikatero zma-s&et že izvojevali... Hm... Tu je flem ena-' Sedem tisoč funtov! Se- h K,amo?« Za (“*edega Maščevalčevega obra- Srepelo v Harmerja dvoje »Svi ’• žgočih oči- Odij^njsko oderuštvo, Mr. Harmer! % spričevalo za vašo kupčij - M ^sposobnost. Ali vas ni sram, da j^te okrasti tiste može, ki so trpi VIPeii va®e branili... može, ki so *a20A P°manjkanje, ki so doživljali varanje, ki so krvaveli iz glo- bokih ran, medtem ko ste vi, bogata pijavka, sedeli v udobnih naslonjačih in gulili njihove matere, žene in otroke z oderuškimi cenami!« »čujte-..« »Nikar spet ne kričite, če vam je kaj do življenja! Obiskal sem vas s hudo resnim namenom — in dosegel bom, kar imam v načrtu!« Harmer ss je razburjeno ozrl po sobi. če bi bil bliže zvoncu, bi bil prav gotovo tako pogumen in bi pozvonil; na pomoč klicati pa ni hotel — in nemara bi ga tudi nihče slišal ne bil. »Kaj hočete torej od mene?« je zajecljal. »Pravičnost!« »Vi se drznete govoriti o pravičnosti...« je siknil bogatin in pomilovalno pogledal Maščevalca. »Ne govorim samo o pravičnosti, temveč ji celo služim. S temi bojevniki boste sklenili pošteno pogodbo. Malce bomo spremenili ceno, pa bo! Bom kar precej sam popravil.« Vzel je pero in zapisal pred znesek še eno ^sedmico. Potlej je pomolil Harmer ju pogodbo in dejal: »Potrdite to spremembo!« »Sedem in sedemdeset tisoč funtov! Ne, dragi gospod, tega ne storim! Ni je sile, ki bi me mogla ugnati.« »Marsikakšno prav imenitnosred-stvo poznam, ki bi vas vendar pri. sililo. Pa bo menda kar eno dovolj. Tukaj le, vidite, je resnično poročilo o nesramnih oderuških kupčijah Ljudske banke...« »To je laž!« je hripavo kriknil Harmer in pene so mu silile skozi zobe. »Poglejte, poročilo je vendar napisal blagajnik, edini revež, ki je moral zaradi vas in zaradi druge j are gospode v zapor!« »Laž, laž...« je hlipal Harmer. »Kako si upate to trditi, dokler poročila niste prebrali? Blagovolite, velerodni gospod, preberite; sami se prepričajte!« Harmer se je trudil, da prebere drobni strojepis. Na obrazu se mu je natanko videlo, da ga presunja resnica, ki jo bere, resnica, ki jo je bil že zdavnaj pozabil in je menil, da bo ostala za zmerom pokopana. »Zanimivo, he, na moč zanimivo poročilo; ali mar ne? Ali naj ga vam izročim, ali pa uredništvu kakšnega dnevnika? Kar sami se odločite!« »Tega bi nihče ne verjel!« »Ljudje so čudni tiči. Imena gospode jih sicer zvečine slepijo, tako pohlevno vdani ji pa vendar niso, da bi dejstev ne verjeli, če so črno na belem natisnjena « Harmer je zastokal. »Kje je pa jamstvo, da že nimate prepisa te listine ali da si ga pa ne boste oskrbeli?« »Besedo vam zastavim!« je mirno in prepričevalno del Maščevalec. »Vašo besedo! Besedo mor...« »Besedo Maščevalca, ki besede doslej še nikoli ni snedel. Zdaj pa brž; ne utegnem izgubljati časa! Da ali ne?« »človeku vašega kova ne gre vera!« »Potlej je pač najina kupčija pri kraju. Jutri zjutraj bo že vsa Anglija vedela, kje in kako si je John Harmer nakradel svoje milijone. Zanimiva zadevica bo to, zanimiva!« Vstal je, spravil blagajnikovo poročilo in pustil popravljeno kupno pogodbo na mizi. Harmer je v zadregi pokašljal in iztegnil roko, rekoč: »Počakajte! Ali mi prisežete, da boste molčali o tem poročilu, če podpišem pogodbo?« »Nocoj bo Maščevalec za vse večne čase umrl. Tale pogovor z vami, gospod, je poslednje dejanje njegove nevarne igre.« »Prav... storil bom. Hudič naj vzame vse skup!« V pogodbi in na dvojniku je podpisal spremembo. Maščevalec je vtaknil obe listini v žep. »Ali ste zdaj zadovoljni?« je z ubitim glasom vprašal. »Sem... če boste tudi plačilo v redu izvršili, če pa tega ne boste...« »Ček bom poslal jutri. Tako, zdaj mi pa izročite blagajnikovo poročilo!« Maščevalec mu je dal listino; Harmer jo je zmečkal in se napotil h kaminu, da bi jo vrgel v ogeni. Pred kaminom je pa zdajci obrnil stikalo — in luč je ugasnila... V temi je stekel k oknu, ki je bil skozenj prišel obiskovalec, skočil na vrt in od zunaj zapahnil oknice. Potlej je bežal okoli hiše, da bi prišel do knjižničnih vrat in jih zapahnil, še preden bi utegnil skoznje pobegniti Maščevalec. Na svoje nepopisno veselje je skoraj podrl Brenta in Rozo, ki sta se slučajno vrnila tako zgodaj. Brez sape je zagrabil Brenta za roko. »Mr. Harmer, kaj pa...?« »Maščevalec je v knjižnici. Oknice so od zunaj zapahnjene, ključ do vrat ima pa on v žepu.« Brent je pri priči zažvižgal na svojo policijsko piščalko, stekel k vežnim vratom in začel na vse kriplje zvoniti. Hišnik je trenutek pozneje odklenil. »Tecite, kar vas noge neso, in zasunite zapah na knjižničnih vratih! Pa brž!« mu je ukazal Brent. Začudeni hišnik je izginil, da izvrši povelje. Brent je pa pohitel okoli vogla, da pripazi pri oknu. »V svojo sobo pojdi, Roza,« je dejal Harmer, »in prepusti nama vse nadaljnje. Tokrat bomo tička prav gotovo ujeli.« »Čuj, oče...« je hotela ugovarjati Roza. »Le brž, saj vidiš, da moram Brentu pomoči, dokler stražnik ne pride « S hčerjo je stopil v vežo in vzel iz omare za orožje veliko pištolo. »Ali ste prepričani, da je notri?« ga je vprašal Brent, ko je prišel k njemu pod okno. »Prepričan, kajpak! Ni še utegnil zbežati po veži. Revolver ima!« »To si lahko mislim. — Kdo je, ki prihaja? Stražnik?« »Da, gospod nadzornik,« se je javil stražnik, ki je pravkar prihitel na vrt. Slučajno je bil čisto, blizu hiše. ! »Stražmojster!« je poklical Brent.! »Prosim!« ! »Pazite na to okno! Nate revolt ver Mr. Harmerja! Če bi silil kdo! skozi to okno, storite, kar se vam! zdi potrebno!« »Razumem!« ! »In kaj nameravate zdaj, gospod! nadzornik?« je vprašal Harmer. ! »Odklenil bom knjižnična vrata;; menda imate še en ključ?« < »Imam.« ! »Prav, pojdiva, prosim!« ■ Hišnik in šofer sta morala preJ cej na stražo, kajpak s primernim« orodjem v rokah. Brent je odklenil« vrata in pogumno vstopil, oprezo-; vaje na vse strani, da bi ga Ma-< ščevalec ne iznenadil. Soba je bila razsvetljena in..< prazna. j »Pobegnil!« je kriknil Harmer. • »Tri sto kosmatih! Kod je le po.; begnil?« < »Sam Bog si ga vedi! Pri vežnih; vratih prav gotovo ne.« »Tudi skozi vratarsko ložo ne,«; se je oglasil hišnik. ; Zdajci se je razlegel obupen klic:; »Na pomoč!« ; Harmer je prebledel; bil je Rozin; glas. ; »Moja hči! Zgoraj mora biti!; Brž, za pet ran božjih!« ; Brent je stekel po stopnicah na-; vzgor, Harmer in služinčad za njim.; Na stopniščni ploščadi v prvem; nadstropju je stala razburjena Ro-; za. Z roko je kazala na okno, pol; stopnišča više. : »Tam je pobegnil! Sama sem ga; videla; še sunil me je!« J Kakor bi trenil, je bil Brent pri; oknu. Natanko pod oknom je stala; vitka smreka, ki bi izurjen telo-; vadeč nanjo kaj lahko skočil. Med.; tem ko je bodel z očmi v temo, je; opazil, kako se je v vejah nekaj; zganilo. : »Tam je!« { Spet je oglušujoče zabrlizgnil in J se precej povzpel na podoknico in; brez pomišljanja skočil za begun-; cem v drevesni vrh. : Ni se ujel in je zdrknil v globi-: no. Pristal je natanko na Mašče-: valčevih ramenih. : »Roke kvišku!« V odgovor je dobil hud sunek: med rebra, čutil je še, kako ga je’ dvoje močnih rok dvignilo in zavihtelo. Sprva se je skušal upirati, toda kmalu je sprevidel jalovost borbe. Zdajci ga je Maščevalec zakotalil po strmih kletnih stopnicah navzdol, 'fam je nezavesten obležal. Stražmojster, ki je bil na Bren-tov brlizg prihitel na to stran hiše, je ravno še utegnil videti, kako beži temna postava skozi vrt. Kmalu nato sta z Brentom, ki se je bil medtem že osvestil, zasledovala begunca. 35. poglavje Prvikrat v svojem pustolovskem življenju je moral Maščevalec bežati pred policijo. Na vso moč si je očital, ker je, čeprav samo za hip, zaupal Harmerju. Na vso nesrečo se mu je bila pri skoku z okna in pri borbi z Brentom spet odprla stara rana. Topla, kri se mu je neprestano pocejala po roki in ga nevarno slabila. Dve sto metrov od Harmerjeve hiše je našel izvoščka. Skočil je GENERE MASCHILE E FEMMIN1LE Conversazione coniugale — E inutile, sentenzia il marito, — la donna e fatta cosi: chiassosa e petulante. £ la sua natura... bi-sogna rassegnarsi! — To’, ribatte sarcastica la mo. glie, — solo voi altri maschi siete gente a modo vero? — Appunto! conferma il marito. — Posso citarti unlnfinita di esempi; se vuoi, anche un esem-pio... minerale. Consideriamo, pu-ta caso, il radio. E una sostanza preziosissima, che possiede molte virtu, e indiscutibile. Ora consideriamo sua moglie... e sentirai che inferno! slalo m stanje, stan. matrimoniale zakonski. — Chi sarebbe sua moglie? — La radio... Razlago besed geneie m rod, vrsta; spol. coniugale zakonski. sentenziare razsojati, modrovati. chiassoso hrupen. petulante predrzen, prevzeten. bisognare potrebno biti; bisogna (z nedoločnikom) moraš; človek mora. rassegnarsi vdati se. to'! (to) na! glej, glej! ribatte (ribatte) je odgovoril (ri-battere). sarcustico sarkastičen. ! a modo spodoben. appunto točno. coniermare potrditi. citarti ti navesti. iniinita f neskončnost. esempio m zgled, vuoi hočeš fvolere). minerale kovinski. considerare ogledati si. puta časo denimo; na primer. radio m radij (kovina). sostanza l snov. preziosissimo silno dragocen (pre-zioso). indiscutibile nesporen. inferno m pekel. radio f radio. UN PIACERE COSTOSO — S un pezzo che non ti vedo! Come ti trovi nel tuo nuovo stato matrimoniale? — Caro mio, e una gioia costo-sa. Se avessi saputo quel che avrei dovuto pagare per le fatture della modista... — Saresti rimasto scapolo? — No: avrei sposato la modista! (Tribuna illustrata, Romaj Razlaga besed piacere m veselje, zabava. costoso drag. pezzo m kos; čas; e un pezzo že dolgo je od tega. vedo vidim (vedere). v voz in imenoval šoferju neko ulico blizu svojega stanovanja. Komaj je motor zaropotal, je uzrl dve postavi, tekoči v to smer. Njune klice je na vso srečo udušil ropot motorja. Dve minuti pozneje je Maščevalec že opazil, da sledi njegovemu avtomobilu drug. »Hitreje!« je ukazal šoferju. »Nujen sestanek imam.« Ceste so bile prazne — in šofer je lahko divje pognal svoje vozilo. Maščevalec se je naslonil na blazine, zakaj bil je slab in utrujen. Zdaj pa zdaj se je ozrl in vsaki-krat ugotovil, da sta mu zasledo. valca za petami. »Rotim vas, vozite hitreje!« »Hitreje ne gre; vozim z naj večjo hitrostjo!« Drvela sta dalje; bila sta že blizu Chelseje. Maščevalec tega ni opazil. Rdeči kolobarji so se mu vrtinčili pred očmi. V glavi mu je brnelo in zdelo se mu je, da je nekje daleč, odmaknjen od vsega dogajanja. gioia f veselje. se avessi saputo če bi bil [jazi vedel. avrei dovuto bi bil [jaz] moral. iattura f račun. saresti rimasto bi bil [ti] ostal. scapolo m samec. sposare oženiti se, [za ženo] vzeti. cittA interessanti — Quale e la citta piu lunga? — Ventimiglia. — La piu luminosa? — Lucerna. — La piu penetrante? — Cuneo. - — La piu feroce? — Lione. — La piii devota? — Monaco. — La piu forte? — Potenza. — La piu dolce? — Crema. Razlaga besed interessante zanimiv. quale kateri, kakšen. lun go dolg. Ventimiglia mesto v Italiji na predvojni francosko-italijanski meji ob li-gurski obali; venti miglia = 20 milj. luminoso svetel, jasen. Lucerna, Luzern (Švica); lucerna f svetilka. penetrante prediren. Cuneo mesto v Piemontu; cuneo m klin, zagozda. leroce divji. Lione Lyon (Francija); lione = leone m lev. devoto pobožen. Monaco m Monaco (kneževina); Monakovo; monaco m menih. Potenza mesto v južni Italiji; potenza t moč. dolce sladek. Crema mesto v severni Italiji; crč-ma i smetana. »Tukaj sva, gospod; zdramite se vendar!« Potnik je zbral vse svoje moči, podal vozniku bankovec in se opotekel na cestni hodnik. Zdelo se mu je, da se vse vrtin, či krog njega. Zavil je v prvo stransko ulico. Cestno ime, Purvis Street, se mu je zdelo znano, vendar se ni mogel spomniti, zakaj; pojmi so se mu zmedli. Kakor pijanec se je prizibal do sredine ulice; tam je zdajci omahnil v neko vežo. Padec ga je toliko streznil, da se je z muko povzpel na noge in pogledal na hišno številko odpr. te hiše. V medli svetlobi je razbral številko tri in trideset. V hipu ga je prešinilo spoznanje: Purvis Street 33 je vendar Annin naslov! V hiši so tri stanovanja, drugo vrh drugega — in Annino je vrhnje! Medtem ko je tehtal ta dejstva, sta se na koncu ulice prikazala dva avtomobilska žarometa... Konec prihodnjič. ROBINZON na samotnem | Št. 81. Sovražnik pred durmi! KRIŽANKA mični znak za srebro. 5. Glavno me-5 sto Madagaskarja (skozi). 6. Pred-t 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 log z 2. skl.; predlog s 4. ali 5. skl.;♦ ir".-' .. -p-"--.!- • — ■■■— jud brez telesa. 7. Sij; angleški fizik, j 1 H ustanovitelj elektromagnetične svet-} 2 Mfl lobne teorije (1831.—1879.). 8. Vzo-} — ga«—“----------------->_■ —-----rec, vzgled (grško, skozi, v 3. skl. ♦ 3_________[gj§ BS mn.). 9. Predlog kot prvi pod 6.} 4 H vodr.; vrhovni, enooki bog Germa-♦ _---------------------- m"* nov; tvorniška znamka ur. 10. Ak-j BI tivna vojska v mirni dobi (franco-J 6 SSHH ■ H sko); negovan, oskrbovan. 11. Lju-J j —------- bežen (italj.); pravimo ji, če ima ve-* UH________________________________lika ušesa n. pr. sovi. J 8 M Navpično: 1. Pripadnik člove-J q H ■■ ške rase (v sev. in vzh. Afriki);} BI------------_ — H---------------zvezda prvega reda v Devici. 2. Žen-* 10 sko ime; zelenicam. 3. Redka kovina;5 j 1 ■ predlog z 2. skl. 4. Znana poštna } I'— ■ 4 okrajšava; predlog s 4. skl.; pritok} Maase. 5. Zgrajen; mati (italj.).} Vodoravno: 1. Dva znamenita 6. Reka in pokrajina v Burmi. 7.} nemška fizika tega imena, eden celo Stran neba; pritok Amazonke. 8.} Nobelov nagrajenec; je opoteža. 2. Skorocelj (rastlina); začetnice naj-} Dobro je, če jih imaš pri kvartanju; večjega nemškega pesnika; medmet.* izkustven (tujka, okrajšano). 3. Gr- 9. Razširitev nalezljive bolezni po ; ška beseda za bajko; slavljena pevka večjem ozemlju (skozi). 10. Vprašal-ali igralka, latinsko pomeni božan- ni zaimek; del roke. 11. Francoski } ska; kemični znak za galij. 4. Tujka fizik (1786—1853); zelo razširjen in } za književen (brez prve črke); ke- koristen južni sad (brez druge črke).} Videti je bilo, da Robinzonu ni »Kdo gre?« je vprašal Robinzon Robinzon je takoj premislil boju1 bilo dano mirno življenje. Takoj prestrašenega Petka. »Dva, trije, načrt. Orožja sta imela dovolj. Ta- naslednje jutro je namreč pritekel šest čolnov,« je naposled izdavil ko sta po kratkem preudarku od- Petek in kričal že od daleč na vse Petek in pokazal s prstom proti šla težko oboroženo pred svojo trd- grlo: »Gredo! Gredo!« morju. njavo, sovražniku nasproti. šf. 82. Nenavaden obisk DOPOLNILNICA Vstavi prave črke, da dobiš na- kega ruskega pesnika in pisatelja,} vpično samostalnike. Vodoravno po čigar stoletnice smrti se letos spo-t sredi boš našel ime in priimek veli- minjamo. (1814.—1841.) } ČAROBEN LIK 1. velikan; } 2. divji narod; | ♦ 3. vrh v vzhodnih Julijskih Alpah; } ♦ 4. pritok Save; J ♦ 5. žensko ime. } ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) + Protagoras je poučeval nekega * atenskega mladeniča pravne vede. } Dogovorila sta se, da mu bo plača! ♦ drugo polovico učnine šele tedaj, ko } bo pred sodiščem prvič zmagal v ka- J ki pravni'zadevi. Učenec je pa na ta* način zavlačeval plačilo, da se po } končanih študijih enostavno ni hotel * posvetiti pravni praksi m tako tudi J ni mogel dobiti noben proces. * Protagoras mu je grozil s tožbo in » je takole utemeljeval svojo namero: } Vseeno je, do kakšnega zaključka t pride sodišče, učenec mora plačati t dolžni del učnine. Prvič zaradi sod-* ne rešitve, če ima (učitelj) prav,} drugič pa — če pred sodiščem nje- * gova ne bo obveljala — ker bi s tem } njegov učenec dobil prvo pravdo, kar ♦ ga po pogodbi veže k plačilu. } Do tožbe pa ni prišlo, kajti bistro-} glavi učenec je dokazal, da tožbe ♦ Protagoras sploh ne more dobiti. Ka-1 ko je to učenec utemeljil? J a = udeleženec raznovrstnih postopkov ali tekem, bojev, b = žensko ime; c = oliva; d = v ustih jo imaš; e == amerikanski debelokožec; f = pojedina; g = posebne vrste lovec; h = voznik ga rabi; i = priimek prvega kralja tretje frankovske dinastije; j = glavni števnik. x = vrh v Julijskih Alpah. že čez nekaj trenutkov so se div. Divje sta kričala in streljala. Tedaj je Robinzon skočil k zve-jaki spet pomirili in se priprav- Medtem ko jih je nekaj obležalo zanemu možu in mu hitro prereza] lfali, da bi belega moža spekli. Te- mrtvih na tleh, so se drugi umak- vezi Iz njegovih pretrganih bese® daj sta iz zasede skočila proti njim nili na svoje čolne, da bi rešili je izvedel, da je kapitan nek® nasa dva junaka. vsaj svoje življenje. španske ladje. šf. 84. Dobra pomoč PREMIKALNICA SOGLAŠAT POTROŠIT ŽEBL JARN NEIZMUCE GRANCHAC PRERJAST Če te besede vodoravno prav premakneš, bereš v treK navpičnih vrstah po en vrh iz Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp. Križanka: vodoravnopovrsti: 1. Jenisej, Bul. 2. Orel, Baroda 3 beg, grdenje. 4. baltora. er. 5. butec, ago. t. 6. Osip esse. 7. 1, ven, oniks. 8. og, nehotno. 9. gorkota, jrs. 10. Najade raja. 11. Ala, Ilonkam. Zlogovnica: 1. ostrv. 2. Pirej. 3. globina. 4 narava. 5. okujine 6 ko-pina- 7. ploha. 8. razpol. 9. kloaka. 10. kolnica. 11. omračje. 12. vidra 13. opreka- 14. kozjak. 15. strahota. Izpremenilnica: Lačna vrana siti ne veruje. Zloženka : limonada. Uganka: bomba. Telefonska številka; Iz dejstev, da je številčna vrsta vseh štirih telefonskih številk po deset in da se nobena številka ne ponavlja, sledi, da mora biti vsaka telefonska številka sestavljena iz številk 0 do 4. Glede vsote prištetega obratnega števila pa sledi, da morajo biti vsote prve in pete številke pa druge in četrte enake srednji številki, ki more biti edino dve. Zaradi meje v telefonskem omrežju sledi, da so štiri telefonske številke: 30—2—41; 34—2—01; 41—2—30, 43— 2—10. Hudomušno vprašanje; */., 3/, itd. do •/,. Stric in nečak; stric je star 68 let, nečak pa 12 let. ČRKOVNICA Kdo bo našel pregovor, ki je skrit v teh črkah? Neverjetna igra Poznam štiri može, ki so vso noč igrali in ko so zjutraj prenehali, se je vsakdo hvalil z dobičkom 50 lir. Čudovita igra, kaj, da vsi dobe in nihče ne izgubil ZAPLETEN PRAVNI SPOR Spretne besedne igre skrivajo mnogo zagonetk. Pravni spor med grškim sofistom Protagoro in njegovim učencem nam nudi zanimivo logično nalogo. 273\ I ?! 1 • Sovražniki so se prestrašeni raz- skanje. Kakor nor je Petek plesal med čolnov zvezan človek. Ta bezali In ušli na svoje čolne. Ro- po enem izmed čolnov, ki so ga ni bil nihče drug ko Petkov oče.,.7; binzon, Petek in osvobojeni kapitan pustili divjaki ob obali. si je na tako čuden način rešil z1 ,j so pa zmagoslavno gledali za njimi. Ko sta si Petek in kapitan po- Ijenje. Divjaki so ga namreč h01* Tedaj sta Robinzon in osvoboje. bliže ogledala, kaj se je bilo zgo- prav tako kakor kapitana — *> m kapitan zaslišala Betkovo vri- dilo, sta videla, da leži v enem iz. jesti Dalie [.tihodnl* ju večer Bencolin ni imel večerne obleke, zato so vsi vedeli, da ne grozi nevarnost. Bencolinom in ljudmi, ki ™ajo vzrok, da se ga boje, je nekako na tihem dogovorjeno: če gre zaoma v promenadni obleki, po-|“em> da je šel ven za svojo zabavo J?, ne zato, da bi koga vznemirjal. ud takšnih večerih se lastnikom •sen lokalov, naj si že bodo odlične restavracije ali pa razvpite beznice, odvali velik kamen s srca; ~®ncolina pozdravijo smehljaje se, Premijo ga h kar najboljši mizi in “^ Postrežejo, radi ali neradi, s “eKtom. Bencolinu je sicer peneče. Ea se vina malo mar. Najrajši sedi J: P^temi zavetnega kotička pri s*. piva ln sanjari, kjer koli je v razkošnem baru v Rue Fon-ali pa v razbojniški krčmi, akrsne se vrste v stranskih ulicah Ul var j a St. Antoina. Pri srcu mu J® moderna godba, in čisto vseeno Je, ali jo igra svetovnjaška ka-P«a ali pa če hreščeče doni iz zvočna. pač nenavaden okus za šefa Pariške kriminalne policije. To so torej zasebni večeri v Ben-.ounovem življenju, večeri, kadar ^a promenadno obleko na sebi. . ® Pa kajpak tudi drugačni, če v .a na sebi smoking, zadeva že ni tako nedolžna. Smoking poji'!:111’ da nekam meri. Lastnikom ORalov takrat že ni več popolnoma sodno v želodcu. Vsekako pa smo-še ne pomeni pripravljenosti «a vse. Treba je pač Bencolinovo navzočnost sprejeti na znanje in nu ponuditi konjaka. Hudo je le, e se prikaže v Iraku, s cilindrom glavi, s palico s srebrno kljuko J s komaj opazno, a vendar ® cisto prikrito vzboklino pod levo 3S““ ............. znamenje, da se bliža kn? takšnih večerih lastnik lo-aia Bencolinu sploh ničesar ne kaPela sicer dalje igra, n i v godbeniki — v pričakova-hrupa, ki bo zdaj zdaj počil — tat z6reše struno, natakarji pa «Ko trepetajo, da jim sleherni trenutek kakšen krožnik iz rok zleti. .Večkrat sem že dejal Bencolinu, * je izpod njegove časti, če se am loti aretacij; zato ima pač tntJe Vendar je sleherna ip .beseda zaman — zakaj zanj je Pač zabava, da divjad, ki jo pre-« ia’ tudi ujame. In prav gotovo “6 bo odnehal, dokler ga lepega ,ne doleti usoda v kakšni za-otni ulici. Tedaj bo stražnik pri hialem ,°bhodu našel v cestnem “jatu ležečega gospoda, v fraku in ?°leW telovniku, z opalastimi gum. bi v srajčnih gumbnicah in z bo- ^alom v hrbtu. Mnogo večerov sem preživel z “encolinom, a samo enkrat je v rjoji navzočnosti imel frak na ®bi. Takrat sem se vrnil domov z verna čednima, okroglima luknji-W*a v ^obuku. Bencolin je bil z n l-H ■R a m°č vesel, jaz pa manj, :a3 klobuk je bil čisto nov. olrF°u me j® torei Bencolin tistega “brskega dne, ko se začenja ta bOdba, poklical po telefonu in mi sem ’ na^ grem zvečer z njim, poza trebna. promenadna!« je odvrnil Ben-nn in skoraj videl sem ga, kako * namuznil, ko nisem mogel za-“Jiti vzdiha olajšanja. je že pozno, ko sva se se-Tavala sva po bulvarjih prav 0 okolice Vrat sv. Martina in sva m se nekoliko vznemirjen takoj t "^nimai, kakšna obleka je po- C M NT naposled obsedela v nekem nočnem lokalu. Zunaj je bilo precej hladno; tem bolj je bila pa notri občutna vročina, ki so jo izpuhtevali vsi ti plešoči, čebljajoči, popivajoči ljudje. Na plesišču se je gnetlo toliko parov, da se je zdelo, kakor bi človek gledal kepo zamotanih teles. Dekleta so za zaprtimi očmi slonela na prsih svojih kavalirjev, vsekako zelo poceni kavalir, jev: podnevi so bržčas stali za kakšnim pultom. Sicer pa ni bilo dosti videti. Oblaki dima so viseli nad prostorom, ki je bil med tangom zavit v višnjevo luč; le kdaj pa kdaj je lesk svetilk osvetlil kakšno roko ali obraz in takrat si lahko spoznal pokolenje plešočih ljudi. »Niti pojma nimam, kaj naju je prignalo sem,« sem dejal, »nič posebnega ne vidim.« Bencolin je pogledal kvišku in zdelo se je, kakor da bi se zanimal samo za ventilatorje. »Ozrite se malo na levo...« je zamrmral; »dve mizi odtod sedi neki možak... dela se, kakor da bi glavo čisto slučajno držal v temi.« Pogledal sem tja. V nekem kotu je sedel mož, ki je znal svoj obraz spretno skrivati v temi; na lepem je pa nekdo za sosednjo mizo ukre-sal vžigalnik in kakšno sekundo sem popolnoma razločil njegov obraz. Naslednji trenutek se je pa že nagnil nazaj. Bil je nenavaden obraz: surova, spodnja čeljust, kakršno imajo boksarji, nad njo pa nos ujede in čisto gladki, skoraj nenaravno črni lasje. Bil sem prepričan, da bom ta obraz zmerom in povsod prepoznal. »Ali smo zaradi njega tu?« sem vprašal. Bencolin je zmajal z glavo. »Ne, nekoga drugega pričakujeva... Gospoda Augustina... O, pravkar prihaja.« Sledil sem njegovemu pogledu in zagledal majhnega človeka, ki si je utiral pot med mizami. Očitno se tod ni kaj prijetno počutil, naj-brže je opazil zasmehljive poglede, ki so ga spremljali. Saj je pa tudi res napravil čuden vtis s svojim vihravim vedenjem; zdelo se je, da mu višnjeva luč nič kaj ne prija. Vselej, kadar se je v gneči v koga zadel, se je prestrašen zdrznil, in čim večkrat se je to zgodilo, tem bolj zmeden je bil. Bencolin je vstal in mu stopil nasproti. Medtem ko sem šel za njim, sem s pogledom ošinil moža s tičjim profilom. S čudnim izrazom v očeh je strmel za nama. Bencolin je moral biti že večkrat tu. Stopal je proti enemu izmed kotov, kjer je stalo nekaj lavorje-vih dreves; odrinil jih je in od-pahnil vrata, skozi katera smo stopili na ozek, slabo razsvetljen hodnik. Gospod Augustin se je nemirno prestopal z ene noge na drugo. Strmel je v naju z vnetimi očmi in zdelo se je, da se njegova zmršena brada in smešna bela šopa las za ušesi treseta. »Ne vem, zakaj ste me sem poklicali,« je dejal z vreščečim gla- som, neprestano vrteč klobuk v rokah, »a vseeno sem prišel... Dolga pot od muzeja do sem.« »Saj veste, Jeff,« se je Bencolin obrnil proti meni, »Augustinov muzej... veliki panoptik.« Izraz panoptik gospodu Augusti-nu očitno ni ugajal. »Moj muzej je svetovnoznan!« je vzkliknil in se vzravnal. »Sam izdelujem vse lutke. Saj ni mogoče, da ne bi še slišali o muzeju Augu-stinu?« Mali mož me je tako proseče pogledal, da kratko in malo nisem mogel priznati, da mi je muzej tega imena popolnoma neznan. Sicer pa ne more nihče od mene zahtevati, da poznam sleherno zbirko voščenih lutk. Ker je pa gospod Augustin očitno čakal na odgovor, sem v stiski odgovoril, da sem o njegovi ustanovi slišal samo dobre reči. »Slabi časi,« je vzdihnil, »obisk bi bil lahko boljši... sicer je pa to posledica tega, da ne maram nobenih kompromisov! Ostati hočem v okraju, ki ga je bil moj oče izbral! Ne bom se preselil na bulvarje! Tudi kričave električne re- V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Sbrobi in svetiolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. mnnga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje >d pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA klame se izogibam! Moje podjetje ni nikakršen cirkus — muzej je. Umetnost, gospod, to je tisto! Tako delam, kakor je delal moj oče, po umetniških smernicah! In menda pač lahko trdim, ne da bi me imeli za domišljavca, da so že odlične osebnosti pohvalile mojo ustanovo kot zelo odlično.« Bencolin mi je prišel na pomoč; ustavil je val besedi starega gospoda s tem, da ga je s prijaznim gibom prosil, naj gre dalje, dokler nismo na koncu hodnika prispeli do vrat, ki jih je Bencolin odprl. Prostor, ki smo vanj stopili, je pričal o našarjeni eleganci. Vzduh po slabem parfumu, ki je polnil ozračje, in ozračje samo sta pričala, da je to prostor mnogoštevilnih, skrivnih sestankov. Ko smo vstopili, je neki mlad mož, ki je sedel za mizo in kadil, naglo vstal. Marsikateremu človeku lahko na oko prisodiš poklic. Ob pogledu na navzočnega gospoda nisem bil prav nič v dvomu, da imam pred seboj častnika. Vse na njem je bilo vojaško, celo njegova brada je bila vojaško kratka. Bilo je očitno, da ga je čakanje vznemirjalo... zdaj, ko je vendar že nekaj pričakal, je bil pa na mah spet miren. »Prosim, oprostite,« je dejal Bencolin, »da sem izbral tale kraj za naš razgovor. Vsekako nas pa tudi nihče ne bo motil.« Nato nam je mladega moža predstavil kot stotnika Chaumonta. Chaumont se je trdo priklonil. Zdelo se je, da se v civilu silno neprijetno počuti. »To je torej tisti možak?« je vprašal in srdito pogledal malega lastnika muzeja. Augustin si je nadel bojevit izraz. Brada se mu je naježila. »Kaj hočete s tem reči?« je zapihal. »Zdi se, kakor da bi me hoteli zločina obtožiti! Zahtevam po. jasnila!« »Sedite prosim, gospodje,« je vzkliknil Bencolin pomirjujoče, potegnil Augustina k sebi na stol, meni pa namignil, naj sedem na drugo stran razburjenega malega gospoda. Chaumont je stal. Njegove roke so živčno tipale po obleki in zdelo se je, kakor da išče sabljo. »Predvsem nekaj vprašanj...« je začel Bencolin. »Saj dovolite, gospod Augustin?« »Seveda,« je dostojanstveno odvrnil stari mož. »Odklej imate muzej?« »Ze dva in štirideset let... in zdaj je prvič, da ima policija vzrok, ba-viti se z mojim podjetjem, ki je celo v strogo znanstvenih krogih...« »Da. vem...« mu je segel v besedo Bencolin, ki je bil izprevidel, da .namerava Augustin ponovno začeti daljši govor o veljavi svojega podjetja. »Zdaj pa nekaj drugega... število dnevnih obiskov je pač majhno, kajne?« »Obiskovalci mi niso nič mar. živim za svojo umetnost.« »Koliko nameščencev imate?« »Nameščencev?« Augustin je svoj obupani pogled, ki naj bi izrazil njegovo presenečenje nad tem nenavadnim vprašanjem, uprl v strop. »Nameščencev?« je spet ponovil. »Nu da... moja hči... ona prodaja vstopnice... jaz jih pa ščipljem.« Chaumont ni niti za trenutek umaknil pogleda od Augustina. Od minute do minute je bolj srepo buljil vani. Na lepem se je sunkovito obrnii k Bencolinu. »Ali ga ne boste vprašali...« je začel. Bencolin je prikimal; vzel je iz svoje listnice fotografijo in jo pomolil staremu možu. »Ali ste že kdaj videli to damo?« Sklonil sem se in zagledal glavico ljubkega dekleta devetnajstih ali dvajsetih let. Koketne obrvi, nekoliko otroška usta, premehka brada — skratka, precej prazen obraz. Na hrbtu slike je bilo ime enega izmed najbolj svetovnjaških pariških fotografskih ateljejev. Nedvomno je bila to slika dekleta iz odlične družbe. Augustin si je sliko natanko ogledal. Ko jo je vrnil Bencolinu, jo je Chaumont iztrgal in z glasom, trepetajočim od razburjenja, dejal: »Natanko premislite. To je... to je bila moja zaročenka.« »Ne vem...« je odvrnil Augustin, »možno je... vendar, človek vidi toliko obrazov...« »Torej ste jo videli!« je zavpil Bencolin. Augustin se je prestrašen zdrznil. »Ne razumem vas...« je zastokal, »vi vsi strmite vame, kakor du bi... Kaj prav za prav hočete od mene? Izjavil naj bi vam, da sem damo videl... morda sem jo res videl... študiram obraze... to spada k mojemu poklicu... študiram obraze ljudi, ki pridejo v moj muzej... črte... sence — to počno vsi tisti, ko modelirajo.« Na lepem je umolknil. »Ne vem, če to razumete...« je zamrmral čez nekaj trenutkov. Sanjavo nas je vse po vrsti pogledal, razklepaje in spet sklepaje prste, kakor da bi gnetel vosek v rokah. »Ali je bila res ta dama... ne morem priseči!« je razburjen vzkliknil. »Povejte mi že vendar, zakaj ste me semkaj poklicali. Kaj sem storil? česa me obtožujete?« »Dama, ki jo kaže ta fotografija,« je dejal Bencolin, »je gospodična Odetta Duchenova, hči bivšega ministra. Zdaj je mrtva. Zadnjič so jo videli živo, ko je šla v Avguštinov muzej. A vrnila se ni več.« Po dolgem molku, med katerim je Avguštin svoje oči zakrival z roko, je s težavo dahnil: »Kaj mislite s tem... se ni vrnila?... To je vendar nemogoče... muzej zapremo ob petih... takrat morajo obiskovalci vendar...« »Umorili so jo,« mu je Bencolin segel v besedo, »njeno truplo so popoldne potegnili iz Seine.« »Pohabljeno! Z bodalom umor je. no!« je zavpil Chaumont. Augustin dolgo ni mogel do besede. »Menda vendar ne mislite...« je zajecljal naposled, »menda vendar ne mislite, da sem jaz...« Chaumontov obraz je raztegnil smehljaj, ki je utegnil nagnati strah v kosti. »če bi to vedel,« je siknil skozi zobe, »potlej ne bi več sedeli tu... že davno bi bil vaš goltanec med mojimi prsti...« Stari mož je s svojimi vnetimi očmi presenečeno zrl v Chaumonta, ki je mirneje nadaljeval: »Edino, kar ta trenutek vemo, je da to ni prvi primer te vrste. Gospod Bencolin mi je sporočil, da je neko drugo dekle tudi po obisku vašega muzeja tako izginila...« »O tem ničesar ne vem!« se je brez diha branil Avguštin, »nikoli me niso zaradi česa podobnega zasliševali!« »Res je,« je odvrnil Bencolin, »niste se nam zdeli sumljivi in zato vas nismo poklicali... Vaš muzej je bil eden izmed več krajev, kjer je bilo dekle, preden je izginilo... In razen tega... dekle se ni nikoli več pojavilo... utegnilo je torej tudi prostovoljno izginiti... človek utegne pač imeti vzrok, da se ne da najti...« Kljub očitnemu strahu se je Augustin prisilil, da je dvignil pogled do prodirnih Bencolinovih oči. »Nečesa ne razumem,« je dejal, »od kod veste, da gospodična... to se pravi, dama, katere sliko... od kod veste, da ni zapustila muzeja?« Bencolin je hotel odgovoriti, a Chaumont ga je prehitel. Dalje piihodnjič Naše zdravje Eryzipel ali šen Richard Wagner je imel v svojem življenju trinajstkrat šen ij? ste gotovo že slišali, ali ne? ** vam je čudno zdelo, da mo. ga T°‘nik s šenom v bolnišnico, kjer ka®*0 rekoč izločijo od vseh kot in ga pustijo le v družbi nje-jioj.i^vnopnivnih. Vsi obiski in vsak 411 neposredni stik z njim je lea!i« °®en- Ker 8611 laže vrste na-kor bolezen in ker se pri njej, ka-v d P1’1 vsaki nalezljivi bolezni, vmeša nego bolnika oblast z uka-treh,, sllne internacije, se mi zdi po-le^nj 0 razjasniti vzroke in potek bobi i^njeno nevarnost za okolico, da in ^ sledili zdravnikovim navodilom Sa< 7?z<>m oblasti v primeru obolenja, ki d® mnogo laže privoliti v dejanja. Sen namen. kojJ ali eryzipel je naglo nastajajoča oredu dre improvizaciji, ki sta se, kakor mnogokrat take reči, Se dokaj dobro obnesli. Vidi se pa, da *e nikakor ne moremo izmotati iz za-»ilnib razmer, v katere nae je pahnil razvoj drugih dogodkov, ia da si moramo tudi v šjrortu kakor drugod pomagati takorekoč iz doeva v dan ali ir nedelje v nedeljo. Kdor koli je spočel zami-sel za plavalno tekmo na Ljubljanici — je prižel z njo mnogo prepozno. Taka prireditev bi bila morala biti že zdavnaj udomačena, vsako leto stalno na sporedu, morala bi biti praznik naših plavalcev, ki smo jih imeli (in jih še imamo) mnogo in dobrih. No, enkrat je treba začeti, pa bomo leto 1941. zapisali kot rojstno leto plavalne tekme na Ljubljanici, ki naj bo v bodoče kraj vsakoletnega sestanka za mase slovenske plavajoče mladine obeh spolov; in sčasoma morda tudi sosednje vsenaokrog nas, ki jo bomo gotovo radi povabili in z veseljem v svoji sredi sprejeli. — Seveda bomo pozneje vsaj del proge prenesli v mesto in bo šele s tem mogla prireditev doseči med občinstvom pravi propagandni (>omen in značaj. Za 2400 metrov dolgo progo je zmagovalec Žižek (med seniorji) rabil 31:55, Loeser (med juniorji) 33:82: kot edina plavalka je Finčeva prispela v 38:49. Startalo je vsega 32 plavalcev, med njimi edina Finčeva kol zastopnica svojega spola. Približno ena tretjina je ponajveč zastran hladne vode izstopila že na progi. Ostali so vzdržali do cilja. * Namesto odložene druge finalne pokalne tekme Hermes—Ljubljana so na igrišču na Tyrševi cesti odigrali tekmo med belo-zelenimi in reprezentanco ostalih ljubljanskih klubov. Ljubljana je porabila priliko, da je preizkusila nekaj novih moči, ki so jih sedanje prilike od vseh vetrov nanesle v Ljubljano. Reprezentativen pa niso nastopili v postavi, ki jo je zvezni kapetan določil. Čudimo se v teh časih, ko bi pač moral biti vsak naš človek disciplinirano in točno na svojem mestu, da se med mladino nahaja nekaj elementov, ki jim ni niti do najenostavnejše in najelementarnejše oblike discipline! In to med športno mladino, ki naj bi v sauiozatajevanju dajala dober zgled! Tekma ni bila slaba; seveda je ne bi mogli postaviti v vrsto dobrih in najboljših, kar smo jih kdaj gledali na ljubljanskih igriščih. Če bi bili re-prezentativci kompletni, bi bili imeli belozeleni gotovo vse drugačno nalogo pred seboj. Ne v enem ne v drugem moštvu ni bilo posebne uglajenosti, zastopnikom ljubljanskih klubov je k vsemu v drugem delu igre pošla sapa še davno pred poslednjim sodnikovim piskom. V obeh moštvih pa je bilo videti nekaj moči, ki so se odražale od svoje okolice in ki nam dajejo upravičeno upanje, da naš nogomet ne bo še tako kmalu povsem izumrl. Rezultat tekme je bil 3:1 za belo-zelene. Prihodnjo nedeljo pa bodo menda dali na spored drugo pokalno tekmo med Hermesom in Ljubljano. Potem bi se moralo pričeti prvenstveno tekmovanje, vsaj zveza je tako določila. Pa so se pojavile težkoče formalnega značaja. Tukajšnji zaupnik CONI-ja je začetek prvenstvenega tekmovanja si-stiral do ureditve nekaterih formalnosti. Malo težko se vživljamo v sedanje pogoje. Če nam je do stvari, se je bomo morali na vseh straneh prijeti z vso dobro voljo in s potrebnim razumevanjem, da ne bo nezaželenega zastoja. * Švicarji pričnejo prihodnjo nedeljo z rednim prvenstvenim tekmovanjem. V Italiji bi se moralo, vsaj po pravilniku, pričeti tudi po prvem septembru. Do sedaj še niso bili objavljeni pari in termini, ker so se pojavile težkoče glede igralcev, ki nosijo vojaško suknjo. Tekmovanje brez najmočnejših igralcev pa ne bi imelo pravega smisla. Spričo velikega razumevanja, s katerim se obravnava šport v Italiji in ki sega v najvišje kroge, je pričakovati, da se bo stvar čiinprej rešila in da bomo vsaj brali o rezultatih tekmovanja. • Dve veliki plavalni prireditvi sta bili to nedeljo v Italiji na sporedu: Plavalni dvoboj med italijanskimi in madžarskimi plavalkami v Sanremu in moško državno prvenstvo v Milanu. V San Remu so plavalke zrušile štiri italijanske rekorde in enega madžarskega. Zmagale so italijanske plavalke v razmerju 40-33. Rezultati: 100 m prosto: 1. Santoro 1:12,4; 2. Kuschnig 1:12,5 (obe It.); 3. Novak 1:13,2; 4. Tiszolozy 1:14,9 (obe Madž.), 400 prosto: 1. Radivo (I) 5:55,5, rekord; 2. Crugnola (I) 5:58,9; 3. Novak (M) G:04,G; 4. Lovasz (M) 6:54,4. £Vzč novegee NAPISAL VVILFRED J. FUNK Morebiti v« teži breme velikega davka? Na starinski kamnitni plošči beremo zapisnico nekega moža, ki je živel pred 40 stoletji, ki so ga mučile podobne skrbi in ki se je hotel izogniti davka na rento. Ali se morda bojite inflacije? Tudi v času krize v Egiptu, 333 let pred Kristusom, je vrednost denarja padla tako, da je hiša za 500 dolarjev lahko dobila hipoteko za milijon dolarjev, za bušel pšenice so plačevali po 2.500 dolarjev. Prav takrat je pa v Jeruzalemu stalo po 10.000 nezaposlenih v vrsti za kruh. Egiptovska dekleta so si prav tako pulila obrvi, kakor delajo to današnja dekleta. Blatne kopeli, trajno ko-dranje, centralna kurjava, dvigala, visoke pete, kroglični ležaji, skrivni bari in tihotapstvo alkoholnih pijač, mehanične igračke — vse to so stare stvari. Današnji avtomobilist, ki se vozi v svojem udobnem avtomobilu najnovejše aerodinamične oblike z nekaj cilindri, ima za najnovejšo pridobitev na avtu steklo, ki se ne razbije. V resnici to ni nezdrobljivo steklo, ker se pod udarci prav tako razbije kakor vsako drugo, a je le tako zavarovano, da se ne razleti, če se razbije. Če se pa vrnemo milijardo minut ali 1'9Q0 let nazaj, bomo našli steklo, ki je popolnoma nezdroblj;vo. Danes ne znamo še izdelati takšnega stekla. Skrivnost izdelave se je izgubila. Za mnoge reči mislimo, da so simptomatične za naš napredni in hitri vek Če bi sestaviti tjavdan seznam samo nekaj izbranih dejstev o antičnih tehničnih strokah, bi videli, da ne znamo veliko. Gospodinja, ki iz moderne ledenice jemlje sveža živila, je zaostala za tisoč let. Odkar namreč obstaja zgodovina Indije, se začenja tudi prizadevanje tega inteligentnega plemena, da bi ustvaril umetni led. Iz vode, nalite v plitve, porozne posode, so znali s kombinacijo izparevanja in izžarevanja toplote izdelovati led v neomejenih količinah. Antični narodi so dobro poznali postopke za Znižanje temperature. Od vsega je pa najzanimivejše dejstvo, da je baje rimški cesdr Neron iznajditelj hlajenja ’ šampanjca. Njegovi služabniki so zmerom postavljali steklenice vina v velika kovinska vedra s snegom. Sto in sto podrobnosti današnje civilizacije so bile običajne in vsakdanje reči še pred tisoč leti. Egipčani so na primer znali slike pokrivati s steklom. Antični narodi so uporabljali azbestova vlakna za tkanje ne-zgorljivih tkanin. Klobučevinasti klobuki izvirajo še iz predzgodovinske dobe. Rimski cesar Neron je bil celo tako moderen, da je nosil celo monokel kakor kakšen francoski grof. 2enski čevlji v različnih modernih barvah, drobno filigransko delo, strokovno barvanje z emajlom, vžigalice, konservirane ribe za prevoz, varjeno pivo, dovršeno lepivo, glazirana zidarska opeka, pordečevanje kovin — vse to je tako staro kakor svet. Heron Aleksandrijski, grški fizik in matematik (okrog 100 pr. Kr.), je izdelal na temelju vzvoda avtomat, katerega potomce najdemo na skoraj vseh železniških postajah. Prodajal je čudotvorno vodo. 200 m prsno: 1. Rigoni (I) 3:29.2; 2. Prekop (I) 3:30,9; 3. Agoston (M) 3:34,1; 4. Acs (M) 3:56,7. 100 hrbtno: 1. Novak (M) 1:19,9. rekord; 2. Lovasz (M) 1:26,8; 3. Ber-tuzzi (I) 1:27,5; 4. Scherl (I) 1:28. 4X100: 1. Italija (Kuschnig, Santoro, Stepancich, Figari) 4:54,4, rekord; 2. Madžarska 5:15. Skoki s 3 m deske: 1. Zsagot (M) 107,93; 2. Ligeti (M) 95,70 ; 3. Lanzi-Pertot (I) 90,80; 4. Candi (I) 78,93. Skoki s 5 in 10 m deske: 1. Ligeti (M) 37,07; 2. Lanzi-Pertot (I) 33,46; 3. Pautasso (I) 33,22; Zsagot je med tekmovanjem odstopila. Na državnem prvenstvu v Milanu so dosegli naslednji prva mesta: 3X100 hrbtno: štafeta Lazia iz Rima v 3:59,3. 1500 m prosto: Schipizza (Fiumana) 21:25,2. 3X200 m prsno: Triestina 9:20,3, nov rekord. 200 prosto: Arena iz Neaplja 2:21,8. 200 m prsno: Viardo iz Giordane 1:14,8. 400 prosto: Signori iz Milana 5:18,1 100 prosto: Costa od Lazia 1:01,8. 4X200 m prosto: štafeta Fiumane 9:57,8. Skoki z 10 m deske: Cozzi iz Milana 73,28. O. C. Neki mladenič iznajditeljskega duha, po imenu Ktezib, je pred 2100 leti napravil stroj iz valjev, ki so s pomočjo neke priprave kondenzirali zrak in natezali tetivo loka, spojenega s strojem. Ta mehanizem je razvijal velikansko moč. Puščice so iz njega letele po tisoč metrov daleč in na koncu poleta s svojo silo še bivola ubile. Tega moderni tehnik ne bi znal bolje storiti. Neki aleksandrijski znanstvenik je izumil strojnico. V tem primeru je tetivo natezala posebna ročka, ki je hkrati avtomatsko nabijala strelivo. Izstreljevali so hitro, strel za strelom; priprava je bila panaan moderne strojnice. Sistem valjev in betov so stari Rimljani uporabljali tudi pri brizgalnah. Uporabljali so jih v Rimu za časa cesarja Trajana, v drugem stoletju po Kristusu. Cevi so naredili iz govejega črevesja. Bile so sicer malo nerodne, as le delovale. V dobi Kristusovega življenja je bilo znanih že več sistemov uporabe pare. Sicer se je pa niso posluževali samo za centralno kurjavo, temveč so znali ustvarjati še večja čuda. Heron Aleksandrijski je uporabi! prvo parno turbino 1500 let popre], preden je James Watt (1736—1819) v kuhinji opazil, kako iz kotla uhajajo mehurčki. Na otoku Teriju blizu Krete so imeli že 500 let pred Kristusom mra-morne bazene za umivanje rok s tekočo vodo. V egiptovskem Abusiriu, ki je bil pred 4.500 leti na višku svoje moči, so imeli kuhinjske školjke. iz kremenjaka, vzidane v steno in okovane. Da je slika še popolnejša, so imeli prav takšne pipe, kakor jih imamo danes, in na jekleni verižici je visel prav takšen čej) kakršni so danes pri umivalnih školjkah. Ugrabitelji otrok? Nič novega! Julija Cezarja so ugrabili, ko je bil že 25 let star in so zanj zahtevali okrog 40.000 dolarjev odkupnine. Pasje dirke? Že stari Rimljani so jih prirejali, samo da so psi namesto za zajcem tekli za klobaso. Dvigala? Rimski cesar Neron je imel dvigalo, dolgo več ko 40 metrov. Kinematografi? Že v stari Grčiji so jih imeli. Na stebrih so imeli naslikane slike v nekaj spremenjenih gibih in kdor je mimo njih jezdil, se mu je zdelo, da se premikajo. Pozneje je prišel neki iznajditelj na duhovitejšo metodo. Naslikal je vrsto slik na vrtljivem stebru. Steber so obračali s pomočjo vrvi in gledalci so gledali prvi kino. S čim se zabava rimska vojska, kadar zmaguje na tujem? Ali se bije? Vadi? Ne. Nogomet igra. Legionarji so s seboj zmerom nosili nogometno žogo ne oziraje se na to, na kakšne pohode so šli. Nikar ne mislite, da so bile žoge takrat kaj posebnega, kar spada samo v muzej. Nekatere izmed njih so bile res napolnjene samo s cunjami, druge so bile pa iz svinjske kože in namesto »duše« so imele svinjski mehur. Po utrudljivih in dolgočasnih dneh v taborišču so se vojaki hoteli razvedriti. Igrali so igro, podobno današnjemu rugbyju. Nogometa kajpak niso samo Rimljani poznali. Prvi popotniki so ga videli že tudi v divji pradomovini Maurov, na Filipinih in na Farskih otokih. Celo Eskimi so ga igrali z usnjenimi žogami, napolnjenimi z mahom, v svitu polarnega svita, prebivalci Polinezije pa pod tropskim soncem z žogo iz bambusovih vlaken. Vendar je pa igra doma na Angleškem, kjer so jo očitno podedovali od starih Rimljanov. Ali mislite, da so olimpijski stadioni v Los-Angelesu višek dovršenosti in udobnosti? Res je, za začetnike niso slabi, a ljudje so imeli takšne stadione že pred 2000 leti. Niti v enega izmed njih ni šlo 320.000 ljudi, a niso ga znali izprazniti v desetih minutah. Eno in drugo KOLESA damska In moška, na]nove}ši letošnji modeli v naj* večji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah. HOVA TRGOVINA TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36 nasproti Gospodarske zveze so p« znali v Rim« v cirkusu Magnusu. Ali je Yale Bowl veličastni rezultat gradbene tehnike? Morebiti. A rimski Koloseum je bil dosti boljši. Ta skrajno moderni amfiteater, s 76 oštevilčenimi vhodi in 80.000 oštevilčenimi sedeži so lahko napolnili z vodo in spremenili v bazen za plavanje. Pokojni Američan Tax Richard je bil vos srečen, ko je lahko s to novostjo razveselil svet v ameriškem Madison-Square-Gardenu. A zaostal je za 20 stoletij. Že pred davnimi veki so izučeni obrtniki ustanavljali v vzhodnem delu Sredozemlja cehe in strokovne organizacije. Prve takšne organizacije so imeli že babilonski čevljarji in tesarji. Njihov cilj je bil isti kakor danes: boljši delovni pogoji, dobre cene za obrtniške produkte, uvoz novih produkcijskih postopkov in težnja za splošnim priznanjem. V poznejših časih rimskega imperija, za časa cesarja Avgusta, se začno te organizacije krepili, trgovina se razvija do velikih razmahov in razdelitev dela se izpopolnjuje. Celo siromaki so takrat živeli v izobilju in so imeli približno toliko premoženja, kakor zdanji moderni človek, ki ima radio in dva avtomobila. Poglejmo, kaj vse so Rimljani potrebovali in od kod so dobivali bšago. Cesar Tiberij je na primer uvedel uporabo grozdnega soka in velike količine te pijače so uvažali iz Teb. Egipt je dobavljal najboljši papir in je nekoč dvignil cene tako, kakor braziljanski pridelovalci kave. Uničili so del papirusa in so pazljivo odmerjali zemljo za sejanje te rastline. V Egiptu so tudi izdelovali konfekcijske obleke in so jih izvažali po vsem takrat znanem svetu. Od Somalije v Afriki, pa vse do Indije in še dalj. Egiptovski trgovski potniki so popotovali po vsem, takrat znanem svetu. Boljše trgovine v Pompejih so imele v zalogi čilime in volnene preproge iz Male Azije — prav tako pa tudi blazine iz vatirane odeje. Dežela, kjer sta danes Belgija in Francija, je dobavljala staremu Rimu: gnjat, salame, različne vrste sira in različne vrste konserviranega mesa. Ljudje so prignali gosi od daleč v Rim, da so se Rimljani lahko mastili s paštetami iz gosjih jeter. Afrika je dobavljala smokve in kumarice. Znana je bila te takrat prodaja na drobno in prodaja na debelo. Razumljivo je, da si je cesar Avgust s svojo politiko nizkih davkov in svobodne konkurence pridobil neizmerno zaslug za razvoj trgovine v začetku prvega stoletja naše dobe. Kakšne so bile metode prodajanja? V koliko je bila razvita trgovina na drobno in v koliko trgovina na debelo, kako jo danes poznamo? V Rimu je bilo kakšnega pol tuca-ta trgovin, ki jih lahko primerjamo z današnjimi, velikimi. V državi je vladal sistem tovarn s podružnicami v različnih krajih na obali Sredozemskega morja. Trgovine so imele tudi potnike, ki so hodili za svoja podjetja v Egipt kupovat steklo, v Jeruzalem smokve, v Sirijo slive, v Jerihovo dateljne, v Askalono pa čebulo. Zdaj pa si oglejmo zanimivosti starega Rima pred 1800 leti in obiščimo gospoda Bakha. Ta gospod stanuje na griču Eskvilinu. Tja se je preselil zato, da bi se izognil mestnemu hrupu in prahu. Pri obhodu mesta spoznamo mnogo naših reči. Z obeh strani ulic se dvigajo visoke stanovanjske hiše, visoke po deset do dvanajst nadstropij, zgrajene v četverokotniku z dvoriščem v sredi. Trgovine na tem »bulvaru« si je vredno ogledati. Ravno na nasprotni strani ceste je posredovalnica za sklepanje zakonov. Čisto zraven njega pa kakor nalašč egiptovski detektivski urad, ki priskrbi dokaze za ločitev zakona. Tu so tudi lekarne z univerzalnimi zdravili za kašelj, prehlad — vse zaprto v lepe škatlice, z overovljenim učinkom zdravila. Po steklenih posodah je nebroj kozmetičnih preparatov, razkošnih britev, umetnih zob, praškov proti moljem itd. Sprehod po mestu se konča v razkošnem okraju, kjer so si srečni bogataši poiskali mir v senci rimskih gričkov. Stopamo po stopnicah rezidence gospoda Bakha, našega znanca. Razkošna stavba je zgrajena iz betona in sadre, pokrita z rdečo opeko. Hiše so tudi zelo podobne hišam, ki se bodo čez 2000 let gradile na francoski Rivieri ali v kakšnem drugem razkošnem letovišču. Gospod Bakh je že vstal. Divno sonce vedrega italijanskega neba sije v njegovo spalnico v prvem nadstropju, v sobo, opremljeno s preprostim in treznim okusom. Okna so steklena, na njih pa vise dragocene zavese. Morda se vam zdi čudno, da je v sobi toplo? Nič čudnega, saj so *® že v starem Rimu znali posluževati pare. Gospod Bakh je pa za svoj« leta konservativen in ima rajši gretje s toplim zrakom. Topli zrak dovajaj« od nekod ir kleti, struji pod sobni* podom in prihaja skozi ventilatorje v zidu. Pod milo italijansko klimo je dovolj greti dve ali tri sobe. Gospod Bakh gre lahko na delo peš, ali pa jezdi. V pisarni prebere naročila, iz države in tujine, pregleda jutrnjo pošto in stenografu narekuje nekaj pisem. Takrat so se učili treh sistemov stenografije. Čeprav je Rimljan lahko obedov«! v kakšnem avtomatskem bifeju, je vendar rajši redno hodil domov in navadno s seboj jemal nekaj prijateljev. Po vrnitvi v mesto so se trgovci ustavljali pri stebrih na trgu in prebirali najnovejše vesti z vsega sveta. Kdaj pa kdaj so prišli občinski tajniki in pripisovali nove vesti. Prepise vesti so pošiljali tudi vplivnim ljudem po vsej državi. Kakor vidite, so naši moderni običaji manire, način življenja, naša briljantna civilizacija, velike črke na prvih straneh naših listov — že precej zastarele. Anekdota o VoSSoira Voltaire, francoski pesnik, filozof in zgodovinar, živel od 1694 do 1778, je prejel nekoč pismo s sledečo vsebino: »Pre.el sem celo vrsto anekdot, spisanih na vaš rovaš. Rade volje jih bom zamolčal, če mi zanje plačate malenkostno vsoto 100 zlatnikov.« Voltaire je nesramnemu možu prav tako vljudno odgovoril; »Zahvaljujem se vam za ponudbo, ker imam takšnih, oziroma še bolj zasoljenih anekdot o meni že sam dovolj v zalogi. Ce jih želite kupiti, vam pa prav rad prodam celo zbirko za 50 zlatnikov.« Condorcet, francoski filozof in nis-tematik, živel od 1734 do 1794. je o priliki smrti enega izmed svojih prijateljev, člana akademije znanosti, imel prav imeniten govor. Voltaire, ki je govor poslušal, mu je po končani slovesnosti dejal: »Prijatelj, vaše besede, ki ste jih govorili ob smrti našega prijatelja s® bile sioer zelo ganljive, vendar-imajo slabe posledioe. Poslušalci so bili namreč e njimi tako zadovoljni, da si zdaj žele vsak teden smrt kakšnega člana akademije, samo da bi vas spet slišali govoriti.« • Voltaire je nekoč prisostvoval zel« slabi gledališki predstavi. Ker ni črhnil niti besedice proti njej, so ga prijatelji vpraševali, zakaj avtorja igr« ne napade. Voltaire je pa kratko odgovoril: »Ali morete žvižgati, če zdehate?« Kakšen je vampir v resnici? Vampir je ena izmed tistih živali, ki so po krivici prišle ob svoje dobro ime. Sam Bog ve, zakaj so ljudje prav p® vampirju krstili krvoločneže, saj vampir ni niti krvoločen, niti mesojedec-Ta vrsta netopirjev se hrani namreč samo z žuželkami. Tudi v današnjem času so vampirja! spet obrekovali, in sicer z ,vampom' s filmskega platna. ,Vamp‘, ki je pa na srečo že nemoderen, naj bi bil fatalna' ženska, ki s svojo ljubeznijo mori moške. Ubogi, nedolžni vampir... FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjeva ul-® pri frančlikenskem mostu ViikoirstM očali, Mlinojiedi. toplomeri, mromeln. tiurgmeln, iti Velika ubira ur, zlatnine in srebrom Strni kvalitetni optiki Ceniki brtipliM MALI OGLASI CVETLIČNI MED In In medico dobite ceneje ? Medarnl, Ljuhljaiia. Zidovska ul* REALITETA" zavod za kupoprodajo nepremlčh**1 je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 DAMSKA KROJACICA, Gregorčiče** 12/11 izdeluje vso damsko garderob prvovrstno in po zmerni ceni. _ Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.