Pttattak t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO TRGOVSK 2 9. XI. mo - ‘ - ^ Cen« posameini številki Dl* 1'M. LIST Časopis za trgovino. Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 29. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 139. Pred velikim praznikom ujedinjenja. Po historičnem manifestu N j. Vel. kralja Aleksandra z dne 6. januarja t. 1. bodemo praznovali letos praznik ujedinjenja drugič s prav vzvišenimi čustvi. Posledice tega smelega in odločnega zgodovinskega akta se kažejo na vseh poljih, vsepovsod. Delo, ki je bilo izvršeno v tej kratki dobi, je ogromno. Strankarske borbe in politične strasti, ki so v prejšnjih letih v kali zadušile mnogo dobrega in koristnega za narod, so se pomirile. U-tihnilo je brezplodno prerekavanje, ki je onemogočilo vsak napredek, zaviralo vsak polet in bilo od ogromne škode za konsolidacijo naše države. Potrebno je, da se spomnimo na one čase, ako hočemo pravilno oceniti eminentno važnost manifesta, ki je po osvoboditvi prav gotovo najvažnejši mejnik v historiji naše države. Z mogočno gesto je Nj. Vel. kralj napravil konec neznosnim političnim borbam in z modrim aktom določil pot delu za okrepitev notranjega življenja in napredka v državi ter ureditev in razvoj odnošajev med nami in inozemstvom. Le še mesec dni nas loči od druge obletnice tega historičnega akta. Dve leti predstavljata sicer v življenju države zelo kratko dobo in vendar se je v tej kratki dobi napravilo za konsolidacijo razmer, za okrepitev države na znotraj in zunaj ter za končno, popolno ujedinjenje našega naroda ogromno delo. V razmeroma zelo kratki dobi se je uveljavil cel niz gospodarskih zakonov. Kraljeva vlada se je z vso vnemo posvetila reševanju gospodarskih vprašanj ter dala nove smernice za naš bodoči razvoj. Od odločilno. važnosti je bila tudi upravna preureditev države in so bili vsi daleko-sežni ukrepi sprejeti z največjim zadoščenjem in odobravanjem. Z najboljšim razumevanjem za skupne koristi in blagor celega naroda se je kraljevska vlada lotila tudi težkih in kočljivih socijalnih problemov in ustvarila ugodne pogoje za kulturni napredek celega naroda. V želji, da se omogoči sodelovanje široke javnosti in naroda na vseh državnih problemih, se vršijo prav zadnje mesece obiski članov kraljevske vlade med narodom neprestano v vseh predelih države. Ti obiski so najboljši dokaz za to, da se hoče kraljevska vlada v neposrednem stiku z najširšimi plastmi naroda seznaniti z njegovimi željami in potrebami, da bi mogla pri vseh svojih ukrepih primerno upoštevati potrebe vseh slojev in jih spraviti v sklad z interesi države. Narod je za te visoke obiske hvaležen kraljevski vladi, saj nam bodo ostali neizbrisni v spominu triumfi, ki so spremljali predsednika vlade g. generala Petra Živkoviča nedavno na njegovi poti po Sloveniji. Pod mogočnim vtisom navdušenih manifestacij Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku vlade g. generalu Petru Živkovicu in vsem ministrom, pod utisom spontanih izjav hvaležnosti in neomajne udanosti, ki smo jih culi o priliki bivanja predstavnikov in članov vlade v Sloveniji in ki se ponavljajo v enaki meri tudi po celi državi, bodemo praznovali letošnji praznik ujedinjenja s trdno vero in neomajnim prepričanjem v srečno bodočnost ljubljene naše Jugoslavije. Bodite oprezni pri nakupovanju inozemskih strojev. iNaše kraje preplavljajo agenti inozemskih tovarn in ponujajo razne stroje. Običajno podkrepljujejo svoje ponudbe z zatrjevanjem, da se stroji, kakršne ponujajo, ne izdelujejo v naši državi, in da se torej morejo uvažati carine prosto tudi v primerih, v katerih bi morali vedeti, da njihova trditev ni točna. Ljudje največkrat verjamejo, da bodo mogli do-tični stroj res brez nadaljnega uvoziti carine prosto, in se odločijo za nakup. V zadnjem času se m no že primeri, da naročniki inozemskih strojev šele ob dospetju strojev na carinarnico zvedo, da se naročeni stroji sploh ne morejo uvažati carine prosto ali pa, da morajo za carine prost uvoz šele prositi, če so za to sploh dani predpisani pogoji. S tem prihajajo naročniki inozemskih strojev največkrat v veliko zadrego, ker jim carina poviša ceno tako, da je ali ne zmorejo, ali pa je stroj tako drag, da ni za nje več rentabilen. Spričo tega je za interesente inozemskih strojev, za katere reflektirajo na carinsko oprostitev, nujno potrebno, da se v vseh dvomljivih primerih še pred naročilom prepričajo, ali in v koliko so dani pogoji za carine prost uvoz dotic-nih strojev. Take informacije je dobiti pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. O davku na poslovni promet. V imenu ožjega medzborničnega odbora je dala centrala industrijskih korporacij vsem zbornicam in organizacijam, ki so tam zastopane, to-le pojasnilo: Na državni konferenci, ki se je vršila od 14. do 21. novembra v Beogradu, se je razpravljalo o teh-le skupinah: 1—49 o zemljiških pridelkih, 50—90 o živinskih proizvodih, 103—108 o industrijskih proizvodih in njihovih izdelkih. Glede mnogih predmetov je prišlo do konkretnih sklepov, manjši del materi-jala in predmetov pa je bilo treba odložiti. Izkustva na državni konferenci so pokazala, da je nemogoče pripraviti ves materijal za vse skupine v tako kratkem času, da bi stopil zakon o skupnem davku na poslovni promet v življenje že 1. januarja 1931. Po drugi strani se je ugotovilo, da ne bi bilo primerno in da bi bilo združeno z neprilikami, če bi Davčno predavanje v slovenjgraškem in prevaljskem srezu. Gremij trgovcev za slovenjgraški in prevaljski srez v Slovenjgradcu je priredil 25. in 26. novembra t. 1. štiri davčna predavanja, ki so se vršila v Šoštanju, Slovenjgradcu, Prevaljah in Marenbergu. Na vseh zborovanjih je predaval tajnik Zveze trgovskih gre-mijev g. I. Kaiser, zborovanja pa je vodil gremijalni načelnik g. Janko Klun. Predavatelj je v širokozasnovanih izvajanjih podal jasno sliko o obdavčenju po starem davčnem zakonu in nato podrobno razpravljal o sestavi davčne napovedi za pridobnino. Obrazložil je, kako naj se izpolni davčna napoved, da bo pravilna in verjetna in opozarjal zlasti na nepravilnosti, ki se dogajajo pri sestavi napovedi in ki povzročajo velike razlike v obdavčenju in tudi previsoko obdavčitev. Apeliral je na solidarnost davkoplačevalcev in kolikor mogoče enoten nastop v posameznih davčnih okrajih. — Podrobno je očrtal pravice članov davčnih odborov in objasnil doklade na državne neposredne davke, samoupravne davščine ter zahteve po reviziji davčnega zakona. Na vseh zborovanjih so poslušalci pazljivo sledili predavateljevim izvajanjem, po katerih se je razvila živahna debata, ki je povsod pokazala, kako globoko občutijo gospodarski krogi pretežka davčna bremena. Za prireditev teh važnih predavanj gre posebna zasluga požrtvovalnemu gremijalnemu načelniku g. Janku Klunu, ki se neumorno že deset lel trudi, da, kolikor je v moči gremija, pripomore k zboljšanju gospodarskega položaja gremijalnih članov. skupni davek na poslovni promet stopil v veljavo samo za posamezne skupine in predmete, drugi pa da bi ostali pod starim davkom. Zato je ožji odbor sporazumno z zbornicami in organizacijami, katerih zastopniki sodelujejo pri tem delu, zaprosil finančnega ministra, naj stopi v veljavo vsa tarifa tega zakona, odnosno da prva tarifa tega zakona, ko stopi v veljavo, obseza vsaj vse važnejše predmete, v kolikor bi se mislilo, da se naj v obče pri njih uporabi skupni davek na poslovni promet. Zato je predana prošnja finančnemu ministru, naj stopi zakon v veljavo šele 1. aprila 1931. V svrho poenostavitve in pospešitve priprav za izdelavo tega zakona je sklenjeno, da se bodo predmeti in skupine, ki riso prišli v razpravo v konferenci, razpravljali pismeno med gospodarskimi organizacijami. V začetku januarja bo državna konferenca v Zagrebu, kjer se bodo predebatirale te-le skupine: kože, les, železo in druge kovine in njihovi izdelki. Strokovni tečaj za aranžerje in dekoraterje. m Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v januarju in februarju 1931 v Ljubljani 'strokovni tečaj za trgovske aranžerje in dekoraterje Pouk in praktično vež ban je se bosta vršila ob ponedeljkih, sredah in petkih zvečer od pol 8. do 10. ure. Program obsega: 1. Teoretični pouk: Kupec v toku cestnega prometa, dekoracija kot sredstvo za pridobivanje kupca, psihologija kupca. 2. Praktični pouk: Dekori-ranje blaga vseh vrst, različna izgradba izložbenih oken in izložbenih predalov, prevleka izložbenih oken, pravilno ravnanje z izložbenimi okni in blagom. 3. Nauk o barvah: Risanje in slikanje, harmonija barv, slikanje izložbenih ozadij, pršenje barv in podobna slikarska dela. 4. Slikanje reklamnih slik in napisov: Pouk o raznih slogih in načinih pisave, osnutki inseratov dn izložbenih plakatov. 5. Razsvetljevalca tehnika: Piavil-na razsvetljava izložbenih oken in razstavljenega blaga. (V tečaju bo poučeval poseben strokovnjak v reklami in dekoraciji s pritegnitvijo strokovnjakov v slikarstvu. Opozarjamo na ta tečaj, ki je velike važnosti za trgovce in trgovske s jt rudnike. Prijave je poslati najkasneje do 15. decembra t. 1. neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Pristojbina za obisk tečaja znaša za samostojne trgovce in poslovodje Din 200’—, za trgovske sočrudnike pa polovico. # * * Za novo Ljubljano. Zanimivo predavanje pod okriljem Trgovskega društva »Merkur«. — Predavanje je označil predavatelj kot odgovor na članek v »Trgovskem listu«. V okviru cikla predavanj »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge«, ki jih organizira Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, je v četrtek dne 27. t. m. zvečer predaval podžupan ljubljanski g. prof. K Jarc o predmetu »Nova Ljubljana«. Zanimivi tema je privabil na ta večer izredno veliko število Merkurašev in njih gostov. Dvorana restavracije »Zvezda« je bila nabito polna, in mnogi so se vsled pomanjkanja prostora odstranili. Predsednik »Merkurja« gospod dr. Fran Windi-scher je iskreno pozdravil goste in vse člane. Imenoma je pozdravil tudi navzočega župana g. dr. Dinka Puca. Predstavil je nato g. predavatelja ter se mu zahvalil za njegov ljubezniv odziv. Podžupan prof. E. Jarc se je predsedniku zahvalil za pozdrav. Rade volje se je odzval vabilu na predavanje. Velik odziv je znak velikega zanimanja za napredek Ljubljane. Predavanje naj bo, je izjavil g. p0(T: župan, obenem tudi odgovor na pesimistični članek, ki je bil pred1 nedavnim priobčen v »Trgoyskem listu«.*’ V svojem predavanju je g. podžupan v glavnem izvajal: ' Splošno je občutje, da se nahaja Ljubljana v novi fazi svojega razvoja. Vzrok temu je mnogo večja naloga,, ki jo ima Ljubljana v novi državi. Poprej je bila le provincialno glavno mesto. Drugi vzrok pa je splošnejši, to je namreč pojav urbanizma. V letih 1910 do 1921 je prebivalstvo na deželi nazadovalo, naraslo pa je v mestih. Tudi pri nas gre razvoj v isti smeri, kakor v Nemčiji in drugod. S tem je zvezana centralizacija gospodarstva in kulture v mestih. Na vsa ta vprašanja mora biti pripravljena vsaka sodobna občinska uprava. Iz zgodovine Ljubijne poznamo tri velike razvojne dobe. Prva je bila v začetku 18. stoletja, ko so v Ljubljani zgradili najlepše cerkve, rotovž z vodnjakom, semenišče in celo vrsto plemiških palač. Druga taka doba je bila po potresu 1895 in zdi se, da je tretja doba sedaj, ko se poraja nova in velika Ljubljana. Pred petdesetimi leti je štela Ljubljana 1300 hiš. Danes jih šteje 3000: Takrat je imela 28.000 prebivalcev,, danes pa 60.000. Neposredna okolica Ljubljane, to so: Vič, Zgornja šiška, Št. Vid, Ježica in Moste, je štela leta 1880 1129 hiš in 7600 prebivalcev. Danes šteje 2886 hiš in 32.000 prebivalcev. Število prebivalcev Ljubljane se je torej podvojilo, okoliških občin pa početvorilo. Ze to dejstvo kaže razvojno smer. Sožitje Ljubljane in okolice je postalo neprimerno tesnejše. Skupne zadeve so: elektrika, vodovod, avtobusi, tramvaj, plin, gasilstvo, policija, telefon, trg itd. Najvažnejša skupna zadeva pa bi morala biti skupni regulacijski načrt. To vprašanje bi se dalo rešiti le v okviru velike Ljubljane, bodisi z in-korporacijo sosednjih občin ali z gospodarsko skupnostjo z ohranitvijo lokalne avtonomije. Ljubljanski regu- * Glej članek »Gospodarski problemi mesta Ljubljane« v »Trgovskem listu« z dne 4. novembra 1930! lacijski načrt pred svetovno vojno je bil tedaj običajni sistem blokov brez ozira na nebesno smer ali na teren. Nazori o gradbi mest so se od tedaj spremenili. Za regulacijski načrt so merodajne porazdelitev prebivalstva in prometne razmere. Moderno mesto sestoji iz poslovnega (lela z razmerno redkim prebivalstvom (City), iz stanovanjskega dela, čigar prebivalci prežive v središču mesta, in iz industrijskega dela mesta. Taka razdelitev mesta zahteva u-godne zveze s središčem. Te zveze so: cestna železnica, avtomobilske ceste s prostori za parkiranje; dalje mora biti ločen težki promet in urejen promet na križiščih. Predvideni morajo biti prostori za bodoče javne zgradbe in zadostne zelene ploskve, ki naj bodo pljuča mesta. Arhitekt Wagner zahteva za glavo vsaj 4 kv. metre ail vsaj dvakratno površino zazidane ploskve. Kolodvor naj bo situiran sredi-mesta, zakaj kolodvor pomeni vrata v mesto in je kakor pestišče pri kolesu, od katerega vodijo špriklje, to so v mestu ceste. Tak regulacijski načrt je potreben za mesto in okolico. Za mesto je izdelal načrt arh. Pečnik, in odobren je načrt za severni del mesta, kjer je prostora za 40.000 prebivalcev. Promet urejata tu zlasti dve široki cesti, bodoča Linhartova in Šmartinska cesta. Vezala bi ju posebna zvezna cesta. Predviden je prostor za javna poslopja. Pokopališče pri Sv. Krištofu in gramozne jame naj postanejo javni parki. Smer za-zidavanja je na angleški način higi-jenična s podolgovatimi parcelami, odprtimi solncu. Ta del načrta je odobren. Predložen pa je načrt še za ostali del mesta. Mesto obkroža po tem načrtu velika krožna cesta od Zelene jame do Zgornje Šiške, za Rožnikom skozi Vič do Dolenjske ceste. Ta načrt vsebuje ureditev prostora pred Figovcem, ureditev Zvezde, Vodnikovega trga, predvideva prostor za poslopje univerze pri Kozlerju, rotovž s tržnicami na Vodnikovem trgu itd. Za veliko. Ljubljano pa bo treba razširiti načrt še na sosedne občine. Naloga nove Ljubljane bo, da o-hrani staro Ljubljano, ki je sama ob sebi kulturno zgodovinski muzej. Mestni stavbni urad mora pazno čuvati lice stare Ljubljane. To delo se je šele začelo z ohranitvijo zgodovinskih spomenikov in s primerno adaptacijo Sv. Jakoba trga in Cojzove ceste ter z ureditvijo prostorov okoli cerkva. Vse to je delo Plečnikovo. Ne pozabimo pri tej priliki tudi restavracije rotovža, ki se vrši sedaj. Nujna je dalje ohranitev starih spomenikov in osnovanje mestnega muzeja. Za novo Ljubljano je značilna povišana gradbena delavnost. V letih 1922—1925 je Ljubljana gradila letno za 20 milijonov dinarjev, v letu 1926 za 30 milijonov dinarjev, v letu 1927 za 35 milijonov dinarjev, v letu 1928 za 50 milijonov dinarjev, v letu 1929 za 50 milijonov dinarjev. Letos začete stavbe, ki bodo končane v lotu 1931, znašajo 90 milijonov dinarjev. Tu niso še upoštevane carinarnica, regulacija Ljubljanice itd. Mesto samo je zazidalo 62 milijonov dinarjev, tako da zdaj stanuje v 180 mestnih hišah 1100 strank s 5000 člani. Ta vsota 62 milijonov dinarjev je polovica mestnega dolga. Ureditev prometa je drugo prihodnje vprašanje. Mesto ima 150 km cest. Od teh je tlakovanih le 10 km ali 7 odstotkov. Ta položaj se bo zboljšal z velikim tlakovalnim programom iz tlakarinskega fonda (kaldrmina). Prihodnje leto bo sploh treba ločiti ra-dijalne ceste iz okolice, vezalne in okrožne ceste in stanovanjske ulice. O ostalih prometnih vprašanjih je javnost dovolj informirana. Važno je, da mesto odstranjuje cestna grla in zagate. Tako grlo je izginilo deloma v Pražakovi ulici, izginilo bo v Gradišču in drugod. Kanalizacija bo zahtevala še mnogo žrtev od nove Ljubljane. Zbiralni kanal za severni del mesta bo treba podaljšati od Dunajske ceste v šiško, kar bo veljalo 4 milijone dinarjev. Izvedba kanalizacije Rožne do- line bo veljala 2 milijona dinarjev. Z regulacijo Ljubljanice bo rešeno vprašanje frančiškanskega mostu. Izmed javnih zgradb, ki so v načrtu mestne občine ljubljanske, naj omenjam: carinarnico, mrliško vežo, dve ljudski šoli, povečano ubožnico, magistrat in ureditev trga, ureditev javnih stranišč in ljubljanskega gradu. Izmed drugih bodočih javnih poslopij in zgradb naj omenjam: dela za preureditev kolodvora, zgradbo za vseučiliško knjižnico in trgovsko akademijo. Za razvoj Ljubljane je izmed mestnih podjetij najvažnejša nova elektrarna. Številni odjemalci elektrike so se z njo pomnožili v enem letu za 20 odstotkov. Prihranek na premogu pri parnih turbinah pa znaša 1 milijon 400.000 Din. Vovovod je bil sicer izdatno razširjen, toda v bodočnosti bo treba misliti na gravitacijski vodovod iz Kamniških planin. Plinarna je sicer zastarela, že sedaj pa mislijo na zgraditev nove v najkrajšem času in sicer z ozirom na to, ker se priglašajo vedno nove stranke in sicer letos 289. Govornik se je ob koncu svojega predavanja dotaknil še raznih socialnih in higijenskih vprašanj in vloge Ljubljane v tujskem prometu. Kulturna politika Ljubljane je omejena s financami. Vendar pa ima Ljubljana od leta do leta vedno večja šolska bremena, po vrhu pa podpira mnoge kulturne institucije. Dala bo svet za vseučiliško knjižnico in za tretjo realno gimnazijo. V kulturnem oziru bi dobro organizirana privatna iniciativa mesto lahko razbremenila. Predsednik »Merkurja« z dr. Fran Windischer se je s toplimi besedami zahvalil predavatelju za njegova interesantna izvajanja, nakar je župan ljubljanski g. dr. Dinko Puc dodal k izvajanjem predavatelja še nekaj zanimivosti iz zgodovine Ljubljane, pri čemer razločuje tri razvojne faze: prva faza vsebuje razvoj rimske Emone, druga faza XVIII. stoletje, ko je mestni občinski svet v dobrem razumevanju za razvoj Ljubljane pozval v Ljubljano italijanske arhitekte in umetnike, tretja razvojna faza pa je faza razvoja, ki se vrši pod vodstvom umnega našega mojstra prof. Plečnika. G. župan je nato govoril tudi o delu v sedanjem občinskem svetu in o uspehih delavne koalicije. Podčrtal je, da so zastopniki gospodarstva v občinskem svetu preveč ozkosrčni in da v zagovarjanju gospodarskih interesov gledajo vse premalo na skupne interese celega prebivalstva mesta Ljubljane. (Na sestankih gospodarskih interesentov se gospodarskim zastopnikom v mestnem svetu očita baš nasprotno! Op. ured.). Nadalje je omenil g. župan, da primanjkuje v Ljubljani še 1000 stanovanj, ker so stanovanja predraga, da je mestna občina angižirala od državnih sredstev okoli 50 milijonov Din in da je Ljubljana, kljub temu, da se stalno gradi in mnogo investira za preureditev mesta, eno najnižje obdavčenih mest v Jugoslaviji. Gospodu županu se je zahvalil predsednik g. dr. Windischer, ki je obenem pozval navzoče, da se v tako obilnem številu udeležijo tudi naslednjih Merkurjevih večerov. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepno in anodne, ker so NAJBOLJŠE j^nudbc^poumaScmnia Zastopstvo naših lesnih tvrdk za Italijo. Tvrdka Dott. Rinaldi Cesare, 39 — Viale Romagna — 39 Milano (133) želi prevzeti zastopstvo za prodajo drv, oglja, stavbnega lesa i. d. za Lombardijo ali celo Italijo. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. Na razpolago so reference. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. Sedemdesetletni jubilej veletržca Andreja Šarabona. Tiho in skromno, v krogu najožjih sorodnikov je praznoval veletržec g. Andrej Šarabon prošli četrtek 70-let-nico svojega rojstva. Je to jubilej, ki se ne tiče samo slavljenca neposredno, ampak vseh, katere zanima zgodovina in razvoj slovenskega trgovstva, saj je delovanje Andreja Šarabona ozko zvezano tudi z zgodovino trgovskega gibanja v Sloveniji. Še danes, ko praznuje sedemdesetletnico, ima jubilant poleg svojega obsežnega podjetja še celo vrsto važnih poslovnih mest in funkcij, tako je predsednik Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, predsednik upravnega sveta tiskarne »Merkur«, občinski svetnik ter eden naših najodličnejših gospodarjev. Bil je dolga leta tudi svetnik zbornice za TOI, član gre-mija trgovcev in raznih drugih gospodarskih organizacij. Njegova 70-letnica je zato jubilej nad vse uspešnega in koristnega dela vzornega slovenskega trgovca, moža, na katerega mora biti ponosen cel trgovski stan. Andrej Šarabon, današnji* slavljenec, se je rodil leta 1860 pri Sv. Ani poleg Tržiča kot sin kmetskih staršev. V trgovini se je izučil pri tvrdki Berner v Tržiču. Zatem je služil kot trgovski pomočnik nekaj časa pri tvrdki N. Omersa v Kranju in prišel kot 19-letni mladenič leta 1879 v Ljubljano, kjer je nastopil službo pomočnika v trgovini bivšega predsednika Trgovske in obrtniške zbornice Ivana Perdana. Bila je to tedaj ena največjih špecerijskih trgovin ljubljanskega mesta. Po več letih vztrajnega dela v svoji stroki je jubilant Andrej Šarabon otvoril v oktobru 1886 leta svojo lastno trgovino z mešanim blagom. Začetek je bil skromen. Ob osamosvojitvi je imel samo enega učenca, toda njegova pridnost, postrežljivost in solidnost so mu kmalu pridobile velik krog odjemalcev, tako da je mogel leta 1892 otvoriti filijalko na Martinovi cesti; njegov glavni obrat pa je bil vedno na Zaloški cesti, kjer še sedaj obstoji in obratuje v velikem obsegu in se šteje med največje trgovske obrate v Sloveniji. Že pred vojno je Šarabonova trgovina slovela daleč naokrog, saj je zalagala nešteto trgovskih obratov na Notranjskem, v Soški in Baški dolini. Po prevratu je sicer večina teh poslovnih prijateljev odpadla, toda neumorno delavni in podjetni trgovec je kmalu našel izdatno nadomestilo za vse te izgube. Razširil je svoje posle po vseh delih Jugoslavije in danes po pravici slovi njegovo podjetje kot eno izmed prvih in največjih špecerijskih in kolonijalnih trgovin v naši državi. Zaslužnemu jubilantu izrekamo ob tej priliki najiskrenejše in najlepše čestitke z željo, da mu bi bilo dano, delovati še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu za procvit svojih podjetij in v ponos slovenskemu trgovstvu. TVORNICA CIKORIJI Priporoia svoje izvrstne izdelke &4vetu Skoplje si bo zgradilo veliko magistralno poslopje s stroški 7,950.000 Diu. Elektrifikacija Primorske banovine bo stala 90 milijonov Din. Načrte je banska uprava v Splitu sedaj končnove-Ijavno potrdila. Letošnji vinski pridelek v Dalmaciji se oeni na 800.000 hi, od katerih je bilo prodanih doslej 32.000 lil, v prvi vrsti črnina. Sedaj je kupčija bolj slaba, a upajo na zboljšanje, ker je bil pridelek v Italiji, Franciji in zlasti v Španiji globoko pod normalo Za konopljo so se odprli dobri izvozni izgledi v Romunijo, in je TOI v Novem Sadu zaprosila za dovoljenje carinske manipulacije s konopljo. Jgsl. d. d. za trgovino s sadjem, o katere nedavni ustanovitvi smo v Trgovskem listu poročali, je otvorila že podružnico, in sicer v Varšavi. Mesto Novi Sad je Sklenilo najeti pri Državni Hipotekarni banki posojilo 60 milijonov Din. Centrala industrijskih korporacij bo zborovala 10. in lil. decembra v Beogradu s precej obsežnim dnevnim redom. Za tlakovanje cest v Beogradu je določenih 35 milijonov Din kredita, ki ga je najel Beograd pri nekem bančnem kon9orciju. Dela se bodo oddala v skupinah po 5 do 10 milijonov dinarjev. Tovarna vagonov »Ferrum« v Subotici je bila vsled pomanjkanja dela odpustila več delavcev dn nastavljencev. Ker ji je vlada naklonila sedaj delo za popravo vagonov v znesku 12 milij. Din, bodo vsi odpuščenci sprejeti nazaj in jim je jamČena zaposlenost do pomladi. Vozne olajšave za transporte jabolk in orehov iz Bosne v teži najmanj 10.000 kilogramov je dovolila generalna direkcija državnih železnic. Olajšave veljajo do preklica, najdalje pa do 31 marca 1931. Ljudska banka v Vel. Bečkereku je v prisilni poravnavi. Upnikom je, ponujenih 75 odstotkov, ki se morejo izplačati v 18 mesečnih obrokih. S pšenico obdelani svet v Argentini meri 8,622.000 hektarjev ali nad 86.000 kv. kilometrov, kar je toliko kot dobra tretjina Jugoslavije. Brezposelnost raste še kar naprej; v Nemčiji je narasla v prvi polovici novembra za 230.000 oseb na 3,484.000 oseb. Doseljevanje v USA hočejo za nekaj let sploh prepovedati, da omilijo brezposelnost. Čslov. železnice so zvišale tarife v osebnem prometu z veljavnostjo od 1. januarja za 20%, trgovski potnikom pa za 10% Žitne zaloge Rusije so po poročilih potnikov, ki prihajajo iz ruskih pristanišč v romunska, izčrpane. Ladje, ki prihajajo iz Rusije brez žita, nalagajo romunsko žito, s čimer je prišlo v romunskem žitu do velike hausse. Pasivnost avstrijske trgovske bilance postaja manjša: avgust 57 7 milij. šil., september 55'5, oktober 48; to pa ni znak ugodnega položaja, temveč je pripisati padanje v prvi vrsti padcu v uvozu surovin, kar je smatrati kot izredno neugoden konjunktumi znak. Konsum piva v Avstriji pada; to je posledica zvišanega davka na pivo in pa pomnoženega vinskega konsuma. Kvaliteto celuloze hoče Kreugerjev koncern standardizirati in bo zgradil centralni laboratorij za zadevno raziskovanje. Državne železnice v Poljski hoče vlada odcepiti od splošne uprave ter jim dati s tem večjo neodvisnost in prostost gibanja. Premoženjska vrednost poljskih državnih železnic je cenjena na 7 milijard zlotov. Število brezposelnih kovinskih delavcev v Češkoslovaški je cenjeno na več kot 40 000, kar je nepobiten znak poslabšane konjunkture v kovinski stroki. Čslov. železni kartel je znižal cene valjanega železa za 110 IKč pri 100 kg (7%), in sicer s takojšnjo veljavnostjo, cene fine pločevine pa za 15 Kč. Obenem so znižali cene tudi veletrgovci. Družba Citroen je imela 32 milijonov frankov čistega dobička ;in razdeljuje isto dividendo kot lani, 8 in 7%. Visoka trgovska šola v Beogradu. Eno izmed važnih javnih vprašanj je, ali imamo mi danes preveč šol ali ne. To vprašanje, ki postaja vedno bolj aktualno, se je v Srbiji načelo že pred kakimi 30—40 leti. Oni, ki so zastopali mnenje, da jih imamo preveč, so pri tem trdili, da je naša država agrarna država, da je država slabe gospodarske strukture in da taka država nikakor ne more vzdrževati prevelikega števila uradnikov, ki jih sicer producirajo srednje šole in univerze. Žalibog pa je vprašanje tedaj zašlo v politične vode in so se oni, ki so zagovarjali reduciranje šol, označevali kot reakcijonarji. Tako se tedaj problem ni mogel rešiti. Prav radi tega je še danes kljub vsej aktualnosti težko govoriti o stvari, četudi je jasno, da ustvarjajo naše šole dan za dnem večje nesorazmerje med intelektualnimi poklici in poedi-nimi drugimi granami našega gospodarstva. Vzdrževanje tako velikega in nesorazmernega števila intelektualnih poklicev pa zahteva velike denarne žrtve, ki se nalagajo v obliki davkov; ti pa ravno kvarijo ravnotežje v našem narodnem gospodarstvu, ki bi sicer moralo obstojati med produktivno močjo in intelektualnimi poklici. Iz tega je razvidno, da je to eden glavnih problemov, ki prihajajo pri reševanju naše gospodarske krize v poštev. Zato bi bila ustanovitev visoke trgovske šole že radi tega potrebna, da bi ta tako odrinila gotovo število dijakov od univerz. Poleg tega pa bi tako visoko trgovsko šolo še nujno potrebovali naši gospodarski krogi sami. Ta šola naj bi producirala moči, ki bi bile sposobne stati na čelu in voditi naša gospodarska podjetja. Pri nas je namreč najtežje danes. najti primerno in sposobno osebo, ki bi lahko sodelovala in pomagala ali celo organizarala neko podjetje ali gospodarsko ustanovo. Izobraževati in. izbirati je treba leta in leta osebe, dokler se ne najde eno, ki odgovarja potrebam naših podjetij. Treba je dolgih let, predno dobi potrebnih zmožnosti, katere bi sicer morala imeti že takoj ob vstopu v službo. To pomanjkanje sposobnih moči pa slabo vpliva na razvoj naših podjetij, zlasti onih, ki so na novo ustanovljena. Vprašanje o ustanovitvi visoke trgovske šole se je načelo pri nas že takoj po osvobojenju in to zlasti v pokrajinah s komaj nastajajočo industrijo. Prišlo je tako daleč, da je tedanji minister financ že odobril za 1. 1924. potrebni kredit za šolo, ki bi se naj odprla 1. avgusta 1925. leta. Posebna komisija se je odpeljala v inozemstvo, kjer naj bi proučila organizacijo podobnih šol. Izdelala je ta komisija tudi že učni program. Šo la naj bi trajala štiri leta in imela rang fakultete, čeprav bi ne bila uvrščena v univerzitetno organizacijo. Prvi dve leti bi bil pouk skupen za vse slušatelje, a tretje in četrto leto bi se razdelil na tri oddelke:; eko-nomsko-finančni, diplomatsko-konzu-larni in oddelek za bodoče učitelje trgovskih ved. Komisija je dalje določila, da bi trgovska visoka sola v Zagrebu še nadalje ostala; oddelki zagrebške visoke šole bi bili drugačni od beograjske: trgovinski, industrijski in pomorski. Tako bi se zagrebška in beograjska visoka šola medsebojno izpopolnjevali. Šola naj bi imela samo par stalnih učnih moči z rektorjem na čelu, vse ostalo osobje bi pa bilo honorarno, vzeto iz najodličnejših predstavnikov našega gospodarskega življenja. Na ta način so danes organizirane tudi druge visoke šole (Pariz, Praga). Tako bi se v teh šolah producirale moči, ki bi jih potrebovala privatna podjetja, pa tudi državne in banovinske ustanove; razen tega bi pa še tudi imeli pri nas izšolane konzularne in pomorske uradnike. Ker je naš budžet že itak preobremenjen, bi bilo težko naložiti mn še to breme; zato bi bilo najbolje, da bi se financiranje te visoke trgovske šole porazdelilo med državo, gospo- 3i iu3ih ordmM S AKCIJSKI ODBOR TRGOVCEV Z LESOM PRI GREMIJU TRGOVCEV V SLOVENJGRADCU. Člani 'lesne stroke se obvestijo, da se je j>ri gremiju trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje ustanovil sek-cijski odbor trgovcev z lesom s sedežem v Slovenjgradcu. Kot načelnik sekcijskega odbora je g. Franjo Lahovnik iz Prevalj, kot pod načelnik Jusip Druškovič iz Slovenjgnadca, kot odborniki Franjo čas iz Dovž, Janko Pahernik in Peter Mravljak iz Vuhreda. Odbor si je stavil nalogo, da odpravi vse ovire v železniškem prometu ter pospeši našo lesno trgovino in premaga vse naše težkoče in uveljavi naš les na zunanjem lesnem trgu. SPREMEMBE GREMIJALNIH PRAVIL. Banska uprava Dravske banovine je s svojim odlokom VIII No. 4643/1 z dne 31. Oktobra 1930 odobrila spremembo gremijalnih pravil gremiju trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje sledeče: Vsak vajenec se mora izkazati s potrdilom, da je bil zdravniško preiskan, da je za izvrševanje trgovskega obrta sposoben in ne boluje na nalezljivi bolemi. V primeru razveze učnega razmefja po redni dovršitvi mora gremijalno načelstvo izdati vajencu učnojsismo, uva-žyijoč pri tem učno izpričevalo oziroma odhodno izpričevalo trgovske ali obče nadaljevalne šole in v danem primeru izpričevalo o uspešno opravljeni vajeniški preizkušnji. Vajeniško preizkušnjo polaga vajenec konoem učne dobe pred gremijalno preizkuševalno komisijo po predpisih tozadevnega preizkuševalnega reda. Vajenec, ki po lastni krivdi ne prestane preizkušnje s povoljnim uspehom, sme na predlog grem ijalft ega načelstva obrtno oblastvo učno dobo podaljšati. Načelstvo gremija. Kvalitetna znamka Zahte- vajte povsod! Tečaj 28 novembra 1930. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 b. gold. 22-78 Berlin IM 13*4775 13-B075 Bruselj 1 belga — 7-8905 Budimpešta 1 peng8 . 98915 Curih 100 fr —■— 1095 90 Dunaj 1 šiling 7-J622 7-9822 London 1 funt — •— 274-78 Newyork 1 dolar .... 56-485 Pariz 100 fr — — 22233 Praga 100 kron 167-41 168-21 Trst 100 lir 294-90 996-90 darske korporacije in slušatelje same, ki bi morali plačevati šolnino, kakor je to običajno na drugih podobnih šolah. Zdi se, da je osnovanje take trgovske visoke šole ena izmed prvih etap v reorganizaciji našega višjega šolstva in baš s tem je dobro poudarjen njen pomen, ki bi ga imela za bodočnost našega gospodarskega življenja in naših državnih financ. To bi bile v glavnem misli, katere je podal o tem vprašanju gen. dir. Poštne hranilnice g. dr. M. Nedeljko-vič v »Politiki«. Vpisale so se nastopne firm e: 818. Sedež: glavna podjetja: Zagreb; podružnice: Ljubljana. iDan vpisa: 10. novembra 1930. Besedilo: Ervin Mondecar, transportno in paketno podjetje »Paketošped«, podružnica Ljubljana. Obratni predmet: zbiranje in odpravljanje poštnih paketov, kot tudi prevoz vsega brzojavnega in sporavoznega blaga. Imetnik: Mondecar Ervin, trgovec v Zagrebu, Šenoina ulica 21. Prokurist za podružnico v Ljubljani: fcagar Josip v Ljubljani, Tržaška cesta štev 13. 813. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 17. novembra 1930. Besedilo: »Elektrotehna«, gradba splošnih električnih naprav, družba z o. z. Obratni predmet: Izvrševanje vseh v elektrotehniko spadajočih naprav in trgovina z elektrotehničnim materijalom in stroji. 'Družbena pogodba z dne 24. oktobra 1930., opr. št. 14.825. Družba je ustanovljena za nedoločen čas Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 dinarjev. Poslovodje: Gabrovšek Josip, elektrotehnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71, Kuralt Josip, abs. ing. elektr., Ljubljana, Stari trg št. 34, in Oberstar Josip, dipl. strojni tehnik, Sodražica št. 30. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta kolektivno po dva poslovodji na ta način, da pristavita pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu firme svoja podpisa. V p i s a 1 e- s o se i z p r e m e m b e in . dodatki pri nastopnih firmaih: 815. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 11. novembra 1980. Besedilo: Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, podružnica v Kočevju. Namestnik vodje podružnice Viktor Vidic je imenovan vodjem te podružnice, izbriše se dosedanji vodja Engels-berger Hinko in vpiše namestnik vodje Voje Stanko v Kočevju. 816. Sedež: Polica pri Gornji Radgoni; sedež podružnice: Ptuj, Ljutomerska o. štev. 4. Dan vpisa: 13. novembra 1930. Besedilo: Reinh&nl Josipina. Obratni predmet: Trgovina z jajci, perutnino, divjačino in poJjskimi pridelki Imetnik: Reinhard Josipina, trgovka v Gor. Radgoni-Polica. ‘ Prokura se je podelila Francu Jur-sohenag, trgovcu v Ptuju. pioreb ia pecivo vanilin/lodhor - f v Goino pruvj in i:aneiljivi NARAŠČANJE BREZPOSELNOSTI V NEMČIJI IN ANGLIJI. Po uradnih podatkih se je število brezposelnih v Nemčiji povišalo v prvi polovic meseca novembra t. 1. za okroglo 230.000 in je 'znašalo 15 novembra t. 1. v celoti 3,484.000 oseb. Od teh jih prejema 2,200.000 za čas brezposelnosti podporo. Tudi v Angliji je število brezposelnih v zadnjem času narastlo na 2,286.987. Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov nihalnih ur. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 350 pol lepenke; do 3. decembra t. 1. glede dobave veder za vodo, Škarij, klešč, listov za kovinske žage, lopatic za kitanje itd.; do 6. decembra t. 1. glede dobave 80 komadov obločnic, 60 kg stenja in 50 komadov gorilcev za helioforke; do 9. decembra t .1. pa glede dobave 1600 kg železa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. decembra t. 1. ponudbe glede dobave razdelilnih baterij; do 9. decembra t. 1. glede dobave svinčenih akumulatorjev, 300 in3 jamskega lesa in 500 m gumijevega kabla. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave transportnih trakov. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kg kalcijevega karbida. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. decembra t. I. ponudbe glede dobave 250 omotov krovne lepenke, 1000 kg krp za čiščenje, 1000 kg pisanega bombaža, 2000 kg katrana, 3000 kg bencina, 3000 kg tračnih žebljev. — Tobačna tovarna v Ljubljani sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg slamnatih cevk za izdelavo cigar. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. decembra t. 1. pri računsko-ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu glede dobave železne pocinkane žice; dne 9. decembra t. 1. glede dobave 3000 komadov denarnih vreč s ključavnicami; dne 10. decembra t. 1. pa glede dobave rezervnih delov za hjusove aparate. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa prii istem oddelku). Oddaja del za zgradbo jezov v strugi reke Bistrice v Kamniku, se bo vršila potom licitacije dne 15. decembra t. 1. pri Upravi smodnišnice v Kamniku. (Pogoji, predračuni in načrti so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Licitacija za dobavo črpalk, žičnikov, stojalnih vijakov, svinca itd., ki je bila razpisana za dan 3. decembra t. 1., se bo vršila 18. decembra t. 1. Trg jajec. Zadruga za ek&port jajec v Št. Juriju ob južni železnici poroča: Cene v Italij so vsled tamošnjega pomladanskemu podobnega vremena močno padle. Zato so bili tudi tukajšnji eks-porterji prisiljeni, da so znižali cene na Din 1-45. Nadaljnje oblikovanje trga za-visi izključno le od vremena. Kakor smo videli, so bile cene še pred kratkim znatno višje, a je poročilo omenjalo, da se to najbrž ne bo držalo. In se res ni. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 6 konj, 6 bikov, 70 volov, 234 knav iin 6 telet, skupaj 322 komadov. — Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25 t. m. so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8-50—9 Din, poldebeli voli 7—7-75, biki za klanje 7—7^50, klavne krave debele 6 do 6'25, plemenske krave 4—575, krave za klobasarje 3—3’50, mlada živina 7'50 do 9 Din. Prodanih je bilo 148 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din 18—22, II. 16—18, meso od bikov, krav in telic 14—16, telečje meso I. vrste 24—35, II. 16—24, svinjsko sveže meso 15—'27 Din. Trgovci In Industrije!! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«! boru Drinska banovina bo najela 475 milijonov Din posojila. V zadnji seji prvega svojega zasedanja je sklenil svet Drin-ske banovine najeti 475 milijonov Din investicijskega posojila. 200 milijonov hočejo porabiti za zgradbo železniške proge Tuzla—Brčko, 50 milijonov za šolske gradbe, 200 milijonov za nadaljevanje proge Koviljača—Šabac in za druga tehniška dela, 16 milijonov v svr-he zdravstva, ostanek pa za pospeševanje industrije, trgovine in obrti. Razstava britske tekstilne industrije. Februarja meseca bo v Londonu velika razstava britske tekstilne industrije. — Predsednik angleške vlade je pozval tekstilne industrijce, naj se udeleže te razstave v čim večjem številu, da bi angleška tekstilna industrija ponovno zavzela vodilno mesto na svetu. Dohodki avstrijskih zveznih železnic so padli v oktobru proti lanskemu oktobru v osebnem in prtljažnem prometu za 10-07%, v blagovnem prometu za 15-65%. Vzrok je poleg splošne gospodarske krize vedno večja avtokonkuren-ca in v osebnem prometu tudi neugodno nedeljsko vreme. Štiri velike newyorške banke se bodo fuzionirale in bodo z gavnico ene milijarde dolarjev četrto newyorško bančno podjetje. Te banke so: Bank of United States, Public National Bank, Manon-faeturers Trust Co in International Trust. Pariška Banque d’ Acceptation je posodila Rumuniji 200 milijonov frankov po 8 odstotkov za dobo devet mesecev v svrho financiranja pridelka 1. 1980/31. Dalje se pogaja Rumunija z vodilnimi francoskimi bankami glede ustanovitve kmetijske kreditne banke v Bukarešti, da se omogoči razdolženje rumunskih kmetov. Proračun Grčije za leto 1930/31 izkazuje 9935 miljonov drahem izdatkov in prav toliko dohodkov. PREPOVED IZVOZA SLADKORJA S KUBE. Kubanski predsednik Machado je podpisal odredbo, ki prepoveduje izvoz sladkorja od 1. t. m. dalje. Izvesti se smejo samo taki kontrakti, ki so bili sklenjeni pred podpisom odredbe. Načrt predvideva omejitev sladkornega izvoza v U. S. A. in vskladiščenje 1,500.000 ton letošnjega pridelka za dobo pet let. Ta odredba spada k velikemu Chadbournovemu načrtu o sanaciji sladkornega trga. ODLOČBA O ŽITNEM MONOPOLU V AVSTRIJI. Po vrnitvi avstrijskih delegatov iz Ženeve se bo te dni pričela na Dunaju in-terministerijalna konferenca gospodarskih ministrstev, strokovnih reierentov in voditeljev avstrijskih trgovskih pogajanj o bodoči trgovinski politiki Avstrije. Pri tej priliki se bo odločilo vprašanje, ali naj se uvede v Avstriji žitni monopol. Ni izključeno, da se bo govorilo tildi o kompromisnem predlogu v tem vprašanju, da se namesto žitnega monopola ustanovi osrednja žitna nakupovalnica. ZNIŽAVANJE OEN V ITALIJI. Znižavanje oen v Italiji jako napreduje. Dne 1. decembra se znižajo vozne karte za cestne železnice. Hkratu se pripravlja znižanje osebnih in blagovnih tarif na italijanskih železnicah. V pogledu najemnin je sklenila organizacija hišnih posestnikov .primerno znižanje, na katero pa veliko število hišnih po-setnikov noče pristati. V javnosti se tem hišnim posestnikom in tudi trgovcem, ki niso v stanu znižati cen, namiguje, da se bodo napram njim porabile faišistovske metode iz prevratnih dni. SREDNJEEVROSKA BORZNA KONFERENCA. Generalni tajniki srednjeevropskih borz so se posvetovali v Budimpešti. Zastopane so bile Jugoslavija, Ogrska, Avstrija, Češkoslovaška, Rumunija in Bavarska. Šlo je za pripravljalne dogovore glede poenotenja delovanja srednjeevropskih borz v običajnih poslovnih normah, judikaturi in medsebojni izvedbi razsodiščnih sodb. Pogajanja so prekinili in jih bodo pozneje nadaljevali. vi K Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično In higljenično najino« derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pitama: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. naastr. Telefon itet. 2389. ZAKLJUČKI PARIŠKE KONFERENCE O PREDVOJNIH DOLGOVIH. Najprvo so rekli, da je bila ta konferenca popolnoma brez uspeha. Sedaj beremo, da se je doseglo ined upniki in dolžniki bistveno zbližanje in da definitivni sporazum ne bo naletel na nobene večje težkoče več. Konferenco so odgodili, zato da dobijo zastopniki udeleženih držav od svojih vlad potrebna pooblastila; sestala se bo zopet 18. t. m.T če bo mogoče, če ne bo mogoče pa dne 1. decembra, in sicer najbrž na Dunaju. Po poročilu »Fkft. Ztg.< se je dosegel že provizorij, ki pa za oba partnerja ni obvezen. Izšla je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto 1931, ki ima 365 dni. „VELIKA PRATIKA« ie najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes naj* bolj obraitan. V »Veliki Pratiki« najdel vse, lcar Človek potrebuje vsak dan; Katollikl koledar i nebesnimi, soinCnlml, luninimi, vremenskimi In dnevnimi cnamenjl; — solnčne In lunine mrke; — lunine spremembe; — koledar ta pravoslavne In protestante; — poltne določbe ta Jugoslavijo; — lestvice la kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju, Medilmurju In v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti ilvlne; — tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabita kmetovalec In iena v hiti. ten« 5 lfin. „VEL1KA PRATIKA" se dobi v vsen večjih trgovinan in se lamco naroči tudi nismeno ori založniku: tiskarni |. Btasnika nasL cfi. d. Liubli mam. 619 Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek * Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Ttufon ». 20 60 LJUBLJANA prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glav. kolodvora Carinsko skladIStt. Mistne troSarin« prosto skladišča. Carinsko posredovanj«. Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili Veletrgovina raznovrstno žganj« moko (n deželno dolke • Raznovrstno rudninsko vodo 51 prlporoCa Špecerijsko blago Lastna praZarna sa kavo In mlin sa dlia-v« s alektr. obratom >1 - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 n. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE 1. T. D. Trgovci! Naročajte in širite Trgovski list u TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tiskovin.Tisks časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake Ltd. KnjigoveŠka dela ii-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica itev. 50 (v iastnem poslopju) Brzojavk«t Kredit Ljubljana M w Telefon Itev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Obre«tovan|e vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devls In valut, borzna naroClla, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safedeposltl Itd. * Ib S 5 i* H H ■ D ■■uBaaaeaaaaaaaaaaaai Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.