POŠTNINA PLAČANA V COTOVN
UPRAVA . VEČERNIKA" V L
•VECERNIK". KI BOI
ANI SPREJEMA DO IS. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI DO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V ČERNIKU* SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE.
 ------------------   SPISE	OBJAVLJAMO SAMO EN-
tjUBLJANSKEM______________
OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE
KRAT VL"“ —...............................
SAMO NA
V UARJBORU • UST IZHAJA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Urednlttvo In uprava v Frančiškanski ulici St. S Telefon 41 -77	LJUBLJANA, 10. Januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 7
Napoved velikih sprememb angleške vlade
Po italijanski trditvi francoski generali niso zadovoljni s predsednikom angleške vlade
RIM, 10. januarja. United Press. Londonski dopisnik italijanskega vodilnega dnevnika »Popolo di Italia« poroča, da je v ozadju nenadnega in skrivnostnega odstopa angleškega vojnega ministra zelja nekaterih članov francoskega generalnega štaba, da bi namesto Chamberlaina zavzel predsedstvo angleške vlade — Churchill. Žrtvovanje Hora Belisha
pomeni, da je med zahodnima zaveznicama zavladala nekakšna kriza. Francoski generalni štab želi Churchilla iz dveh razlogov: ker bi verjetno veliko uspešneje podprl francosko armado kot Chamberlain in ker bi zaradi svoje velike popularnosti bolj odgovarjal potrebam armade.
Italijanski protest v Berlinu
KODANJ, 10. januarja. Reuter. Italijanski veleposlanik v Berlinu Francetti je pri nemški vladi protestiral zaradi zaplembe italijanskih letal, ki so bila preko Nemčije namenjena na finsko fronto. Prav tako je protestiral zaradi zaplembe več vagonov orožja in zahteval, da se orožje vrne nazaj v Italijo ali pa prepusti preko nemškega teritorija na določeni cilj. Italija se sklicuje na ruske izjave, da med Finsko in Rusijo sploh ni vojnega stanja. Zato ima Italija vso pravico pošiljati Finski orožje.
ITALIJANSKA KRITIKA ROOSEVELTOVE POSLANICE
MILAN, 10. januarja. AA. Stefani. »Popolo d’ Italija« komentira Roosevel-
tovo poslanico ameriškemu kongresu in pravi, da je Roosevelt v svojih izjavah postopal s starim svetom tako, kakor postopa velika tvrdka s svojim poslovnim prijateljem. Ameriški predsednik je ne samo priznal, da bo ameriški kmet čutil posledice dogodkov, ki se dogajajo na drugih celinah, ampak je celo izjavil, da so pogojr ameriškega gospodarstva ozko povezani z blagostanjem ali bedo drugih narodov. Navzlic temu je Roosevelt končal svojo poslanico naglašujoč prednosti demokracije nad totalitarnim režimom in je izrazil željo, da bo leto 1940. tisto razdobje, v katerem se 'bo pokazalo, da je demokratična oblika vladavine najboljša, kar so jih ustvarili ljudje.
Nov odbor ameriškega zunanjega ministrstva
VASHINGTON, 10. januarja. AA. DNB. V zvezi z imenovanjem posvetovalnega odbora v ministrstvu za zunanje zadeve so bile objavljene gotove podrobnosti o nalogah tega odbora. Odbor bo razpravljal o vseh vprašanjih, ki bodo nastala v zvezi z evropsko vojno in ki zanimajo Zedinjene države. Odbor bo zbiral vse podatke, ki se nanašajo na te probleme, ter podajal poročila zunanjemu ministrstvu. Delo odbora bo vodil bivši Ameriški poslanik v Berlinu Wilson. Končne odločitve o sklepih odbora bo potrjeval Roosevelt. Za sedaj smatrajo kot najaktualnejši problem, s katerim se bo odbor bavil, gospodarske omejitve v zvezi z vojno.
AMERIŠKA POMOČ FINSKI
NEW YORK, 10. jan. AA. Reuter. Predsednik podpornega fonda za Finsko
Hoover je sporočil danes, da je bilo poslanih pa,Finsko novih 100.000 dolarjev pomoči. Odbor je doslej poslali Finski do pol milijona dolarjev.
NAROČILO LETAL V AMERIKI
VVASHINGTON, 10. januarja. Stefani. Zastopniki komisije zavezniških držav, ki se mude v Združenih državah, so obvestili ameriške industrijce, da bodo razen že naročenih in že odposlanih vojnih potrebščin, naročili v prihodnjih 18 mesecih še 10.000 nadaljnjih ameriških letal.
POVELJNIK KANADSKE VOJSKE
LONDON, 10. januarja. Stefani. Iz angleških vojaških krogov poročajo, da je prišel na francosko bojišče poveljnik kanadske ekspedicijske vojske, general Mac Naughton.
£n dolar
VVASHINGTON, 10. januarja. AA. Havas. V političnih krogih smatrajo, da ho pri debati glede pomoči Finski, kongres sprejel zakon, ki ga je predlagal John Dingall in ki> pravi, da se lahko I'inski odstopijo polavtomatske puške tipa »Garland«, ki so bile nedavno uve-tudi Pri ameriški pehoti. Te pu-s e do prodali Finski za ceno 1 dolar za pus -o. 1 rav tako bo kongres sprejel
»a puško
Brovvnov predlog, da se Finski dovoli posojilo 60 milijonov dolarjev.
NAKUP TRGOVSKIH LADIJ
NEW YORK, 10. januarja. AA. DNB. »Newyork Times« poroča iz VVashingto-na, da se Anglija pogaja za nakup 200 ameriških trgovskih ladij, ki jih namerava v glavnem uporabiti za trgovinski promet med Anglijo in Francijo.
letalski napad
KODANJ, 10. januarja. AA. Havas. Letalo neznane narodnosti je danes vrglo bombo na danski otok Rome. Škode n* bilo nobene, tudi ranjen ni bil nihče.
ŠVEDSKI LIST O FINSKI
STOCKHOLM, 10. januarja. Švedski list »Dag«, glasilo švedskega delavstva, Precej ostro napada finsko demokracijo. List navaja poboje iz leta 1918., ko je desničarska vojska masakrirala 16.000 delavcev in pozaprla na desettisoče delavcev in delavk. Dalje napada list fin>-ske veleposestnike, ki baje ne pustijo svojim delavcem brati knjig in časopisov. Finska akademska družba iz Kare-lijske ožine je baje gojila aspiracije ne
samo na Karelijo, ki je pripadala Rusiji, marveč tudi na predele Švedske in Norveške.
NORVEŠKI DELAVCI ZA FINSKO
OISLO, 10. januarja. Stefani. Zveza norveških delavcev, ki so jo dozdaj smatrali za najbolj radikalno med vsemi skandinavskimi delavskimi organizacija-mi> je nakazala 125.000 norveških kron za tinsko. Nabiralna akcija za Finsko izkazuje na Norveškem zdaj že 5 milijonov kron.
NOV LEDOLOMILEC
MOSKVA, 10. januarja. Tas. Ruska mornarica bo dobila nov ledolomilec »Molotov«.
Izredni zakoni na Švedskem
STOCKHOLM, 10. jan. AA. Reuter. Švedska radiopostaja je sporočila ponoči', da je švedski parlament izglasoval na včerajšnji izredni seji gotove varnostne ukrepe za primer vojne. Izglasovan je bil med drugim zakon, ki daje švedski vladi pooblastila glede pobijanja špijonaže in sabotaže, da uvede cenzuro pošte in brzojava in da brez sodnega pooblastila zapre sumljive osebe do 30 dni. Izglasovane so bile tudi gotove gospodarske uredbe, ki predvide-
vajo omejitev izvoza zlata in tujih valut.
BREZPOSELNOST NA DANSKEM
KODANJ, 10. januarja. V novembru in decembru je narasla brezposelnost na Danskem od 105.000 na 159.000. Od septembra do decembra so se dvignile cene za 30 %. Predvsem se je podražilo gorivo: premog, koks. Zato je vlada odredila omejitev uporabe premoga in koksa.
Zračna proga Moskva »Berlin
MOSKVA, 10. januarja. Včeraj je prvikrat vozilo potniško letalo na progi Moskva - Minsk - Bialistok - Konigsberg -Gdansk - Berlin. Letalo je pristalo na berlinskem letališču ob 11,5 in se danes
vrne po isti progi nazaj v Moskvo. Šef-pilot Kiričenko je izjavil, da je letalo opravilo svojo pot, ne da bi mu bilo kjerkoli treba spreminjati smer.
Nemško poročilo
BERLIN, 10. januarja. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Na zahodnem bojišču je bilo ponekod živahnejše topniško delovanje. Nemška vojna letala so bila v torek dopoldne in popoldne na izvidniških poletih v smeri proti angleški in vzhodni škotski obali. Pri tem so
napadli štiri oborožene vojne in trgovske ladje, in sicer dve izvidniški ladji, ki sta spremljali dve trgovski ladji. Vojni ladji sta takoj začeli naša letala obstreljevati, na kar so naši letalci z bombami potopili vse štiri ladje. Vsa letala so se vrnila na svoje izhodišče.
NA ZAPADNI FRONTI
PARIZ, 10. januarja. Havas. Današnje jutranje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva se glasi: Noč mirna. Lokalno delovanje ogledniških oddelkov v območju zahodno od Vogezov.
POTOP ANGLEŠKEGA PARNIKA
LONDON, 10. januarja. Reuter. Angleški 10.000 tonski potniški parnik »Dunbar Castle«, ki opravlja potniški promet med Anglijo in Južno Afriko, je kmalu po polnoči zadel ob južnovzhodni angleški obali na mino in se je pol ure zatem potopil. Vsi člani posadke in 48 potnikov, kolikor jih je bilo na krovu, so bili rešeni.
ZA REORGANIZACIJO ANGLEŠKE VOJSKE V FRANCIJI
KODANJ, 10. januarja. DNB. Danski dnevnik »Faedrelandet« posveča dolg članek organizaciji angleške ekspedicijske vojske v Franciji in trdi, da prihajajo angleške čete v Francijo brez vsake discipline in reda. Potreba po popolni reorganizaciji angleške vojske v Franciji je tudi senzacionalno ozadje odstopa angleškega vojnega ministra. Angleške čete so zavzele samo majhno število po-
stojank v Maginotovi1 liniji in se drže stalno v ozadju fronte. Zaradi tega je francoski generalni štab izgubil zaupanje v Belisheve vojake.
ŠPANSKO OROŽJE ZA FINSKO
LONDON, 10. jan. AA. Havas. Rimski dopisnik »Daily Expressa« smatra, da je treba računati na možnost, da bo general Franco poslal na Finsko večje število topov, pušk in tankov, ki jih Španija po končani meščanski vojni ne potrebuje več. Ves ta vojni material bodo na španskih ladjah prepeljali v skandinavske države.
UJETI RUSKI OFICIRJI
HELSINKI, 10. januarja. AA. Havas. Izve se, da so Finci za časa bitke pri Rasti ujeli 40 sovjetskih častnikov, med njimi tudi načelnika divizijskega štaba. General, ki je poveljeval uničeni- sovjetski diviziji, je padel v bližini Pilojeve.
SESTANEK SVETA BALKANSKEGA SPORAZUMA
BEOGRAD, 10. januarja AA. V jugoslovanskih službenih krogih potrjujejo vest, da bo redni letni sestanek sveta balkanskega sporazuma 2., 3. in 4. februarja v Beogradu.
Premestitve v carinski službi
BEOGRAD, 10. jan. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so bili z ukazom kraljevskega namestništva na predlog finančnega ministra premeščeni: za carinskega kontrolorja 7. skupine na glavni carinarnici v Ljubljani Ciril Švajger, dozdaj v Bosanskem Brodu, za carinskega kontrolorja 7. skupine na carinarnico v Subotici Anton Senkovič, dozdaj v Ko-toribi, na carinarnico v Celju za car. in-
špektorja 6. skupine Viktor Fabjan, dozdaj v Mariboru, za višjega car. kontrolorja 6. skupine Ferdo Zabavnik, dozdaj v Zagrebu, za višjega car. kontrolorja 6. skupine pa je napredoval Viktor Kregar na carinarnici v Ljubljani. Za pomožnega carinika na carinarno v Beogradu je premeščen iz Ljubljane Draškovič, za carinika 8. skupine pa Anton Hammer iz Maribora na Sušak.
V Italijo samo 250 lir
BEOGRAD, 10. januarja. AA. Potniki in turisti, ki potujejo v Italijo, lahko po najnovejših predpisih vzamejo s seboj 250 efektivnih lir, in sicer 200 lir v bankovcih po 10 lir, 50 lir pa v kovancih. Dozdaj je bilo dovoljeno imeti se-
boj 300 lir. Razen gornjega zneska v efektivnih lirah lahko nabavijo vsi potniki, ki potujejo v Italijo, še preko pooblaščenih zavodih in pri »Putniku« do 3000 lir v kreditnem pismu in do 2500 lir v hotelskih bonih.
Stran 2.
»V e { e r n i k«
V	Ljubljani, 10. januarja 1940.
O polaganju občinskih računov
Za povprečnega občana so objave občinskih računov in proračunov poplave številk in s številkami podprtih in izraženih trditev. Pri mnogih taka poplava pride in mine, da človek sploh ne pride do stvarne presoje. Hočeš —_ nočeš moraš se premnogi sprijaznijo z dejstvom, da so nad večino posamezniki, ki kakor kretničarji stojijo vedno ob progi ter naše misli prestavljajo z enega tira na drugega. Priznani strokovnjak g. dr. Alojzij Rant želi problem občinskih proračunov razložili vsej javnosti in mu radi dajemo besedo.
Za gospodarstvo javnih ustanov so merodajni proračuni, ki v podrobnostih usmerjajo gospodarstvo v proračunskem razdobju in ga strogo omejujejo« navzgor, to se pravi, da se proračunske postavke ne »mejo prekoračevati1, če se pa morajo zaradi sile razmer vendarle prekoračiti, tedaj se mora za prekoračenje preskrbeti proračunsko pokritje, za katero pa načelno ni dovoljeno najemanje posojil, kar je pravilna in sama po sebi umevna norma.
Računski sklepi pa so« v zvezi s proračunom dokončni raport o uspehih ali neuspehih nekega gospodarstva v določenem gospodarskem razdobju. Računski sklepi so tedaj nekaka krona gospodarstva, vsebujejo torej prav vse denarno gibanje, vsako tudi najmanjše denarno poslovanje. Pokazati morajo do zadnje pare vsako obveznost občine, ki ni bila poravnana, prav tako pa tudi vsako terjatev občine do davkoplačevalcev in drugih obveznikov, potemtakem tudi vsak proračunski presežek, ali pa vsak proračunski primanjkljaj.
Kakor za proračune veljajo tudi za računske sklepe splošna načela, ki jih predpisujejo zakoni (pri- nas zakon o mestnih občinah), naredbe, običaji1 itd.
Taka načela glede računskih sklepov so: 1. pravočasnost, 2. javnost, 3. točnost, t. j. realnost.
Poglejmo, kako jb s temi načeli pri nas v Ljubljani.
Pravočasnost
Glede pravočasnosti zakon o mestnih občinah sicer nima nobenih določb. Pa tudi niso potrebne, ker diktirajo praktične okolnosti precizno rok, do katerega mora biti računski sklep najkasneje dogotovljen. Ta rok je pa razdobje, v katerem se sestavlja proračun za bodoče leto. Zakaj?
Novi proračun se vzporeja vedno s prejšnjim proračunom, da sie vidi pri vsaki postavki, ali je v novem proračunu ostala enaka, ali pa se je zvišala ali znižala.
Tako primerjanje proračuna s proračunom pa je skrajno nesigurno, ker se uspehi proračuna v računskem sklepu dosledno pokažejo v drugih številkah, ki se gibljejo navzgor ali navzdol v cesto močnih številkah, ki se s proračunom ne krijejo.
Zato mora organ, ki sestavlja proračun, če hoče z relativno sigurnostjo kal-kulirati postavke v novem proračunu, imeti že brezpogojno na razpolago računski sklep.
Iz tega sledi: Ni mogoče realno kal-kuliranje proračunskih postavk brez prejšnjega računskega sklepa. Dokaz:
1.	Izjave ministrstva za finance:
a) Finančni minister je dal 4. oktobra 1938. leta novinarjem tole izjavo: »Splošni državni račun (t. j. državni računski sklep) za leto 1937./38. je predložen narodnemu predstavništvu v proučevanje skupaj s predlogom državnega proračuna za leto 1938./39. Glavna kontrola je pregledala sklepni račun že 28. septembra 1. 1., t. j. skoraj dva meseca pred predložitvijo računskih pred logov narodnemu predstavništvu.
Tako je bila dana možnost, da se predlog državnega proračuna sestavi po po datkih sklepnega računa za 1. 1937./38.«
b) Pomočnik finančnega ministra gospod dr. Milan Horvatski je lani novembra izjavil:
»Zaključni in splošni državni obračun za leto 1938./39. je bil izdan v finančnem ministrstu v 2 mesecih po končanem računskem letu.«
c)	Ptuj je že razgrnil računski sklep ze leto 1938./39. Zagreb, Split, Sarajevo, Beograd tudi že imajo ta sklep izgotovljen.
č) Nova uredba o proračunu, računovodstvu in računskem sodišču banovine Hrvatske ima med drugim določbo, ki pravi1:
»Proračun sestavlja starešina oddelka za finančne posle na podlagi predlogov posameznih oddelkov ter ga predlaga banu, ki ga dostavlja saboru na pretres in odobritev najkasneje mesec od njegovega sestanka v rednem pozivu. Obenem se predlaga tudi računski zaključek.
Iz teh neovrgljivih dokazov sledi, da mora biti' računski sklep zgotovljen najkasneje tedaj, ko se začne sestavljati nov proračun, ki mora biti napravljen na postavi računskega sklepa prejšnjega leta.
Temu nasproti ugotavljam: 1. da sta bila računska sklepa za leto 1936./37. in
1937./38. izgotovljena z zakasnitvijo po eno celo leto, da so bili tedaj proračuni za leto 1937./38., 1938./39. in 1939./40. napravljeni brez računskih sklepov. Da so tedaj kalkulacije nezanesljive, kar bom dokazal kasneje.
Zakasnitev je priznal sam načelnik finančnega odbora g. Dermastja na seji mestnega sveta dne 28. novembra I. 1.,
ne da bi bil podal le trohico opravičila za tako katastrofalno zamudo. Preverjen sem, da se tako postopanje samo sebe dovolj kritizira, da je torej vsaka osebna kritika odveč. O posledicah takega postopanja pa bom pisal kasneje in s številkami dokazal, v kako porazen položaj dovedejo mestno občino ljubljansko.
Javnost
Zakon o mestnih občinah določa ex-pressis verbis, da se morata tako proračun kakor računski sklep razpoložiti javno na vpogled vsem onim, ki se za to zanimajo. To je tudi v interesu občinske uprave same.
Pod županovanjem g. dr. Puca smo to splošno potrebo po javnosti še podkrepili1 tako, da smo na dan razgrnitve povabili zastopnike vseh treh ljubljanskih dnevnikov, jim izročili operate z vsemi potrebnimi pojasnili in jih prosili, da javnost seznanijo z vsebino operatov. Ti dnevniki so ves čas poslovanja prejšnje občinske uprave tudi objavili posebna kritična poročila o teh operatih.
Računski sklepi za leta 1936./37. in
1938./39. so bili razgrnjeni. Vsi trije dnevniki so poročali o računskem sklepu za 1936./37.
O zaključkih za 1. 1937./38. in 1938./39. pa je poročal samo »Slovenec«, iz česar sklepam, da potrebni material to pot ni bil dan na razpolago niti »Jutru« niti »Slovenskemu narodu«.
(Se nadaljuje.)
Od mostišč k Emoni in nebotičniku
Z ustvarjanjem moderne city polaga Ljubljana velike osnove
bodočega velemesta
Anton Hace je znan razbojnik in ga orožniki in policija že dolgo zasledujejo. Nedavno je izvršil roparski napad na Janeza Novaka iz Rudnika. Z nekim Francem žužejem iz Koretna pri Sv. Juriju ob juž. železnici pa je Hace vlomil v skladišče tovarne papirja bratov Piat-nik v Njivici pri Radečah. Ukradla sta pisalni stroj znamke »Adler«, vreden 2500 din, razen tega pa še 280 din gotovine.
Davno je že, odkar so na kraju jezera na Barju stala mostišča prednikov sedanjih Ljubljančanov. Prišel je potem Rimljan, postavil v četvetokotu na kraju sedanjega Gradišča in bližnje okolice staroslavno Emono. Kmalu po naselitvi Slovencev je pa v 12. stoletju prišlo v zgodovino jedro sedanje Ljubljane, Stari trg pod Gradom.
V	okolici sedanje šentjakobske cerkve je bil tedaj začetek bele Ljubljane. Tu se je razvila njena prva trgovska četrt, ki se je širila s Starega na Mestni trg in kasneje preskočila Ljubljanico na Novi trg.
Dolgo je bilo mesto vkljenjeno v svoje zidovje, zunaj tega so nastajale hišice, se razvijalo šentpetrsko predmestje, najstarejša ljubljanska far a. Ko so pa padli stari zidovi, je Ljubljana rasla navzven, se širila preko Ljubljaničine terase na ravno polje. Najstarejša ljubljanska promenada se je preselila z Mestnega trga v Šelenburgovo ulico, spo-redno z razvojem novih ulic s trgovskimi in obrtnimi lokali je pa hiral stari del mesta, kjer je bilo zmerom manj ljudi. Tako je bilo v II. mestnem delu 1880. še 6531 prebivalcev, 1. 1900. so jih našteli 5773, 1910. le še 5560. Stanovanjski prostori so se izpreminjali v lokale, v letih vojne je bilo obratno. V 1. 1880. do 1921. je prebivalstvo II. okraja nazadovalo za 8,4 %>, nasprotno so pa severni deli mesta v iistem času narasli za 17.201 ljudi ali 211,8 %, južni del mesta pa za 84,6 %.
Kaj naj rečemo o nadaljnjem razvoju, posebno v svobodi, ko je Velika Ljubljana narasla v mesto1 z nad 80.000 ljudi. Stara, nekako 1870. nastala ljubljanska »city«, trgovinska četrt pod Gradom, se je preselila v moderni del mesta, kjer nastaja novo jedro bodoče slovenske prestolnice. V tretje se je preselila promenada Ljubljančanov na Aleksar.drov-ko, ob kateril in vzdolž Tyrševe ceste nastaja velemestna moderna city našega mesta. Velika Magistrala Šelenburgove ulice in Tyrševe ceste v smeri na Posavje odpira v prvem zasnutku okrog nebotičnika široki bulvar in ko se
bo odcepila pri’ Sv. Krištofu mogočna stranska žila v veliko svetokrižko četrt z nad 40.000 prebivalci, bo visoki kazalec nebotičnika usmerjal veletok Velike Ljubljane v njegovo mogočno jedro z lepimi palačami, veletrgovinami in modernimi obrati.
Stara Ljubljana s svojim simbolom, sivim gradom, tihi Južni trg in tik zraven razpeta podolžnica z daleč vidnim znakom moderne naše prestolnice, nebotičnikom — vse to bo v bodočnosti povezalo stoletne tradicije mestne rasti in nakazalo nadaljnjo pot razvoja velemestu na prostorni ploskvi Ljubljanskega polja.	—ine.
Iz kriminalne kronike
Ljubljana, 10. januarja.
Jaka J. je star šele 26 let, pa je bil že petnajstkrat kaznovan, največkrat zaradi tatvine. Zdaj ga je spet zasegla roka pravice, ker so ugotovili, da je nedavno ukradel z voza mlekarske zadruge »Naklo« posodo z 201 mleka. Mleko je podaril nato svoji1 stanodajalki, ki ga je odstopila tudi svojim sosedam. — Krojaški pomočnik Maks je zaprt zaradi neke tatvine. Sedeti bi moral samo še nekaj dni, a so medtem ddgnali, da je na Tyrševi cesti št. 25 izmaknil neki stranki perilo, ki se je sušilo. K prejšnji kazni bodo zdaj seveda dodali še nekaj dni. — I. J, je star znanec policije in tudi zapor pozna dobro. Zdaj je spet pod ključem, ker ima na vesti razne tatvine.
V	njegovem stanovanju so našli dobro ohranjeno sivo suknjo s svetlosivo podlogo, ki nedvomno izvira od neke tatvine. Lastnik si jo lahko ogleda med uradnimi urami na policijski upravi v sobi št. 24. Razen suknje so našli pri Ivanu tudi jedilni pribor. Ugotovljeno je, da je bil ukraden gostilničarki Angeli Pintar na jesenskem velesejmu že leta 1938. Zaradi tega se je že tedaj zagovarjal pred sodiščem, a mu niso mogli ničesar dokazati. Od neke druge tatvine izvirata bržkone tudi dve srebrni kavni žlički z monogramom C. M. in B. Ivan je razen tega osumljen, da je v Ljudski’ kuhinji kradel suknje.
Ljubljanske vesti
1. Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval v mali dvorani Filharmonije g. univ. prof. Boris Furlan o politični filozofiji J. J. Rousseauja. — Vstop je prost.
1. Opozarjamo na razstavo Karle Bu-lovčeve, ki je vzbudila že ob otvoritvi izredno pozornost. Opozarjamo še prav posebej, da so dvorane toplo zakurjene.
L. Rezervni podoficirji vseh strok orožja so vabljeni, da se zanesljivo udeleže predavanja »Obramba zaledja v moderni vojni«, ki bo v petek, 12. t. m., v predavalnici Udru-ženja. jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov (Kazina, II. nadstr.). Predaval bo gospod inž. Stanko Dimnik. Začetek predavanja ob 20. uri. — Pododbor U. r. p. kraljevine Jugoslavije.
1. Sloves našega tenorista g. Antona Dermote je danes že tako velik, da pomeni njegov koncert v Ljubljani pomemben umetniški dogodek. Njegov glas in njegova kultura sta priznana danes tudi v zunanjem svetu, kjer ima g. Dermota mnogo čestilcev in najsijajnejše ocene. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo v Ljubljani v ponedeljek, 15. t. m., v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice.
1. Javno predavanje »Kako obvaruje mati otroka srčnih bolezni« zdravnika dr. Frana Brandstetterja bo jutri, točno ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta. Matere in očetje, pridite! Vstop vsakomur prost.
1. Mrakovo gledališče uprizori drevi v frančiškanski dvorani Mrakovo tragedijo »Grohar«, ki je lansko sezono žela izredno velik uspeh. Jutri v četrtek zvečer pa je repriza) najnovejše Mrakove tragedije: »Stari Rimljan«, katere krstna predstava je bila pred kratkim in je pri kritiki in občinstvu bila navdušeno sprejeta. Zato priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji, ki je dnevno od 10. do 13.. in pol 15. do 17. ure zvečer, pa eno uro pred predstavo.
L Z Zaloške ceste prihajajo pritožbe zaradi redko osnaženega hodnika pri stari remizi, češ, da je zato tam brozga do kolen. Seveda pa tudi za ta hodnik velja predpis, da ga mora osnažiti lastnik oziroma najemnik hiše ali posestva, torej v tem primeru uprava, ki ima v stari remizi svoje skladišče. Mestno cestno nadzorstvo je zato ukrenilo vse potrebno pri tej upravi, da pritožbe ne bodo več potrebne.
Efublfanshto gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 10. januarja: Tri komedije. Red Sreda. Četrtek,
11. januarja: George Dandin. Red B. Petek,
12. januarja: Zaprto (generalka). Sobota, 13. januarja: Profesor Klepec. Premiera. Premierski abonma. Krstna predstava.
Krstna predstava nove slovenske komedije, ki jo je napisal Ferdo Kozak bo v soboto za Premierski abonma. »Profesor Klepec« je naslov dela v treh dejanjih, ki se godi na domu detektiva Zulaja, pri katerem je Klepec podnajemnik. Kriminal in ljubezenska dogodivščina sta podana s fino nevsiljivo komiko in vedrostjo. Tekom zapleta sočustvuje gledalec s profesorjem, ki je realnemu življenju tuj, da postane zlahka voljan za načrte drugih. Delo se odlikuje z ljubeznivo šegavostjo in je zato zelo prikupno. Igrali bodo: Gregorin, Cesar, Nablocka, Simčičeva, Sever, Levarjeva. Režiser:	Bratko
Kreft.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Sreda, 10. januarja: Nižava. Red A. Četrtek, 11. januarja: Werther. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča. Petek, 12. januarja: ob 15. Glumač Matere božje. Dijaška predstav po globoko znižanih cenah. Sobota, 13. januarja: Tra-viata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermota. Izven.
BIOSKOPI
KINO MATICA: Amanda.
KINO UNION: Bel Arni.
KINO SLOGA: Ljubezen mladega princa.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne:	dr.	Kmet.
Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Vremenska napoved za četrtek, 11. t. m.:
Mrzleje bo postalo po vsej državi. Prevladovalo bo oblačno vreme v vseh pokrajinah, le v severnih krajih in na Primorju bo jasn«-ponekod bo snežilo, zlasti v južnih krajih- v Podonavju bo košava, na Primorju burja.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po^emku.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409.
Rokopisov ne vračamo.