102. številka. Ljubljana, četrtek 4. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za »vstro-ogerske dežele za celo leto 1«5 gld., za pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". Op ravni št vo, na katero naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jugoslovansko bojišče. Iz Spljeta 2. maja. (Telegram „Slovenskemu Narodu", — za zadnjo številko prekasno došel.) Boj v Dugi je bil za vstajo ugoden, dasiravno je bojevalo 20.000 Turkov proti samo 5000 vstajnikom. V petek so Turki krenili proti Presjeki. Vstaši so jih ob strani prijeli. Boj je bil krvav. Mej tem je posadka iz Nikšića izskočila in iz Prejske 300 tovorno živine z živežem soboj vzela. Muktar paša je spravil svojo kolono 8 provi-jantom v sredo in se je v Presjeki obšancal. V soboto so vstaši zopet prijeli v šancah. Boj je cel dan trpel. V nedeljo se je moral Muktar-paša iz šanc nazaj umakniti in vstaši so ga na celem odmikanji do Nozdora gonili. V teh bojih je palo 3000 Turkov in 200 vsta-šev. Muktar paša nij dosegel svojega cilja in je nebivši v Nikšieu v Gačko nazaj prišel. Kakor je vidno iz predstojećega telegrama, kateri nam je vtorek večer žalibog še le tako kasno došel, da ga nijsmo mogli več za list od srede porabiti, in kateri se potrjuje tudi po vestih druzih denes nam došlih časnikov, zopet so jedenkrat Turki nesramno lagali. Muktar paša nij spal v Nikšieu, cela njegova ekspedicija se mu je le na pol posrećila, in dasiravno je bil petkrat močnejši, bil je ljuto tepen in vstaši so mu od strani in s hrbta prije niši ga postreljali in poklali tako množino ljudij, kakor še v nobenej bitvi. Torej turška zmaga je le 24 ur, kakor vse dosedanje od početka vstanka. Kajti dosedaj so stvari in dejanja dokazala lažnjivost carigrajskih poročil in resničnost naših virov. Zato je pa izginila celo iz nemško- turških Časnikov porogljiva beseda „aus slavischer quelle." Zares vsega našega občudovanja pa zaslužijo oni slovanski junaci v Hercegovini, ki se umejo tako boriti za svoje domovine svobodo, ki znajo, da so v munjini in dasi celo slabo z živežem oskrbljeni cele dneve in krvave boje bojevati in zmagovati. To so junaci, vredni onih Špartanov, ki so Trmopile branili! Slo-vanstvo, ki je začelo take junake roditi, mora imeti prihodnjost. „St. Petersburgskija Vedom." pišejo: Katastrofa mora kmalu priti. Treba se je samo ozreti na dogodbe poslednjih dnij, pa videti, da je upanje zastonj, da se stvar na iztoku umiri. Na spomlad je vstanek oživel, kakor da bi mu bila priroda, ki se je vzbudila iz zimskega spanja, novega življenja dala. Črna gora je uže nekoliko stopila na poprišče, in ako se vesti potrdijo, tudi Srbija se ne bode dolgo mudila za njo iti, kadar so vse priprave gotove. Sedaj je upati, da se bode pomirilo vse z lepo, da se vrno vstaši v to kar je prej bilo, ali pod papirne reforme, pravi se oči zatiskati pred resnico. Samo treba pogledati Turško, pa vprašati se, ali jo človeško zahtevati od vb ta še v, da se vrnejo pod pri tise k administracije, katere so se uže osvobodili. Nihče ne more od njih zahtevati, da popuste plode devetmesečne borbe, in se na novo puste podvreči muselmanskemu despotizmu samo zato, ker neke vlade mislijo, da nij še pravi trenotek za likvidacijo bolnega moža. ... Nikoli nij še mala država Srbija take role imela — pravi rečeni ruski list dalje, — kakor zdaj, ko je kakor, da bi bile vse niti diplomacije v Belgradu zjedinjene. V samej stvari vprašanje o vojski, katero sedaj vse glave v Srbiji zavzema, odvisno je ne toliko od mešanja evropskih vlasti nego od ener- gije in odločnosti Srbije same. Srbi so navdušeni za boj. Milan in Nikola bosta morala to storiti, kar bodo mirod hotel. Nemški Turki v „N. Fr. Pr.M še 2. maja nijso resnice vedeli in držali se Fallstafa Muktar-paše ter njegove laži. Meneč, da je vstaše v Dugi res pretepel in grad Nikšie" osvobodil, rajajo in vesele se nad turško zmago ti blagi Nemci in sodijo v prvem članku, da bode to zadržavalo bojni duh fanatikov v Srbiji in Črnejgori. — No, sedaj ko se je resnica ravno protivno izkazala, bode tudi logičen sklep nemških psev-doliberalcev protiven: vsled te nove fijaške Muktar-paševe, vsled te nove velikanske hrabrosti vstašev in tega velicega vspeha v ta-Jcej nečuvanej manjšini pobedno borečih se vstaše'v, bode vojni duh v Belgradu in Ce-tinji še bolj razpalil se. S turškim primirjem, in z jalovini diplomatiziranjem je proč. To je moralni vspeh in nasledek nove v s taško zmage. Glavni nemški organ magjarske vlade, glasilo ogerskih judov in Turkov, zastopnik pol ciganske narodnosti Arpadove, v zadnjem članku napada Grke, Iiumune, Srbe in Jugoslovane sploh kot grde divjake, čijih knezi si ne upajo mej njimi živeti, in kateri so sami goljufi in zanikerni ljudje, nasproti katerim so Turki še kulturni narod. Zatorej imenuje blagi Magjar vse one sleparje, (schwindler) kateri smatrajo borbo na jugu za kulturno in svobodnostno borbo. „Zastavi" se iz Belgrada piše: Ondadina na visokej šoli belgradskej je vojnega ministra prosila, naj se jim da orožjo, da se pripravljajo za boj in obrano svojo domovino. Ob Ms te k* Karadžić—Kopitar. Iz Peterburga [Izv. dop.] (Konec.) Vrnivši se h koncu 1810.1. zopet v Beč prinesel sam s soboj dovoljno veliko knjigo listkov a srbskimi besedami. Tedaj se je načelo delo s samim Kopitarjem. Hodil jo k meni vsak dan pred večerom, ne glede ni na dež ni na blato, i prosedala sva tako včasih do svita. Jaz sem bral koščke jed nega za družim, objasnjeval njemu pomen vsako besede objasnjeval tako dolgo, da sem bil prepričan, da je razumel popolnem, Kopitar pa jih je prestavljal na nemško i latinsko, i če je o čem dvomil, zagledava! je v slovarje Adelunga i Šellera. Včasi, kadar se mu je zdelo potrebno, silil me je, povedati mu primer, kateri bi mogel oblegčiti pomen besede, ali opisati mu predmet, šego i. t. d. Vsak dan gnal je naše delo h kraju, i leksikon bil je gotov i natisnen leta 1818. Ta čas vsakdanjih razgovorov s Kopitarjem ostane meni na vselej nepo/abljiv; tedaj oživelo je moje prežuje, če prav podrobno, pa nezavedno znanje srbskega jezika zavednostjo. Vsak dan sem moral pomisliti i o obliki besed i o njihnih grumatiknlnih izmenah, i o razno-sti njihnega naglasa po posameznih krajih, i 0 njihnih sintaktičnih zvezah. Tako postavljen od Kopitarja na svoje noge, s časom seznanil sem so s svojim delom, 1 zdaj — vi veste, kako prijetne so mi moje študije! Ne iščem slave, ne trudim se zaslužiti si pohvale množili: samo želel bi, da bi po moje j smrti človek, kateri bi delo razumel, bil prepričan o tem, da sem jaz prav povedal vse kar sem znal. Kar sem pisal, vselej sem mislil, kaj poreče na to Kopitar, ali Safafik j ali Orim; o druzih ne skrbim. „Neka viču, kako jim drago" j svemu svjetu niko ugoditi ne može." Okolo četiridesetih let živel je Sreznjevski v Beču in pomagal Vuku sestavljati srbsko-nemško-latinski slovar za drugi natis, kateri se jo gotovil več ko 20 let Ob tem Sreznjevski mej drugim pravi pag. 359 et 3G0 : „Prestavljati besedo na nemško, ne všedše v prvo izdanje slovarja, mogel je Karadžić ali sam, ili s pomočjo svojo žene*); pa prestavljati jih na latinsko, on nikakor nij mogel ker latinskega jezika nij znal. Mnozoga se tudi jaz nikakor nijsem mogel prijeti: treba jo bilo ; obračati se h Kopitarju, kateri nenavadno posvetil se Karadziču uže pri sestavljanji prvega izdanja slovarja, i Kopitar bil je vselej pripravljen na pomoč, ne samo na svojo,-ampak tudi na spraševanje druzih, kadar sem sebi nij zaupal." Govoreč o velikoj pomeni Vukovih spisov Sreznjevski konča, pag. 3G0 et 3G1: »Vsak drugi, načevši svoje življenje tako (kakor Vuk) more sovršiti to, kar je sovršil Vuk, posebno *) Vuk se jc oženil v Buči i je vzel za svojo ženo Nemko Uečanko, A. Kraus. St. jednem hote dijaško lepijo napraviti. — Tajno je vsem vojnikom ukazano, da morajo vsak čas pripravljeni biti. Belgradska „Sumadija" v uvodnem članku zadnjega nam došlega broja našteva jade in bolečine, ki so Bošnjake vzdignile na orožje proti krvnikom Turkom, pa končuje: „Sve što istočni narodi od Evrope zahtevaju, to je staro načelo: pustite nas! ne pomozite, ne odmozite, pustite nas same!" — Politični razgled. Notranje «l<'>«*l«». V Ljubljani 3. maja. Še vedno nobene rešitve. Ministri so nijso mogli sporazumeti. Odločba je sedaj pri cesarji. „P. L." pravi, da nevarnost nij še odpravljena, da pride ministerska kri/a. Magjari so rekli, da v vprašanj i užitninskega davka'odsto-pijo glede na evropski položaj." Andrassv je namreč dejal, da če sedanje ministerstvo odstopi je evropsko položje monarhije oma-jeno (?). V banknem vprašanji pa so Magjari trdovratni ostali in tudi bodo menda Cislej-tanci popustili, baš v glavnej stvari, katera oškoduje to polovico monarhije. „N. Fr. Pr." poroča, da je grof vf#t-tlrtts.ru od nemškega in ruskega cesarja povabljen priti v Berlin, da se bode z Bismarkom in Gorčakovom dogovarjal o orijentalnom vprašanji. Avstrijski cesar ne poj de v Berlin. V ■■)»:>J4' . Utiske novine polemizujejo sedaj ostro tudi proti nemškim listom gori v „rajhu", ki z isto nesramnostjo kakor „N. Fr. Pr." začenjajo na Rusijo hujskati. Dobro je, če se v Rusiji vedno bolj pripravlja i/poznanje, kaj so Nemci. Iz Mivltir*id<9 se brzojavlja: Ministerska kriza je zopet na vrsti. Knez Milan je v dogovoru s S te ve o, Ris ti čem in Gruićem, naj prevzemo" ministerstvo. — Vsi trije so rodoljubi in, kakor je do sedaj vidno, spadajo k vojnej stranki. JFrttneitski „Moniteur Universel" svari republikance, naj nikar ne majejo ministerstva. Če se prevečkrat ministerstvo menjuje, ne bi bil to dokaz posebne živi jonske moči republike. Don Mil 11 rt os je iz Angleškega nekam izginil, da se ne ve kam. A prej je postavil poseben odbor, ki bode karlistično agitacijo da\je oskrboval. škega kralja in grško kraljico. — Za včeraj pak sta bila pri italijanskem kralji povabljena. V .i t <>»»** h g« je začela polit trna pravda zoper bivšega ministra Imlgarisa in njegove tovariše, ki so bili uže zarad sin k »nije obsojeni. Žalosten prizor. lv/i>foi-.«-'.*' v dolgovih zakopani podkralj je postavil komisijo, ki l>ode njegove državne dolgove kontrolirala. Mej zastopniki te komisije bode tudi jeden avstrijsk komisar. Dopisi. X DoltmllJ»k4»j(l* 1- maja [Izv. dop.] (Zložimo se!) Kažejo različna znamenja, da se naši nemškutarski protivniki pripravljajo na oster boj zoper našo slovensko stranko. Nam vsem Slovencem, naj se zovemo klerikalni ali liberalni, žuga jednaka sila. Zato je čas, da mej nami vsak razloček poneha, bodimo narodnjaki in vse drugo na stran pustimo, vse pozabimo, pa stisnimo svoje bojno vrste in jedini se pripravljajmo. — Resnično je besedo rekel v deželnem zboru g. dr. Žarni k, da nas je popolnem podučil boj naših jugoslovanskih bratov in pa zadržanje nemškutarjev in ustavovernih „liberalnih" Nemcev, kateri s Turkom drže, samo ker gre borba zoper Slovane, zoper naše bi a o in nas. Zdaj vsak Slovenec vidi, da gre boj le zoper našo narodnost in zato moramo zjedinjeni biti. Jaz mislim, da ste obe naši stranki dovolj naukov dobili, da izprevidite, da razdvojeni delamo samo na dobiček protivnikov, da sama za sebe nobena, stranka nij dovolj močna. Upam pa tudi, da se je na jednej in na drugej strani razvidelo, da ima vsaka svojo moč, torej ne gre z zame-tavanjem, ampak z vsemi močni je računiti. Začnite pa dejansko. Ne drobite moči. Poskusite zmanjšati število naših časnikov in političnih društev po potu zjedinjenja Vsak naj eno koncesijo naredi, pa je sjedinjenje lehko. las fttiifl>iictt na Dolenjskem 30. aprila [Izv. dop.] (Z a k a s n o 1 o.) Občinski odborniki naši so po mejsobojnem porazumu v Krškem izvolili za župana Matijo Selaka. Čestitamo vam, vrli domorodci, da ste izbrali moža naobraženega, rodoljuba in poštenjaka, ki bode gotovo vsem jednako pravičen, ter skrbeč za blagost občine. Radosten sem i jaz, da ste se ravnali po željah večine obči- priporočeval in izvolili župana v Središči občine. Prvi svetovalec bil je skoraj jednoglasno izvoljen vrli rodoljub in naobraien Franjo Kapler iz sv. Duha, kije nas vedno za napredek ▼ narodnem duhu izpodbujal. Drugih 5 svetovalcev se zove: Tone Uot, Tone Hočevar, Matija Jaklič, Ivan Laknar in Jože Jane, vsi mladi in v slovenskem pisanji zmožni posestniki, kateri se ne bodo gotovo ravnali po starem kopitu in ne samo v občini figurirali kot svetovalci nego napredovali s kolesom časa v prid občine. Zdaj pa še par besed vam novoizvoljeni g. župan; da se boste izkazali vrednega danega vam zaupanja ne posnemajte bivšega župana, kateri nam je 14 let paševal, ako-ravno nezmožen nemškega nam tujega jezika se svojim nemčurskim sekreterjem vedno nemški, tako, da smo z nemškimi dopisi in pozivi v do kacega starega dosluženega "vojaka ali šolmajštra letali, da nam je v „ferder-banej šprahi" povedal zapopadek dopisa. Nadejamo se in gotovi smo, da nam boste iz-klučljivo slovenski uradovali. Žalostno je pač, da še toliko Dolenjskih županov, akoprem nezmožni uradujejo le — „teutseh", pa še kakšna nemščina vam je to; bogu bodi potoženo, če bi prišla poštemu Nemcu v pest, jeza bi ga popala, đa njegov jezik slovenski županje z njihovimi nemčur-skimi tajniki, dosluženimi vojaci ali stare dobe šohnoštri tako maltretirajo. Vse časti vredna so pa županstva: v Šoštanju, Dvoru in Krškem kjer se izključljivo slovenski urad uje. Da se pa po Kranjskem tako malo naš materni jezik spoštuje krivi so največ gg. učitelji pa naša čestita duhovščina, katera dva stana se premalo brigata, da bi tudi naš zanemarjeni jezik dospel do častne stopinje, katera mu gre. Da! na vas gospodje je vse ležeče! Kmet vam je popolnem udan, podučujte ga zatorej zraven njemu uže itak prirojene vere tudi v narodnem napredku, navdušite ga, da bode ponosno dejal: jaz sem Slovenec, ne kakor je bilo dosedaj, da Kranjec črti Štajerca in narobe ona skupaj Goričana. — Vsi smo sinovi majke Slave 1 Papež v Hi mu je sprejel 1. maja gr- narjev in kakor je enkrat „Slovenski Narod" če najde sebi tako brezkoristnega sovetovalca in pomočnika, kakoršen je bil Kopitar." Ut dicam: Srbski separatizem, katerega imajo posebno nekateri srbski mladenci na graškem, dunajskem vseučelišči, poglejte, poglejte! Kako so delali vaši predniki, kateri ne opiravši sesamo na svoj „jaz", a poslu-ževavši se i bratske pomoči postavili so Bi — Monumentum aere perennius. F. M Št. Burka — pa je resnična. Stala sva jaz in moj prijatelj na molu Reškega pristanišča, in gledala po „neizmernem" magjarskem morji. Proti nam pride mož, ki je taka nedvojbena znamenja na svo-jej obleki imel, kajti tičal je v irhastih hlačah, da sva kakor iz jednih ust rekla: „Vidiš Kranjca!" — Moj prijatelj ga ogovori: Oče kam pa greste? Mož naji začudeno pogleda: „Kaj so tudi oni Kranjc? Saj pravim, Kranjc se povsodi po svetu najde, kakor slab denar — ne da bi zamerili!" — Kaj bi zamerila, -— pravi prijatelj, — saj smo vsi domači ljudje. — Pa res, kam pa greste oče V da vas še jedenkrat vprašam. Tija na „Rmen plac", imam malo trgovine tam. — „Rmen plac"? Kje pa je ta Rmen plac?vpraša moj prijatelj. Jaz sem uže dolgo na Reki pa ne vem za noben „Rmen plac". — Vidijo gospodje tam-le je „Rmen plac", ter s prstom pokaže na „Piaza d1 Uermeniv". Naji se uže malo smeh posilil. Oče, pravi moj prijatelj, ta „plac" se ne imenuje „Rmen plac", nego „Uermeniv plac". — Nu saj sem rekel Rmen plac, saj vsak tako reče. — Čujete oče, vi napačno izgovar jate — pravi moj prijatelj. Tako-le, kakor vam bom jaz zdaj rekel, tako izgovorite. — Mož pravi: Nu pa bom. Izgovorite tedaj „Uermenij-plac". Možu se je začel jezik po ustih valjati, malo je za stokal, pa vendar nekako izplusnil „Irrmenj plac". — Mi dva sva se naglo oddalila. Smeh naji je gnal. „Veliki", — zakaj Magjar je vsak velik — Uermenev! kako je slovanski jezik tvojemu imenu nemilo kosti polomil. Kaj pa stoprav Italijan. Ta ima še mekši jezik, nego Slovan. Žal mi je, da ne vem kako on Uermenivja maltretuje, ali prav za prav Uermenivj njega. —a— Domače stvari. — (Izjemni stan v Ljubljani?) Predvčerajšnjem po polu dne je prišla mahoma vladna prošnja na tukajšnjo vojno komando, naj se vojaška straža pomnoži pri deželnem načelniku Buhoslavu VVidmanu in zvečer je prišlo še 12 inož stražit kranjskega deželnega načelnika. Kaj je bilo povod temu činu, nečemo ugibati. Govorica gre razna. Povedano je bilo menda vladi, da se pripravljajo neke mačje godbe, ne vemo komu. Policaje je človek srečaval skoro na vsakih pet korakov, posebno okolo škofije je stala dvojna policajska straža. Čemu neki? V št. Peterskej kasarni pak je bilo tudi vse živo. Cel polk je baje imel „bereitschaft". Ob polu jedne ure po noči je šla konsignirana vojaška straža domov. O pričakovanej „revoluciji" pa nij bilo po sreči ne duha ne sluha. Če bi bili kateri izmej prevnetih mlajših naših ros kaj nepremišljenega nameravali, smo mi prvi, ki bi jim sedaj klicali: pozor, red in postavnost! Nepremišljenosti morejo strašno škodljive nasledke imeti. Vendar ta večer je slavna policija prazen strah imela. Ni najmanjši nered se nij prigodil, in tako mora hiti. — (V Bledu) je telegrafska Štacija od 1. t. m. zopet odprla se. — (Ljubljansko muzikalno društvo) ima v nedeljo v magistratnej sobani občni zbor. To društvo bi vsestranske podpore zaslužilo, ker namerava mestno godbo ustanoviti, katera je v Ljubljani — ako bode obema strankama pravična, kar se obeta — zares potrebna. — (Koncert), katerega sta napravila gg. Foerster ;n Gerstner — oba izvrstna umetnika — je donesel prijateljem glasbe zopet lep prijeten večer. Uineteljni glasovi, katere je g. G. izvabil goslim ubirali so je jako lepo doneče s prijetnim glasom harmonija, na katerem je igral g. Foerster. Dokazala sta oba gg., da sta instrumentom svojim popolnem kos. — Omenimo le, da bi bile tudi zadostovale tri skladbe Ritterjeve. — Vokalni kvartet „Sloga" je v Ljubljani uže tako na izvrstnem glasu, da nam ga nij treba posebej hvaliti; vzlasti pesni Nedvedova „Rožica" in Foersterjeva .„Milica" ste se prednašali smemo reči umetno. — Gospodč. Orlova je pela z lepim, dobro dispouiranim glasom, le malo več čuta bi želeli. — Obiskovan koncert primerno nij bil tako dobro, kakor bi bil zaslužil; — čudno, da na ljubljanski „kunstsinnigeB Publikum" tako zelo vpliva slabo vreme. — (Peta številka „Vrtčeva"), ki nam jo je prinesel mesec m a j, ima zopet dokaj lepega gradiva za našo malo slovensko mladino. Obsežek tej številki je: Detetu, pesen od Fr. Cognarja; — Vladko, materino zlato J pripoveduje O. Peter Kr. Bačić, frančiškan; — Dolga pripovedka v kratkih verzih, (s po dobo) zlož. Lujiza Pesjakova; — Božič, pripovedka; — Sedem nas je, dvogovor; — Josip Jurij Str os maj er (s podobo); — Učenci z učiteljem na drugem pomladnem sprehodu, piše Ognjeslav C. Mozirski; — Pe-nica, basen; — Svetilniki ali majaki (s podobo) spisal V. Eržen ; Razne stvari obsoza-joče: drobtine, kratkočasnice, računske in šaljive naloge, narodne uganke in obrazec za risanje. — Tej številki je priložena tudi muzikalna priloga s tremi prekrasnimi napevi, ki je je uglasbil pridnim otrokom za pirhe dr. Gustav Ipavic. — (Cerkveno petje.) „Glasbena matica" ravnokar razpošilja svojim udom zbirko 31 Marijnih pesnij z naslovom: „Zdihljaji k Mariji devici naši ljubi gospej presvetega srca". Besede Janez Volčičeve uglasbil pater Ange-lik Hribar. Ker se ravno v tem mesecu Smarnice praznujejo ustrezala bode ta zbirka posebno organistom in cerkvenim pevcem in ker je skladatelj ozir jemal na pevske moči in zmožnosti na deželi, bodo se te pesni gotovo prav kmalu udomačilo po vseh slovenskih farah, ker melodije so lepe in za pevce in organiste lekko izpeljive. Dobivajo se na prodaj pri Giontiniju, Lecherju. Tilju, Klerru in Gerberji, cena jim je 1 gld. 20 kr. — (Ubil se.) V včerajšnjem listu omenjeni, vsled splašenih konj z voza vrženi mož, je mlinar z Broda na Savi pod Šmarno goro. Pal je tako nesrečno, da sedaj v tukajšnjej bolnici umira. — (Obsodba.) Tiskarski učenec, ki je bil košček nemškutarskega plakata z zida strgal, ob času volitve v ljubljanski mestni za-stop, obsojen je pri ljubljanskoj policiji na 48 ur zapora. Na koliko bodo obsojeni pak oni policaji, ki so trgali cele slovenske plakate z zidov in po vsem mestu? Na koliko bode obsojen tist uradnik, ki jim je ta ukaz dal, dasi smo mi vladuo dovoljenje plakate nabiti v rokah imeli ? Na nič ne bodo ti obsojeni ? Ja Bauer das ist vvas anders. Tako li se pri nas v ljudstvu krepi pravni čut in zavest, da smo pred postavo vsi jednaki? — (Pekovskučenec)je tukajšnjemu mojstru utekel in ne pozabil 20 goldinarjev mojstrovega denarja prisvojiti si in odnesti. Fante gre s tem kapitalom v krčmo in se dobro gosti. Nek policaj podvzetnega dečka pri ruj nem vincu zaloti in soboj vzame. Na potu pa pobalin orožnemu čuvaju javne sigurnosti uide, teče in se skrije pod črevljarski most. Policaj dirja pod most za njim, a ga ne najde nikjer več. Včeraj se še nij vedelo, ali je dečko v mraku Ljubljanico preplaval in na drugo stran ušel, ali po je ob jednej strani zvito manevriral, ali morda utonil, — le policaj ga nij več imel. — (Tatvin) je bilo na pretekli semenji dan več, nego dovolj. Moj nmoziini manjšimi po semnju in po gostilnah izvršena je bila kakor se nam poroča tudi v nekej večjej gostilnici jedna na jako predrzon način. Po noči pred semnjem, priplazil so je tat v sobo, kjer sta spala dva popotnika, kupčevalca. Prerezal je jednomu suknjo in izvlekel iz nje listnico, v katorej je bil denar spravljen, dru-zemu je pa vzel na tist način — molitvene bukve. A moralo gaje potem kaj splašiti, ker pustil je ukradene reči na dvorišči na nekem tnalu, ko je tam ležalo. — (Iz Postoj nskega okraja) 1. maja. se nam piše: Vsled šolskih postav morala bi se vprašanja za vsako učit. konferenco naj-menj 6, tednov pred zborovati j "m učiteljem naznaniti, a učitelji postojnskega okraja še denes, akoravno je le še samo 5 tednov do prihodnje konference, nijsmo dotič tih vprašanj prejeli. Kako in zakaj le to V Ako so postave za nas učitelje, zakaj i tudi ne za višje kroge veljavne? In stalni odbor, kaj lo dela? Bode-nio mari zadnji trenotek vprašanja izdelovali? Gospoda glejte! — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 7. maja veselico s sledečim programom: 1. Deklamacija. 2. „Ban Jelačireva surka", burka v jednem dejanji. 3. Ples. Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej udeležbi, ter naj blagovolijo tudi sposobno neude s soboj pripeljati. Vroča želja tukajšnjih narodnjakov je, da bi se te veselice udeležili tudi čast. gg. ljubljanski narodnjaki, ker je sedaj naj prijetnejši čas. — Začetek ob 8. uri zvečer. — (Vabilo). Kakor je znano, sklenil je tržaški deželni zbor, naj se mesto razširi. Ker pa bi tako razširjenje mesta bilo v voliko škodo našoj okolici, zato bo naše politično društvo „Edinost" v nedeljo 7. maja v Rojanski čitalnici točno ob 11. uri zjutraj imolo svoj XI. občni zbor. Zborovalo se bode tudi ako bi bilo slabo vreme, ker se bo obravnavala silno važna roČ, namreč : Protest na visoko c. k. vlado proti takemu razširjenju mesta, kakor ga je sklenil deželni zbor. Zato vabi podpisani odbor vse č. č. g. g. ude in druge domorodce k prav obilnemu udeleževanju. Odbor. — (V Trbovljah) je — kakor se nam piše — sodnijska preiskava do gotovega pokazala, da v poslednjem Celjskem dopisu omenjeni nesrečnik nij po hudodeljskih rokah smrti našel, ampak vinjen zašel je bil v temnoj ne-deljskej noči v velikoj premogovej jami mej tisočerimi železnimi tirmi, da nij vedel kam, in mesto na cesto, prišel je krivo na konec tira na visoko strmino, ter lopil tija doli v premogove izmečke moj večno tleči pepel — in mej skalovje. Nekoliko si je glavo obtolkel, ostale velike rane bile so uže zasušene opekline, omotil in zadušil ga je kmalu premogov čad, oksid, od katerega je bil ves popolnem ostruplen in prekuhan. — Siromaku se jo včasih malo vrtelo. Čudno pa je še to, da se je bil uže jedenkrat v goši obesil, pa mu je še o pravem času mimo gredoči knap bil verv odrezal. Fatalist bi rekel, da mu je bila nesrečna smrt — „namenjena," pa je! — (Iz Istre) piše „NašaSloga" tako: „Nijedan narod neima neprijatelj ah, koliko naš ; nam se valja boriti s Talijani i Niemct, onda s Magjari i Turct. Ta je borba naravna. Ali naš najljutji neprijatelj je kod nas, u naših njedrih; to jo onaj, koga mi hranimo; to je onaj, komu naš pošteni seljak skine klobuk, kad ga susretne to jo onaj, koji zatajuje svoj narod, koji se srami svog imena. Kod drugih narodih sve je obratno, što se tiče narodnosti: kod drugih narodali, a i u ostalih krajovah naše domovine, ljudi koji BU nešto više prosvjetljoni, podučavaju seljaka, kako valja da ljubi svoj narod i svoj jezik; kod nas u siromašnoj Istri podučavaju ga takvi ljudi ljubiti sve što je tudje, a mrziti sve što mu je najsvetije po zakonu naravnom. Prosti je narod u Lovranu, ' na Voloskom kao i u cielom našem kotaru nepokvaren i pošten, velim pošten jer ljubi J svoj jezik i znade što je. Onaj dio naroda, (kojemu se čini, da je naobražen, mislim u obče, pokvaren je te neima pojma ni o narodu j ni o domovini. Kod drugih narodah trse se J nfcobraženi ljudi, da se čim bolje svojim jezikom upoznaju, kod nas se trse, da ga čim prijo zaborave. Nekoji koji su se dočepali srećom visokog klobuka i crnog kaputa, zanemaruju hrvatski jezik, u kojem su izključivo govorili do svoje petnajste ili dvasote godine." Razne vesti. * (18 76 je hroščevo ali kebrovo leto.) Mej mnozimi vrstami mrčesov nij nobeden tako nevaren, kakor ravno oni ponočnjak, majni hrošč, keber Melolontha. Velikanske nevarnosti, katere nam množica tega hrošča pripravlja, nij mogoče preračuniti, posebno za naše vrte, gozde in sploh za drevje. Pod in nad zemljo je hrošč nenasitljiv tat. Kdor je kedaj videl take trpeče drevesa, kateremu se jo kedaj kako priljubljeno drevo zavoljo tega osušilo, postal je gotovo največji sovražnik tega razdejalca. Vsakako in po pravici smemo reči, da so hrošči ali kebri za nas toliko kot za Ameriko kobilice, in pokončevalni boj proti kebrom. je prav silno potreben. To velja pa posebno sedaj v prestopnem letu, ker ravno v tacih letih navadno radi v ogromnem številu izletavajo. !>tiri leta potrebuje navadno ta razjedalec, da se porodi do popolnega ke-bra, mej tem, ko po kratkem veselji sklene svoje življenje; a vendar tega ne, da ne bi skrbel za mnogobrojne naslednike. 4 —500 jajčic znese kebrova babica in iz teh izležejo prihodnjo jesen okolo 3 črtice dolge ogrice, ter se spravijo takoj na travo in žito, potem padajo zmirom globočje v zemljo in spe potem zimsko spanje. Spomladi pak lazijo zmirom višje, in začno zopet grizti in zadejati, dokler so kebri popolnem vzra-stli. Vsakako imajo ., kebrova leta" svoj korektiv uže v sebi: mastna hrana pospeši večkratno in močnejše izleganje onih tičev, kateri so naturni sovražniki hroščev, mej temi sovražniki je najprvi škorec. Zaradi tega morajo se te vrste sovražniki hroščev ohranjevati, ravno tako ne smejo se pokončevati krti. Krt, kateri vsak dan trikrat več sne kolikor jo on sam težak, sne tedaj 20 do 30 ogrinc in keb-rov. Ali tudi direktno mora človek to raz-dcjevalce svojo zemlje pokončevati in to so zgodi najbolj zjutraj, ker takrat so kebri naj bo|j zmrzli, ter se dajo lehko otresti z drevos. Umori se jih lehko v gorkej vodi, potem se pokopljejo v zemljo in s tem se pridobi dobro gnojna zemlja. Profesor Sttikhard pravi, da daje 100 funtov svežnih kebrov gnojne vrednosti 1 — 11 2 gb na ta način vsaj po smrti postane kober zemlji in človeku koristen. *(Magjar.skI duhovniki) tudi v cerkvi uže začenjau> mciljuiiiurske in bunjevžke Hrvate magjariti. V Iiajmakamu je nek kaplan kar začel magjarski priiligovati, da si se je do zdaj vedno hrvatsko propovedal evangelij in nauk. To je narod razdražilo, udari v viko: „van s njim s Magjarom". Vika Hrvatov razjari zopet Magjare in nastalo je veliko vpitje v cerkvi, nij dosti manjkalo, da se nij v svetišči še kaj hujega dogodilo. * (V M i ram ar) blizu Trsta to poletje pride cesarjevič Rudolf, ter ostane tamkej dalje časa. Uže je od višjega dvornega urada došlo na oskrbuištvo v Miramar povelje, naj se vse za prihod pripravi. * (7 ribami se ostrupil.) 15. aprila je bil vojaški zdravnik dr. Kozie pri familiji Grofovi v Orzovi na večerjo povabljen. Jedli so ribo in ribjo jiiho. Po noči so vsi oboleli tudi Kozie, ki jo pa samo ribjo juho jedel. Rešili so se sicer vsi. Gospodar je povedal, da je ribo mrtvo a še frišno kupil. Svarilo: ne kupujte neživih rib, ker so lehko s kaci m strupom otrovane bile, a ne ujete. * (Nij za večnost.) V Žakanji na slavonsko- magjarskej meji se je delal železnični most črez Dravo. Stavitelj je bil nek inženir Blum. Most je bil dodelan in bi bil imel biti ravno za vožnjo izročen železnici, katera je vozila še po starem mostu. Ali novi most se je sam v vodo podrl, še prej predno je kak vlak nanj prišel. * (Doktor trgovec.) 10. apr. je v New-Yorku umrl Aleksander Turnev Stewart, kateri je zapustil mnogo milijonov. Ko je bil devetnajst let star naredil je bil amerikanski doktorski izpit in je potem učil latinske klasike v nekej privatnej šoli. Ali kmalu je videl, da se s tem slabo izhaja. Ko je torej GOO dolarjev pri hranil, popusti učenje klasikov in začne trgovati s platnom in špicami. S to trgovino začenši si je od leta 1827 do sedaj na milijone promoženja naredil in je imel največje magazine in zaloge in zemljišča za 25 milijonov vrednosti. * (K omu nar d o v), kateri so še o pravem času iz Pariza ušli, je 2202 osob, kateri denes v inozemstvu životarijo in za katere francoski radikalci amnestijo zahtevajo od vlade. *(Muzelmanski svetnik.) Egiptovski vojvoda Rauf-paša je pred nekaj časom nekdanjemu sultanu Hararskemu, zaradi njegove zarote proti egiptovskej garnizoni na javnem trgu lastnoročno odsekal glavo. Truplo ha-rarskega sultana so pokopali na njegov vrt. Kakor se indijskem časopisom iz Adena poroča, potujejo prebivalci Iiararski iz vseh krajev v mnogobrojnom številu na gomilo nekdanjega svojega vladarja, kateri jim je uže v živKeuji po „svetosti" dišal, ter opravljajo tu svoje molitvo priporočevaje se njegovim prošnjam v svetih nebesih. Na njego vej gomili sezidala se bode kmalu mošeja, v katerej bodo noč in dan molahsi čitali koran, ravno tako kakor dandenes še na gomili Timurja veliccga v Samarkandi. Za jedno, se špecerijskim in železnim blagom napo! nem« štacuno (filijalo; ua Notranjskem, sprejme 80 v kupo" ji dotro izurjen l.istiii>it urctlnlfttva : (.{. U. Z obetanimi članki nuni boste ustregli. Domoljubnih dobrih sodelavcev snu» vodno veseli, tembolj ker naš list ža-libog, da nema toliko izdatne podpore, da bi več duševnih delavcev vzdržavati mogel. Naše časopisje mora oslanjati se tudi v tem ožim na podporo pri-vrženikov stranke. V administraciji „Slov. Naroda" prodaje se izvrstna Nova slika „ Vodje i junaci iz ustanka u Uosni i Hercegovini". Cena 1 gld. 20 kr. Koinis, z dobrimi izpričevali, ne premlad, zmožen slovenskega in nemškega je».ika, takoj v službo. Pisma lini S'* najdalje do r*. maja dopoši-Ijajo na administracija uSlm\ Naroda", ker se tudi pogoji izvedo. (11H—2) irine cene v Ljubljani 3. maja t. 1. Peenica hektoliter 8 (Id, 45 kr.; — rei 5 gld. 37 kr.; — ječmen 3 gld. 90 kr.; — uvni 3 gld. 71 kr.; — ajda f> gld. BtJ kr.; — proso 4 gld. 07 kr.; — koruza 4 gobi. 88 kr ; krompir 100 kilogramov 3 gld. 'j-' kr.; — rizol hektoliter v gld. — kr.; masla kilogram — gl. (8 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — Spoli trišen — jrld. 70 kr.; — špoh povojen —gld. 75 kr.; jajce po I*/a kr.; — mleka lter S kr.; govednine kilogram 48 kr.; — telotnine 44 kr.; — svinjsko meso 58 kr; — sena 100 kilogramov 2 gld 80 kr.; — slame 2 gold. 62 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold — kr.; — mehka 6 gld. — kr. DorŠko olje iz sale ItHovili Jeter, iz Bortjetitt ua Norvegskem ; iiimcno 1 steklenica <>() kr.; neprerm.Č jivo bral okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; ee železnim jodiroiu 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevauju izogno vtisneno bode moje ime na vsakej steklenici. (3-8) Gabriel Piccoli, hkar, na ihinajskej cesti v Ljubljani. 1. maja *cvruj«h Katitz i/. Zagreba. Pri »lom. : Kusian iz Italije. — Tepan iz Trc-biža — Fr eriuia n iz Du-i aja. — Merhar iz No/ega mesta. Pri HMlflfti: Fischer, Brener, Gas iz Dunaja. 3 * 5 0 p« Q. w a 3 t> .2. 3[c o o -i rr •...... . «. ca K* o 3 M to' 0< 05 *«• O :xxxxxx: S9@r Glavni trg št. 259. Velika reelna rumburgskega, kreas, prejnega, gorskega in bombažnega platna, damast mizne oprave, damast in dvojtkanine ali cvilh niiznih prt, brisalk in servijet, platnenega in bombaž-nega graclla, kavnih prtkov in desertnih ser-vijetov, ehifonov in kretonov za srajce, piketa za polletje, mrežnih pregrinjalo v, risp za hišno opravo, gradi in dvojtkanice ali cvilha. Garnitur in pogrinjal za postelje. Platnenih in batistinih žepnih robcev itd. itd. ■■ Po čudo nizkej ceni. Mi (114 2) Glavni trg št. 259. XXXXXK**XKXXKXXXXXXKXXXXXXXXX Za Kranjsko jedino in samo pravi podpisanemu! Poleg originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojev imam v zalogi ivslcl jučUlvo le jaz Originalne Singer & Grover & Backer Šivalne stroje po fabriškej Jzdatelj in urednik Josip Jurčič. ceni na debelo in drobno. Kazim tega imam vedno v za'ogi tudi najboljše inozemske strojo po jako znižanej ceni in sicer: Wheelcr A Wll»«»n, CJrover A Backer štev. l!), Tlie l.liHo Waunr (žudnje na željo amerikansko), Taylor, f^«*rinania, SuvoiiIh, \% ileov A Cilbbe*, i:.\pi ews, I.lnkolu, « ilin-der lluhtle. atrojl x» valuti itd. l*onarc)«'ui ali užo rabljeni, in iztečcnl stroji dobe se po okoiščinah se ve da 25 do »O*/« cenejši, so p tudi za SO °/0 alabt>j*i in manj vredni kol zgornji. Tedaj previdno«! pri Izbiri I Kdor tedaj solidni in dobri stroj Želi, obrne naj se zaupljivo na me, jaz sem se vedno trudil z zanesljivim postopanjem ohraniti mojo dobro imo. ftllft*l»i»Cl|ai zanesljiva, — Tudi na vplačevanje v obrokih. Ljubljana, judovska ulica štev. 228. S odličnim spoštovanjem Franc Oetter. Svito, erirtt, .vi t •«« A««. ajmr*it<>, pri prti k t* sa prštiti ffulte itd. imam vedno p veliktj izbiri v ;