60100200
NA
OSREDNJA KiMJ 1	1 v'^
3Ri.viuriSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini „	. An ..
Abb. posule i gruppo Cena 1UU lir
Leto XXXVIII. Št. 32 (11.160)
TRST, sreda, 10. februarja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK j e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od s. do 17. septembra 1944 se ie tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OB VČERAJŠNJEM NADALJEVANJU MADRIDSKE KONFERENCE 0 EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU
Poljska kriza ne sme ustaviti medevropskega dogovarjanja
Zahodna Evropa za nadaljevanje procesa KVSE Medsebojne obtožbe predstavnikov obeh velesil
MADRID — Prve salve ostre blokovske konfrontacije ob poljskem Vnašanju so na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju dvignile včeraj ogromno prahu, a z izjemo sinočnjih proceduralnih zapletov in težav glede nadaljevanja konference, niso zapečatile medevropskega dialoga.
Če je ameriški državni tajnik Haig uporabil vso razpoložljivo mu-nicijo, da je ostro obsodil poljska dogajanja kot »kršitev helsinškega sporazuma, ki grozi miru v Evro-
pi*, mu je predstavnik Sovjetske Zveze Iljičov vrnil milo za drago. Moskovskemu diplomatu to navse-»adnje ni bilo niti tako težko, ko Je poudaril, da hoče biti sodnik dogajanj na Poljskem prav država, ki je grobo posegla v Čilu, ki podpira latinskoameriške vojaške diktature in južnoafriški rasistični režim. Z blokovskegr. vidika je Iljičov Haigu bržkone primemo odgovoril, » njegovi argumenti in opravičeva-
nja poljskih dogajanj niso uspeli pobiti složne obsodbe večine udeležencev madridske konference. Z izjemo predstavnikov vzhodnega bloka so vsi včerajšnji govorniki obsodili proglasitev vojnega stanja na Poljskem in v bolj ali manj določenih niansah za vsa dogajanja obsodili Sovjetsko zvezo.
Najbližji Haigovemu izvajanju je bil predstavnik Kanade, ki je med drugim dejal, da nima smisla skle-
fcttitTiii ni mi iiiiimiiiu it iii ulili im iiimiiniimiiniiiiinillililliliHMiiiiitiiiiiliininiiiiiiniHiiiniii um muh
JUA Cia N INCIDENT OB STAVKI AVTOPREVOZNIKOV
Smrtna žrtev pri Turinu pred podpisom sporazuma
Šofer povozil dva stavkajoča ob cestni zapori Sinoči preklicano stavkovno gibanje
pati novih sporazumov, ko se ne spoštujejo stari. Belgijski zunanji minister Tindemans pa je bil v imenu »deseterice* bolj spravljiv, ko je dejal, da bo EGS napela vse sile v prepričevanju sovjetske in poljske vlade o nujnosti dialoga in umirjenosti za bodočnost Evrope, kljub temu, da je sedaj «deseterica» prisiljena obsoditi njuno politiko. Tindemans je tudi podprl predlog devetih nevtrahiih in neuvrščenih držav o nadaljevanju priprav sklepnega dokumenta konference. Še dlje od Tindemansa je šel zahodnonem-ški minister Genscher. ko je poudaril, da Evropa pričakuje od madridske konference mandat za sklic evropske razorožitvene konference. Na sredinskih pozicijah Tindemansa pa je bil italijanski minister Colom-bo, ki je po ostrih obsodbah zaradi kršitev človeških pravic na Poljskem poudaril, da je treba ohraniti nadaljevanje procesa KVSE, če hočemo resnično zajeziti neprestano slabšanje odnosov med državami.
Zahodna Evropa hoče torej nadaljevanje madridske konference. To je bržkone moral upoštevati tudi Haig, saj sploh ni omenil v preteklih dneh tolikokrat napovedane možnosti o nepopravnem pretrganju konference. Tega si verjetno ne more privoščiti niti Sovjetska zveza, ki se je v Madridu znašla na zatožni klopi. Trezne ocene zahodne Evrope so kljub za Moskvo bolečim obsodbam vseeno sprejemljivejše od Reaganovega napada, zato noče zapreti edinega še odprtega okna za medevropska pogajanja.
Če je Moskva na ameriški besedni napad odgovorila s podobnim blokovskim protinapadom, so bili o-stali govorniki vzhodnega bloka bolj umirjeni. Celo poljski predstavnik VViejacz se ni poslužil protinapada temveč je le ocenil zahodne reakcije kot »pretirane*. Dodal pa je. da se s tem hoče porušiti v Jalti uresničeno ravnotežje, kar bj se tudi zgodilo, če bi Solidarnosti pustili neokrnjeno delovanje.
Po vsem tem postaja vedno bolj jasno, da je na madridski konferenci še najbolj sprejemljiv predlog nevtralnih in neuvrščenih držav, ki je že naletel na pozitivne ocene večine zahodnoevropskih držav in ne bi bil za Moskvo prehud zalogaj.
Predsedujoči na včerajšnjem zasedanju madridske konference poljski predstavnik Josef VViejacz (AP)
V PONEDELJEK V BEOGRADU
Umrl je revolucionar Jovan Veselinov - Žarko
Danes v vsej Jugoslaviji dan žalovanja
BEOGRAD —■ V ponedeljek je v 76. letu življenja umrl član sveta federacije, ugledni revolucionar in eden izmed dolgoletnih najtesnejših sodelavcev' tovariša Tita Jovan Veselinov - Žarko.
Njegova smrt je huda izguba v vrstah borcev za Titovo Jugoslavijo, v revolucionarnem boju ZKJ, delavskega razreda in jugoslovanskih narodov in narodnosti. Včeraj je bila v Beogradu skupna žalna seja družbenopolitičnih organov in organizacij Srbije in Beograda, dopoldne pa so posmrtne ostanke pokojnega Jovana Veselinova iz Beograda odpeljali v Novi Sad, kjer ga bodo pokopali danes popoldne. Na včerajšnji skupni žalni seji obeh predsedstev (CK ZKJ in SFRJ) ter organov federacije je o liku pokojnega revolucionarja govoril dr. Dušan Dragošavac. Včeraj opoldne so
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiii»riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiimii«iiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiunfiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiM«iiiiiiiiiiL.«r
PRIČAKOVAN DEMONSTRATIVNI ODGOVOR Nfl POMEMBNE USPEHE POLICIJSKIH SIL
Rdeči brigadisti napadli vojašnico pri Caserti razorožili stražo in oropali skladišče orožja
Odnesli so dva minometa in bazuki Preiskovalci: «Gre le za staro šaro»
NEAPELJ — Spadolinijeve in Ro-gnonijeve trezne napovedi, da bo boj proti terorizmu, navkljub pomembnim policijskim uspehom, še dolg in naporen, so včeraj dobile prvo konkretno potrditev. Z drznim napadom na neko vojašnico v pokrajini Caserte so rdeče brigade dokazale, da so še vedno sposobne
dišče orožja in drugega materiala v S. Maria Capua Vetere pri Caserti, je včeraj ponoči ob 3 30 izvedel komandos* kakih pet tero- J ristov. Teroristi so preplezali obzidje vojašnice in presenetili ter razorožili vse štiri straže, ki so nadzorovale notranistščino vojašnice. Nato so vdrli v stražarnico.
organizirati pravcato vojaško akci I kjer so prav tako razorožili vseh jo, ki je tako glede na cilj, ki f j »taliti trinajst članov stražarskega
si. ga izbrale, kot glede na ličimo vitost. s katero so jo izvedle, nevaren pokazatelj njihove neukrotljivosti. Gre le za enega izmed poslednjih labodjinih spevov prevratniške organizacije, ali pa je pojav terorizma v državi bolj razvejan, kot je bilo moč doslej slutiti?
Napad na vojašnico «Pica», skla-
ULVl — Med vlado. Confindustrio in 9 izmed 12 združenj avtoprevoznikov so dosegli sinoči, po dolgih Pogajanjih pri ministru za prevoze Balzamu, sporazum o vseh vprašanjih, ki so bila osnova za pro glasite v vsedržavne stavke. V sporočilu, ki so ga izdali po podpisu dogovora zastopniki strokovnih združenj CGIL. CISL, UIL, Zadružne zveze ter ANITA in SITA, poudarjajo, da sporazum zadeva določitev obveznih tarif, razbremeni tev socialnih dajatev za avtopre Voznike na mednarodnih relacijah, •nežnost odbivanja nedokumentiranih stroškov pri davčnih prijavah *a obrtna podjetja in programacijo izdaje dovoljenj za prevoz blaga. O •henjene organizacije so preklicale stavko in so pozvale tudi avtopre Voznike, ki pripadajo 3 združenjem, ki sporazuma še niso podpisala (Fai, FIAP in SNA Časa), da obnovijo redno delovanje, sklicujoč se na uspeh pogajanj in na njihov čut odgovornosti.
Odločen pospešek pozitivnemu za-Hiučku pogajanj in resnost poziva k odgovornosti je gotovo narekovala huda vznemirjenost vsega javnega mnenja nad hudimi incidenti, ki jih je stavka avtoprevoznikov Zabeležila že po prvem dnevu, in jd so žal terjali celo smrtno žrtev. Bo vseh glavnih cestah, zlasti pa ob vpadnicah v večja mesta, so se namreč že v ponedeljek ustvarile velike vrste ogromnih tovornjakov, ki so zaustavile, prevoz blaga in •bučno ovirale tudi promet osebnih avtomobilov.
Najhuje je bilo včeraj okrog 2. Ufe ponoči v predmestjih Turina, ko je hotel šofer, ki je peljal pe riittiino iz Milana, nadaljevati vož-n.o prek cestne zapore. Po krat kem prerekanju s stavkajočimi, ki *? ga po njegovih izjavah tudi fizično napadli, je 31 letni Giuseppe Negro skočil spet v svoj tovornjak in odpeljal, Pri tem pa je povozil ?2-lptnega Antonia Mammarello, ki fc pri priči umrl, in 39-letnega Franca Tienca, ki mu je vozilo zlomilo roki in nogi. šoferja so takoj aretirali, sodstvo pa še ni odločilo, če ga bo obtožilo namerne 8a ali nenamernega umora. Pri «noli pa je 46-letni Angelo Drei Zavozil s ceste, ko so odvrgli pro-d njegovemu vozilu, s katerim je Prevažal časopise, petarde. Ranil So je v obraz in v glavo, zaradi Cesar se bo moral zdraviti 30 dni.
Na sliki: Kraj tragičnega Incidente Pri Turinu in (spodaj) Giuseppe Negro
KRITIKE LE ZATO, KER NI SPOŠTOVAL NAČEL DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA
VODSTVO KPI NI SPREJELO UKREPOV PROTI C0SSUTTI
Svoj sobotni poseg v Perugii bi Cossutta moral izročiti prej tiskovnemu uradu partije
RIM — Komunistična partija ne bo za sedaj sprejela nobenega administrativno birokratskega ukrepa proti Armandu Cossutti. Ne bo procesov. kot je bil tisti, ki je leta 1969 privedel do izključitve Rosande, Pintorja in Natalija iz partije. Vodstvo komunistične partije, ki se .je sestalo včeraj v Rimu je samo izrazilo kritiko ob načinu, kako je Cossutta objavil svoj sobotni govor v Perugii, ne da bi namreč šel skozi tiskovni urad partije. Za to ea Unita ni objavila.
To so v bistvu sklepi, do katerih je prišlo včeraj komunistično vodstvo. Sklepnega dokumenta še niso objavili, morda ga bodo v prihodnjih dneh, potrdil pa bo smernice, ki jih .je centralni komite par-
RtM — V dokumentu, ki ga ie Pripravila za predsednika vlade Spa-šolinija, Confindustria zatrjuje, da zadostitev zahtev sindikalne Platforme dvignile stroške za delovno silo za 28 ali celo 30 od stotko*.
tije sprejel glede dogodkov na Poljskem in glede odnosov s Sovjetsko zvezo. Cossutta kritizirajo samo zato, ker .je kršil pravila demokratičnega centralizma. V razpravi na včerajšnji seji .je marsikdo poudaril, da je centralni komite organ, ki je med enim kongresom in drugim pooblaščen, da določa politične smernice partije. Zato odgovarja pred kongresom. Politični boj med manjšino in večino je prav gotovo dovoljen, vendar ko se je večina opredelila za neki sklep, se s tem mora sprijazniti tudi manjšina, ali vsaj se ne izreči javno proti.
Ukrepi proti Armandu Cossutti so nekatere politične opazivalce razočarali, saj so pričakovali mnogo
PO ZAPLEMBI C0CA COLE V PLOČEVINKAH
Nadaljuje se preiskava o vzrokih zastrupitve
COMO — Zdravstveno stanje mladega Marca Paracchija, ki so ga morali predvčerajšnjim nujno odpeljati v oddelek za oživljanje bolnišnice v Merateju, potem ko je izpil nekaj požirkov coca cole iz pločevinke, se sicer izboljšuje, zdravniki pa še niso izdali uradnih poročil. Še vedno je znano le, da ga je močno zapeklo v grlu in da je postalo njegovo zdravstveno stanje zelo resno, da je bilo treba poseči po nujni zdravniški pomoči. Namestnik državnega pravdnika v Comu. ki je bil takoj odredil za plembo vseh pločevink znane ameriške pijače po vsej državi, vodi sedaj preiskavo, ki je osredotočena na proizvodnjo podjetja Sombil iz Nogare pri Veroni, ki dobavlja Ejjo-čevinke vsej severni Italiji.
Po prvih vesteh sodnikova odred hovo pijačo.
ba ni imela posebnih učinkov, saj so skoraj povsod po Italiji redno prodajali tudi coca colo v pločevinkah, razen v primerih, ko se je kupec spomnil, da je rajši naročil stekleničko. Tudi ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da odred ba ne spravlja pod obtožbo vse pločevinke, ampak samo tiste, ki so prišle iz omenjenega podjetja. Do slej nista začela posebne preiskave niti ministrstvo niti višji zavod za zdravstvo, katerih ravnatelja pristojnih oddelkov (za strupe in za higieno živil) sla se sicer šele včeraj vrnila s potovanja v tujino. _Po svoji strani pa zastopniki ameriške transnacionalne družbe zatrjujejo, da je coca cola povsem neškodljiva in da so jim sodišča vedno dala prav, ko se je kdo spotaknil ob nji-
strožje stališče. Nanje so vplivali najbrž nekateri dejavniki, med katerimi .ie vsekakor imelo svojo vlogo dejstvo, da ima Cossutta dokajšnjo podporo na bazi, ki je trenutno nekoliko v dvomu glede pravilnosti smernic, za katere se .ie odločil centralni komite in vodstvo partije. V samem vodstvu KPI pa se marsikdo zaveda, da je bilo napačno ne objaviti Cossuttovega govora v glasilu komunistične partije. KPI je bila tako deležna kritik (med prvimi so se oglasili socialisti), češ da očita Pravdi, da ni objavila stališča italijanskih komunistov in da potem ravna nrav tako s Cossutta. Kaže, da so mnogo novinarji Unita, čeprav se ne strinjajo s stališči, ki jih zagovarja Cossutta, bili proti temu, da se ne objavi njegov poseg.
Sedaj .je vprašanje, kako se bo razrila polemika med vodstvom partije in senatorjem Cossutto. Mnogo bo odvisno od tega, če bo prišlo do dokončnega preloma z Moskvo. Eden vidnih predstavnikov sovjetske partije Zagladin je v svojem intervjuju nekemu rimskemu dnevniku povedal, da KPSZ ni prekinila odnosov s KPI, kvečjemu so italijanski komunisti prekinili od noše s sovjetskimi tovariši ter izrazil še upanje, da se bo dialog med obema partijama nadaljeval.
R. G.
■ iXiu, ki so počivali na ležiščih, Vojake so z verigami priklenili ob postelje. Desetarja, ki je poveljeval vedu, so prisilili, da je odprl glavni vhod vojašnice, skozi katerega je privozil plavi fiat 127 s ponarejeno evidenčno tablico. Avtomobil so teroristi natovorili s puškami, ki so jih zaplenili stražam (eno pištolo in sedemnajst pušk garand z dvema zavojčkoma nabojev), iz skladišča vojašnice pa so izvlekli še dva šestdeset milimetrska minometa, dve bazuki, štiri mitraljeze, dve brzostrelki in devetnajst pušk znamke fal. Razen bazuk in pušk stražarskega voda je vse ostalo orožje neuporabno. Vrh tega v skladišču ni bilo mutacije.
Teroristični »podvig* je vsega trajal le nekaj minut, nakar so se člani ?komandosa> nemoteno oddaljili s svojim bogatim plenom. Prvi straži se je uspelo osvoboditi verig šele ob polsedmih, da je bil vsak lov na teroriste že od vsega začetka usojen propadu.
S telefonskim pozivom neapeljskemu dnevniku «11 Mattino* je odgovornost za napad na vojašnico prevzela v imenu rdečih brigad neka ženska. Preiskovalci menijo, da je napad organiziral neapeljski vod RB, katerega policija za sedaj še ni strla. Med teroristi bi bila lahko tudi Francesco Lo Bianco in Remo Pancelli, ki so ju iskali že c-b Dozierovi ugrabitvi. Sicer pa na kvesturi skušajo zmanjšati odmevnost terorističnega »podviga*, saj. pravijo, da so teroristi »razorožili skupino nepoklicnih vojakov in zaplenili mnogo stare šare.*
RIM —■ V nekem «brlogu» rdečili brigad v Monterotondu pri Rimu je policija včeraj aretirala španskega državljana Gisa Jesusa Emi-lia Fortesa, ki je obtožen, da je skupaj s šestimi že aretiranimi pajdaši podtaknil bombo v gledališču »La Scala* v Barceloni. Požar. ki je sledil eksploziji je terjal smrt štirih oseb.
SCRICCIOLO ZAVRAČA OBTOŽBE
RIM — V ospredju pozornosti kronike s terorističnega področja je še vedno položaj sindikalista UIL Luigija Scricciola, ki so ga aretirali skupaj z ženo pod obtožbo sodelovanja v oboroženi tolpi. Val polemik, ki so sledile njegovi aretaciji, se namreč še ni polegel. Je «zunanji minister* UIL zares pomemben pripadnik rdečih brigad, ali pa so obtožbe, ki jih je na njegov račun izrekel znani terorist Antonio Savasta, le groba provokacija?
Tajništvo UIL, ki se še ni znebila zadrege, v katero jo je pahnila zadeva Scricciolo, je včeraj izdalo dokument, v katerem izraža popolno zaupanje v delo sodnikov in jih obenem poziva naj čimprej in do potankosti osvetlijo primer. UIL je tudi pripravila obsežen dosje sporočil in »resolucij* brigadistov, iz katerin izhaja, da je sindikat, in še zlasti UIL, pravzaprav ena izmed glavnih tarč prevratniških sil v državi. UIL ne izključuje možnosti, da so Savastove obtožbe zoper Scricciola del «blazne strategije* RB, ki »s provokacijami skušajo ustvariti ozračje zaskrbljenosti in sumničenj*.
Sindikalista UIL bo danes spet zaslišal namestnik državnega pravdnika Sica. Predvčerajšnjim .je Scricciolo zavrnil vsakršno obtožbo in odločno zanikal, da pripada rdečim brigadam. Savasta ga je, kot znano, obtožil, da je bil pomemben člen v teroristični organizaciji in da je izrabil svoj položaj v sindikatu, ki mu je omogočal pogosta potovanja v tujino. Prav med temi potovanji naj bi Scricciolo sklepal dogovore o tihotapljenju orožja s številnimi bližnjevzhodnimi organizacijami in predvsem s palestinsko ekstremistično skupino Georgeja Habaša.
Kaže, da sodniku ni uspelo zbrati dovolj gradiva, ki bi neizpodbitno dokazovalo odgovornosti Scricciola. Tudi Savasta je baje priznal, da sindikalista ni osebno poznal in da sta mu informacije o njem posredovala član strateškega vodstva RB in še neka druga oseba. Utegne se zgoditi, da bo kmalu prišlo do neposrednega soočanja med Scricciolom, Savasta in Lori som Scricciolom, Luigijevem bratrancem, ki je že priznal svoje pripadništvo RB.
položili krsto s posmrtnimi ostanki Jovana Veselinova - Žarka na oder v poslopju srbskega predsedstva. Ob krsti so številna odlikovanja, ki jih je prejel, med drugimi red narodnega heroja, red junaka socialističnega dela in red narodne ©-svoboditve.
Ob smrti znanega revolucionarja, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, člana sveta federacije Jovana Veselinova - Žarka, jt ZIS razglasil 10. februar za dan splošnega žalovanja v Jugoslaviji. Na vseh državnih in javnih poslopjih bodo zastave spuščene na pol droga, odpovedane pa so tudi vse zabavne oddaje in prireditve. Na napovedanih športnih, kulturnih in drugih javnih prireditvah bodo z minuto molka počastili spomin na Jo-vana Veselinova. (dd)
Lama v Beogradu
BEOGRAD — Generalni sekretar CGIL Luciano Lama je včeraj prispel na obisk v Beograd na povabilo predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Radeta Galeba: z voditelji jugoslovanskih sindikatov s« hp Lama danes razgovarjal o raznih oblikah sodelovanja.
Sporazum o sodelovanju med Olivettijem in Unisom
DUBROVNIK — Pooblaščeni u-pravitelj družbe »Olivetti* De Be-nedetti in predsednik jugoslovanskega podjetja »UNIŠ* Deronja sta podpisala sporazum o dolgoročnem industrijskem in trgovinskem sodelovanju v skupni vrednosti nekaj desetin milijonov dolarjev. »Olivetti* bo dobavljal elektronske stroje, ki jih bo «Unis» prodajal v Jugoslaviji, za enako vrednost bo pa italijansko podjetje uvažata prenosna pisalne stroje, ki jih »Uniš* proizvaja po njegovi licenzi.
V soboto Italija bwz dnevnikov
RIM — V soboto bo Italija ponovno brez časopisov in brez radijskih in televizijskih 'poročil. Vsedržavni sindikat zveze novinarjev je namreč napovedal drugo 24-urno stavko iz protesta proti zadržanju založnikov, ki se nočejo udeležiti pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Včeraj so tudi sklenili, da izključijo iz sindikata skoraj vse novinarje dnevnika La Citta iz Firenc, ki preteklo sredo niso stavkali in je v četrtek ta dnevnik izšel.
Vhodna vrata vojašnice «Plca», v katero je včeraj ponoči vdrla skupina teroristov
(Telefoto AP)
Odpravljen dodatni davek na obresti
RIM — Poslanska zbornica je z 200 glasovi proti 180 odobrila spre-minjevalni predlog KPI, ki odpravlja 8-odstotni dodatni davek na o-bresti na bančne vloge. Vlada je včeraj ostala v manjšini tudi v u-stavni komisiji poslanske zbornice, ki ni priznala izrednosti in nujnosti naložb za hidravlična dela, ki jih je sprejela z odlokom. Spadolini je zato sklical »gospodarske* ministre na nujen posvet.
Svetovna javnost ogorčena nad pokoli v Salvadoru
SALVADOR — Medtem ko svetovna demokratična javnost z ogorčenjem gleda na vsakodnevne pokole v Salvadorju, uprava ameriškega predsednika Reagana skuša prepričati senat, da z vojaško pomočjo civilno-vojaški hunti, ki jo vodi demokristjan Napoleon Duarte, preprečuje komunistično diktaturo in zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Predstavniki Reaganove administracije, npr. šef urada za človekove pravice Elliott Abrams, v svojih poročilih nesramno lažejo, ko govorijo o položaju v srednjeameriški republiki, češ da bi odrekanje pomoči salvadorski hunti pomenilo izneveriti se svojim prizadevanjem za spoštovanje človekovih pravic. Kljub temu je Abramsu zbežala izjava, iz katere je razvidno, da prihaja v Salvadorju do pokolov civilnega prebivalstva. vendar je dodal, da bi bilo še več pokolov, če bi se oblasti polastili komunisti. Komunisti pa so najbrž za Američane vse politične sile, ki so malenkost bolj levo od krščanske demokracije.
Približujejo se tudi volitve, ki jih je razpisala cirilno-vojaška hunta in ki se jih bodo udeležile samo sredinskodesničarske in skraj-nodesničarske stranke. Mehiški list Unama-suno se sprašuje, kakšen pomen ima sploh razpisati volitve, na katerih se lahko predstavijo samo fašisti in ki se jih bo udeležilo kvečjemu 10 odstotkov prebivalstva. Volitve, čeprav gre za očitno farso, so zahtevali Američani, ki so morali na neki način opravičiti svojo pomoč sedanji krvavi salvadorski hunti.
Vsak dan prihaja do novih pričevanj o grozotnih zločinih salvadorske soldateske. Časnikarji, ki so se prebili do meje s Hondurasom, trdijo, da so videli na desetine razmesarjenih trupel, obglavljenih otrok, žensk z razparanim trebuhom, fetusov nabodenih na bajonete. Vse to sodi v pristojnost posebnih protigvenlskih oddelkov, ki so jih izurili pripadniki zloglasnih »zelenili čepic*, ki so se proslavili s podobnimi podvigi tudi v Vietnamu. V dokončnem obračunu bodo pobite ženske in otroci »gverilci*, ki so jih zasačili z orožjem v rokah.
Demokristjanski voditelji, ki sodelujejo s hunto, kot na primer sansalvadorski župan Rey Prendes pa dajejo izjave, ki se bi jim človek lahko smejal, če ne bi bile tako tragične. Rey Prendes je namreč v pogovoru s časnikarji mimo izjavil, da je res prišlo do nekaterih pokolov, vendar da jih gre pripisati le organiziranemu kriminalu, gre skratka za spopade med nasprotujočimi si tolpami kriminalcev.
V svetu se medtem vrstijo protesti prod ameriški pomoči hunti in proti podpori, ki jo uživajo salvadorski demokristjani. Italijanski podtajnik v zakladnem ministrstvu Fracan-zani, demokristjan, poziva Mariana Rumorja, predsednika svetovne demokristjanske zveze, naj poseže pri demokristjanu Duarteju in ga prepriča naj prekine sodelovanje s hunto. Tudi demokristjan Cirino Pomicino pravi, da gre naklonjenost italijanskih demokristjanov tistim, ki so zatirani in ki trpijo, prav gotovo pa ne demokristjanom, ki sodelujejo v zlo-činski salvadorski hunti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRED ŠTEVILNO DELEGACIJO Z OPČIN, OD BANOV IN FERLUEOV
Komisar dr. Siclari sprejel obvezo da na Opčinah zgradijo pokopališče
Objekt naj bi bil sicer manjši kot ga predvideva stari načrt, zadostil pa naj bi potrebam za daljše obdobje
V OKVIRU SNUJOČE SE NOVE DEŽELNE VEČINE
Svetovalec Drago Štoka (SSk) predsednik ene stalne komisije
Oster protest KPI zaradi zavlačevanja pogajanj
V OKVIRU PRAZNOVANJA DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Pisatelj Tomizza gost Slovenskega kluba
Včera j .je komisar tržaške občine dr. Siclari spre.jel številno delegacijo prebivalcev Opčin, Banov in Ferlugov in ji zagotovil, da name rava rešiti vprašanje openskega pokopališča po najhitrejšem možnem postopku.
Vprašanja openskega pokopališča se vleče že več kot deset let, staro pokopališče .je sedaj zaprto, vaščani pa upravičeno protestirajo, saj se jim ne zdi prav, da morajo svojce pokopavati daleč od vasi; na primer na pokopališču pri šv. Ani. Že Spaccinijeva občinska u-prava je obljubila ustrezno rešitev to je novo pokopališče, vendar kon kretnega ni bilo iz tega nič.
Včeraj so se predstavniki Opčin, Banov in Ferlugov sestali s komisarjem in mu predložili dokaj jasne predloge in sicer; občina naj poskrbi in uredi vse potrebno za gradnjo novega pokopališča. Prostor na obstoječem pokopališču naj bo namenjen le avtohtonemu prebivalstvu, zagotoviti .je treba tudi uporabo zasebnih družinskih grobnic. Posmrtni ostanki vseh vaščanov, ki so pokopani na pokopališču sv. Ane, naj se brezplačno premestijo na bodoče, novo pokopališče. Občinska uprava naj brezplačno zagotovi prostor za zasebne družinske grobnice vsem tistim lastnikom, ki imajo že svojo družinsko grobnico na starem pokopališču.
Na te predloge .je komisar dr. Siclari odgovoril, da razume po trebo po novem pokopališču, saj imajo vsi pravico pokopati svojce blizu, ne pa v oddaljenih krajih. Obstajajo pa težave in tu je dr. Siclari dejal, da občina nima denarja, da bi lahko zgradila takšno pokopališče, kot .je bilo predvideno pred leti. obstajajo na realne možnosti za izgradno manjšega po kopališča. Komisar se jc nato obvezal, da občina pripravi načrt in prične z izgradnjo pokopališča na 2.500 kvadratnih metrih, ki bo služilo za pokop približno 1000 mrtvih. Finančno bo občina takšno delo zmogla in lahko bi z njim pričeli takoj. Dr. Siclari je tu dejal, da bi načrt za takšno pokopališče občina pripravila do sredine marca. Aprila ali maja pa bi lahko pričeli že z deli. seveda če ne bi prišlo do ovir pri izdaji dovoljenj in drugih aktov, ki jim mora odobriti dežela in ne samo dežela. Komisar .je tu obljubil, da bo storil vse. da se birokratski iter skrči na najkrajši čas. Dr. Siclari je nato. dejal. da bo. če ,ne bo posebnih zastojev, novo pokopališče zgra.jeno v letu-letu in pol. Seveda bo staro pokopališče ostalo, grobov in grobnic ne bodo premeščali. Novo, čeprav manjše pokopališče bo zadostilo potrebam domačinov za dovolj dolgo obdobje, naknadno se
Na začetku včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik skupščine Mario Colli komentiral lik dr. Karla šiškoviča. bivšega komunističnega deželnega svetovalca v prvi mandatni dobi. od leta 1964 do leta 1968. Kdor je sodeloval v prvi fazi delovanja te skupščine, je dejal Colli, ga je osebno poznal in se zato gotovo spominja njegove velike dejavnosti, truda, pripravljenosti in resnosti, s katerimi je deloval z veliko zavzetostjo, ko še ni bilo precedensov, na katere bi se dalo sklicevati in izkušenj, na katere bi se lahko opirali.
Res je, da se je dr. šiškovič predvsem zanimal za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, katere sin je bil, in se zavzemal s prepričanjem in kompetenco za vprašanje zaščite pravic in svobodnega razvoja Slovencev. Mnogi njegovi posegi o teh vprašanjih so še sedaj aktualni, je še dejal Colli, in so prispevali za tistih nekaj korakov naprej, ki so bili narejeni v teh letih, čeprav še ni prišlo do rešitve vprašanja. Mislim, da je še vedno aktualen osnovni navdih, ki ga je vodil v njegovih prvih posegih v imenu skupine, ki ji je pri padal; problem pravic slovenske skupnosti je smatral kot osnovni problem italijanske demokracije ter bil mnenja, da je rešitev teh problemov bistvenega pomena za utrditev demokratične države. Prav zato, ker ga je vodilo tako prepričanje, je nadaljeval predsednik skupščine, ni dr. šiškovič omejil svoje dejavnosti le na ta vprašanja, ampak se je v okviru skupščine z zavzetostjo lotil tudi številnih drugih in ji v tej prvi fazi dal velik prispevek.
Potem ko se je predsednik Colli v kratkih obrisih spomnil njegove življenjske poti in dela je v imenu skupščine izrazil sožalje težko prizadetim svojcem ter organizacijam, v katerih je deloval in bil animator.
Predsednikovim besedam se je pridružil komunistični svetovalec Tonel, ki je med drugim dejal, kako je komuniste globoko prizadela nenadna smrt še mladega človeka v polnem kulturnem in političnem delu in v bistvenem boju za uveljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti. Pristavil je, da se ga spominja kot inteligentnega, pozornega in vedno pripravljenega tovariš*. Četudi se po vrnitvi v Trst dr.
octpm lahko dogradi pokopališče do prvotnem načrtu, ki zajema večje površine. Glede časa, ko bodo pokopališče gradili, je dr. Siclari zagotovil, da se bo točno pozanimal, kako se lahko staro pokopališče uporablja. Komisar je nato dejal, da je manjše pokopališče najboli-
Tudi na Kontovelu so sinoči ustanovili ožji odbor domačinov, ki jim bo razlaščena zemlja za gradnjo nove hitre ceste, ki bo povezovala tržaško pristanišče in konkretno pomol VII. s preostalim avtocest nim omrežjem na kraški planoti.
Sestanek je sklicala Kmečka zveza, da bi seznanila prizadete s pripravami na začetek gradnje nove prometnice in opozorila na nujnost enotnega nastopa razlaščencev vzdolž celotne trase nove ce ste, da bi kot posamezniki prejeli za svoje odvzete nepremičnine pri merno odškodnino (in še zlasti, da bi jim bila ta odškodnina izplačana takoj) in da bi hkrati tudi naša narodnostna skupnost kot taka prejela od pristojnih oblasti zagotovila da bodo njene zahteve kar zadeva nadaljnji vsestranski razvoj naše skupnosti in še posebej kar se tiče novega odnosa do tukajšnjega kmetijstva, končno enkrat sprejete. V zvezi s pripravami na gradnjo nove prometne strukture, je tajnik KZ E. Bukavec opozoril prisotne, da bo družba ICIR, ki go gradila cesto na tem odseku, začela že zadnji teden februarja ocenjevati
šiškovič ni ponovno vključil v našo stranko, je dejal Tonel, lahko rečem, da nam je bil vedno blizu in to kljub težkim medsebojnim odnosom. Sedaj je Mitko umrl in pustil praznino ne samo v slovenski narodnostni skupnosti te dežele. Spominjali se ga bomo vedno zaradi živahnosti njegovega značaja in zaradi simpatije, je zaključil Tonel, ki jo je navdihovala komunikativnost tega značaja, pa četudi nismo se vedno strinjali.
Izrazom sožalja predsednika skupščine in komunistične svetovalske skupine se je pridružil tudi odbornik za načrtovanje in proračun Co-loni, ki je z občutenimi besedami spregovoril tudi v imenu deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine.
ša trenutna rešitev, saj bi morali na veliko čakati še vrsto let. Vsi člani delegacije so se s komisarjevem predlogom strinjali in izrazili željo, da bi bili sproti obveščeni o tem, kako dela potekajo, kar jim .je dr. Siclari tudi zagotovil.
zemljišča in kulture na njih ter nadaljevala s tem deicm še prva dva tedna marca. Zaradi tega je predvsem za to področje toliko bolj nujno, da se prej prizadeti razlaščenci dogovorijo za skupen jezik, to je za enotno nastopanje v o-brambo svojih pravic in interesov.
Arh. Kokoravcu poverili izdelavo podrobnih načrtov
Slovenska skupnost nam je poslala v objavo; »Vodstvo SSk za tržaško pokrajino je z zadovoljstvom sprejelo na znanje vest, da je izredni komisar za tržaško občino dr.
Od sobote liter mleka 740 lir
Od sobote, 13. februarja, bomo za litrsko konfekcijo pasteriziranega mleka plačali 740 lir, za pollitrsko pa 375. Tako je sklenil pokrajinski odbor za cene na svoji zadnji seji. Odbor (tako je rečeno v tiskovnem poročilu vladnega komisariata) je pri tem upošteval dogovor na deželni ravni, po katerem so povišali ceno mleka pri proizvajalcu na 452 lir, kar pomeni 52 lir poviška. Obenem je odbor upošteval še druge stroške, ki jih zahtevajo nadaljnje faze proizvodnje (zbiranje, obdelava in distribucija). Kar zadeva gorilno olje pa je pokrajinski odbor za cene sklenil znižati njegovo ceno za 32.65 lire na kilogram. Odredba velja od 5. februarja dalje.
Siclari poveril nalogo za izdelavo podrobnih urbanističnih načrtov za jedra kraških vasi slovenskemu strokovnemu uradu arhitekta Kokoravca iz Trsta. Vodstvo stranke smatra, da je ta naloga izredno pomembna spričo vedno večjega pritiska na etnično ozemlje slovenske narodnostne skupnosti v okolici tržaškega mestnega jedra. To strokovno delo, za katero smatramo, da i-ma pripadnik narodnostne skupnosti poseben posluh, bo omogočilo, da bodo naselitvena jedra kraških
Predstavnik SSk Drago Štoka je bil včeraj izvoljen za predsednika stalne deželne komisije za promet, prevoze in turizem. Bil je izvoljen v okviru širšega dogovora o oblikovanju nove šestčlanske deželne večine, ki naj bi jo sestavljali KD, i PSI, PRI, PSDI, SSk in PLI, ki pa še ni, kljub večmesečnim pogajanjem, bila dosežena. V okviru tega sporazuma je SSk pripadlo predsedstvo ene od sedmih stalnih komisij, socialdemokratom in liberalcem pa naj bi dodelili odborniški mesti. Kljub temu, da je bil okvirni sporazum že dosežen, se je celotna zadeva zaustavila zaradi zahteve KD, po kateri bi bilo treba novi deželni večini prilagoditi tudi nekatere krajevne uprave v goriški pokrajini, pri čemer sta predvsem mišljeni go-riška KZE in tržiška občinska u-prava.
Svetovalec Štoka je bil v komisiji izvoljen z glasovi šestih strank snujoče se večine; pred glasovanjem so predstavniki LpT, MSI, PDUP in MF napovedali vzdržani glas. predstavniki KPI pa so oddali belo glasovnico. Enak izid je dalo tudi glasovanje za izvolitev enega podpredsednika (demokristjana De! Gobba)
središč ponovno oživela, da bo njihovim prebivalcem omogočen normalen sodoben razvoj, ne da bi i-stočasno uničili ali pokvarili tradicionalne arhitekture, ki predstavlja kulturno vrednoto za celotno skupnost. Ukrep se nanaša na središče Križa, Proseka in Kontovela, ki jih novi tržaški urbanistični načrt, varianta 25 iz ambientalnega vidika postavlja v področja vrste A. Izvedba omenjene naloge predstavlja eno izmed osnovnih zahtev v prid našemu prdebivalstvu, ki jo je SSk postavljala že prejšnjim u-pravam tržaške občine in zato novico o njeni uresničitvi sprejela še s posebnim zadovoljstvom.*
Tatovi so se lotili tudi naprav tržaške bolnišnice. Med zadnjim vikendom so odnesli s fotografskega laboratorija Inštituta za- radiologijo fotografske aparature v vrednosti približno 3 milijonov lir, pri čemer so odprli vrata laboratorija s ponarejenim ključem. Tatvine se .je prvi zavedel operater v labora toriju 41-letni Claudio Pozzar. Zmikavti so se polastili tudi enega njegovega fotoaparata.
in tajnika (ravno ta' o predstavnika KD Angelija), medtem ko je bil za drugega podpredsednika komisije, samo z glasovi svoje stranke, izvoljen komunist Tarondo.
V krogih SSk je izvolitev svetovalca Štoke izzvala splošno zadovoljstvo, saj se je prvič zgodilo, tako poudarja, da je slovenski predstavnik prišel do tako važnega mesta v okviru organov deželnega sveta. Dogodek, kakor tudi splošni potek pogajanj, bo SSk politično ocenila drevi, ko se bo v Jamljah sestalo strankino deželno tajništvo.
Sicer pa so ta že večmesečna pogajanja imela svoj odmev na včerajšnji deželni seji, ko je predsednik Colli prebral odgovor predsednika odbora Comellija (komunisti so namreč v prejšnjih dneh z nujno interpelacijo zahtevali, da bi skupščino seznanil, zakaj takšna zavlačevanja, ki zavirajo delovanje skupščine) na zahtevo KPI. Comel-li je v odgovoru dejal, da nima namena odgovoriti na te zahteve, ker naj bi to bila stvar pogajanj med strankami, pri katerih odbor ne sodeluje. Take trditve je načelnik komunistične skupine Pascolat zavrnil in poudaril, da tako stanje gotovo pogojuje delovanje skupščine in njenih organov; s tem v zvezi je podčrtal, kako se je deželni svet v letošnjem letu sestal le petkrat. Pascolat je zato napovedal ,da bo KPI sprožila nekatere pobude, da bi javnost seznanila s tem kar se dogaja. V kolikor pa bi se zadeva ne razčistila v svojem naravnem sedežu, to je v skupščini, si KPI pridržuje možnost predložiti nezaupnico do deželnega odbora, kar ji dopušča deželni statut.
• študijski krožek «Ercole Miani* priredi v petek, 12. t.m.. ob 18. uri v veliki dvorani CCA (Ul. S. Carlo 2) okroglo mizo z javno debato o temi; «1980-1982 — Poljska med obnovo in diktaturo*. Navzoč bo član uredništva uradnega glasila poljskega sindikata «Solidarnošč». Najavljena je tudi udeležba sindikatov CGIL, CISL in UIL.
Prvo sporočilo izletnikov iz Brazilije
Izletniki Primorskega dnevnika so se nam predvčerajšnjim zvečer prvič javili po telefonu iz Brazilije in sicer iz obmorskega mesta Salvador v zvezni državi Bahia na severnem delu države. Potovanje je potekalo v najlepšem redu in vsi izletniki se dobro počutijo. Povedali so nam, da jih je v Salvadorju pri; čakovalo lepo in toplo vreme pri vročini 32 stopinj.	—	■
Včeraj zjutraj ob 9. uri po lokalnem času so odleteli v notranjost države in sicer v njeno upravno središče Brasilia. Tam so se zadržali do večera, ob 19. uri in nekaj pa so nadaljevali polet proti Rio de Janeiru. kjer bodo ostali do 15. t.
I m., ko se bodo začeli vračati.
Slovenski klub se je s sinočnjim uspelim torkovim večerom na zanimiv način oddolžil prazniku slovenske kulture. V goste je povabil italijanskega pisatelja istrskega rodu Fulvia Tomizzo, da bi tako simbolično vzpostavil dialog z enim od predstavnikov tistega dela tržaškega razumništva, ki ne zapira oči pred narodnostno in kulturno raznolikostjo našega mesta. Ob vsakem prazniku slovenske kulture namreč vedno znova ugotavljamo, da le ta mineva v izključno slovenskih krogih, medtem ko je italijanska javnost skoraj popolnoma gluha za vse, kar pomeni Prešeren in z njim slovenska kultura tudi in še posebno tu pri nas na križišču dveh svetov. Tomizza je pred številnim klu-bovim občinstvom potrdil svojo odprtost do slovenskega kulturnega prostora in šel še dlje: zatrdil je, da se ni nikoli izrekel za eno ali drugo stran, temveč ju je v sebi združil in jo v svojih delih prikazoval uokvirjeni v prostor in čas brez vsake preračunljivosti. Zato pa so njegova dela žal večkrat služila v demagoške namene slabo mislečih ljudi.
V ilustracijo Tomizzovim besedam je Savina Remec prebrala nekaj odlomkov iz njegovega romana Prijateljstvo, nato pa je pisatelj odgo-
Prebivalstvo Skednja in Sv. Sobote odločno nasprotuje nameravanemu premogovnemu terminalu. To je’ jasno prišlo do izraza na sinočnji skupščini na sedežu Ancifap na Trgu Valmaura, za katero sta dala pobudo rajonska sveta področij, ki bi jih premogovni terminal neposredno prizadel zaradi neizbežnega onesnaževanja, ki bi ga povzročil.
Če je bil namen prirediteljev pomiriti prebivalstvo in ga prepričati o koristnosti te pobude, potem je na dlani, da jim ta naklep ni uspel. Glavno besedo na začetnem delu skupščine so imeli tehniki, ki so pripravili načrt premogovnega terminala in ki so celi dve uri do potankosti obrazložili bolj ali manj pomembne aspekte načrtov. Marsikdo je zasumil, da je bila razlaga celo hote dolgovezna, "da bi bila .potem razprava bolj medla. In dejansko je približno polovica res •številnega občinstva1, "ki"je prihitelo na skupščino, zapustila dvorano, še preden se je pikolovska razlaga tehnikov zaključila. Tisti, ki so o-stali, pa niso molčali. Tudi sami tehniki so morali namreč priznati, da onesnaženja ne bo mogoče v celoti preprečiti, kljub vsem varnostnim napravam, ki jih name-
voril še na vrsto zanimivih vprašanj.
Ob koncu je predsednica klubo-vega odbora Mirjam Mikol prebrala protestno brzojavko naslovljeno na najvišje predstavnike italijanske države, s katero se tudi Slovenski klub pridružuje protestom slovenskih organizacij zaradi zavlačevanj pri reševanju vprašanja naše globalne zaščite.
Uspela otvoritev razstave v Saležu
Lepo število krajanov se je sinoči v Saležu udeležilo prvega od treh kulturnih večerov, ki sta ga v sklopu tedna slovenske kulture priredila KD Rdeča zvezda in ŠK Kras. Najprej je predsednik Rdeče zvezde Igor Castellam naglasil, da je namen razstave umetnice Bogomile Doljak prikazati širši publiki njeno ustvarjalno delo, ki je posvečeno Krasu, kot je ljubil k raško stvarnost nedavno preminuli Robert Hlavatg in citiral nekaj njegovih verzov.
Doljakovo je predstavil kritik Milko Bambič, kot edinstven pojav samorastnice, ki je brez akademske priprave, tako rekoč sama zras
ravajo namestiti. Zato so številni razpravljavci, povečini prebivalci zainteresiranih rajonov, opozorili, da sta oba rajona že hudo onesnažena zaradi raznih industrij in u-pepeljevalnika. Zato se prebivalci že vrsto let borijo proti onesnaženju, vendar brez rezultatov, sedaj pa jim hočejo vsiliti še premogovni terminal. Tudi glede upepeljevalni-ka — je dejal eden cd razpravljavcev — so nam zagotavljali, da ne bo onesnaževal, tako da danes ne moremo verjeti zagotovilom v zvezi s premogovnim terminalom. Pa tudi nihče ni med sinočnjo skupščino povedal, kakšne koristi naj bi prebivalstvo imelo od novega objekta.
Naj navedemo, da so skupščini prisostvovali številni vidni predstavniki Liste za Trst z bivšim odbornikom Gambassinijem na čelu, toda nihče od njih si ni upal do besede, ko je videl, kakšno je vzdušje med občinstvom. In to kljub temu, da je bilo med' razpravo -slišati mar sikatero pikro pripombo na račun »ekološke* stranke, ki se je č:z noč prelevila v zagovornika najbolj o-nesnažujočega vira energije.
Stališča Leve struje SSk
Leva struja SSk je priredila v soboto, 6. t.m., v prostorih KD Škamperle srečanje o nalogah SSk v sedanji družbi.
Glavno poročilo je imel Boris Gombač, ki je najprej spregovoril o statutarnih programskih načelih SSk, ki slonijo na načelu enotnosti v notranji raznolikosti, ki pa jih je sedanje strankino vodstvo, sestavljeno iz list Enotnosti in Novih perspektiv, opustilo. «Naši stranki, je poudaril Gombač, ne sme biti samo do oblasti. Njena naloga mora biti v tem, da bodri druge politične stranke in v tej luči Leva struja ponovno potrjuje svoje nasprotovanje strankinemu vstopu v sedanji deželni odbor.* Gombač je napovedal, da bo Leva struja zahtevala na prihodnjih občinskih in pokrajinskih volitvah stvarne možnosti politične afirmacije.
Drugi del poročila je posvetil Gombač gospodarski in šolski stvarnosti. V tej zvezi so prisotni odobrili predlog, da sklice strankino vodstvo v teku prihodnjega meseca konferenco o problemih slovenskega šolstva v Italiji. V zvezi s težkim gospodarskim položajem pa je Gombač nakazal rešitev v italijansko-jugoslovanskem sodelovanju ter u-stanavljanju mešanih podjetij kot so Vepla in Hobles.
la iz lastne delavnice. Kot kiparka ponazarja svoje zamisli s prikazovanjem kraških motivov v obliki lesnih skulptur, ki zadobivajo ob njenem prefinjenem občutljivem oblikovanju trajno umetniško veljavo.
Vidno ganjena se je Bogomila Doljak zahvalila za lepe besede, predvsem pa za priložnost, da lahko razstavlja svoje izdelke v Saležu, od koder izhaja njena rodbina. S to razstavo se hoče s hvaležnostjo in s spoštovanjem spomniti prijatelja H la vat y ja, ki je bil v celoti predan krašk< zemlji in je med drugim napisal veliko še neobjavljenih pesmi, tako da bomo čez čas prav gotovo odkrili v njem kraškega slavčka. Razstava bo odprta še ves ta teden od 19. do 21. ure, v nedeljo pa od 15. do 17. ure.
Večer je popestril priznan i Igor Starc, ki je podal koncertni prerez skozi zgodovino tega glasbila od renesanse pa do modernejših motivov.
B. S.
Danes Prešernova proslava v Bazovici
Kulturna društva Lipa iz Bazovice, Primorec in Trebč in Slovan s Padrič priredijo danes, ob dnevu kulture Prešernovo proslavo, ki bo v kinodvorani v Bazovici. V petek bodo imela ista društva proslavo v Ljudskem domu v Trebčah.
Pobuda, da se tri društva zberejo in z združenimi močmi priredijo Prešernovo proslavo je vsekakor zanimiva, saj kaže na pot, ki ne bi smela biti le enkratna. Resnici na ljubo je treba povedati, da so o-menjena tri društva že priredila nekaj skupnih akcij in da je sodelovanje med njimi postalo že lepa navada, ki bo našla ob dnevu kulture svojo potrditev. S skupnimi močmi se večkrat naredi, hkrati pa prispevajo takšna sodelovanja k odstranjevanju določenih kampaniliz-mov, ki prav gotovo nikomur ne koristijo, če ne nekemu preočitnemu in zato nepotrebnemu vaškemu ponosu, da ne napišemo napuhu.
Program današnje Prešernove proslave v Bazovici, ki se bo pričela ob 20.30. predvideva nastop mešanega pevskega zbora Slovan, mešanega pevskega zbora Lipa in dramske skupine KD Primorec. Slavnostni govor bo imel predsednik KD Slovan Oskar Grgič.
Srečanje predsednika KZE z županoma Guštinom in Coljo-
Slovenska župana iz Zgonika in Repentabra Guštin in Colja sta se te dni sestala s predsednikom tržaške Krajevne zdravstvene enote Pangherjem, ki jima je zagotovil, da bo KZE okrepila zdravstveno službo za prebivalstvo Krasa. Dejal je, da so bile že sprejete določene pobude, kot na primer ta, da se omogoči kraškemu prebivalstvu radiološke preglede v nabrežin-skem zdravilišču ter v pnevmološki bolnici na Trsteniku, podobne ukrepe pa bo Krajevna zdravstvena e-nota sprejela tudi v bližnji prihodnosti. Kraškemu prebivalstvu bo skratka zagotovljeno, da se bo lahko posluževalo zdravstvenih služb v zgornji okolici in mu ne bo treba za vsako malenkost romati v mesto.
• Danes ob 18. uri se na Proseku sestane zahodnokraški rajonski svet, pojutrišnjem ob isti uri pa bo zasedal rajonski svet za Barkovlje, Greto in Rojan.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Carla Vidonija
SVOJCI
Trst, 10. februarja 1982
•IIIIIIIIIIIIIIIMIIIHHIlMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIMMHIMIIMHIHIIIMMUllllMIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIlllllllinMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMHIMillllllllllUIIIIIIM
POLICIJA IZSLEDILA GOLJUFA, KI JE PRESLEPIL STO BREZPOSELNIH
«Vpiši se v moj tečaj (600 tisoč lir) in ti takoj preskrbim delovno mesto»
Tržaška policija je v preteklih dneh aretirala spretnega goljufa, ki je potegnil za nos nad sto mladih brezposelnih s tem, da jim je obljubljal zaposlitev, če bi se vpisali in dokončali izpopolnjevalni tečaj, ki ga je prirejal »njegov* zasebni inštitut za poklicno izobraževanje. Mladi so morali predhodno poravnati vpisnino (od 600 do 700 tisoč lir na tečaj), s čemer je goljuf, 36-letni Giuseppe Signorino, zaslužil na desetine milijonov lir, «tečaju» pa — logično — ni bilo nikoli konca.
Policija je uvedla preiskavo, potem ko se je več mladih in njihovih
IIIIIIIIIIIMIIflllllllMIIIIMIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMninimilllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIimtIIIIIMIIIIIIIIIIIHnillllllMIIIIIIHHitllllllMIIIIIIinHIIIIIIIIIHtinillllllllllllllll*
ALI JE PRILJUBLJENA PIJAČA V PLOČEVINKAH RES «NEVARNA*?
Nič «uradnega» o zaplembi coca cole
Podjetje Sibet pri Proseku prodalo lani 24 tisoč hektolitrov te pijače
Vest o zaplenitvi vseh pločevink priljubljene o-svežilne pijače coca cole po vsej državi, ki jo je v ponedeljek odredil namestnik državnega tožilca iz Coma Ciraolo, je nemalo presenetila tržaške trgovske kroge. Trgovci in gostinci so se včeraj zaman spraševali ali lahko še prodajajo coca colo v pločevinkah ali pa jo morajo od straniti s prodajnih pultov oziroma šankov, saj so zvedeli za nepričakovan ukrep iz dnevnega časopisja, radia in televizije, niso pa imeli nobenega »uradnega* sporočila o tem, kako se morajo ravnati z »inkriminirano* pijačo.
Da bi zvedeli kaj več o celotni zadevi, smo se obrnili do dr. Rinalda Vatte, dolgoletnega u pravnika podjetja Sibet Coca cola, ki ima svoj obrat (7 000 kvadratnih metrov pokritih prostorov na 20 tisoč kvadratnih metrih zemljišča) ob trbiški cesti nedaleč od Proseka. Tudi on je prebral vest iz časopisa in se takoj povezal s sedežem Coca cole v Milanu. »Vse kaže*, nam je povedal, »da so našli v pločevinki, ki jo je izpil mladenič iz Coma in se nato počutil slabo, sledi jodove tinkture.*
»Povsem nemogoče je, da bi temu botrovala napaka pri polnjenju pločevink* je nadaljeval dr Vatta. «Pločevinke coca cole polnita v Italiji le dva obrata; tisti iz Nogare pri Veroni in pred kratkim odprti pri Chietiju. Pločevinka, ki jo je izpil mladenič v Comu, je prišla iz obrata blizu Veronp. V tem obratu sledijo polnjenju ploče vink neprestano trije kemiki, ki sproti pregledu
jejo proizvod, tako da ne more priti do napak.*
»Najbolj verjetno je, da so mladeniču, ki mu gre že na bolje, podtaknili pločevinko, možno pa je tudi, da je bila vsa zadeva zrežirana zaradi konkurence, ki je na našem področju zelo ostra.*
Dr. Vatta je še dodal, da je prejel v dopoldnevu že mnogo telefonskih pozivov klientov, ki so spraševali kako naj se ravnajo. Neljubi dogodek bo imel vsekakor svoje negativna finančne posledice, kljub vsem zagotovilom, da coca cola v pločevinkah povsem odgovarja predpisom ministrstva za zdravstvo. Podjetje Sibet Coca cola, ki posluje od leta 1965 pri Proseku in ki je lani prodalo 24 tisoč hektolitrov coca cole (od ka terih jih je bilo polovica v pločevinkah). 6.500 hektolitrov oranžade fanta in 1.200 hektolitrov brezalkoholne pijače sprite, je včeraj nadalje valo	z normalno prodajo	svojih	proizvodov,	tudi
coca	cole v pločevinkah.	»Naše	podjetje	ni	prejelo	še nobenega poziva	sodnih oblasti	o	pre-
povedi prodaje, zato poteka delo v podjetju po ustaljenih tirnicah,* je nadaljeval dr. Vatta in zaključil: »Pravni urad Coca cole že dela s polno paro, da bi dosegel preklic odloka o prepovedi prodaje, do česar bo verjetno prišlo že v naslednjih dneh.
Če nam je dogodek iz	Coma	povzročil	izgubo,
nam bo pa preklic odloka prinesel novo reklamo za to pijačo, ki jo pije nad 200 milijonov ljudi v 102 državah po svetu.*
družin pritožilo nad «tečaji za specializacijo*, ki jih je vodil zasebni »Istituto Professionale Italiano di Specializzazione* (IPIS) s sedežem v četrtem nadstropju poslopja v Ul. Maiolica 1. Policisti so prišli kmalu na sled vodji zavoda Signorinu (sam se je imel za «doktorja*. če prav ni nikoli končal univerze) in pojasnili ozadje celotne dobičkonosne spletke.
Signorino je začel svoj umazani posel v septembru 1980. V sodelovanju z nekaterimi prijatelji je začel kontaktirati mlade brezposelne in jim obljubljal, da jim bo odprl vrata do toliko pričakovane zaposlitve, če se bodo vpisali in uspešno dokončali »tečaje* njegovega inštituta. Zatrjeval jim je, (kar pa seveda sploh ni bilo res), da j« dovolilo odprtje njegovega »inštitu ta* samo ministrstvo za šolstvo t sodelovanju z ministrstvom za delo, dodajal pa je še, da pozna podjetnike, ki so pripravljeni takoj sprejeti tečajnike na delo po končanem tečaju. Svoj zavod je reklamiziral po časopisih in zasebnih radijskih postajah, lepake o »uslugah* zavoda pa je dal nalepiti tudi po raznih župniščih v mestu, pri čemer je tudi župnike prepričeval, da je njegovo delo povsem dobrodelno.
V sedanjem obdobju hude gospodarske in zaposlitvene krize je žela njegova akcija velik uspeh: mladi so bili pripravljeni takoj plačati visoke vsote denarja, da bi si zagotovili delovno mesto. Pri tečajih pa se je zataknilo. Nekaj tečajev so začeli po raznih župniščih, enega celo v neki karoseriji. V glavnem so jih vodili univerzitetni študentje, ki jih je Signorino plačeval za en črn in en bel. Tečajev ni bilo nikoli konca, predavanja so kar na lepem odpadla, postala vre redkejša.
Tečajniki so tedaj zasumili, da nekaj ni v redu. Od tod prijave policiji in aretacija Signorina zaradi goljufije na račun približno stotine mladih.
Z avtom na čeri
Prevelika hitrost je včerai po poldne botrovala slikoviti nesreči v Miramarskem drevoredu, ki bi se lahko huje konzala za voznico alfa romea 34-letno Eleonoro Laz-
zara. Med potjo proti Trstu je avtomobil pri restavraviji Marinella zaneslo na desno, kjer .je oplazil parkirani fiat 127 in obcestno drevo tor se po divji vožnji po bankini ustavil na čereh tik nad morjem. Voznico so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo zdravila 10 dni zaradi udarcev po glavi.
Učenci srednje šole «Ivan Cankar» na obisku na deželi
Večja skupina učencev slovenske srednje šole Ivan Cankar je včeraj obiskala sedež deželnega sveta, kjer je bila v teku redna seja skupščine, ki je bila posvečena problemu elektronike. Učence, ki sta jih spremljala šolni'-. in deželni svetovalec Štoka, sta sprejela predsednik deželnega sveta Colli in tajnik Persello. Med srečanjem so postavili številna vprašanja v zvezi z delovanjem organov skupščine, z deželnim statutom ter o pristojnostih dežele.
Zadeva Polojaz: še dva nova zaporna naloga
Namestnika državnega tožilca dr. Drigani in dr. Coassin sta izdala še dva nova zaporna naloga v zvezi z zadevo Polojaz o protizakonitem izvozu valute v tujino. Prvi se nanaša na 60 letno Styro Campos iz Ul. Coroneo, ki so jo že aretirali, druge obtožene osebe pa naj ne bi še iztaknili, zaradi česar tudi ni znano, za koga gre. Medtem se je izvedelo, da so notar Oscar Sandri-nelli, njegova hčerka Tiziana in njen mož od v. Prearo obtoženi izvoza valute v tujino v višini več kot milijarde lir. Po vsej verjetnosti jim bodo sodili že sredi tega meseca.
Tržaško sodišče je v prejšnjih dneh ponovno sklepalo o zahtevi Po-lojazovih odvetnikov glede približna 5 tisoč vreč zaplenjene kave in preklical zaplembo.
+
Dne 8. t.m. nas je zapustil naš dragi
GIAC0M0 MAJCEN
(LILO)
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Jolanda, sin Franco z ženo Nillo in malima Marino in Valentino, hči Lucia skupno z Gianfrancom, sestri Marta, Ada in svak Bruno z družinami (odsotni), svakinja Ottavia in drugo sorodstvo.
Trst, New York, Lilidale, Sydney, 10. februarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
GIULIA
se iskreno zahvaljujem dragim prijateljem in tovarišem iz Repna ter občinski upravi, ki so v tem težkem trenutku sočustvovali z menoj in mi izkazali svoje prijateljstvo.
Tine Ravalico z družino
Repentabor, 10. februarja 1982
miliiiiiiiiuuiiiiHiMtiiiiiiimiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMHiiiiminimiiiiiiiHiiiiiniiiiiMiiiiiiiitiiimiN
NA ZAČETKU VČERAJŠNJE REDNE SEJE
V deželni skupščini so se spomnili bivšega svetovnim dr. Šiškoviča
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMmniiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHMiMiiimiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiMiiiiiiHiininaiiHiiiiiiiiiiHiKiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
NOVA HITRA CESTA NA KRAŠKI PLANOTI
Tudi Kontovelci sestavili odbor za obrambo pravic razlaščencev
Tajnik KZ Bukavec opozoril na skorajšnji začetek cenitev prizadetih nepremičnin
JAVNA SKUPŠČINA NA TRGU VALMAURA
Prebivalstvo Skednja in Sv. Sobote nasprotuje premogovnemu terminalu
Med razpravo v ospredju nevarnost nadaljnjega onesnaženja že tako prizadetih rajonov
^SLOVENSKO
^^GLEDAUŠČE V TRSTU
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
popolnoma neverjeten dogodek v dveh dejanjih
Režija: STEVO ŽIGON PREDPREMIERA
Jutri, 11. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED E (mladinski v četrtek)
PREMIERA
V	petek, 12. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED A
(premierski)
PONOVITVE
V	soboto, 13. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED B (prva sobota po premieri)
V	nedeljo. 14. februar, ob 16.00
-	ABONMA RED C (prva nedelja po premieri)
V	torek. 16. februarja, ob 20.30
-	ABONMA RED D (mladinski v. sredo)
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi v gledališču France Prešeren v Boljuncu 13. t.m., ob 20.30
VINSKI KONCERT
Nastopajo pevski zbor Valentin Vodnik. Edvin Križman-čič in Miran Klun ter znana humorista Vanek in Drejček. Dirigira Ignacij Ota Tekst Edvin Križmančič Režija Sergej Verč
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST
S,-Ul prireja danes, 10. t.m., v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv Frančiška 20/11.) predava nje z diapozitivi o alpinistični odpravi
NEVADO SERAPO 81
O tej uspešni odpravi v osrčje Peruja bosta spregovorila znana alpinista Mario Qualizza in Lino de Lenardo iz Benečije in Rezije.
VABLJENI
KULTURNA DRUŠTVA LIPA - PRIMOREC - SLOVAN
vabijo na večera, posvečena
DNEVU KULTURE!«
DANES, 10. februarja, ob 20.20 v kinodvorani v BAZOVICI v petek. 12. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREB ČAH
SODELUJEJO:
—	mešani pevski zbor Slovan
—	mešani pevski zbor Lipa
—	dramska skupina KD Primorec
Vabljeni!
PD BARKOVLJE TPK SIRENA
vabita na spominski večer ob 1. obletnici smrti
Stanka Pertota
\
v soboto. 13. februarja, ob 20.30 v prostorih PD Barkovlje, Ulica Cerreto 12.
Nastopil bo Tržaški oktet.
Gledališča
V EKU J
Danes ob 20. uri (red C za vse vrste prostorov) šesta predstava o-pere C. Saint-Saensa «Samson in Dalila*. Dirigent Pichas Steinberg, režiser Alberto Fassini. Med drugimi nastopajo Petra Malakova. Karlo Košuta, Giampiero Mastromei, Angelo Nositti in Giuseppe Botta.
Pri blagajni gledališča (teleton 631-948) se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic.
ROSSETT1
Danes, ob 20.30 (red prost) bo Ljudsko gledališče iz Rima predstavilo Rostandovo delo «Cirano de Bergerae*. V abonmaju odrezek štev. 6. Rezervacije pri osrednji blagajni.
SSG
SSG - Trst. Fran Levstik - Minister Gregor pa nič - izvaja Alojz Milič, režija in priredba Jože Babič. Danes, 10. t.m., ob 12. uri v Kulturnem domu v Trstu; ob 20. uri v občinski dvorani v Mačkoljah. Jutri. 11. t.m., ob 9. uri na osnovni šob v Devinu; ob 11. uri na osnovni šob v Šempolaju. V petek, 12. t.m., ob 9. uri na osnovni šob v Zgoniku; ob 11. uri na osnovni šoli na Repen-tabru. V soboto, 13. t.m.. ob 9. in 11. uri na osnovni šoli na Opčinah.
Kino
Ariston 16.00—18.00—20.00—22.00 «No nukes*. Film - koncert.
Ritz 17.00—19.30—22.00 «U-Boot 96».
Eden 17.30-19.50-22.15 «Ricchi. ric-chissimi. praticamente in mutan-de». R. Pozzetto. E. Fenech, P. Franco. L. Banfi.
Grattacielo 16.00 «11 grande ruggito».
Fenice 17.00 «11 marchese del Gril-lo». Alberto Sordi.
Nazionale 16.00 «Giochi bagnati*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Fracchia la belva umana*. Paolo Villaggio.
Aurora 16.30 «La corsa piu pazza d’Amerira».
Moderno 16.00 — 22.00 «Tnnamorato nazzo» A. Celentano. O. Muti.
Fillodramatico 15.00 «La candida e-rotica Lilly». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Caoitol 15.00 «Cu!o e camicia*. R. Pozzetto.
Vittorio Veneto 16.15 «Shogun. il si-gnore duha guerra*. Toshiro Mi-fune. Joko Shimada.
Miernn 16.00 «Pierino medico detla SAUB*.
Radio 14 30 «Tntroduzione erotira* Prepovedan rrdadini pod 18. letom
I.nminre 16 00 «Cristine po-no sedu-z«onn». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Danes praznuiett 25-letnico poroke
DANICA in IVAN RACMAN iz Gročane
Iz sr.ca jima čestitata in želita še mnogo srečnih dni v skupnem življenji■
sestri Marija' in'Sandra z družino
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 10. februarja
DUŠAN
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob
17.24	- Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 19.58 in zatone ob 8.40
Jutri, ČETRTEK, 11. februarja RADO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.7 stopinje, najnižja 3, ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1025,7 mb narašča, brezvetrje, vlaga 63 odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura- morja 7,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Deborah Cali, Lui-sa Predonzan. Lorena Serrano, Mar-žio Meneghetti.
UMRLI SO: 67-letni Carlo Marži, 87-letna Maria Urbancich, 71-letna Alma Komar vd. Peteani, 75-letni Stefano Fontanot, 75-letna Maria Greblo. 55-letni Giovanni Medizza, 73-letni Giovanni Cattaruzza. 82 letna Emilia Gallina vd. Ruzzier. 75-letni Remigio Michelazzi, 83-letna Maria Giurgevich vd. Pipan, 52-letni Vinicio Runco. 77-letna Bruna Černe por. Reggente. 891etna Caterina Perkovič vd. Calussi, 84-letna Gra-ziosa Salonichio vd. Vivante, 90-let-na Mercede Sardo, 95-letni Mario U’Este, 72 letni Natale Ermagora.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 18, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. Prosek, Žavlje.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225-569; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271-124.
Razna obvestila
Občina Devin - Nabrežina — od-borništvo za kulturne dejavnosti vabi na predavanje prof. Aleša Lokarja na temo «Družbeno in gospodarsko stanje v devinsko-nabrežin-ski občini in možnosti za načrtovanje razvoja*. Sledila bo razprava. Predavanje bo v petek, 12. t.m., ob
20.	uri na sedežu turistične ustanove v Sesljanu
ŠD Vesna priredi v soboto, 13. 2. od 20.30 do 4. ure v dvorani Ljudskega doma v Križu Pustni ples z ansamblom The Lords. Vstop z vabili. rezervacije miz vsak dan od 18. do 20. ure na sedežu društva.
KRUT — Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sprejema prijave za PLAVANJE v bazenu v Strunjanu (začetek vaj 4. mar ca), do 16 februarja na sedežu krožka v Ulici Montecchi 6/IV. nadstropje (te.. 795 136) vsak torek in četrtek od 17. do 18 ure.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo sestanek v petek, 12. februarja, ob 20. uri v sejni dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju. V okviru Dneva slovenske kulture bo v petek, 12. t.m., ob 18 uri v dvorani Odseka za zgodovino pri NŠK. Ul, Petronio 4, predaval tov. Dušan Furlan, predsednik ZVI NOV na temo: »Partijsko šolstvo med NOB v Sloveniji* s posebnim ozirom na pokrajinsko partijsko šolo za Gorenja sko in Slovensko primorje. Vljudno vabljeni. Odbor.
KD Slavko Škamperle in KD Union
vabita na PLES z loterijo, ki bo v soboto, 13. februarja, ob 20.30 na stadionu «1. maj».
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo redna seja v petek, 12. t.m., ob 20; uri v seini dvorani v Ul. sv. Fran« čiška 20/11. Pogovorili se bomo o skupni razstavi s fotokrožki tržaške pokrajine. Prinesite izdelke.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do
21.	ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68 441.
Šolske vesti
Osnovna šola Karel širok vabi danes, 10. februarja, ob 11. uri na »Kulturni dan*.
Prosveta
KD Union in KD Škamperle vabita na Prešernovi proslavi, ki bosta dne 13. februarja 1982 ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjerju in dne 17. februarja 1982 ob 20. uri v dvorani S. Škamperle na stadionu «1. maj*. Proslavi imata različen program.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na teden slovenske kulture. Jutri, 11.2., ob 19. uri bo v kleti Mar-čela Doljaka v Samatorci predvajanje diapozitivov otroške folklorne skupine KD Rdeča zvezda ter nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole Pinko Tomažič iz Trebč pod vodstvom Vilme Padovan. V nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri bo v prostorih osnovne šole «1. maj 1945* v Zgoniku nastop harmonikaša Ful-vija Jurinčiča, recitacije mladih u-stvarjalcev, slavnostni govor Ace-ta Mermolje ter dekliški pevski zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Pie Cah. Razstava Bogomile Doljak bo na ogled ves teden od 19. do 21. ure, v nedeljo od 15. do 17. ure. Vabljeni!
KD Vesna prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v domu A. Sirk v Križu gostovanje dramske skupine «Jaka Štoka* s Proseka - Kontovela, ki bo uprizorila veseloigro Lojzeta Cijaka «Slana voda*. Vabljeni.
Koordinacijski odbor kulturnih in prosvetnih društev občine Dolina priredi v nedeljo. 14. februarja, ob
17.30	v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu počastitev dneva slovenske kulture, ki bo letos namenjen v prvi vrsti mladini s filmom Jana Kavčiča «Sreča na vrvici*
Taborniki RMV nastopajo danes, 10. t.m., ob 15. uri na osnovni šoli v Devinu z lutkovno igrico «Zajček Dideldajček*. Vabljeni!
Namesto cvetja na grob pokojnega Pepita Piščanca darujeta San-tina in Giovanin 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Karla Vi-donija in Joška Modica ter v spomin na Oskarja Vidonija daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 15.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob brata Josipa Miheliča daruje Danilo z družino 30.000 lir za sekcijo VZP1 -ANPI Nabrežina.
Ob priliki rojstnega dne daruje Amalija Castellani 20.000 lir za PD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na dr. Karla šiškoviča Mitka daruje Avgust Castellani z ženo Marijo 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob Ivanke Purič. darujejo za ŠK Kras: Marija :';kabar (Repen 39) 6.000. Tatjana Guštin (68) 10.000 in Bogdan Ravbar (Col 23) 10.000 lir.
Ob novoletni nabiralni akciji da ruje za ŠK Kras Dušan Guštin (Repen 22) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob dr. Joška Modica daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob dr. Dragotina Škrinjarja daruje Vojko Ferluga 10.000 lir za Društvo slovenskih ukopojencev.
Ob obletnici smrti moža Ludvika Jtergouška daruje žena Danila 10 tisoč lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Marijo Doria por. Caharija darujeta Pierina in Angela
10.000	lir za spomenik padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Ivanko Škabar daruje repentabrska mladina 100.000 lir za KD Kraški dom.
V	spomin na Ivanko Purič daruje dmžina Škabar (Repen 72) 25.0(1 lir za mladinski krožek Kraški dom
Namesto cvetja na grob Ivanke Pu rič darujejo Olga. Mariia in Nadja Legiša 30.000 lir za KD Kraški dom. V isti namen daruje družina Guštin (Repen 68) 10.000 lir za KD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Ivanke Purič daruje družina Lazar (Repen 32) 10.000 lir za KD Kraški dom.
Ob smrti matere Sabine Zaccaria darujejo ravnateljica, učno in neuč-no osebje srednje šole Igo Gruden v Nabrežini 101.000 ter ob smrti o-četa prof. Irene Mirheli 105.000 lir za omenjeno šolo.
ZLATARNA URARNA
«Svizzera»
DOXA
TRSI UL.
S. S P I R l D I O N E 12 Tal. 80-252
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V SOBOTO, 6. t.m.. je bil na partizanskem srečanju v Lipici zamenjan moški zimski plašč sive barve — loden. Vljudno naprošam lastnika, da telefonira na št. 040/ 228624.
PRODAM glasbeni instrument fli-corno baritono (bombardino) po ugodni ceni. Telefonirati v opoldanskih urah na št. (040) 824451.
PRODAM autobianchi 112 elit, pet mesecev star. Telefonirati ob ve černih urah na štev. (040) 229224.
PRODAM avto fiat 126 v odličnem stanju, prevoženih 22 tisoč kilometrov. Telefonirati na (0481) 882016 od 19. do 20. ure.
PRODAM 50 litrski hladilnik znam ke triplex in peč na drva. Telefon (040) 756515.
PRODAM ford taunus 1300 L letnik 1980 (junij) s priključkom za pri kolico. Telefon 040/229-381.
OSMICO je odprl Lupine v Prapro tu. Toči belo in črno vino.
OSEBNI ali poltovomi avto in motocikel starejši kot 25 let lahko nevozen kupim. Krbavčič, Linhartova 24 — Ljubljana.
MODE Va'entina pri Domju nadaljuje z 20 do 50-odstotno razprodajo vseh vrst modelov ženskih, moških in otroških oblek.
SKUPŠČINA DELAVCEV V DOPOLNILNI BLAGAJNI
V ponedeljek odločitev o obnovi proizvodnje v podgorski tovarni?
Ker so se podobne obljube že nekajkrat izjalovile, bodo delavci zahtevali podporo občine in pokrajine
Kot vsak torek, praksa, ki velja že štiri leta, so se v dopolnilno blagajno vpisani delavci podgorske tekstilne tovarne tudi včeraj sestali na skupščini in pregledali zadnje predloge, ki so se izoblikovali v upravnem svetu podjetja, deželnem odborništvu za industrijo in v deželni finančni družbi Fri-ulia, da bi obnovili proizvodnjo. Na delavski skupščini, kateri so prisostvovali tudi sindikalisti, so sklenili. da bo v ponedeljek, 15. februarja, pomemben sestanek z deželnim odbornikom za industrijo De Carlijem, na katerem bodo člani upravnega sveta podjetja in finančne družbe Friulia dokončno (tako obljubljajo) sklepali o obnovi proizvodnje.
Podgorski tekstilni delavci, ki so bili doslej z obljubami že večkrat povlečeni za nos, povsem upravičeno sprejemajo to novico s pridržkom. Zato hočejo s svoje strani pritiskati na krajevne oblasti, da bi pomagale k uresničitvi teh obljub. Tako so se na včerajšnjem sestanku dogovorili, da bodo v delegaciji v petek odšli h goriškemu županu Scaranu in predsedniku pokrajine Cumpeti, po možnosti pa tudi k načelnikom političnih skupin v teh dveh telesih, da bi jih zainteresirali za ponedeljkov sestanek v Trstu.
Deželni odbornik De Carli je namreč delavcem, ki so v dopolnilni blagajni, že nekajkrat povedal, da so sestavili načrt za obnovo proizvodnje, da je zagotovljen tudi denar in da se nameravajo pridružiti novi lastniki, med katerimi je znano samo ime indu-strijca Burgija iz Gemone.
Ob tem še nekaj besed o zgodovini krize v podgorskem obratu. Nastala je ta kriza pred štirimi leti. takrat, ko so 12. februarja 1978. leta vpisali v dopolnilno blagajno «z nič urami*, kakor se temu strokovno reče, vseh 1.800 delavcev in delavk, kolikor jih je takrat bilo zaposlenih. Danes, štiri leta kasneje, je v dopolnilni blagajni še vedno 800 delavcev, ostalih tisoč delovnih mest pa se je medtem izgubilo.
V vsem tem času so sindikati predlagali več rešitev. Vse pa so temeljile na spoznanju, da je podjetje sposobno konkurenčno poslovati, vendar potrebuje predvsem jasen načrt in tudi dobro vodstvo. Vsega tega upravni svet in dežela, ki je bila 'v prvi osebi poklicana, da zagotovi denar in nov proizvodni načrt, nista zagotovila. Neplačani so>a!ni prispevki INPS so se sila povečali in predstavljajo eno izmed največjih bremen. Veliko premalo je napravila tudi goriška občina, čeprav se je vedno zavedala, in to so njeni predstavniki tudi javno izpovedali, da je podgorski obrat najpomembnejši industrijski obrat, ki daje zaposlitev tako številnim občanom.
Kako čisto po nepotrebnem u-pravni svet podjetja in dežela za-
mujata in izgubljata prednost, je mogoče ugotoviti tudi v primerjavi s tekstilno tovarno v Sovod-njah.
Medtem ko v tkalnici v Podgori že nekaj časa obratujejo sodobne statve schulzer, jih je Manifattura goriziana šele pred časom vključila v svoj načrt za posodobitev proizvodnje. Podgorska predilnica je še danes v tehnološkem pogledu tako naprej v primerjavi z drugimi obrati iz te panoge, da je sposobna prenesti kakršne koli primerjave in tudi konkurenco. Zaradi vseh teh razlogov je zares nemogoče razumeti, zakaj so v pogajanjih, podajanjih odgovornosti in zavlačevanjih izgubili štiri leta in podjetje pripeljali v tako kriti-
čen položaj, še zlasti pa ves kolektiv.
Če te stvari poznamo, potem toliko bolje razumemo, zakaj hočejo biti delavci angažirani v, sedanji fazi priprav za obnovo proizvodnje, ko vse kaže, da gre zares.
V	petek občni zbor KD «0ton Župančič»
V	petek, 12. februarja, Qb 20, uri, bo v Domu Andreja Budala v Štan-drežu redni občni zbor kulturnega društva «Oton Župančič*. Vabljeni so nanj vsi člani in zastopniki drugih vaških društev ter kulturnih društev iz sosednjih krajev.
KONCERTI GLASBENE MATICE
KOMORNA GLASBA S TRIOM LORENZ
Sodeloval je hornist Jože Falout
Goriška koncertna sezona se redno razvija in tako v vsem odgovarja začrtanemu programu, ki so si ga v začetku zastavili Glasbena matica, ZSKP in Z SKD. Obenem pa tudi odgovarja poslušalcem in tako dokazuje pozitiven odziv naše publike. Čeprav bi ta pri vseh in zlasti nekaterih koncertnih prireditvah lahko bil večji, ne moremo krivde za to pripisati organizatorjem, še manj pa nastopajočim. Dejstvo je, da določene glasbene zvrsti ne sežejo v množično sprejemanje in ostanejo še vedno predmet zanimanja in občudovanja nekaterih. To pa ne gre v nikako elitnost, .saj je prav namen koncertne sezone, da približa vse glasbene zvrsti (tudi tiste, ki so morda za večino težje in izbranejše) svoji publiki. Temu odgovarja tudi izbira dvoran, ki je prav pri naših koncertih vedno kar se da širok■ in tako tudi na ta način prispeva k. popestritvi celotne predstavljene sezone.
NiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiimiiMi
ENO OD AKTUALNIH VPRAŠANJ V ŠTEVERJANU
Pomanjkanje denarja, razrite ceste in stalne pritožbe s strani občanov
Latu j« občina namenila za vzdrževanje cest nad 10 milijonov • Premalo, ugotavljajo prebivalci bolj oddaljenih zaselkov - Težave zlasti ob močnem deževju • Slabo vzdrževana tudi cesta med Ločnikom in Jazbinami, ki spada v pristojnost goriške občine
V zadnjem času so v števerjanski občini uspešno zaključili nekatera javna dela. Dogradili so in že tudi izročili namenu novo šolsko poslopje. odprli povsem obnovljeno županstvo, trenutno vlagajo precejšen napor za rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, postorili so še to in ono itd. Vendar se glede vzdrževanja cest ne morejo pohvaliti. Prav to vprašanje predstavlja od zmeraj eno od najbolj bolečih točk, ki jo bo, najbrž tudi v prihodnje, zelo težko odpraviti. Vzdrževanje poti na gričevnatem območju je sila težavno in zahteva precejšnje finančno breme Že sam podatek, da je v pristojnosti občine okrog 30 kilometrov poti, od tega okrog 13 ki' lometrov makadamskih, je dovolj zgovoren. Občinska uprava je lani za vzdrževanje cest porabila nad 10 milijonov lir, nam je v pogovoru dejal župan Stanislav Klanjšček. 'Prčmalo ali prčveč? Občani, zlasti tisti, ki stanujejo v nekoliko odročnih krajih in ki še ne premore-jd :asfalta, ugotavljajo, dh so bili posegi odločno nezadostni. Na občini zagotavljajo, da so storili vse, kar je bilo mogoče ob upoštevanju omejenih denarnih sredstev. Potreb in poti je veliko, denarja pa nikoli zadosti. Pravzaprav je občinskih poti precej več, kakor je označeno v posebnem katalogu, ki ga je pred kratkim izdala dežela, pravijo na občini, vendar «priznavajo» za občinske in torej naj bi skrbeli za
IIIMIIIItllMUMIMMIIIMIIIIMMMIIIinMIlimiMIIMtIfIlnitillllllllllllllllIMmilllllllllllllllllllllllllllltUIIIIIIIIIIII
V OKVIRU ENOTEDENSKE VSEDRŽAVNE STAVKE
__i*	,	-	,	,	,	•
Protest avtoprevoznikov poteka disciplinirano
Na cestah v goriški pokrajini včeraj m prejšnje dni v glavnem tovornjaki z jugoslovansko registracijo • Morda že v kratkem prekinitev stavke
Vsedržavna stavka avtoprevozni kov, ki zadeva c-kreg 200 tisoč avto prevozniških podjetij v celi državi, je na Gorišker*. v glavnem potekala dokaj mirno in brez kakršnih koli izpadov. O slednjih poročajo z nekaterih bližnji«-* območij videmske pokrajine, kjer so avtoprevozniki na avtocesti napravili nekakšen blok ter skušali nediscipliniranim šoferjem preprečiti nadaljevanje vožnje.
Menda je prišlo do resnejših izgre dov. Po cestah na Goriškem so vče-rrj in v ponedeljek krožili skoraj izključno tovornjaki z jugoslovan s!n registrsko tablico ter redki tuji tovornjaki. Na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu včeraj, oziroma prejšnje dni ni prišlo do izgredov ali kakršnihkoli ovir. Jugoslovanski šiferji so brez kakršnihkoli zastojev opravili carinske formalnosti ter nadaljevali pot.
Stavka naj bi se nadaljevala tudi danes in prihodnje dni, vendar obstaja precejšnja možnost, da se bodo avtoprevozniki že kmalu vrnili na delo, saj je menda že bil sko-rr« dosežen sporazum z ministrom Balzamom glede osnovnih zahtev, ki jih postavljajo. Daljša prekini tev dejavnosti v prevozništvu bi namreč povzročila hudo gmotno škodo ter motnie v preskrbi z nekate rimi osnovnimi dobrinami.
Okrogla miza o osnutku deželnega zakona št. 330
O osnutku zakona št. 330 glede zdravljenja in zdravstvene oskrbe alkoholikov, uživalcev mamil in kadilcev bo tekla razprava na o-krogli mizi, ki bo v petek, 12 t.m., ob 18. uri v pokrajinski sejni
IIIIIIIMIIIIIIItllllt liti IHI illiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllltllllttt
f Čestitke
ELEONORA CIJAK Iz Sovodenj praznuje danes 19. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
dvorani, na pobudo zadruge Arco-balpno, Z javno razpravo naj bi skušali oceniti pojav uživanja mamil v zadnjem obdobju na območju naše dežele Na pcdlagi izkušenj, ki so dozorele v zadnjem odbedju pa naj bi zakonskemu osnutku predlagali vrsto dopolnitev in izboljšav.
Javne razprave se bodo udeležili deželni svetovalci iz goriške pokrajine. nekateri strokovnjaki s ped ročja socialnega ’ varstva ter predvsem člani zadruge Areobaleno. Ta ustanova de'uje že dve leti, sedež ima na Rojcah, ukvarja pa se z zdravljenjem in ponovnim vključevanjem v družbo mladih, ki so zapadli vplivu mamil, mladih prestopnikov itd.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich, tel. 72480.
njih vzdrževanje, le tiste, ki vodijo do posameznih hiš ali zaselkov.
In prav tu se začenjajo težave pa tudi pritožbe s strani občanov. Izgleda namreč, da občina skrbi za nekatere odseke poti še kar redno, dosledno pa zanemarja druge, kljub opozorilom in protestom prizadetih občanov. Eden takih odsekov je cesta med Valeriščem in Klancem. «še dobro, da imamo zimo brez deževja, sicer bi bila cesta povsem neprevozna*, ugotavljajo domačini. Podobne težave imajo na Jazbinah. »Cesto za silo popravljam sam, je sicer občinska, vendar že mesece in mesece zaman prosim, da bi občina pripeljala nekaj gramoza,* nam je v pogovoru povedal Rudi Koršič s Kovačevega. Občini je tudi predlagal, naj bi mu cesto odstopila, potem bi že sam kako poskrbel. Vendar izgleda, da na županstvu niso najbolj navdušeni nad predlogom. Ničesar pa ne ukrepajo, da bi tistih petsto ali šesto metrov precej razrite ceste,postalo. laže prevoznih.
Precej težav je tudi z vzdrževanjem asfaltiranih poti, kar je opaziti zlasti v jeseni in spomladi, posebno po izdatnejšem deževju. Gozd so v Brdih v zadnjih desetletjih skrčili na minimum, voda pa brez težav izpira in odnaša zemljo iz vinogradov. Ceste so zato, zlasti po deževju, marsikje prekrite s precej debelo plastjo blata, listja in suhega vejevja ter druge navlake, če že ne razrije cestišče. Del odgovornosti za takšno stanje nosijo, poleg občine, tudi lastniki parcel, zlasti tistih v neposredni bližini poti Izg'eda, da dosedanja opozorila, ki jih je občina naslovila občanom, niso kdove kako zalegla. Kot primer tako neurejenih razmer lahko služi lokalna cesta med Ločnikom in Jazbinami, sicer že na območju goriške občine. Na tej cesti, ki je zelo ozka in postane ob deževju skorajda ne prevozna, zelo redko vidiš občinske delavce, ugotavljajo stanovalci nekaterih bližnjih zaselkov, ki jim je cesta najkrajša zveza z Ločnikom in Gorico. Kdo naj bi skrbel za vzdrževanie? To vprašanje si zastavljajo že leta dolgo, vendar odgovora nanj še niso prejeli.
Kmalu priključki v drugem delu plinskega omrežja v Tržiču
Že v prihodnjih dneh bodo na tržiškem županstvu sprejemali prošnje za ureditev priključkov na plinsko omrežje in to na območju ulic, ki so zajete v načrtu druge skupine del. To je predvsem območje med ulicama Terenziana in Cipressi, mestno središče do Anco-nette, četrt San Michele do tovarne Detroit ter območje ulic Aulio Manlio ter Oscr Cosulich. Za navaden priključek, za potrebe gospodinjstva, plačajo interesenti 120
IMIIIMIllllllltIMIIIIIIIMIt II IM tlllllllllllttlllllltlMIItlllltll II lili Hill MIHI IIIIIIIIIIIIIHII MIMI MIHI IMIItMIt Hill MII
ZAKAJ «STARA GORICA* KO JE SAMO «GORICA» ?
tisoč lir, za priključk za centralno ogrevanje pa še 180 tisoč lir. Zgoraj omenjene tarife bodo v veljavi do konca aprila, nakar naj bi se cena predvidoma povišala.
Razstave
V	Kulturnem domu je odprta razstava ljubljanskega umetnika F. Zupeta Krištofa.
V	Palači Attems je odprta razstava Goriške v dobi cesarice Marije Terezije. Na voljo je tudi vodič po razstavi. Predvajajo tudi tričetrturni film o Goriški v tem časovnem obdobju. Podrobnejše informacije daje vodstvo muzeja, tel. 0481 - 84798.
Razna obvestila
Planinski ples bo v soboto, 13. t.m., v-Kulturnem domu. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu- društva.
Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu priredi v soboto, 20. februarja, Pustni ples v društvenih prostorih na Bukovju. Podrobnejše informacije dobite pri odbornikih društva.
Sovodenjska občinska uprava obvešča, da bo v soboto, 13. t.m. ob 10. uri, dražba za prodajo lesa z občinske parcele v Veliki jami pri Rupi. Interesenti naj se zberejo v omenjenem kraju
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici obvešča, da bodo od 15. do 20. februarja na razpolago vabila za družabno pustovanje s šaloigra-mi, fritolami in plesom, ki bo v nedeljo. 21. februarja v prostorih v Ulici della Croce 3. Za vabila se člani zglasijo lahko vsak dan od 10. do 11, ure.
Izleti
Marsikdaj v kakšnem časopisu sosednega jugoslovanskega območja beremo izraz *Ctara Gorica». Isti izraz slišimo tudi v izjavah, ki jih ljudje dajajo na radiu ali televiziji. Ne gre samo za preproste ljudi, marveč tudi, v nekaterih primerih, za take, ki so v tem ali drugem okolju za nekaj odgovorni. V naše uredništvo smo pred nekaj dnevi od neke novogoriške ustanove dobili pismo na ovitku katerega je bilo napisano zStara Gorica*.
Zakaj se uvaja ta čisto novi izraz, ki nima ničesar skupnega ne s tradicijo in niti z zemljepisom slovenske zemlje? Vedno in povsod je bila Gorica samo eGorica». In nič drugega! Ni pravilno postavljati nasproti Novi Gorici, ki je to ime dobila iz čisto razumljivih razlogov, neko tstaro» Gorico. Najbrž v Beogradu nikomur ne pade
na um, da bi Novemu Beogradu kontraponiral «Stari* Beograd.
Precej smo se v Gorici jezili, ko so nam v letih, ko ni še bilo neposredne telefonske povezave, telefonistke iz Nove Gorice po slovensko poklicale: Malo, Gorizia*! Prav tako nam ni ugajalo, da je bilo do pred kratkim na avtobusih novogoriškega avtobusnega podjetja napisano, da peljejo ti avtobusi v «Go-rizio*. šele pred kratkim so dali originalni slovenski naziv našega mesta na avtobusne tablice, pa čeprav je to napisano samo v oklepaju za uradnim italijanskim nazivom.
Mislimo, da ni umestno, da bi se morali jeziti, ker prihajajo sedaj ra dan izrazi, kot je tStara Gorica*. Le nekoliko naj odgovorni pogledajo na zemljevid. Našli bodo napisano samo in edino: Gorica.
Kulturno društvo «Oton Župančič*
v Štandrežu priredi v dneh od 13. 6. do 20, 6. 1982 izlet v Sovjetsko zvezo z ogledom Leningrada in Moskve ter njunih znamenitosti. Odhod z letalom iz Milana. Cena izleta s polno oskrbo je približno 700.000 lir. Vpisujejo na sedežu društva v Bu-dalovem domu v večernih urah od
20.00	do 21.30 ob torkih in petkih, ko so tam pevske vaje.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet v San Candido (Innichen) na Južnem Tirolskem. Namenjen je članom in prijateljem, ljubiteljem smučanja ter tistim, ki imajo radi vedro razpoloženje in nasmejano družbo. Prijave na sedežu društva do oddaje razpoložljivih mest.
Na sedežu društva nadalje spre jemajo prijave članov-tekmovalcev za pokal SKDANC. Tekmovanje bo v nedeljo. 14. t.m., na Zoncolanu. Udeleženci naj se zglasijo na sedežu društva. Prevoz z lastnimi sred st vi.
Predavanja
Pa preidimo k zadnjemu koncertu, ki je četrti na letošnjem programu. V četrtek, 4. februarja je v dvorani Katoliškega doma nastopil znani slovenski komorni ansambel Trio Lorenz iz Ljubljane. S to skupino je nastopjil tudi priznam slovenski hornist Jože Falout. Tako Trio kot solist na rogu skoraj ne potrebujeta posebne predstavitve, saj sta poleg vsega že naša dobra znanca in prav posebej prijetna gosta goričkega koncertnega občinstva. Lahko zatrdimo, da so s svoji, mi nastopi v Gorici vedno privabili precejšnje število glasbenih ljubiteljev. In tudi na zadnjem koncertu je bilo tako. Škoda le, da zaradi o-kvare na ogrevalni napravi v dvorani ni bilo toplejšega vzdušja (v ožjem pomenu besede), so pa to u-stvarili izvajalci s svojo občuteno in tudi silovito igro.
Trio Lorenz sestavljajo bratje Primož (klavir), Tomaž (violina) in Matija (violončelo) in se je v teku svojega debutnega nastopa leta 1958 v Ljubljani specializiral v izvajanju klasične, romantične pa tudi moderne in sodobne glasbe. In prav podoben prerez (sicer brez klasike) smo doživeli na četrtkovem koncertu. Na sporedu so namreč bili J. Brahmsa Trio št. 2 v Es-duru za violino, rog in klavir, nato Pr. Ramovša Kontrasti ter A. Dvoraka Trio v e-molu op. 90 za klavir, violino in violončelo, imenovan «Dumky». Samo v prvi Brahmsovi skladbi smo pravzaprav prisluhnili poleg godal in klavirja igri roga. Reči' moramo, da nas je tu Jože Falout resnično očaral s svojo mehko in obenem prodorno igro. Temačni in istočasno božajoči zvoki roka se v tem delu lepo prepletajo z igro violine in klavirja. Čeprav rog nima solistične vloge (kot je nima nikdar instrument v taki zasedbi), je dovolj markantno izstopal in se tako zlival z igro drugih dveh glasbil v neko višjo in enovito celoto. Brahmsova muzikalna govorica je bila gotovo dovolj pronicljiva in tako tudi smotrna o-snova za poustvarjalno gradnjo.
Sledili so Ramovševi Kontrasti za godala in klavir. Že naslov sam je u tej skladbi sodobnega slovenskega glasbenika zgovoren. Zvočne luči in sence so se tu prelivale kakor v kaki Rembrandtovi umetnini s prameni svetlobe v poltemi. Skladba je vsekakor učinkovala prijetno in sveže.
Zadnji in morda za sam Trio najpomembnejši je bil Dvorakov Trio Dumky. Tu gre pravzaprav za majhne skoraj simfonične slike za komorni sestav s postopnim a naglim pretakanjem od npr. «lento maesto-so* d» callegro guasi doppio movi-mento* pa spet <tvivace» — »lento* — vivace*, itd. Skladba,'ki poleg vsega, (pomislimo samo na njeno dolžino) drugega zahteva veliko interpretacijske variantnosti in polis ra rja! ne zmogljivosti. Mirno lahko zapišemo, da so bili izvajalci res kos temu delu. Občinstvo pa je moglo prisluhniti daljšim izsekom it redno barvite in melodične glasbe, ki je tako lastna navdihu češkega skladatelja.
Ob koncu je po navdušenem a-plavzu Trio Lorenz dodal še Suko-vo Elegijo. Koncert je nedvomno zelo lepo in gotovo si naši poslušalci obetajo še kak prihodnji večer s tem odličnim Triom in s priznanim hornistom, (ab)
Šolske vesti
Dijaki - privatisti, ki nameravajo opraviti zrelostni izpit, morajo do 24. t.m. vložiti zadevno prošnjo. Tako sporoča šolsko skrbništvo. Za o-pravljanje izpita lahko zaprosijo pri kateremkoli državnem zavodu, ne glede na kraj stalnega bivališča.
Kino
zombo, tu Cassini in
Ku.turno društvo Briški grič vabi drevi, ob 20.30 na poučno predavanje o steklini. Govoril bo živino-zdravnik dr. Dušan Furlan. Predavanje bo v prostorih na Bukovju. Udeleženci si bodo lahko pred predavanjem ogledati tudi razstavo fotografij in lesenih skulptur. Razstava bo na ogled tudi v nedeljo, od 10. do 13. ure ter od 14. do 17. ure.
Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu priredi danes ob 20.30 v društvenih prostorih na Bukovju predavanje o steklini. Govoril bo živinozdravnik dr. Dušan Furlan.
V petek, 12. februarja, ob 18.30 bodo v goriškem avditoriju predvajali film Goričana Bogomila Semoliča z naslovom «Storia di Gorizia, dalla preistoria al XVI secolo*. Na predvajanje vabi goriška občinska uprava.
DEŽURNA LEKARNA V GORICT
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežeurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10, tel. 84578.
(turicu
VERDI 18.00-22.00 «Io zoiitbi, lei zomba*. N.
E. Montagnani. Barvni film.
CORSO 17.15-22.00 «Culo e caml-cia*. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Pomo bri-vido super*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22,00 »Orgasmo nero*.
PRINCIPE Danes zaprto.
A o vri (iorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Začeti Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Nismo angeli, one pa tudi ne*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Monika ljubezen pri šestnajstih*. Nemški film.
znova*.
Prispevki
Za združenje Pionieri volontari del soccorso so prispevali: družina Mistretta 10.000 lir, Viktorija Ciglič Planis 15.000, Elvira Pastrello 30 tisoč, Mirella Ballaben 5.000, Tanina Nola Mistretta 10.000, sestra, svak in nečaki Paoline Abrami, v počastitev njenega spomina, 20.000 lir.
Ob smrti našega zvestega člana
Rolanda Gaiotta
izrekamo toplo sožalje družini In sorodnikom.
Društvo slovenakih prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah
22I1SSŠ


r°-%žr'
S’M nirr»v|^
2» Ltzc*m

!!»!? ce*»i
Brunov«
r g ■
j
. * • ■ 4 < "-:~4


OB UPOŠTEVANJU NAPOTKOV DEŽELE IN ŽELJE PREBIVALSTVA
Devinsko-nabrežinska občinska uprava predlaga smotrno ureditev pristanišč
S tem bodo ovrednotili pristanišča za ribiško in turistično dejavnost, v Seslja-nu bodo povečali tudi plažo, v Ribiškem naselju pa odpravili sedanjo neurejenost
Devinsko - nabrežinska občinska uprava je izoblikovala predlog o prilagoditvi pristanišč na svojem ozemlju standardom, ki so bili določeni s predhodno študijo k deželnemu načrtu za pristanišča iz junija 1979. Sestavila ga je po ogledu s tehniki deželne uprave in ob mnenju svojega zaseonega izvedenca, potem ko se je večkrat sestala s prebivalstvom. Predlog predvideva prednostni vrstni reti glede načrtovanih in zahtevanih posegov ob upoštevanju gospodar-sfdh potreb devinsko - nabrežinske občine.
Občinska uprava se je tudi obvezala. da bo pri omejenem spreminjanju obale upoštevala potrebe po varstvu okolja in omejitve zaradi morskih tokov.
Na ozemlju devinsko - nabrežin-.ske občine spadajo vsa pristanišča. v 11. skupino 4. razreda, in sigeV:
1.	Pri čupah (nabrežinski portič)
2.	Sesljan
3.	Devin
4.	Ribiško naselje
1.	PRI ČUPAH: pristanišče je v ažno kot zasilni pristan, zato bo treba poglobiti morsko dno in ponovno utrditi razmajani valobran, da se zaščiti pristanišče pred valovi in vetrovi južnega kvadranta.
2.	SESLJAN: iz raznolikih potreb (ribištvo, turistično pomorstvo. kopanje) je sesljansko pristanišče eno najvažnejših na občinskem ozemlju, saj ni namenjeno samo domačim temveč tudi tujim uporabnikom.
Tu je treba omeniti vrsto turističnih pobud, ki jili načrtujeta družbi «Sistiana Mare* in «Sistia-na Golfor, m sicer:
—	gradnjo bankin in pomolov na stebrih v severozahodnem de-
. lu pristanišča
—	podaljšanje vzhodnega valobra-na (novo delo) in plaže na zunanji strani proti zahodu
—	utrditev zahodnega valobrana (staro delo)
. Iz vsega tega sledi potreba po usklajenih posegi!) na celotnem območju Sesljanskega zaliva:
a)	ureditev plaže ob zunanjem delu podaljšanega vzhodnega valobrana zahteva zaradi valovanja in morskih tokov namestitev’ umetne pregl ede vzpo-. redno pred plažo, da ne bi mor je sproti odnašalo drobljenca in peska:
b)	ureditev in razširitev sanitarij ter kanalizacije:
c)	ureditev in utrditev ribiške o-perativne obale:
č) odvzem nižje ležečih bočnih trakov ob bankinah:
d)	ureditev vhodnih svetlobnih signalov na obeh valobranih
3.	DEVIN: turistično pristanišče, ki je obenem pomembno tudi za ribiško dejavnost, potrebuje nekaj ureditvenih del. in sicer;
a J popravilo in ureditev bankin ob obali s premestitvijo drče, podaljšanjem valobrana,. kar bo povečalo varnost in delno zv išalo štev ilo privezov; b«. ureditev kopnega ob pristanu
; z izgradnjo poslopja namen je-
1 nega sedežu navtičnih društev irt za druge navtične dejavnosti (jadranje, vvindsurf) ter za potrebe ribičev. Ob tem bi morali poskrbeti za sanitarije ter za popolno in smotrno razsvetljavo pristanišča:
t) da se prepreči prekomerna na-
. sjčeiiust pristanišča v poletnem času in uresniči primerna in hitra kopenska povezava z Ribiškim naseljem bi bilo pametno kljub precejšnjim stroškom u-rrsničiti peš pot. Trasa te turistično. estetično in funkcionalno pomembne steze bi morala potekati tik obale pod Čer-ničjem in bi se morala končati na širši planjavi, kjer bi bilo parkirišče. Gradnjo te pešpoti utemeljuje tudi skorajšnja u-rhestitev in realizacija «Zavoda združenega sveta* v Devinu.
4.	RIBIŠKO NASELJE: nekdanje močvirje je danes pristanišče ob prekopu, kjer je ob ustrezni!) infrastrukturah poskrbljeno za potre be ribičev, obenem pa je prav tu največ neurejenih turističnih pri vozov, kar spveda terja primerno ureditev in namestitev manjkajočih infrastruktur.
Pri upoštevanju vsestranskih ■načilnosti Ribiškega naselja ugo
tavljamo sledeče smernice nadaljnjega razvoja: v severozahodni smeri proti- Tržiču je v okviru naravnega ovrednotenja parka ob Timavi v načrtu favnistična oaza za vodne ptice, v osrednjem delu (dva izsušena jezika zemlje) načrtujejo poleg športnih objektov tudi navtični center za «Zavod združenega sveta* in v neposredni bližini naselja so predvidene na ribištvo vezane produktivne dejavnosti. Glede na te smernice pa so nujni naslednji posegi:
a)	poglobitev morskega dna:
b)	ureditev obstoječe drče za potrebe ribičev s hkratno namestitvijo žerjava za splavitev čolnov;
c)	ureditev pomolov s privezi s predhodno poglobitvijo dna, ne da bi pri tem spremiljali obliko obale, ki bi morala ostati različnih širin, da se uresniči primeren služni prostor vzdolž brega z namestitvijo naprav za vodo. električnih priključkov in osvetlitve:
č) izgradnja drče in sanitarij, ki jih danes ni. a jih predvideva načrt «Zavoda združenega. sve: ta» in «Polisportivč S.‘'Marco»?
EDIN o spremembah navtičnega zakona
Vsedržavna ustanova Za razvoj in širjenje navtičnega turizma (EDIN) je kritično ocenila nedavni vladni odlok, ki .je v bistvu le uzakonil že obstoječe pravne vrzeli pri zakonu za navtični turizem. ko je določil, da ni treba plovil vpisati v register, če niso daljše od ti metrov, ali na nimajo več kot 3 BRT. Prav tako so vpisa oproščeni tisti motorni čolni, ki imajo do 25 KM (ob vijaku le 20 KM kot prej).
Pretekli četrtek je gledališče Verdi — prvič v Trstu — uprizorilo Granadosovo operno enodejanko Gogescas ter kot krstno predstavo pantomimo Favola tržaškega skladatelja Corala.
Če je bilo potrebno tržaški noviteti dodati primeren komad, da se zapolni večer, bi se morda dalo najti tudi kaj primernejšega, morda še neko koreografsko delo. Saj ni zanikati privlačnosti, ki jo diha glasba španskega skladatelja En-riguea Granadosa y Campiha, ki poleg Albeniza predstavlja ob prelomu stoletja pomembno špansko glasbeno osebnost. A če je Gra-nados, avtor čudovitih španskih popevk, uspel v svojem znamenitem klavirskem ciklu Gopescas dokaj lepo oživeti vtise monumentalnih del slavnega španskega slikarja Goye, se je scenska realizacija, z romantično zasnovano Granadosovo uglasbitvijo Perique-tovega besedila še oddaljila od Goyevih platen. Ni pa zanikati, da so nekateri prizori, pri katerih se v zboru oglašajo značilni elementi španske ljudske melodike, zares privlačni. Morda bi Goye-
NAJVEČJI RIBIŠKI DOGODEK OB SLOVENSKI OBALI
Portoroški ribiči čakajo na vsakoletno jato cipljev
Letos bo ciplje lovilo petindvajset ribičev portoroške Droge, ki jim bodo priskočili na pomoč tudi amaterji
KRSTNA PREDSTAVA ZA CORALOVO FA\ OLO
Zanimiva uprizoritev dveh novosti v Verdiju
Granadosov Govescas bi moral intenzivneje podajati španski kolorit
PORTOROŽ — Iz dneva v dan čakajo portoroški ribiči na ciplje ali čevole, kot jim rečejo domačini. Sprva so menili, da bo velika jata te bele okusne ribe že minulo nedeljo dovolj skupaj in da bodo ta krat opravili svoj veliki lov. Pa so se ušteli. Ribja jata se sicer že zbira nekaj deset metrov od obale Portoroškega zaliva, vendar ribiški poznavalci trdijo, da bodo mreže vrgli šele čez teden dni. Lahko pa se pripeti, da bo najugodnejši trenutek napočil že prej. Prav zaradi tega so že decembra ob portoro škem pomolu postavili ribiško stražo, ki nadzoruje zbiranje portoroških cipljev. Dan. ko ribiči portoroške HP Droge vržejo svoje mreže okoli jate cipljev, je prav gQtovo vsako leto največji ribiški dogodek ob slovenski obali. Pa ne le zato, ker se zbere okoli'petdeset poklicnih in amaterskih ribičev, ki potegnejo ob povprečni letini na suho trideset do štirideset ton cipljev, ampak bolj zato, ker je sam način ribplpva tako zanimiv in izviren, da- vzbudi veliko pokornosti. med ostalimi prebiyalci.
Desetletja, če ne še dalj, lovijo te ribe v Portoroškem zalivu na podoben način. Tehnologija ulova se ni veliko spremenila. Konce januarja ali februarja. napoči čas cipljev, ki se drstijo v Portoroškem zalivu. Potem se zberejo v veliko jato in hočejo, podobno kot lastovke, z morskim tokom na pot. To pa je najugodnejši trenutek, ki ga morejo izkušeni ribiči natančno zaznati. Ribe so namreč razkropljene po zalivu v majhnih jatah in se v določenem trenutku začnejo, verjetno instinktivno, gnesti na enem mestu. Ponavadi je to le kakih petdeset metrov od obale in od zidanega pomola v Portorožu. Le včasili,
če jih namreč -kaj prestraši ali zmoti, spremenijo prostor, če vržejo ribiči mreže prezgodaj, ostane velik del rib še zunaj, če prepozno, je lahko velik del cipljev že na poti z morskim tokom.
V tem času zbiranja je seveda v delu Portoroškega zaliva prepovedan vsak ribolov. Nič jih ne sme zmotiti ali prestrašiti. Domačini to dobro vedo in disciplinirano še sami pomagajo poklicnim ribičem paziti na red. Drugi so včasih presenečeni, če jim ob portoroškem pomolu ne dovolijo ribariti. Najbolj nevarni pa so delfini, ki bi lahko povsem raztepli zbrane ciplje. Zato so ribiči nanje še posebej pripravljeni, saj jih v Portoroški zaliv ne smejo pustiti.
Letos bo za ciplji vrglo mreže petindvajset ribičev portoroške Droge, pomagalo pa jim bo še najmanj prav toliko ljubiteljev ribarjenja. Za trud jih nagradijo v «naturalijah*. Pet, sedem, ali še več kilogramov cipljev lahko odnese vsakdo, ki pomaga. Bolj kot sveže ribe za plačilo, pa je pomembno, sodelovati, vleči mreža in- pobirati. Ulov je različen. Lani je bil nekaj nad 25 tonami. Del jate je ribičem pobegnil. Pred osmimi leti so bile mreže najbolj prazne. Le sedem ali osem ton so uspeli zajeti. Pred dvanajstimi leti jih je bilo več kot sto ton. Letos pravijo, da bodo izredno zadovoljni, če jih bo vsaj 40 ton.
Portoroški ciplji so znani kot zelo okusni, saj žirijo v razmeroma čistem morju. Zato jih cenijo tudi tržaški ribji sladokusci, saj so tržaške ribarnice vsako leto ob velikem ribolovu, polne prav teh portoroških rib. Obalne ribarnice pa so tega dne izjemoma odprte tudi popoldan. BORIS ŠULIGOJ
scas kot baletno delo moglo intenzivneje prikazati živopisnost španskega kolorita.
Mlačnemu vtisu uprizoritve je botrovala mestoma dokajšnja ritmična in dinamična neuglašenost orkestra, ki ga je vodil Gert Medite, z zborom in solisti, pa še indisponiranost tenorista Ruggera Bondina. Odlična je bila v vlogi Rosarie sopranistka Gabriela Ce-golea, dostojno sta se predstavili tudi Silvana Mazzieri in Gloria Scalchi.
Režiral in koreografsko je delo smiselno pripravil Alfredo Rodri-gues, sceno in kostume pa je zasnoval Giuseppe Zigaina.
Izvrstno je pripravil zborovske vložke Andrea Giorgi in če bi imela uprizoritev tudi v baletnem zboru močnejše protagoniste (morda nekaj gostov-solistov) bi bil uspeh boljši.
Kot krstna predstava je bila isti večer uprizorjena Favola — romantična pantomima v dveh slikah na besedilo <rDer Schneemann-Sneženi mož» E. TV. Korngolda, glasba Giampaolo Coral.
Mladi tržaški skladatelj, Giampaolo Coral (roj. v Trstu l. 1944), trenutno tudi docent na tržaškem konservatoriju Tartini, se s svojimi glasbenimi deli vedno močneje uveljavlja tudi izven meja ožje domovine. Dobitnik številnih priznanj in odlikovanj je napisal številne skladbe s področja komorne, zborovske in orkestralne glasbe.
Favola, čaroben svet nekdanje pravljice se osredotoči v Pierrotu kot osrednji osebnosti, s katero se nekako istoveti avtor glasbe, ob njem pa Colombina, Pantalone in drugi.
Učinkovito, smiselno je zasnoval sceno Dino Saponi. Uspela, umetniško kreativna koreografija Fla-via Bennatija je pripomogla k u-spešni plesni izvedbi, v kateri je izstopal predvsem Simeon Petrov kot Pierrot, pa še Leda Lojodice kot Colombina, s sproščenimi, suverenimi gibi. Tudi o ostalih plesalcih je reči, da so se predstavili kot celovita, homogena plesna skupina.
Orkester je vodil stalni dirigent gledališča Verdi Gert Meditz in z njim lepo podprl scensko dogajanje. rt.
Dokaj številno občinstvo je lepo sprejelo novo delo tržaškega skladatelja ter ga nagradila z dolgotrajnim■ odobravanjem.
dg
PARIZ — V prejšnjem letu je turinski Fiat okrepil svojo prisotnost na francoskem tržišču, kjer ima sedaj 4.5 odst., medtem ko je imel leto prej 3.7 odst. Porast gre nripisati predvsem uspehu ritma in pande, zelo dobro pa <*redo v denar tudi dizelski modeli. Fiatovi dizli so v preteklem letu o-svojili sedem odstotkov francoskega tržišča.
VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Alfetta 2.0: brez bistvenih sprememb
V novem modelu so ostale vse odlike, pa tudi vse hibe prejšnjih modelov
MILAN — Pred časofti smo javili sliko nove alfette 82, ki so jo začeli prodajati v začetku le tošnjega leta. Naj tako.i povemo, da ne gre za bistveno novost, saj se novi model razlikuje le v nekaterih malenkostih od starega. Spremembe lahko naštejemo na prstih ene roke: alfetta 2.000 in
2.000	turbo dieset imata sedaj e lektrične šipe. brisalce na žarometih. zunanje vzvratno ogledalo se da naravnati od znotrai in sicer električno, na zadnjih sedežih
so vzglavniki, v prednjo sipo ie že vgrajena radijska antena. Sicer pa je vse ostalo pri starem, tudi napake, sicer malenkostne, o katerih smo že pisali.
Največ nas je motilo pri avtu, ki velja več kot 14 milijonov lir. dejstvo, da šip na prednjih vratih ni mogoče' spustiti do konca: tudi ko jih spustimo, ostane še vedno kakih dva centimetra šipe zunaj, kar je vse prej kot prijetno. Druga napaka, ki bi jo lahko z malo pozornosti odpravili, zade-
va stikala za ogrevanje zadnje šipe, zadnje meglenke in varnostno utripajočo luč. Stikala so na levi strani pod armaturno ploščo, vendar jih noben hudič ponoči ne bo našel, ker nLso osvetljena. Tako se nam je zgodilo, da se nam je orosila zadnja šipa in smo ho teli vključiti ogrevanje: najprej smo prižgali varnostno utripajočo luč, potem zadnje meglenke, ko maj tret jič pa se nam je posrečilo vključiti ogrevanje. Gre za malenkosti, ki pa so, po našem mne-
nju, v takem avtu kot je alfetta, nedopustne.
Tudi nova serija alfett ohranja vse dobre lastnosti prejšnjih modelov. Neproblematična vožnja in izredna stabilnost in pospeški so najvidnejše značilnosti najpopularnejšega italijanskega dvolitrskega modela. Dvolitrski motor je že znan štirivaljni vrstni motor z dvema odmičnima gredema v glavi, ki ga že vrsto let vgrajujejo v ALfine dvolitrske modele Zmore 130 km pri 4000 obratih v minuti, medtem ko je največji navor 18,1 kpm pri 4000 obratih v minuti. Avto dosega v različici 2.0 čez 185 km pa uro, kilometer z mesta pa prevozi v 30,5 sekunde. Motor se rad vrti in .je dokaj elastičen, pri pospeševanju pa je sli sati značilni lump, ki je odvisen od dveh odmičnih gredi v glavi. Hitrost in poskočnost boste plačali pri bencinskih črpalkah, saj je alfetta 2.0 vse prej kot zmerna v porabi, tako da ji je 49-litrska posoda za gorivo komaj dovolj za hitro prevoženih 350 kilometrov. Položaj .je mnogo boljši, če se odločite za različico turbo diesel. kjer .je poraba manjša, gorivo cenejše, vendar pa so zmogljivosti skromnejše.
Skratka, če opustimo pomanjkljivosti, o katerih smo govorili prej, ostaja alfetta še vedno zelo zanimiv avto. z dovolj športnega popra pa tudi dovolj udoben za daljša potovanja in za priletne gospode.
Vesti (z avtomobilske industrije
Japonci zmanjšali izvoz v ZDA in EGS
TOKIO — Izvoz japonskih vozil v države Evropske gospodarske skupnosti se je v letu 1981 znižal za 6,8 odst., medtem ko .je v istem obdobju izvoz japonskih avtov v ZDA padel za 4,3 odst. V svojem poročilu pravi vsedržavna zveza japonskih proizvajalcev avtomobilov, da se je istočasno japonski izvoz motornih vozil predvsem avtov povečal za skupno 1,4 odst., kar je odvisno seveda od izvoza v neevropske države, predvsem v Latinsko Ameriko. Gre vsekakor za dokaj nizko stopnjo razvoja, če upoštevamo dejstvo, da se .je japonski izvoz v letu 1980 zvišal v primerjavi z letom prej za 30.8 odstotka.
Zveza japonskih proizvajalcev avtomobilov trdi, da je cjp padca v izvozu prišlo predvsem zaradi odločitve, da se izvoz v EGS in v ZDA zniža, da ne bi spravili na kolena tamkajšnjo avtomobilsko industrijo, ki .je tako in tako v globoki krizi. Ja pa neizpodbitno dejstvo, da se je popraševa-nje po japonskih avtih v ZDA in v državah skupnega evropskega trga zmanjšalo.
DETROIT - Januar je bil črn mesec za ameriško avtomobilsko industrijo, saj ji ni uspelo prodati niti pol mili.iona ajdov, kar je najnižja raven od leta 1901. Pa dec v prodajah pri največ jih avtomobilskih Iiišah gre od 18,5 odstotka za Ford do 55.5 odst. za Volksvagen USA. Treba je deda ti. da se je število prodanih tujih avtomobilov zvišalo na 163 ti soč enot. kar pomeni, da so si tuje avtomobilske hiše zagotovile v ZDA skoraj tretjino tržišča.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Matematika: Simetrija
13.00	Dan za dnem:
Rubrika dnevnika 1
13.30	Dnevnik
14.00	Neki Harry Brent,
9. del TV nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Bi prišel na južni tečaj?
15.00	Šolska vzgoja:
Ročna dela za kulturne dobrine
15.30	Strašilo
16.00	Zdravniki ponoči,
TV film
Tek s smrtjo — 1. del
16.30	240 Robert — TV film Kantavtor manj
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposreden prenos s tvojo anteno
17.10	Marco — risanka Neposredno — dopisništvo, aktualnosti, predstave
17.30	Steze dogodivščine,
TV nadalj.
18.20 Problem gospoda Rossija, ekonomska oddaja
18.50	Daniel Boone — TV film Epidemija
19.45	Almanah
20.00	Dnevnik
20.40	Po cestah Kalifornije,
TV film
Mehikanska četrt
21.35	Kaj bom delal, ko bom velik
22.10	Srečanje v kinu, kinematografske novosti
22.15	Zdravstvena reforma tri leta kasneje
23.30	Dnevnik — Danes v parlamentu — Vremenske razmere Turin: Lahka atletika
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
Lekcije v kuhinji
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Divja mačka
14.00	Popoldan, dnevna rubrika Frate Indovino
Mnenje Guglielma Zucconija
14.10	Zadeva Philby — zadnji del
15.25	Šolska vzgoja:
Follovv me, tečaj angleščine Program za mladino Svet jajce v vesolju, varietejski program za mlade Galaxy express 999 - risanka 16.55 Nesporazumi v novoletni noči 2. del
17.43 Dnevnik 2 — Flash
17.50	Dnevnik 2 — Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Muppet show
18.30	Programi pristopanja
18.50	Osvajanje Divjega zahoda, TV nadalj.
Napoved vremena
19.45	Dnevnik 2
20.40	Dnevnik 2 — Spazio sette: Dogodki in ljudje tedna
21.30	«Delito di Stato*, zadnji del TV nadalj.
22.30	Tencottantuno:
Sergio Eridrigo
23.05	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
23.30	šolska vzgoja:
Srednja šola: Šola, ki se obnavlja
Tretji kanal
13.30	Viareggio:
Mladinski nogomet
17.00	Vabilo:
«Lo scatolone*
18.00	Ivan Graziani po turneji
19.00	Dnevnik 3
19.35	Potovanje Jamesa Joycea v Svevov svet
20.05	šolska vzgoja:
Večerna glasba
20.40	Osem filmov Kinga Vidorja: «Peecato* — film
22.10	Dunaj — Berlin — Hollywood v Rimu
22.35	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	TV v šoli:
TV koledar; Učenci v samoupravni družbi; Savinjska do-dina
10.00	Poročila
10.05	TV v šoli:
Biologija; Risanka; Kocka, kocka; Poklici; Risanka; Telesna vzgoja
17.25	Poročila
17.30	Ciciban, dober dan:
Čiv, čiv še dolgo bom živ
17.45	Padla z neba, češka otroška serija
18.15	Okrogli svet
18.30	Obzornik
18.45	MPF Celje 81:
19.15	Risanka
19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 19.55 Vreme
20.00	Film tedna:
Smrt v živo. francosko-zahad-nonanški film
22.05	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugimi tudi naslednje vesti:
TRST — Katinarska bolnišnica TRST — Tomizza v Slovenskem klubu
TRST — Predstavitev Molinarjeve knjige
TRST — Košarkarska ekipa Jadran — Pogovor s predsednikom Gantarjem
15.30	Ponovitev Odprte meje
16.00	Veter in Hrast — TV nadalj.
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Visoki pritisk, zabavnoglasbena oddaja
20.15	TV D — Stičišče
20.30	Rdeča zemlja — film
22.05	TV D — Danes
22.15	Umetnostno drsanje: Lyon — Evropsko prvenstvo
Ob koncu TV D — Danes
Zagreb
1815 Aktualnosti
18.45	Narodna glasba
19.30	TV dnevnik
20.00	Panorama, kulturna oddaja
Zaqreb
18.00	in 18.05 Program za najmlajše in za mladino
18.50	That's Hollywood
19.10	Teledring,
nagradno tekmovanje
20.40	Argumenti
21.30	Glasbena oddaja
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: pripoved partizanskega časnikarja; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Alternativna prehrana;
10.00	Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert; 10.45 - 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole;
11.30	Poldnevniški razgledi; Literarni listi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; Beležka; 13.20 Cecilijanka 81: me-
; šani zbor iz Vrtojbe (vodi Zdravko Leban), mešani zbor Rupa - Peč (vodi Zdravko Klanjšček) in dekliški zbor iz Doberdoba (vodi Lucija Lavrenčič); 13.40 Instrumentalni soiisti; 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police: 14.30 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar — cVi-soška kronika*. 3. del; 15.00 Ali Talking! .Ali Singing. Ali Dancing! Ameriški gledališki musical; 16.00 Zimske slike (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: altistka Mara Žerjal in sopranistka Nadja Špacapan; Skladbe slovenskih avtorjev: Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, sedem pesnitev za orkester: Problemi za orkester štev. 2;
18.00	Slovenska literatura v Italiji;
18.15	Priljubljeni motivi; 18.40 Iz beležke Miroslava Košute.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30. 14.30, 15.30, 16.30 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 6.15 Koledarček; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. 10.10 O-troški kotiček: 10.32 Glasbeni prostor; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 11.32 Radio rock; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Iz Rima z zanimanjem in simpatijo: 15.00 Kje nuj se ustavimo;
15.15	Brez besed: 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Znane in neznane besede: 16.06 Glasl>eni odmor; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz...; 17.00 Fandabidozi; 17.32 Muratti mušic;
18.05	Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30.	7.25. 13.30. 14.30, 17.30 Poročila: 6.00 Glasila za dobro jutro;
6.40	Kinospored; 13.30 Otvoritev:
13.40	Objave: 13.45 Glasbu — vmes zanimivosti in reportaže — napoved sporeda —■ glasbene želje poslušalcev po telefonu: 15.00 Dogodki in odmeri: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Glasbeni kiosk: 16.20 Reklame: 16.23 Glasbena medigra:
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba: 17.00 Aktualna te-
ma: 17.33 Najlepši operni spevi: Madama Butterfly in Faust.
RADIO 1
7.00,	8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.00	- 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz; 11.10 Takoj se vrnem: 11.34 Egiptovski nasveti; 12.03 Uliča Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija: 13.35 Masler;
15.00	Popoldansko srečanje: 16.00 II Paginone: 18.05 Zvočna kombinacija: 18.30 Globetrotter; 19.30 Radio jazz 82; 20.00 Za kulisami; 20.45 Srečanje z. ..; 21.00 Tajna Italija;
21.30	Glasbeni odmor; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30,	8.30. 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 8.45 Radio 2 predvaja; 9.00 Radijska priredba: 9.32 - 10.13 Radio 2 — 3131: 11.32 Tisoč pesmi; 12.48 L'aria che tira: 13.41 Glasba in kino; 15,00 -15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 šestdeset minut: 17.32 Izpovedi nekega Italijana; 18.45 Govoreč papir;
20.40	šport in glasba.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...:
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo: 11.05 Ali poznate; 11.35' S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Danes ob 13. uri: Iz naših sporedov; Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam.. .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 13.50 Radio danes. radio jutri; 16.00 Vrtiljak:
17.00	Studio ob 17. uri: 18.00 Ugla sbene pesmi Ivana Cankarja; 18.15 Naš gost; 18.30 Srečanje harmonikarskih orkestrov III. del; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežetn: 20.00 Koncert za besedo: 20.30 Dve sonati IVolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi pianistov Dubravke Tomšič - Smbotn iakove in Aciin Bertonclja: 21.05 Gaetano Donizetti: O-dlomki iz ongre «Lucia Lammer-moor»: 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 23 05 Lirični utrin ki: 22.10 Jazz pred polnočjo: 00.05-
4.30	Nočni program — glasba.
VČERAJ V VELESLALOMU ZA SVETOVNI POKAl
Ingemar Stenmark bolje kot na SP
V Kirchbergu j€ prepričljivo premagal P. Mahra - Štirje Jugoslovani v prvi petnajsterici - Bled nastop «azzurrov»
KIRCHBERG — Ingemar Stenmark se je že na prvem tekmovanju po svetovnem prvenstvu oddolžil za neuspeh, ki ga je v Schladmingu doživel v veleslalomu. Gladko je namreč premagal vse svoje nasprotnike in med temi tudi Američana Phila Mahrea, ki je bil v drugi vožnji sicer nekoliko hitrejši od Šveda, vendar je imel ta iz prve vožnje tako veliko pred nost, da je lahko v drugi svoj naskok le «upravljal*. Da bi njegova prisotnost na svetovnem prvenstvu verjetno precej vplivala na lestvico je potrdil ^Luksemburžan* Gi-rardelli, ki je tudi tokrat osvojil odlično tretje mesto.
Čeprav se tokrat ni uvrstil v prvo peterico noben Jugoslovan, pa je Križajeva četa spet dosegla izreden ekipni uspeh. Kar štirje Jugoslovani so namreč v prvem ducatu tekmovalcev, kar ni uspelo nobeni drugi ekipi niti v prvi petnajsterici. Izkazal pa se je tokrat zlasti mladi novogoriški smučar Franko, ki je premagal vse svoje rojake in se je uvrstil na šesto mesto.
Italijanski tekmovalci so tudi tokrat potrdili, da so njihovi veleslalomisti v bistvu v zatonu. Z
12.	Leskovšek (Jug.)	2’32”15
13.	Wenzel (Lie.)	2’32”58
14.	Preuss (ZDA)	2'32”76
LESTVICA SVETOVNEGA POKALA 1. Hess 268, 2. I. Epple 254 , 3. Cooper 156, 4. Konzett 122, 5. S61k-ner in Pelpn 118 itd.
ROKOMET
Tesen poraz Italije na svetovnem prvenstvu
MONTEGNEE — Na svetovnem rokometnem prvenstvu v Montegnee-ju je Norveška premagala Italijo s tesnim izidom 20:19 (7:8).
Pred tem je v 2. kolu tega prvenstva Italija premagala Anglijo s 27:15 (14:6).
ATLETIKA
Rekord Pecorelle
TURIN — Na italijanskem državnem atletskem prvenstvu «indoor» v Turinu je Giuliana Pecorella iz
Ostie postavila novi italijanski državni rekord v teku na 3 km s časom 14’02”14.
V teku na 1500 m je zmagala Do-rio (4’07"61), v ženski krogli Pe-trucci (16,36 m), v moški daljini Evangelisti (7,63 m), v ženski višini Dini (186 cm), v moškem teku na 1500 m Costa (3'44”85) itd.
KOLESARSTVO
6-dnevna dirka v Milanu
MILAN — Včeraj so predstavili letošnjo mednarodno šestdnevno kolesarsko dirko v Milanu, ki bo nekakšna mešanica (kolesarskega) športa in varieteja. Poleg znanih kolesarjev (Moser, Sercu, Saronni, Pijnen itd.) bodo namreč nastopili tudi mnogi priljubljeni pevci, komiki itd. (Rosanna Fratello, Don Lu-rio, Carmen Russo itd.). Organizatorji so povedali, da bo celotna prireditev stala 700 milijonov lir, vendar pa računajo, da bodo z njo zaslužili več, kot bodo znašali stroški.
■
•.............
II.
Posnetek z nedeljskega derbija 3. amaterske nogometne lige na Goriškem med Juventino in Sovodnjami, ki se je zaključil z zasluženo zmago štandrežcev
DEŽELNO PRVENSTVO
NARAŠČAJNIKI Primorje — Pro Gorizia 1:2
(1:0)
PRIMORJE: Zetin, Metelko, Mar-telani, Antoni, Trobec, Vidali, Ce-lea, Zankolič, Meden, Nabergoj, Rochetti.
STRELEC za Primorje: Rochetti v 21. min.
Prosečani so kljub porazu proti bolj kvotiranemu nasprotniku gotovo odigrali svojo najboljšo prvenstveno tekmo, v kateri so pokazali veliko borbenosti in solidno tehnično pripravljenost ter so bili vseskozi enakovredni nasprotniku (v prvem polčasu so celo vodili). Igra je bila z obeh strani privlačna in zelo hitra in je brez dvoma zadovoljila sicer ne preveč številne navijače. Res škoda, da so Prosečani v drugem polčasu v samih dveh minutah prejeli oba nesrečna zadetka, saj bi bil neodločen izid najpravil-nejši rezultat tega lepega srečanja. (W.H.)
IZIDI
Real Udine - Portuale 1:1: Chiar-bola - Muggesana 8:2; Sangiorgi-na - S. Giovanni 3:0; Udinese - Supercaffe 5:0; Giarizzole - Domio 1:1; Primorje - Pro Gorizia 1:2; Monfalcone - Costalunga 2:2.
LESTVICA
Udinese 34, Pro Gorizia 25, Monfalcone 24, Costalunga, Sangiorgi-na 22, Giarizzole 18, Muggesana, Domio, Chiarbola 17. Supercaffe 15, S. Giovanni 14, Real Udine 13, Portuale 8, Primorje 3.
«UNDER 20»
Vesna — Zaule 4:2 (2:1)
VESNA: Savarin, Bukavec, Sandrin, Codarin, Metelko, Sedmak, Candotti. Cusatelli, Cicchese, Švab, Kostnapfel.
STRELCA: za Vesno: v L, 32 in 60. min. Cusatelli, v 75. min. Cicchese.
Proti skromni ekipi iz Žavelj so »plavi* slavili visoko in zasluženo zmago ter tudi s prikazano igro povsem zadovoljili. Izid vsekakor bi lahko bil še bolj «okrogel», saj so mladi Križani zadeli drog in nato zgrešili še vrsto zrelih priložnosti, ki pa bi, v primeru uspeha, pomenile za goste prehudo kazen.
Daleč najboljša na igrišču sta bila Cusatelli in pa mladi Sedmak. Prvi je poleg treh golov večkrat spravil v težave obrambo gostov, drugi pa je pokazal izredno zanesljivost v vodenju igre. (Fabio) IZIDI
Monfalcone - Costalunga 5:0, Domio - Supercaffe 1:3, Edile Adria-
........................................................................................................................................................................................................................n.....
KOŠARKA
PRVENSTVO A-2 LIGE
veliko težavo so spravili	v prvo
petnajsterico dva svoja	tekmo-
valca.	
Lestvica včerajšnjega	veleslalo-
ma je bila taka:	
1. Stenmark (Šve.)	2’52”06
2. P. Mahre (ZDA)	2’52”98
3. Girardelli (Luks.)	2'54”05
4. Enn (Av.)	2’45”U
5. Ortner (Av.)	2’54”50
6. Franko (Jug.)	2'54"75
7. Kuralt (Jug.)	2'54”78
8. Zurbriggen (Švi.)	2'54”90
9. Križaj (Jug.)	2’55”01
10. Halsnes (Nor.)	2'55”33
11. Gaspoz (Švi.)	2’55”57
12. Strel (Jug.)	2'55”66
13. Alex Giorgi (It.)	2'55”94
14. Edalini (It.)	2’56”26
S. Mahre (ZDA)	2'56”26
19. Nockler (It.)	2’56”91
0ECE danes v Neaplju
Igral bo pomembno tekmo proti Selecu - Goriški San Benedetto na gostovanju v Vigevanu
LESTVICA
SVETOVNEGA POKALA 1. P. Mahre 282. 2. Stenmark 204, 3. VVenzel 95, 4. Podborski 94, 5. Weir.ather 78 itd.
Ženski veleslalom v Oberstaufnu
Maria Epple zmagala Vse Italijanke izpadle
OBERSTAUFEN - Družina Epple se je včeraj «ma.ščef/ala» za svoj neuspešni nastop na svetovnem prvenstvu v Schladmingu: Maria je osvojila prvo, njena sestra Irene pa četrto mesto sla'oma za svetovni pokal, če je Maria «zadelo v črno*, pa moramo reči, da je četrto mesto njene sestre Irene le potrditev ugotovitve, da je ta tekmovalka trenutno res v slabši formi, kot je bila v začetku sezone, tako da njen bledi nastop v Schladmingu nikakor ni bil sluča'en. .Erika Hess je zasedla tretie mesto (za Cooperjevo) in je tako od-ščipnila svoji najnevarnejši tekmici na skupni lestvici za svetovni Pokal še nekaj točk. vendar pa se ta lestvica niti po tem tekmovanju ni bistveno spremenila.
Pravi polom so doživele na t««n tekmovanju Italijanke, ki so izpadle vse po vrsti že v prvi vožnji, medtem ko je med Jugoslovankami spet pokazala svojo vrednost mlada Les-kovškova, ki je osvojila še nekaj točk za svetovni pokal.
LESTVICA VELESLALOMA
V današnjem, 25. kolu prvenstva A-2 lige bo tržaški OECE igral zelo pomembno srečanje v Neaplju proti moštvu Seleča, ki se na vse kriplje bori za obstanek.
Tržačani, ki so v Rimu zanesljivo premagali Stello Azzurro, so tudi danes favoriti, Neapeijčanov pa nikakor ne gre podcenjevati. Lombardijevi varovanci pa morajo danes absolutno zmagati, saj bi nasprotno izgubili skoraj vsakršno upanje za napredovanje v višjo ligo.
Teh problemov pa gotovo nima goriški San Benedetto. ki je na odličnem drugem mestu lestvice. Goričani bodo danes gostovali v Vigevanu.
DANAŠNJI SPORED (20 45)
Selečo - OECE, Sweda - San Benedetto; Sapori - Honky; Tropic - Sacramora; Libertas Livorno -Stella Azzurra:Cidneo - Latte Matose; Latejtini - Rapident.
spopadla z najnevarnejšim nasprotnikom, močno in izkušeno e-kipo goriškega Libertasa. Treba je reči, da bi olympijci to tekmo lahko dobili, čp bi igrali tako kot na prejšnjih tekmah. Na žalost pa je na igrišču 01ympie v prvem setu vladalo popolno mrtvilo. V drugem setu je 01ympia začela kazati zobe, v tretjem pa je zmagala. Na žalost olympijci niso znali izkoristiti moralne premeči, ki so si jo pridobili in so v četrtem setu popolnoma klonili.
TENIS
Zugarelll izločen
CARACAS — V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Caracasu je Avstrijec Kandler izločil Italijana Zugarellija s 5:7, 7:6, 6:3.
NOGOMET
DANES V ITALIJANSKEM POKALU
V osmini finala Triestina-Vicenm
Po nerodnem nedeljskem porazu v Sanremu se bo Triestina skušala danes oddolžiti svojim navijačem v prvem srečanju osmine finala proti Vieenzi. Tekma na «Gregarju» se bo pričela ob ’ 15. uri, sodil pa bo Sala iz Lecca.
OSTALI DANAŠNJI PARI Atalanta - Novara; Savona - Pra-to; Osimana - Arezzo; Ternana -Campobasso; Taranto - Salernita-na; Akragas - Campania. Jutri: Parma - Legnano.
«Azzurri» za EP
RIM — Včeraj so se v Rimu sestavili predstavniki reprezentanc, ki bodo nastopile v skupini 5 za evropsko prvenstvo.
V tej skupini pa bodo nastopile reprezentance Italije, Romunije, ČSSR, Švedske in Cipra.
Italijani bodo svojo prvo kvalifikacijsko tekmo igrali 13. novembra doma proti ČSSR.
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LICA NA GORIŠKEM
Domovci končno osvojili novi točki
Na Tržaškem so vsi trije slovenski predstavniki tokrat izgubili
NA TRŽAŠKEM Kontovel — SGT	70:80
(39:39)
KONTOVEL: Gulič 22, Vremec 17, Pisani, Kojanec 8, Emili 16, Prašelj, Ban, Rauber 7, Pupis.
Kontovel je v nedeljo nerodno izgubil proti Ginnastici Triestini. Naši fantje pa so tokrat igrali zelo nezbrano in nemotivirano. Pri metu na koš so bili zelo netočni, v obrambi pa nezanesljivi.
Vseeno pa bi lahko Kontovelci zmagali, saj so bili do zadnjih minut srečanja enakovredni gostom.
Nerazumljivo pa je, kako naši fantje proti močnim peterkam zmagujejo, proti slabšim pa izgubljajo.
(Luxa)
Scoglietto — Bor	83:68
(34:35)
BOR: Canciani, Leo Koren, Zobec 9 (1:3), Ražem 19 (1:4), Meneghetti,
Male, Race 12 (2:2), Pegan 4, Cor-batti 18 (2:2), Kneipp 6 (2:5).
Po vodstvu v prvem polčasu so borovci popustili v drugem delu tekme, kar so košarkarji domačega moštva izkoristili in si z vrsto protinapadov priborili zanesljivo prednost, ki so jo obdržali do konca srečanja.
Glede skupinske igre so »plavi* zadovoljili, med posamezniki pa gre omeniti dobro igro Zobca pod obema košema. (Štefan)
Ferroviario — Polet 69:50 (41:24)
POLET: Kalc 14 (4:5), Kerpan 8 (2:2), Taučer 2, Sedmak, Gantar 2, Sosič 12, Hrovatin 12, Tavčar.
Poletovci so v gosteh izgubili proti Ferroviariu, ki se po negotovem začetku vrača v formo. Naši so ponovno igrali močno okrnjeni, brez Ferluge. Viteza in Daneva, tako da je bil poraz proti takemu
iiiitimiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiimiiniiiiiiMiiiiiniiiniiHintiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiimiiniiiiiiiirtiiniimiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiioHHiiluommuliiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiMmiiiiiiiiiii
♦..... ^	rt-r .<•,........lTi> -!•'	!•••	>	' ••'»■in*
1.	M. Epple (ZRN)	2’27”79
2	Cooper (ZDA)	2'27”97
3.	Hess (Švi.*	2'28''35
4.	I. Epple (ZRN)	2’29”26
5.	Pelen (Fr.)	2'29"60
6	Nelson (ZDA)	2’29’'96
7.	McKinnev (ZDA)	2’30”52
8.	Serrat (Fr.)	2’31"21
9.	Melander (Šve.)	2’31”39
10.	Charvatova (ČSSR)	2’3t"53
11.	Walliser (Švi.)	2’32”09
A		
SPDT iskreno čestita mlade mu tržaškemu alpinistu
IGORJU ŠKAMPERLU
ob uspešno premagani zahtevni južni steni Aconcague v sklopu prve primorsk' alpinistične odprave.
Squibb zopet Izgubil
‘ V včerajšrtjčm anfičiplfanem srečanju 25. kola italijanskega košarkarskega prvenstva A-l lige je v Rimu domača Bancoroma premagala Sguibb iz Cantuja z 79:78 (45:40). Hicks (24 točk) in Kupec (26) sta bila najboljša strelca tekme.
Danes bodo igrali ostala srečanja tega kola, med katerimi bo gotovo najzanimivejši derbi v Milanu med Billyjem in vodilnim Scavo-linijem.
DANAŠNJI SPORED (20.30) Billy - Scavolini; Cagiva - Acqua Fabia; Jesus Jeans - Latte Sole; Rgcoaro - Carrera; Berloni Benet-t'n: Sinud' ne Rartrlini
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA N. Pallavolo B - Kras 0:3 (2:15, 4:15, 5:15)
KRAS: S., I. in B. Budin, Bitežnik, Doljak, Furlan, Milič, Marušič, Rebula, Žerjal.
Krašovci so v nedeljo pospravili drugi par točk. Domačo šesterko so namreč sestavljali še neizkušeni igralci, kar so pri Krasu izkoristili in dali priložnost vsem razpoložljivim igralcem.
V	naslednjem kolu bo Kras prvič v letošnjem prvenstvu nastopil pred domačim občinstvom (v soboto se bo ob 20.30 v repenski telovandici spoprijel z močnim Prevenire).
Z. S
Olvmpia — Libertas 1:3 (5:15, 15:8, 14:16, 6:15)
OLYMPIA: Podveršič. Sirk, pa capan Ivo in Simon. Terpin, Batistič, Cotič Igor in Bobert, Košič Beni in Aleksander.
V	soboto se je goriška 01ympia
KOŠARKA
NASE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Tudi v tem kolu skoraj sami visoki porazi
MLADINCI
Drevi se bosta na Opčinah pomerili mladinski postavi Poleta in Bora. Srečanje s bo začelo ob 20.15.
IZIDI 6. KOLA
Inter 1904 - Stella Azzurra 101:54; Saba - Libertas n.o.
KADETI
Bor — Scoglietto 71:99 (38:46)
BOR: Žerjal 6 (0:1). De Carli 5 (1:3), Maver 252 (3:5), Tavčar 8 (4:9), Furlan, Tremul 15 (1:2), Semen 6 (0:4), Zaccaria, Komar, Devčič 4 (2:9).
Borovi kadeti so visoko izgubili proti Scogliettu. Poraz je še toliko bolj pekoč, če pomislimo, da so »plavi* v predprvenstveoih nastopih kar trikrat zanesljivo odpravili peterko Scoglietta. Naši so kot v vseh zadnjih nastopih igrali preveč površno in nezbrano, skratka brez «srca».
Siella Azzurra — Sokol 75:43 (40:22)
SOKOL: Bagozzi, Gruden 2, Per-tot 12 (4:12), Stanisa (0:2), Bandelj 4, Buzan 8 (2:3), Sedmak 6 (2:6), Pahor 7 (1:3).
Tudi proti skromni Stelli Azzur-ri so morali sokolovci poraženi zapustiti igrišče. Nabrežinci so igrali slabo od začetka do konca tekme, tako da so jih Tržačani gladko in visoko premagali. Od naših ;e nekoliko bolje igral le Pertot.
IZIDI 11. KOLA
Don Bosco A - Scoglietto 93:84; Inter 1904 - Ferroviario A 76:102;
*»ii.iiii,imii.....m,...........................................................................................
namizni tenis
V MOŠKEM PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Drevi Kras za prvo mesto proti Ente Portu
Ekipi si namreč sedaj delita vrh lestvico - Tesen poraz borovcev
Drevi ob 20. uri se bo v okviru 3. Povratnega kola moškega promocijskega namiznoteniškega prvenstva Kras pomeril v Repnu s tržaškim Ente Porto. Ekipi sta doslej osvojili enako število točk in si ob ehem samem porazu delita prvo 'Pesto na lestvici.
Spričo slabše kvalitete preostalih tekmecev in upoštevajoč dejstvo, da sta se obe ekipi že pomerili z ne varno goriško Ardito, bo drevišnji °bračun dejansko odločal o končnem PPagovalcu te lige.
B. S.
TTT - Bor	5:4
Boru je v soboto za las ušla zrna-8a. V zadnjem in odličnem srečanju je Lozej izgubil koncentracijo in s tem tudi priložnost, da bi borovci slavili zmago.
IZIDI
Lozej a Cavallini 2:0, IUliuno -
Torbianelli 0:2, Glavina Dallegno 0:2, Italiano - Cavallini 2:1, Lozej - Dallegno 2:1, Glavina - Torbianel li 0:2, Italiano Dallegno 2:1, Glavina Cavallini 1:2, Lozej Torbianelli 1:2.
Borova ekipa je kljub porazu v tem srečanju povsem zadovoljila s prikovano igro	Ervin žerjal
ODBOJKA
I. ŽENSKA DIVIZIJA Club Altura — Bor	3:0
(15:13. 15:10, 15:8)
BOR: S. In M. Foraus, Favari. to, Košuto, Gombač, Kebar, Cen tozzo, Stoper, Marušič in Požar.
Mlade borovke so tudi v tretjem kolu doživele visok poraz. Vendar pa rezultat s;’ ’. ne odraža pravega razmerja sil na igrišču in Club
Altura se je moral zelo potruditi, preden je strl žilav odpor »plavih*.
Porazu je delno botrovalo bučno, včasih nešportno in za prvo divizijo res neobičajno navijanje kakih . ti-ridesetih privržencev nasprotnikove ekipe, kar je nemalo zmedlo mlade borovke.
Sokol — La Talpa	3:1
(15:9, 8:15, 15:11, 15:2)
SOKOL: Milič, Caharija, M. in A. Pertot. Kojanec, Gruden, Paulina, S. Milič, Purič, Usai.
Nabrež.inke so proti La Talpi dobro igrale, z izjemo drugega seta, ko se niso mogle sprostiti in so ga zaradi tega tudi prepustile nasprotnicam. V zadnjem nizu pa so se izkazale z izrednimi servisi, s katerimi so La Talpo pustile na dveh točkah. Z novima točkima so tako Nabrež.inke ohranile prvo mesto na skupni lestvici. (A.P.)
Prevenire - Dueffe 45:83; Bor -Scoglietto 71:99; Inter Milje - Ferroviario B 68:59; Stella Azzurra -Sokol 75:43.
LESTVICA
. Ferroviario A 22; Inter Milje 20; Don Bosco A in Ferroviario B 16; Dan Bosco B 12; Inter 1904, Scoglietto 10; Alabarda in Bor 8; Stella Azzurra 4; Sokol in Prevenire 0.
NARAŠČAJNIKI
A SKUPINA
Ferroviario — Jadran 91:50 (43:18)
JADRAN: Guštin 4, Persi 4 (4:9), Fonda 5 (1:5), Kerpan 2 (2:5), Sartorati, Košuta 21 (5:9), Fabi 14 (2:8).
Jadranovi naraščajniki so izgu bili proti solidnemu Ferroviariu. Kot običajno so naši nastopili v okrnjeni postavi, tako da so imeli nasprotniki toliko lažjo nalogo. O menili bi le doSro igro Košute, ki je bil tudi najuspešnejši strelec srečanja.
Kontovel — GMT	78:98
(45:37)
KONTOVEL: Danieli 7, Emili 12, Grilanc 17, Piras 4, Pertot, Starc 25, Škabar 6, Terčič 5, Kompare.
Izredno slab sodnik Variola je praktično poskrbel za zmago moštvo Grandi Motori, saj .je prisilil med 9. in 12. minuto kai štiri najboljše domače igralce sedeti na klop zaradi petih osebnih napak. Dotlej so namreč «beli» stalno vodili. Tekma je bila drugače dopadljiva in naj omenimo, da je tudi tokrat najbolje igral Grilanc.
D. Starc IZIDI 14. KOLA
Kontovel - GMT 78:89; Don Bosco B - Don Bosco A 75:108; Li-bertos A - RCT 1232:81; Ferroviar io - Jadran 91:50.
LESTVICA
Don Bosco A 28; Libertas A 20; Ferroviario 18; GMT 16; Don Bosco B 14; Ricreatori 10; Kontovel 6; Barcolana B in Jadran 2.
SKUPINA B
Barcolana A — Bor 47:115 (18:50)
BOR: Pregare 25 (3:7), A. Kovačič 24. D. Kovačič 4 (2:2), Jogan 3 (1:2), Žerjal, Žnideršič H (3:12), Pupulin 15 (3:13), Korošec 22, Pieri 9 (1:4), Pertot 2.
Borovi naraščajniki so visoko premagali skromno postavo Barcolane A, ki še ni izbojevala nobene zmage v tem prvenstvu. Tekma ni bila za borovce niti koristen trening, saj so »plavi* skušali doseči čim višji Izkupiček namesto da bi se potrudili in odigrali malo bolj urejeno predvsem v napadu. Vsekakor je bila to priložnost, da so za dalj časa igrali tudi tisti igralci, ki navadno manj igrajo. Dobro je igral predvsem Pregare.
(Cancia)
IZIDI 12. KOLA
Barcolana A - Bor 47:115; Libertas B - Inter Milje 77:125; SGT -Servolana B 73:76; Inter 1904 - Ser-volana A 80:78.
LESTVICA
Servolana A i Inter 1904 22; Inter Milje 16; SGT 14; Servolana B 10; Bor 8; Libertas B 2; Barcolana A 0.
NA GORIŠKEM A,-te B - Dom 68:70 (37:26)
DOM: Gruzovin 23, Zanier 8, Košuto 6, Rinelli, Porto, Poberaj 2, Bric 29, Battello, Čubrilo 2.
Proti poprečni ekipi Arte.B so se morali Domovi naraščajniki hudo potruditi, da so lahko zmogli. Morda zaradi prevelike samozavesti in podcenjevanja nasprotnika, je domova peterka katastrofalno pričela tekmo. Drugi polčas pa so naši zaigrali kot prerojeni in po nekaj minutah prišli v vodstvo, nakar so zopet popustili in dovolili nasprotniku, da jim jo ponovno ušel za nekaj točk. To je bila sicer minimalna razlika, ki so jo Domovci s požrtvovalno igro v zadnjih minutah nadoknadili in tekmo zasluženo o svojih.
«PROPAGANDA» Kontovel * Don Bosco A 32:95 (20:51)
KONTOVEL: Kompare 4, Škrk, Ivo Pertot, Gruden 6, Terčon 16, Baracci, Andrej Pertot 6, Sosič, Husu.
Proti najmočnejši ekipi v tej J so Kontovelci po pričakovaju visoko izgubili. Gostje so že od vsega začetka visoko povedli in na koncu zmagali kar s 63 točkami razlike. (ašo)
stava Kraškega zidarja visoko premagala neizkušene borovce, pri ka torih je bil najboljši Krasna.
Bor — Don Bosco C —	20:74
(8:37)
BOR: Rustja, šik 2, Blaževič 2, Krasna 2, A. Vodopivec 2, Lippolis 6, Carli 4. Birsa 2, D. Vodopivec, Acerbi.
Mladi in neizkušeni Borovi mini-košarkarji so izgubili proti močnemu Don Boscu. Najboljša v Borovih vrstah sto bila Carli in Lippolis.
(Cancia)
Polet — Don Bosco B 32:91
POLET: Kocman 16, Cigui 8, Bi-ber 2, Fonda 2, Berdon 2, Prelc 2, Andolšek.
Proti močnim košarkarjem Don Bosca so Poletovci po pričakovanju izgubili. Najboljši pri Poletu je bil Kocman, ki je sam dosegel polovico vsega izkupička.
UGG - Dom 13:47 (5:28)
DOM: Kran.jac 4, G. Pisk. Kocjančič, Šturma 12, M. Pisk, Klem-še, Ambrosi 4, Černo 10, Pahor 6. rv - si, Sošol 4, Cibič 6, Čevdek 1. Cej.
i ekipi UGG so se domovci oddolžili za pekoč poraz ki so ga doživeli pred tednom dni v tekmi z Italo iz Gradišča. Kot jasno kaže sam končni izid. .je bila ekipa UGG našim fantom nedorasel nasprotnik. Kljub izdatni zmagi, oa z igro naših ne moremo biti povsem zadovoljni. (V. Prinčič)
nasprotniku skoraj že predviden. Vseeno pa so naši fantje lepo igrali v drugem delu tekme, ko so bili povsem enakovredni nasprotnikom. Opencem pa je bil usoden prvi polčas, ko so si domačini priigrali 17 točk prednosti, ki so jih obdržali do končnega žvižga.
IZIDI 13. KOL4
Barcolana - GMT 65:61; Kontovel SGT 70:80: Ferroviario - Polet 69:50; Stella Azzurra - Z&S 63:54; Don Bosco - CUS 93:48; Inter Milje - Časa del frigo 78:92; Scoglietto -Bor 83:68; zaostala tekma: SGT -Polet 83:63.
LESTVICA Scoglietto 24; Zamboni & Scheria ni in Barcolana 18; Don Bosco, Fer roviario in Stella Azzurra 16; SGT 14; GMT, Kontovel, Bor in Časa del frigo 12; Polet 6; Inter Milje 4; CUS 0.
NA GORIŠKEM Dom — Immobiliare Vittoria 58:47 (35:23)
DOM: Mauro Dornik 4, Košuta 2, Nanut 2, Ugo Dornik 15, Čubej 1, Ziani. •6,-., Terčič 49, Prinčič 7, Se molič 2.
Domovci so v 11. kolu promocijskega prvenstva končno zopet zmagali in sicer proti mladi ekipi Immobiliare Vittoria iz Tržiča. Srečanje ni bilo kakovostno, če morda izvzamemo prvih trinajst minut srečanja, ko so Bergočevi varovanci igrali v velikem slogu. V tem delu srečanja so belordeči res dali vse od sebe, s hitrimi in učinkovitimi protinapadi so polnili nasprotnikov koš pa tudi v obrambi niso prepu stili nasprotniku niti ene odbite žoge. V trinajsti minuti so takole domovci vodili že s dvajsetimi točkami razlike (31:11) in vse je že ka zalo, da bodo slavili z veliko pred nostjo. Odtlej pa so domači igralci zagrešili nekaj stoodstotnih protinapadov in so takole dali možnost mladim Tržičanom, da so prednost nekghko zmanjšali (M.č.)
tiča - S. Marco 9:3, Vesna - Zaule 4:2, Portuale - Stock 1:1, Breg - Opicina 0:5.
Monfalcone 28, Edile Adriatica 24, Portuale 23, Costoiunga, Vesna, Opicina 19, Supercaffe, Aurisina 18, Stock 14, S. Marco 12, Domio, Zaule , Breg 2.
POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Kras - CGS	1:5 (0:3)
KRAS: Peric, Doljak, Bertocchi, Škrk, Drago Purič, Bullo, CasteUa-ni, Terčon, Nicolin, Igor Purič. STRELEC za Kras: Bertocchi Zaradi izključitev, poškodb in bolezni je moral Kras na igrišče z desetimi igralci. Kljub okrnjeni postavi pa so fantje igrali prav dobro. Pred seboj so imeli zelo močno in uigrano ekipo, ki je znala izkoristiti skoraj vsako najmanjšo nepazljivost Krasove obrambe. Pri dveh golih pa je slabo posredoval vratar. Slednji je sicer lepo ubranil nekaj zelo nevarnih strelov.
V	drugem polčasu je Kras zmanj-
šal zaostanek z Bertocchijem. Kmalu zatem se je izredna priložnost ponudila Bullu, ki je streljal za las mimo vratnice. Podobno priložnost je nerodno zapravil nekoliko kasneje še Nicolin.	R. B.
Gaja — Blu Star 0:2 (0:0)
GAJA: Zupin, Jež. Štrajn, Ra-potec, Tome (Zamparo), Marjan Gojča. Milan Gojča, Milkovič, Križ-mančič.
Tokrat so mladi gajevci iz Pa-drič in Gropade razočarali, saj so kar na domačih tleh podlegli slabim nasprotnikom iz Trsta. V ekipi se .je poznala odsotnost izključenega Pečarja m še nekaterih drugih, kot n.pr. vratarja Žagarja, ki si je pred kratkim zlomil nogo.
Že v uvodnih minutah igre in skozi ves prvi polčas so zeleno-rumeni zelo dobro igrah, predvsem na sredini, kjer sta izstopala Kralj in Marjan Gojča. Imeli so pa tudi zelo ugodne priložnosti, da povedejo, toda v zaključnih trenutkih niso imeli sreče.
V	drugem polčasu so gajevci zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi in so tekmo zasluženo izgubili. (E.P.)
IZIDI
Montebello - Chiarbola 5:0; S. Andrea - Zaule 3:0; Gaja - Blue Star 0:2; Olimpia - San Vito 3:0; Campanelle - For You 3:0: Kras -CGS 1:5; Roianese - Fortitudo 1:0. LESTVICA
Campanelle 27, CGS 26. Olimpia 23, Fortitudo 21. Roianese in Montebello 19, S. Andrea 18. Gaja 13, S. Vito 12. Blue Star in Chiarbola 8, For You 7. Zau’“ 6. K"as 5. NAJMLAJŠI
Primorje — Zarja 2:0 (2:0)
PRIMORJE: Zetin, Pahor, Zerbo, Micheli, Bajnat, Gava. FaginV Kemperle, Simat, Sardoč (Sedmak), Gregorič (Komino).
ZARJA: Kokoravec. Renar, Fonda. Kalc, M. Kralj, Ražem, Žagar, Hlabjan. Kalc. A. Kralj. Grgič. STRELEC: v 8. in 26. min. Simat Neodločen izid bi morda bolj odgovarjal dogajanju na igrišču, kjer sta si bili ekipi skozi vso tekmo enakovredni. Toda Prosečani so b:li bolj spretni v zaključnih akcijah in so si z odličnima zadetkoma svojega srednjega napadalca Simata že v prvem polčasu zagotovili zmago.
W. H.
LESTVICA
Supercaffe, Triestina, Montebello 21; Blue Star, Portuale, Roianese 19; S. Andrea 18; Olimpto CGS 12; S. Sergio 8; Primorje 6; Zarja 3.
NOGOMET
Turnir v Viaregglu
VIAREGGIO — S tekmo Roma -Napoli se bo danes začel tradicionalni mladinski nogometni turnir v Viareggiu.
JUTRIŠNJI SPORED Fiorentina - Rijeka; Milan - A-velhno; Inter - Hajduk: Dukla -Catanzaro; Juventus - Mehika; Ip-swich Town - Ascoli.
Saronni štirikrat uspešen
BARCELONA - Belgijec Marc Sergeant je končni zmagovalec e-tapne kolesarske dirke »Ruta de Sol*.
Na tej dirki je Italijan Giuseppe Saronni osvojil kar štiri etapne zmage, n- skupni lestvici pa je bil le trinajsti.
PRI ŠK KRAS
Porazdelili funkcije
V	ponedeljek se je prvič sestal novoizvoljeni odbor športnega krožka Kras, da porazdeli funkcije. Po daljši razpravi glede programa in smernic delovanja, so bili izvoljeni: predsednik dr. Stanko Budin, podpredsednik Zvonko Simoneta, tajnik Vojko Kocman, članici tajništva Majda Stubelj, Nataša Škrk, blagaj-nica Neva Rebula, pomožna blagaj-nica Dragica Blažina, gospodar Lucijan Milič, svetovalka Stanka Mo-kole, načelniki posameznih komisij: odbojka Sergij Budin, namizni tenis Sonja Milič, nogomet Oskar Vatovec, otroška telovadba Nadja Škabar, rekreacija Lilijana Budin, balinanje Igor Milič, tisk in propaganda Tamara Blažina. Nadzorni odbor: predsednik Srečko Budin, člana Marčelo Doljak, Marjan Milič.
V	teku petnajstih dni bodo imenovani odgovorni za posamezne vasi ter člani posameznih komisij.
niiiiiiiimiMtiiimiiiiiimiiiiiMfiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiitiufiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitMiiiNiiiHiiiimiiMiiiMiiiitiiiiiimiiuiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiniiiiiinuiiiiiiiitiiiiiinitiiiii«
OBVESTILA
MINIBASKET
»ZINI ROSKNWASSER*
Sezami dvakrat premagali borovce
Kraški zidar C — Bor 24:22 (8:15)
KRAŠKI ZIDAR:	Popovič 12,
Grahor, Šuber 2, Ozbič, Krt 2, Može, Ozbič, Petrič 4, Krt 4, Grmek.
BOR: Rustja, Šik 7, Blaževič 2, Krasna, Vodopivec 4, Lippolis 5, Carh 2, Birsa 2, D. Vodopivec.
Mladi Sežanci so s košem razlike slavih proti borovcem, ki se niso znašh na visokih koših. Najboljša na igrišču sto bila Popovič in Šik.
Kraški zidar A — Bor 126:8 (53:6)
KRAŠKI ZIDAR: Svetina 22, Žvab 19, Ferfolja 28, Mihel 11. Popovič 3, Grmek, Bizjak 26, Krt 5, Raspet 4, Petrič 8.
BOR: Rustja, Šik, Blaževič, Krasna 2, Vodopivec 2, Lippolis 2, Ta-gliapietra, Carli 2, Birsa, Vodopivec. V drugem srečanju je prva p-
ŠD Adria
vabi člane in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto,
13.	t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
* * *
SPDT
prireja v nedeljo, 14. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ra vascletto. ob priliki tekmovanja za pokal Skdanc. Vpisovanje še danes, 10. t.m., na sedežu ZSŠDI — Ul. sv. Frančiška 20/11.
SK Devin
obvešča, da se nadaljuje pred smučarska telovadbi ob torkih. Obenem vpisuje za avtobusni Izlet na Zonrolan ob priliki tekmovanja za »Pokal Skdanc*, ki bo
14.	t.m.
• * »
ŠD Breg
organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet s tekmovanjem na Zoncolan. Vpisovanje pri Rosanni v Borštu. Vpisovanje za tekmovalce še da-
nes, 10. t.m., za netekmovalce pa do jutri, 11. t.m. Odhod avtobusa: iz Doline ob 5.45; iz Bo-Ijunca ob 6.00 in iz Boršta ob 6.15. * * *
Namiznoteniški odsek ŠZ Bor
vabi stare In mlade, da se udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja »F. Prešeren*. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseh starosti.
Za informacije telefonirati Rase-ulju (74-50-92).
• • •
ŠD Mladina — smučarski odsek
organizira v nedeljo, 14. t.m., ob priliki 4. pokala Skdanc avtobusni izlet na Zoncolan. Na razpolago sta dva avtobusa. Odhod z Opčin ob 5.50 izpred Central bara v Narodni ulici. Vpisovanje sprejema odbornik Šuber, telefon 212-859; odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema od-
i
bornica Silva v trgovini »Pri kostanju*.
ŠD Mladina — smučarski odsek
organizira v nedeljo, 14. t.m., na Zoncolanu 4. pokal Skdanc. Vpisovanje pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* v Križu še jutri, 11. t.m. Vabljeni vsi člani društva!
• * •
ŠZ Bor — atletska sekcija
obvešča, da bo seja glavnega odbora v petek, 12. t.m., ob 19. uri
na stadionu «1. maj*.
# # *
ŠZ Jadran
organizira v nedeljo, 14. t.m., izlet z avtobusom v Bergamo na tekmo Sitip Bergamo - Jadran. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin in ob 8.30 s Proseka. Razpoložljivih je 35 sedežev. Cena 10.000 lir. Vpisovanje pri potovalnem uradu Au-rora — Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 in v gostilni Dolenc na Proseku, tel. 225-214.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
VRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200,00.
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 6^000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., teleifn 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlamje-JuHiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
10. februarja 1982 Odgovorni urednik OeraaMl Vesel
Izdftjal
in tiskal
.	£l*a italijanska
IZiT	zvara časopisnih
jTi-st	založnikov REG
(RAXI: IZIDI NEDELJSKIH VOLITEV DOKAZUJEJO PRAVILNOST POLITIKE PSI
VČERAJ ZJUTRAJ MED PRISTAJANJEM NA TOKIJSKEM LETALIŠČU HANEDA
Izidi občinskih volitev vLamezii Terme Japonsko letalo padlo na plitvino: 24 mrtvih so navdušili socialiste in republikance
Demokristjani in komunisti za sedaj previdno molčijo
RIM — Politični opazovalci v Ri mu se sprašujejo, kakšne posledice bo imel izid volitev v Lamezii Ter me na razplet političnega položaja v Itaiiji. na odnose med stranka mi. še zlasti med strankami vladne večine, ter na odnose med stran kami in Spadolinijevo vlado. V nor malnih pogojili bi volilni test v Ka labriji imel zgolj obrobni pomen (kot ga v resnici tudi ima). in bi imel vpliv samo na krajevna ooli-tična dogajanja. Ker pa je italijanski politični položaj trenutno ta ko zapleten in nejasen, odnosi med političnimi silami pa tako napeti, bi izid nedeljskih volitev utegnil prerasti krajevne okvire in vplivati na politično preverjanje, o katerem že toliko časa govori jo in ki bi ga socialisti hoteli izvesti takoj
VAL STAVK V BOLIVIJI
LA PAZ — Sindikati bolivijskih rudarjev in sindikalne organizacije treh najpomembnejših mest napovedujejo številne stavke iz protesta zaradi drastičnih stabilizacijskih ukrepov, ki jih je prejšnji teden sprejela bolivijska vojaška vla da. Poleg 76-odstotne devalva eije so podražili bencin in električno energijo. V zameno je režim odobril malenkostne mezdne poviške in zamrznil cene osnovnih živil, a ukrepa nista spremenila bistva, da je vsa teža gospodarske stabilizacije na delavskih ramenih.
Bolivijski režim je že proglasil vse stavke za protizakonite, a je kot kaže naletel na gluha ušesa, saj so stabiliza cijske ukrepe kritizirali celo sindikati avtoprevoznikov, ki so edini v preteklosti podpirali bo livijske vojaške režime. Kot rečeno, so do sedaj 48-urno protestno stavko napovedali rudarji, delavstvo v T.a Pazu, Santa Crusu de ia Sierra in v Cochabambi pa bo stavkalo 24 ur.
(toliko bolj sedaj), medtem ko so demokristjani in republikanci za to. da se preverjanje odloži na poznejši čas, vsaj na obdobje po de-mokristjanskem kongresu.
Najbolj se sklicujejo na nedeljske volitve in poveličujejo njih izid seveda socialisti, ki so zabeležili velik korak naprej. Tajnik stranke Craxi je nedeljske izide posplošil in izjavil, da dokazujejo moč socialistične stranke, ki na vsakih volitvah krepi svoje pozicije. Gre olrsnem za učinkovit odgovor ora vi socialistični tajnik, vsem tistim, ki iz dneva v dan ocenjujejo naše
petrolej (za skoraj 27.000 milijard) in živilski pridelki (za 5.554 milijard), deficit pa so oblažile prodaje tekstila in proizvodov mehanske industrije.
delo, našo moč in naš uspeh ter se skoraj vedno negativno izražajo.
Izid nedeljskih volitev tudi potrjuje, da volivci podpirajo socialistično politiko '-demokratične odgovor nosti®.
Tudi republikanci so občinske vo litve v Lamezii Terme navdušili, kot .je razvidno iz dokaj neprevid nih izjav Odda Biasini.ia. ki trdi, da je izid volitev v bistvu noziti-ven odmev italijanskih volivcev n? vladno politiko in pri tem pozablja da je šlo zgolj za volitve v obči ni, ki ima komaj nekaj več kot 60 tisoč prebivalcev, kar Domeni, da so volitve že lahko test, vendar pa zelo zelo omejen. Na Drav tako navdušene tone so uglašene izjave Socialdemokratov, medtem ko demokristjani in komunisti za sedaj previdno molčijo.
RIM — • V lanskem fcletu je primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance dosegel, po uradnih podatkih držav nega statističnega urada, 17.603 milijarde lir, kolikor znaša razlika med 0vozom (103.678 milijard) in izvozom (86.075 milijard lir). Kot po navadi so pri tem največ vplivali
..............................................
NOV PRISTOP K OBRAVNAVANJU DRUŽBENOGOSPODARSKE KRIZE
Moskva o povezanosti vojske in partije pri normalizaciji položaja na Poljskem
Kljub temu pa daje SZ večji pomen vlogi poljske vojske pri iskanju izhoda iz krize
Najvišji poviški pri prejemkih državnih uradnikov
RIM — Najvišje poviške prejem kov so lani dosegli državni uradni ki. ki so se jim plače povišale za 30,4 odstotka. Sledijo uslužbenci šolskih ustanov in bolnišnic s 30-od-stotnimi poviški, industrijski delavci s 23.9 odstotka, osebje prevozov in komunikacij s 23,2 odstotka, kmetijski delavci z 21,9 odstotka, uslužbenci v trgovskih in gostinskih o-bratih z 21,8 odstotka in uslužben ci bančnih in zavarovalnih zavodov z 18,5 odstotka. Pri tem je treba seveda upoštevati, da so se lani cene povišale za 18.7 odstotka in da so dober del draginjske doklade, oziroma poviškov nasploh, pobrali davki.
Skoraj 150 oseb je bilo ranjenih, od teh 77 težko - Tehnična okvara na letalu najverjetnejši vzrok nesreče
*
TOKIO — Tehnična okvara je verjetno kriva za letalsko nesrečo, ki se .je pripetila včeraj dopoldne v Tokiu in v kateri je izgubilo življenje 24 oseb, skoraj 150 pa je bilo ranjenih, od teh 77 težko ranjenih. Letalo DC 8. last japonske državne družbe Japan Air Lines .je »pristalo® na plitvini, približno tristo metrov pred začetkom pristajalne steze tokijskega letališča Ha-neda, ki je namenjeno notranjemu letalskemu prometu. Po pričevanju številnih potnikov je potekal polet v popolnem redu in .je edino, kar so opazili, dejstvo, da se .je pri pristanku letalo zelo hitro spuščalo. Dejansko ,ie letalo «padlo» v morje približno tristo metrov pred začetkom pristajalne steze. Pri padcu se je pilotska kabina odlomila, poškodovala so se tudi krila, sicer pa je trup letala ostal skoraj nepoškodovan na plitvini. Številni potniki so skozi pomožna vrata zapustili letalo in se zbrali na krilih ter čakali na reševalce, ki so prišli na kraj nesreče s številnimi plovili in helikopterji. Reševalna akcija je bila sicer učinkovita, verjetno pa nekoliko počasna. Življe-I kraja nesreče.
nje so izgubili potniki, ki so bili v prednjem delu letala, tam, kjer se je trup prelomil.
Na krovu letala .je bilo 166 potnikov in 8 članov posadke. Nesre ča se je pripetila ob 8.45. nekaj trenutkov pred pristankom letala, ki je letelo na notranji progi Fu-kuoka - Tokio. Kot že rečeno kaže. da je do nesreče prišlo zaradi nenadne okvare, kajti vremenski pogoji so bili zelo dobri in krajevni preiskovalci izključujejo možnost, da bi zunanji dejavniki lahko povzročili to nesrečo.
Najhujša nesreča .japonskega letalstva se je pripetila v juliju 1971. ko je 162 oseb izgubilo življenje v trčenju med boeingom 727 družbe Ali Nippon Air\vays in lovskim letalom japonskega vojaškega letalstva. Prav v zadnjih dneh pa i« japonski univerzitetni profesor Yuji Šato opozoril na možnost trčenj v japonskem zračnem prostoru, ker so si zračne poti civilnega in vojaškega letalstva zelo blizu.
Na slikah (telefoto AP) prizori »
t Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Ob poročilih, ki prihajajo s Poljske in ki govorijo o nadaljnji normalizaciji položaja v deželi, je moč zadnje dni v Moskvi zaslediti vse več informacij ki se nanaša .jo na vlogo partije v procesu obnove političnega življenja na Polj skem, na povezanost partije s poljsko vojsko in na naloge, ki jih v tem trenutku v poljski družbi, pa tudi v poljskem gospodarstvu o-pravljajo vojaški komisarji.
Ne gre samo za to, da bolj ko se odmika 13. december, bolj postaja jasno, da reševanje poljske krize kljub vsem naporom ne bo tako lahko, kot je izglodalo v prvem trenutku, ko je bilo v deželi uvedeno vojno stanje, ampak tudi za nov fe nomen. .s katerim se srečujejo v svojem razvoju socialistične države. Kakšno je razmerje med partijo in vojsko v pogojih vojnega oo loža ja v družbi in kako zagotoviti
Petrine noge potrjujejo...
Manekenka Petra neizpodbitno potrjuje izid raziskave neke tovarne, ki izdeluje ženske nogavice, da so se noge Britank v zadnjih petdesetih letih povprečno podaljšale za štiri centimetra (lelefoto AP)
družbeno mobilizacijo v deželi v razmerah, v katerih družbeni po ložaj v celoti temelji na aktivnosti vojske
O teh vprašanjih se zadnje čase sliši tudi v Moskvi. Nihče sicer ne daje direktnih odgovorov, se pa posredno vse bolj govori o nuji. da se mora poljska partija čimpre.j reorganizirati in prevzeti svojo vlogo pri reševanju konfliktnega oolo-žaja v deželi, predvsem oa Dri ponovnem zagonu ooljskega gospodar stva, ki se — do vseh zapletih v zvezi s sankcijami zahocmih držav — še vedno nahaja v skrajno težkem položaju.
Pred dnevi je celo "Pravda®. ki je vse do zdaj tesno sledila liniji, da je "kontrarevolucionarna dejavnost antisocialističnih sil potisnila poljsko partijo v defenzivo® in da je delu članstva »grozila tudi s fi žičnim uničenjem®, kritično zapisala, da je bil prvi korak v stabilizaciji dežele res narejen, toda dru gi — v katerem .je treba »ponovno okrepiti socialistično osnovo drža ve® — «bo težavnejši®. Povsem jasno je, .je pri tem poudarila »Prav-da». da nadaljnji proces normah zadje na Poljskem «zavisi samo od PZDP in njene odločne ter dosled ne akcije®.
Čeprav ni nikjer naravnost re čeno, pa je moč iz nekaterih tu kajšnjih prikazov današnjega razvoja položaja na Poljskem razbrati, da v tem trenutku preseganje poljske krize še vedno poteka predvsem na poglabljanju vojaške ak tivnosti in manj na aktivizaciji dru gib subjektov poljske družbe. Še več, iz številnih tukajšnjih oogle dov izhaja, da .je v tem trenutku nadaljnja mihtarizacija poljske dru žbe edini možni izhod iz krize v deželi in pravi odgovor na odprta vprašanja, do katerih so pripeljali poljski dogodki po avgustu 'eta '89.
V tem smislu je zlasti značilno pisanje glasila sovjetskih oborože nih sil "Krasnaja zvezda®, ki ie te dni objavilo serijo prispevkov o po loža.ju na Poljskem in ki je v mar sičem opredelil vlogo vojske v tre nutku kriznih družbenih odnosov, v katerih pripadniki oboroženih sil prevzamejo kontrolo nad celotnim družbenim in političnim življenjem v deželi.
Predvsem poudarja "Krasnaja zvezda®, da vojni položaj na Poljskem nima ničesar skupnega z vojnim položajem, h kateremu se zatekajo v določenih trenutkih kapi talistične države. Vojni položaj na Poljskem ie uveden zato, da bi «za ščitil in ukrepil oblast delavcev, izoliral politične nasprotnike in nreprečil državljansko vojno®. Na Poljskem namreč še vedno, kot je rečeno v glasilu sovjetskih oboroženih sil, delujejo vsi organi državne oblasti, prav tako pa ostaja nespre menjeno tudi glavno načelo upravljanja — demokratični centralizem.
Vsa oblast je v rokah vojaškega sveta narodne rešitve. Izvršujejo pa jo vojaški komisarji. "Krasnaja zvez j da® poudarja, da je vloga vojaških komisarjev v vseli pogledih odločil na in da delujejo na vseh področjih družbenega življenja. Tako vojaški komisarji sodelujejo pri zasedanju vseh komitejev v vojvodstvih, dajejo mnenja o posameznih problemih, odobravajo prejete ukrepe in kontrolirajo njihovo uresničevanje.
Vojaški komisarji v tem trenutku najtesneje sodelujejo s sekretarji partijskih komitejev PZDP, pra
vi sovjetski polkovnik Moroz. ki je pisec članka v »Krasnaji zvezdi® in poudarja, da zdaj posvečajo največjo pozornost oživljanju gospodarske dejavnosti v poljskih podjetjih, še posebej pa pripravam na spomladansko setev. Vojaški komisarji bodo osebno kontrolirali pripravljenost kmetijske tehnike za spomladansko setev v kolhozih. Vendar pa, kot pravi sovjetski polkovnik,' velja trenutno naj več ja skrb vojaških komisarjev poljskemu šolstvu. Dva tisoč vojaških političnih delavcev in oficirjev je prevzelo učiteljska mesta v poljskih šolah, s čimer naj bi s soodločno partijsko besedo pregnali sumnje, ki jih je pri otrocih pustila dejavnost "Solidarnosti®.
Odpravljanje posledic, ne samo
gospodarskih in političnih, ampak tudi duhovnih, do katerih je pripeljala "dejavnost kontrarevolucije na Poljskem®, je sploh po mnenju «Kra-snaje zvezde® bistvo vojnega položaja. Sovjetski polkovnik poudarja, da »vojno stanje® predstavlja danes za Poljake «upanje, mir, delo. mobilizacijo, pa tudi vzgojo®. Ni potrebno posebej poudarjati, da takšna »dialektika® v notranjem razmerju sil sama po sebi bolj odgovarja vlogi vojske in partijo avtomatsko potiska v podrejeni položaj. To pa je ravno tisto protislovje, ki v tem trenutku kljub vsem nasprotnim naporom onemogoča večjo in hitrejšo akti vizaci jo PZDP, o kateri sicer povsod govorijo.
DANILO SLIVNIK
.........................................................................,,,,,,iinuuiMiniiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiHtiHiiiiiiiiuiniiiiiiiiliitiiiniimiumiiuiiiiiiiiimiiiuuiiiHiNiiiiiuiiiiiMliiiiiiiuiiiiKiiiiltHuiiiiiiiiiiiliiiiiHiiiimiiiiHiimiiiiiiHiiiuiiiiiiuiiiiimiiiiimliillll*
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU V ZATOLMINU
NAPADLE SO JO NA DVORIŠČU MED URO ODMORA
Brigad is tke teže ranile pajdašico Gargiulo v super za poru v Pahni ju
Žrtev je pripadnica voda rdečih brigad iz Salerna
PALMI — Posebna ječa največje varnosti za teroriste in nevarne zločince je bila včeraj spet prizorišče krvavega dogodka. V ženskem oddelku «superzapora» v Palmiju je bila namreč v še nepojasnjenih o-koliščinaii teže ranjena rdeča bri-gadistka Immacolata Gargiulo.
Teroristko so baje ranile nekatere zapornice med uro odmora na notranjem dvorišču ječe. Zaradi hudih ran. ki jih je zariobila z ostrim predmetom, so Gargiulo sprva spre jeli s pridržano prognozo v bolnišnico v Palmiju, kjer so ji nudili prvo pomoč. Kmalu zatem pa so teroristko premestili v neurokirurš-ki oddelek civilne bolnišnice v Reg-gio Calabrii. Poleg Gargiulove je v Palmiju zaprtih še trinajst bri-gadistk.
Immacolato Gargiulo (25 let, rojena v Salernu) so aretirali marca lani v okviru preiskave o umoru glavnega državnega pravdnika v Salernu Nicole Giacumbija, katerega je hladnokrvno umoril kar na njegovem domu tričlanski «koman dos® teroristov. Odgovornost za u mor je naslednjega dne prevzel rim ski vod RB "Fabrizio Pelli®, ki je z letakom napovedal vrsto novih a tentatov.
Vendar pa je načrte voda «Fa-brizio Pelli® kmalu prekrižalo sodstvo, ki je marca lani aretiralo pod obtožbo prevratniškega združevanja in sodelovanja v oboroženi tolpi trinajst domnevnih brigadistov in dva njihova somišljenika. Šlo je v glav nem za študente, delavcč in nekega sindikalista CGIL. Kmalu so se vsi teroristi domnevni razglasih za "skesane®. Nekateri so celo sklicali po sebno tiskovno konferenco, da «bi javno priznali svoje napake in po zvali mladino, naj se ne pridruži teroristom®. Preiskovalci so tudi u-gotovili, da so izhajali vsi pripad niki voda ,«Fabrizio Pelli® iz kro gov "autonomie® iz Salerna in da je bil umor Giacumbija pravzaprav neke vrste tragična "generalke® za njihov polnopravni vstop v KB, ,
Novosti v kreditih za nakup« avtov v Jugoslaviji
BEOGRAD — V gospodarski zbornici Jugoslavije so se včeraj sešli proizvajalci osebnih avtomobilov. Dogovorili so se, da je treba uvesti selektivno kreditno politiko; to pomeni, da pogoji kreditiranja najverjetneje v prihodnje ne bodo e naki za vse vrste avtomobilov, saj je treba maksimalno izboljšati predvsem pogoje kreditiranja oseb nih vozil nižjega razreda. Strinja h so se, da je treba avtomobile srednje kategorije prodajati po obi čajnih pogojih, večja in dražja vo-
zila pa izključno za gotovino. Pro izvajalci so ta predlog pripravili, ker dosedanji rezultati kažejo, da neugodni kreditni pogoji v zadnjem času niso zmanjšali povpraševanja po večjih, luksuznih, to pomeni dražjih avtomobilih, povpraševanje po osebnih avtomobilih srednjega razreda se je nekako »umirilo®, v precej neugodnem položaju Da so proizvajalci malolitražnih osebnih, vozil. Povpraševanje za slednje je najbolj upadlo, saj so jih že prej kupovali predvsem tisti z manjši mi osebnimi dohodki.
V kratkem bodo uskladili mnenja o višini gotovinske udeležbe pri nakupu avtomobilov in višini davka. Sedanji predlogi proizvajalcev se namreč razlikujejo predvsem v zvezi z avtomobili, ki imajo vgra .jen večji ali manjši delež doma narejenih delov.
Bivši borci NOB razvili svoj prapor
Mladina pripravila lep kulturni program
TOLMIN — Pred drevi so krajani Zatolmina praznovali svoj že tradicionalni krajevni praznik, ki spominja na odhod pr vili mož in fantov k partizanom dne 2. februarja 1943. Ob tej priložnosti so bivši borci razvili tudi svoj orapor. Prapor .je razvil najstarejši borec Jože Skočir, ki letos praznuje 40-letnico odhoda k partizanom.
Velika dvorana v zadružnem domu je bila skoro premajhna, toliko vaščanov .je prišlo na praznovanje in istočasno kulturno prireditev. Se pravi, da so Zatolminci složni kot med NOB in skupaj z mladino nadaljujejo tradicije OF in KPS.
Predsednik krajevne organizacije SZDL Karel Perdih je v krajšem govoru omenil, da je v Zatolminu že leta 1941 delovala ilegalna trojka. ki .jo .je vodil Franc Šavli -Medved. Ta trojka ie pripravljala teren za začetek oboroženega ui>o-
MiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiniMiiiiiiiiuiiimiiiiiiiMOMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiMHiiniiiiuniniiiiiiiiiiiiinmM 111111111111111111111111111111
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI • PRIMORSKE VESTI
Napori pri dograjevanju vodovoda
KOPER — Na koprskem območju so v zadnjih šestili letih za višinski vodovod namenili čez 200 milijonov dinarjev, kar je pravzaprav največ v primerjavi z naložbami v vodovodno omrežje na drugih slovenskih območjih. Če k temu prištejemo letošnje naložbene načrte za dograjevanje vodovoda, nam je lahko takoj jasno kakšno breme nosi tukajšnje prebivalstvo pri prenovi in dograjevanju dra gocenega vodovodnega omrežja. Vendar se na Koprskem hkrati zavedajo koliko jim pomeni voda. Zavedajo se, da bi brez nje močno osiromašili svo je življenje in delo. Pa tudi od daljnih krajev, nam reč vasi v zaledju, ne marajo pustiti s suhimi pipami. Letos naj bi za višinski vodovod namenih okoli 82 milijonov dinarjev, več: kot polovico od tega za podeželje občine Koper. Poleg višinskega vodovoda pa naj bi letos začeli graditi prvi del vzporednega cevovoda od Valete do Izole, ki bi tudi poleti zagotovil Izoli in Kopru dovolj mokre vodovodne cevi. Že v minulih letih so bili Koprčani in Izo-lani precej na tesnem z vodo. Ta prvi del vzpo rednega cevovoda naj bi dogradili še pred polet
jem 1983. Ob vseh teh načrtih pa si seveda marsikdo beli glavo z vprašanjem kako do denarja za uresničitev načrtov. Kar 118 je še organizacij združenega dela. ki v minulih letih niso nakazale enega odstotka od bruto osebnega dohodka kot to od njih zahteva družbeni dogovor za združevanje sredstev za višinski vodovod. Pri izvršilnem odboru skupnosti za vodno oskrbo tako računajo, da bi samo od teh dolžnikov lahko zbrali 23 milijonov dinarjev. Najprej bodo vsem zamudnikom poslali opomine, če to ne bo zaleglo, pa si bodo pomagali s sodno izterjavo. Rižanski vodovod je lansko leto zaključil poslovno leto z izgubo, ki je znašala okoli 2 in pol milijona dinarjev. Meni, da to predvsem na račun prenizke vodarine. Le ta je doslej znašala 10.3 dinarja za porabljeni kubični meter. Že no vembra so jo želeli podražiti, pa jim tega skupnost za cene ni dovolila. Sedaj menijo, da bo prišlo do 25-odstotne podražitve vode na Koprskem s L marcem. Hkrati pa že trdijo, da to ne bo zadostovalo za pokrivanje izgub, ki jih ima rižanski vodovod.
BORIS ŠULIGOJ
ra. Že junija 1942 je odšel k partizanom prvi vaščan — Mirko Skočir - Miško. Še isto leto so odšli k partizanom še Jože Skočir - Ciril in Anton Skočir - Vasilij (oba brata Mirka Skočirja). Franc Šavli - Medved. Stanko Rutar - Živko in Jože Rutar Kvirin. Štirje od tu imenovanih so padli med NOB V janua-rju 1943 je odšlo k partizanom še deset vaščanov iz Zatolmina, večina teh dne 2. februar ja 1943.
Italijani so domačije tistih, ki so odšli k partizanom, oropali in odgnali živino, družine pa internirali. Vse to nasilje pa ni strlo upornega duha Zatolmincev. Po zlomu fašistične Italije je vsa vas delala za partizane, številni kot borci, drugi pa kot tercnci. Med NOB je padlo 19 vaščanov.
Z izbranim kulturnim sporedom so po govoru nastopili: mladina' osnovno.šolčki in najmlajši iz otroškega vrtca. Nekdanji partizani in aktivisti smo se ob prisrčno doma čem nastopanju šolarjev in naj-mlajših spominjali na nekdanje taborne ognje in Dartizanske mitinge. V naši notranjosti se .je toplo zganilo občutje, da mladina in nai-mlajši nadaljujejo po ooti, ki i® bila izbojevana s tolikimi žrtvami-Za tako uspelo kulturno Drireditev ima veliko zaslugo dijakinja Mink* Lipušček, ki .je mladino in najmla.i' še učila in spodbujala za učenje 'n nastop Kvartet, ki so ga sestavljali nekdanji borci, je k sporedu zapel še nekaj pe-mi.
P. A. - OGOREV
HANAU -- Najmanj pet oseb je izgubilo življenje, ko je nedaleč <*! Hanaua v Zvezni republiki Ncmči.i1 eksplodirala mala tovarna kozmetičnih preparatov. Poslopje je P°' poinoma razdejano, reševalci pa *• bojijo, da bo končni obračun hujši.
KOLOMBO — Najhujša suša zadnjih desetih let grozi z lakoto prebivalstvu šri Lanke. Vlada bo zaprosila za mednarodno pomoč, ko bo po žetvi ugotovila, kakšen j® resnični položaj.
t