mladinski / oeolhik Rasilo okrožnega odbora zmjk za vzhodno primorsko ^et° II. ^ štev. 5. Ajdovščina, 6. aprila 1946. 0 nekaterih napakah dosedanjega tekmovanja v$e f* ncl''«i tednov nas loči od velikega praznik« 0,io !l(JSl-0vanske mladine — III. kongresa'USA-tlnh!?" katerega se pripravlja vsa mladina Jugo-s pJ’ Prup tako pa Indi mladina našega okrožja in t,./, ”im delom na političnem, gospodarskem u 'ynem polju v duhu tekmovanja. ]u90/d.?? v°ljo, da sc tudi mi združimo v Titovi ìaiii r-l'ì'’ smo se ludi mi odzvali pozivu mur-tejBo ! »Novoletni poslanicU z delovnimi ob-tsetn,,’ odzvali smo se prav zalo, (ja dokažemo «s da hočemo biti v Titovi FLItJ. Ta trd- na nas vodi v naših delovnih akcijah; ta trd-bgovala. 'n zahteva nas vodi pri zbiranju in ói-ylu hrane od ust za naše brate v Trstu. 9ajaie najem dosedanjem tekmovanju pa so se do-aip^J^katere napake, katere moramo v tem času Izpolnil- °e hočemo, da bomo v lem tekmovanju zadali j Vsc‘. navrle in obveznosti, ki smo si jih ^ da jih bomo izpolnili čim dosledneje, ititier? so,felujejo v tem tekmovanju vse mno-^"ihn rdanizacije, je bila ena velikih napak pre-Pricedt P°vezanost z njimi. Ta nepovezanost je Ifebnih* ° nenačrtnost dela in ponekod do nepo-* «sen,- razPrtij na vasi. Naša naloga je, da se teienio rnno~^nimi organizacijami čim tesneje po-l« na(; T s‘ delo načrtno razdelimo; kajti le na bomo našo oblast pri delu najbolje podprli, 'jm:,,p adanje delo v okviru predkongresnega tek-k n. .j* se je marsikje vršilo enostransko. Tako san,0 r' Godina 'v Kazinskem okraju tekmovala Ta gospodarskem področju, dočim je vsa ! « Konf,°^ia zanemarjala. V mnogih vaseh, zlasti njo vm okraju pa je mladina posvečala puž-rnpfipMiačno zunanjemu videzu vasi za sprejem nno . °dnc razmejitvene komisije. Popolnoma pra-houdpS’ da je hotela mladina z zunanjim videzem ^u9oxl ‘ i.nvojo željo in zahtevo po priključitvi k ^°da pri tem je trpelo delo pri po-f„.nsl{i obdelavi eemlie. ki ie sedai tudi *«1 obdelavi zemlje, ki je sedaj tudi zelo l'!l mr'tod, popularizirali udarnike del« bila^ti njihovo delo in način na vso ostalo yPnÌsti P« moramo v nabiralni akciji tekstilnih "talit ne (slavili cunj) paziti, da bo pri lem sode-tbiil J?rav .vta mladina, povezana z vsemi masov-hoii^dnizacijami. Odlikovati moramo lisic, ki ^vajaf naibolj izkazali, ki bodo zbrali največ, in P>-i posameznikih količino zbranega ma-hionirj; ,ineh od 7. do 15. aprila pa morajo zlasti ieksiÀn. P°kazati svojo aktivnost, kajti zbiranje y J J odpadkov je zanje zelo primerno delo. i!1'l'i'l/ l! to d n ih tekmovanja pa bomo še aktivneje Fh n.Fnr}° ~a naše borbeno ljudstvo v Trstu, za % jn'p bru(e, ki še vedno trpijo v celicah trža-^'točne tP,riških zaporov zaradi svoje dosledne in delavnosti za priključitev k FLRJ. Ob zaključku svetovnega mladinskega tedna Svetovni mladinski teden je za nami. V tem tednu, ki ga je svetovna mladina praznovala z delom se je še globlje utrdilo bratstvo med mladimi silami vsega sveta. V prvi vrsti so se oči vse svobodoljubne mladine obračale na bratsko špansko mladino, ki še danes bije boj za svoje in za svojega naroda pravice. Iz vseh delov sveta je pošiljala mladina resolucije španski mladini ter priznanje njene borbe. Primorska mladina, ki svoje borbe še ni končala, še prav posebno iskreno čuH s špansko mladino. Na Primorskem se je prav v tem tednu posebno poostril boj med svobodoljubnimi silami in med fašističnimi ostanki, ki hočejo odtrgati ta del ozemlja od Jugoslavije, da bi od tukaj lahko razširjali strup svoje propagande v resnično demokratične države. Primorska mladina je pozdravila svetovni mia: dinski teden s kresovi, ki so zagoreli po vseh vrhovih naše ožje domovine. Po vseh krajih je mladina v pričetku mladinskega tedna priredila manifestacije in sestanke, kjer se je vsak mladinec seznanil s pomenom tega tedna. Napravili so tudi načrt za delo, katerega so izvršili v tem tednu. Ko gledamo na to, kako. je naša mladina pozdravila svoj teden, se nam nehote misli povrnejo na lansko leto, ko je tudi mladina praznovala svoj teden, ki je bil eden izmed najstrašnejših tednov v času narodno osvobodilne borbe. Tudi takrat je mladina stopila v svoj mladinski teden z manife-slapijami in ni odstopila od načrta, ki si ga je zadala, čeprav je .ravno v tem času zavihrala največja sovražna ofenziva. O tem strašnem času nam pričajo številne požgane domačije, kjer so v plamenih našle smrt cele družine. O tem pričajo številni grobovi naših borcev, ki so svojo zemljo m svoje ljudstvo branili pred razdivjanim sovražnikom, ki je čulil, da se mu bliža pogin. V letošnjem mladinskem tednu se je Primorska mladina na te in ostale žrtve narodno osvobodilne borbe spominjala s tem, da je njihove grobove okrasila s cvetjem. Spominjala se jih je na sestankih in jim posvetila članke na stenčasih. Prav tako ni mladina pozabila v svojem tednu na one, ki so za svobodo svojega naroda žrtvovali svoje zdravje — invalide. Iz vseh krajev jim je mladina pošiljala pisma, v katerih je izražala svojo ljubezen in svojo hvaležnost. Zanje je zbirala ludi prostovoljne prispevke v denarju in blagu. V tem delu se ni izkazala samo mladina, marveč so vneto sodelovali tudi naši najmlajši. N. pr. pionirji iz Vrlovine so v nabiralni akciji nabrali 545 lir prostovoljnih prispevkov in spisali 18 bodrilnih pisem, ■ v katerih se tudi oni zavedajo žrtev naših starejših bratov, ki so jim priborili svobodo in možnost, da lahko posečajo slovenske šole. Mladina si je v svojem predkongresnem tekmovanju zadala eno izmed najvažnejših nalog, in sicer, da bo sodelovala pri obnovi svoje porušene domovine. V svetovnem mladinskem tednu se je vrgla na delo še s posebnim zanosom. Po vseh krajih smo lahko ob nedeljah, praznikih in tudi delavnikih srečavali skupine mladine, ki se je prepevajoč in' vzklikajoč podajala na udarniško delo. Najbolj se je izkazala po do sedaj prejetih poročilih mladina iz okraja Idrija-Cerkno, ki je napravila v teku tedna 48Ó0 delovnih ur pri obnovi; pri čiščenju travnikov je napravila 2000 delovnih ur. Pri čiščenju gozdov pa se je najbolj izkazala mladina iz Cerknega. Prepričani smo, da tudi drugi okraji niso zaostajali, vendar do sedaj še nismo prejeli zadevnih poročil. V teku svetovnega mladinskega tedna je bil en dan posvečen razvoju mladinske organizacije, v posameznih krajih. Ob lej priliki so se vsi mladinci, ki so bili pozneje pritegnjeni v organizacijo', spoznali s tem, kako je mladina delala in se boril» ob pričetku narodno osvobodilne borbe: če je predstavljal lanski mladinski teden višek oborožene borbe, je letošnji teden pomenil največja zaostritev politične borbe med svobodoljubnimi in reakcionarnimi silami na našem ozemlju. Medtem ko mladina v coni B lahko dela pri obnovi in kuU-turnem podvigu svoje domovine, se mora mladina iz cone A še vedno borili za svoje pravice ter, doživlja preganjanja «d onih elementov, ki so 25 let izkoriščali in tlačili primorsko ljudstvo. Po vsej Primorski se je ljudstvo pripravljalo na to, da je dostojno sprejelo mednarodno razmejitveno komisijo in da ji je pokazalo svoje želje po priključitvi k Jugoslaviji. Tržaška delovna mladina in vse ljudstvo je enodušn* izrazilo svojo zahtevo, da hoče živeti v FLRJ, kar pa ni šlo v račun vsem onim elementom, ki še danes iztezajo svoje umazane roke po Gorici, Trstu in ostalih primorskih krajih. Tržaško ljudstvo in še posebno mladina je v teh dneh, stranjena in prepojena po dolgih letih težke borbe, dokazala civilni ppliciji, da rajši žrtvuje če treba tudi svoje življenje, kot da bi le za korak odstopila od svoje začrtane poli* In prav ta mladina je zgled vsej mladini cone B, ki se pridružuje borbi tržaške mladine s tem, da jo politično in gmotno podpira. Zalo se je v lem tednu naša mladina dobro izkazala pri uspelih nabiralnih akcijah, katere bo še nadaljevala. Ob zaključku ledna so zopet zagoreli po vseh naših gorah kresovi. Mladina se je zbrala in manifestirala ter položila obračun svojega dela v tem tednu. Ob delu in borbi primorske mladine-v svetovnem mladinskem tednu si je mednarodna zavezniška razmejitvena komisija lahko na kraju sqmcm ustvarila prepričanje, da je lov. Kardelj v Londonu izrazil resnično željo in voljo primorskega ljudstva, ki hoče biti deležno tiste svobode, in tudi tistih boljših socialnih pogojev življenja, katere naši bratje v Titovi Jugoslaviij že uživajo. MLADINA! Z UDARNIŠKIM DELOM, UČE-NJEM IN BORBO POJDIMO NAPREJ DO DOKONČNEGA URESNIČENJA NAŠIH TEŽENJ! ★ ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI Trst* Mladina iz Ajdovščine, zbrana na masovnem sestanku dne 23. 3. 11146, odločno zahteva, da se, proti vsem fašistom, vojnim hujskačem in vojnim zločincem podvzamejo ukrepi za njihovo takojšnjo odstranitev iz cone »A«. Prelivanje nedolžne krvi v Skednju, zločinski napad na majorja Jugoslovanske armade Staneta Cundra, napad na poslopje SIAU v Trstu in mnoga, druga izzivanja in provokacije dovolj jasno kažejo, kam je usmerjena mednarodna reakcija. In to se. dogaja prav v času, ko se med nami nahaja razmejitvena komisija, katere naloga je, da objektivno ugotovi narodnostni, gospodarske in zemljepisni položaj Julijske krajine ter voljo primorskega ljudstva. j Zahtevamo, da se s strani ZVU onemogoči zločinsko delovanje raznih reakcionarnih sil, ki hočejo preprečiti svobodno izražanje ljudske volje v Trstu in celotni coni »A«. Ajdovščina, dne 23. marca 1046. ZMJK Ajdovščina. Prvomajski načrti Primorska mladina ni in ne bo nikoli krenila « poti, ki si jo je začrtala že davno, davno, ko je še kleti fašist gospodaril na primorski zemlji. Ni krenila s le poti, ko je sovrag divjal najhuje, ko je uporabljal vse mogoče načine mučenja in preganjanja, da bi strl odločno voljo mladine do boljšega in srečnejšega življenja. Točno začrtana pot je peljala mladino skozi trdo borbo — ni krenila, udeležila se je je in vrgla v boj vse svoje mlade sile. Ta pol je peljala mladino k zmagi in svobodi, ki jo danes uživa. Danes pa ta pot pelje vso primorsko mladino kakor tudi mladino Jugoslavije med požganimi domovi, ki jih je treba dvigniti, med polji in travniki, katere je treba obdelati in očistiti, da bo po dobri setvi tudi obilna žetev. Trdno stopa vsa mladina po tej začrtani poti, ker pred seboj že čisto jasno vidi cilj, ki ga je poznala že, ko je naredila prve korake po poti borbe za obstanek, pred seboj vidi našo Gorico in naš Trst, pred seboj vidi našega dragega vodjo Tita, pred seboj vidi našo mater Jugoslavijo. To se pravi: kmalu, prav kmalu bomo vsi lahko ponosno rekli, da smo tudi pii Jugoslovani! Kako bi torej mogla naša mladina kreniti s poli, ki ji narekuje delati, delali čim več na tem da se dvigne naša domovina iz bede, v katero jo je pahnil kruli fašizem. Tega gesla se mladina dobro zaveda in svoje naloge tudi izpolnjuje. Ni zadovoljna s tem, da vsakdo napravi le tisto, kar mora napravili, ampak hočeta vsak mladinec in mladinka narediti kar le moreta, to se pravi: čini več. Zato tudi naša mladina tekmuje — vsak posameznik tekmuje. Da naše delo rodi obilen uspeh, nam jasno dokazujejo poročila o uspehih tekmovanja. NA POLJU, PRI OBNAVLJANJU CEST... Ker je danes naša prva in najvažnejša naloga, da obdelamo vsak košček naše zemlje ter da čim več posejemo, se mladina na lem področju pridno udejstvuje. Delovne čete, bataljoni ali celo brigade skupno obdelujejo polja. Tudi posamezniki priskočijo v pomoč Ustim, ki so bili v teku borbe najbolj prizadeti. Tako je mladina Grgarskega okraja napravila 364 ur na polju. Poleg tega je pri poslavljanju slavolokov in pri krašenju vasi mladina istega okraja napravila skupno 3779 ur. Vsekakor se v Grgarskem okraju odlikuje mladina iz Dola pri Čepovanu, ki je v približno dvajsetih dneh napravila skupno 1498 delovnih ur z delovno četo, ki šteje 23 mladincev in mladink. Mladina iz Pregarij je v dveh nedeljah napravila 328 delovnih 'ur pri čiščenju ruševin. V Rijavčah v okraju Herpelje-Kozina je mladima skupno z AFZ popravila 3 km ceste, v Poljanah pa je mladina v eni nedelji poplavila 200 m poti v 250 delovnih urah. Mladina iz Gradišča pri Obrovem je čistila polje in odnašala kamenje porušenih bunkerjev. Sodelovalo je 13 mladincev in mladink ter pri tem naredili 60 delovnih ur. V Črnem Kalu je šest mladincev ves dan pomagalo pri obdelavi zemlje neki družini, ki nima dovolj delovne moči. Pri tem so napravili 66 delovnih ur. Poleg tega je mladina iste vasi v nedeljo popravljala cesto in tako naredila 138 delovnih ur. Prj čiščenju borovcev je mladina iz Poljan napravila ,330 delovnih ur Najbolj se je pri tem delu izkazala srednješolska mladina, ki je v 450 delovnih urah nasadila 2000 borovčevih sadik. Pri tem delu je sodelovalo 120 srednješolcev. Pozneje je ista mladina ob sodelovanju 150 srednješolcev v 960 delovnih urah nasadila 4350 borovčevih sadik. Srednješolska mladina se ne odlikuje, samo pri ielu na polju, pri pogozdovanju itd., Ud., ampak skrbi tudi za splošno izobrazbo in se udejstvuje tudi na vseh področjih kulturno-prosvetnega dela. Mladinci so si sami izrezali iz lesa šest šahov in sedaj se prav pridno urijo v igranju. Organizirali so se v krožke, da bi si s tem olajšali študij. Poleg vseh drugih del na polju, pri obnovi in pri krasitvi je mladina okraja Hirpelje-Kozina napravila vsega 2788 delovnih ur pri šivanju in pranju obleke in perila naših borcev, kar jasno dokazuje, da sta danes Jugoslovanska armada in ljudstvo res tesno povezana. Tako nam pišejo iz Tolmina: »Mladina Tolminskega okraja je svečano proslavila imendan našega velikega vodje maršala Tita s tem, da je pripravila okrajni mladinski festival. Prav svojemu vodji v čast in pa v dokaz, da naše žrtve niso bile zaman, je mladina vsega Tolminskega so se začeli izvajati okraja na tem festivalu pokazala napredek prosvetnega dela med kmečko, delavsko in srednješolsko mladino, ki dela v tesni povezanosti. V. znak ljubezni do svojega Maršala je mladina že na predvečer festivala zakurila številne kresove, sprožila možnarje in puške ter z vzklikanjem in petjem ustvarila praznično razpoloženje, katero pa je spet bilo izraz ene same velike želje primorskega ljudstva — priključiti se, k materi Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji ter uživati sadove skupne borbe z brati, od katerih nas danes še loči meja. Posebno se je pri zažiganju kresov izkazala mladina iz Kanalskega in Tolminskega Loma, ki je zažgala številne kresove ter s tem opozorila brate v coni A na našo svečanost.« Pesmi in recitacije ter deklamacije na lem festivalu so nam jamstvo, da v primorski mladini ni mogoče zatreti ljubezni do slovenskega jezika in tako ljubezni do Jugoslavije, ki mladini nudi vso pomoč in podporo pri izobrazbi. ZA NASE PORUŠENE VASI Ni dovolj, da smo si bratje. Treba je, da tudi bratsko sodelujemo in si med seboj pomagamo. Mladina Primorske tudi to parolo pozna prav do potankosti in se tudi po njej ravna. Vas Predmeja v Vipavskem "okraju je porušena in požgana, ker je v času borbe bila zatočišče lačnih in trudnih partizanov. Danes vaščanom primanjkuje hrane. Kljub temu delajo in se odlikujejo z vedno večjimi uspehi pri obnovi. Da bi rijihovo delo rodilo še večji uspeh in pa da jim dokaže, da žrtve naše borbe niso pozabljene, je mladina iz Vipave napravila akcijo za nabiranje hrane. V enem dnevu je že nabrala 146 kg raznega blaga ' in istega poslala v Predmejo. Nekaj podobnega je napravila mladina iz Go-taca, j>kraj Herpelje-Kozina, ki je pripravila 15 q Koroška mladina med nami »Živeli bratje Korošci!« Tako je pozdravila primorska mladina koroško delegacijo, ki je pred nekaj dnevi obiskala našo Postojno. Kmalu po prihodu je srednješolska mladina spremljala koroško delegacijo v Postojnsko jamo, kjer si je delegacija ogledala vse zanimivosti. Zvečer so koroški mladinci prisostvovali demonstraciji postojnskega ljudstva proti postopanju zavezniške civilne policije v coni A. Koroška delegacija je obiskala tudi dijaški dom, kjer je pozdravila naše dijake v imenu vse Koroške mladine. Seznanila nas je z vsemi težko-čami, ki se jim poslavljajo v borbi za priključitev k FLRJ. Prikazala nam je požrtvovalnost in strnjenost njihove mladine. Prav dobro je primorska mia--dina razumela težnje tovarišev s Koroške, saj se mora tudi ona še danes boriti za isti cilj, za priključitev k FLRJ. Delegacija albanske in hrvatske mladine na Primorskem Dne 25. marca je postojnsko mladino presenetila vest, da pride v Postojno albanska mladinska delegacija. Že v popoldanskih urah se je mladina začela zbirati na trgu, da bi pozdravila ono mladino, ki se je borila z nami za iste cilje. Ob sedmih zvečer je končno prispela težko pričakovana delegacija v Postojno. Poleg delegata albanske mlc/line tov. Žiso Cikuli je bila tudi delegacija hrvaške mladine, sestavljena iz udarnikov dela v predkongresnem tekmovanju. Pbzdravili so jih zastopniki delavske, kmečke in srednješolske mladine. V kratkih in jedrnatih stavkih je bila izražena naša želja po tesnejšem sodelovanju z albansko in hrvatsko mladino. Ogledali so si Postojnsko jamo; albanski ! delegat je bil posebno navdušen nad lepoto jame. Ob 23.30 se je postojnska mladina prisrčno po-\ slovila od delegacije ter ji izročila v spomin krasen kapnik. Federaciji demokratične mladine sveta — Pariz Mladina iz vasi Hruševje, okraj'Postojna, zbrana na predvečer zaključka svetovnega mladinskega tedna, pošilja bralske pozdrave Federaciji demokratične mladine sveta. Zbrali smo se v dneh, ko vsa demokratična in napredno misleča mladina pomnožuje svoje napore drv, jih sežagala in naložila ter odpeljala v kjer je drva^.prodala, izkupiček pa dala boli1 „7 tovarišu Meglica Ivanu, kateremu sla dva sina P v narodno osvobodilni borbi. ^(ji To sva dva lepa primera medsebojne in sodelovanja, ki naj vsej ostali mladini 9 kot zgled. ^j,. Za naš Trst! Kakor za vse ostali) ojJLi; zacije, velja tudi za mladino: »Vse za naš J'"', Mladina ni pozabila pri svojem dei^ f. .ju Trstu ni kakor pri nas. Ve, da ljudstvo v 1 A vodi hudo borbo za odstranitev fašističnih ki so se v mesto nateple iz vseh krajev, ve, da v tej borbi padajo naši ljudje, da L, otroci brez mater, žene brez mož in brez sre^jji Zato mladima zbira še vedno hrano in denta'-, pošilja v Trst. Mladina iz vasi Bukovje v Postojnskem je nabrala v akciji za pomoč revnim Trsta 125 kg krompirja, 38 jajc, 25 kg graha, 10 kg koruzne moke, 1 kg masti in Mladinci iz Gornje Košane pa so 28 .^ii antifašistom, ki se še danes nahajajo * f ^j.f. tržaških zaporih, nabrali 76 jajc in 5 n.y i Tudi mladina iz Senožeč je za stavknp^ Trstu zbrala 110 kg krompirja, 6 kg moke, fižola, 36 jajc in 1322 lir. Poleg vsega drugega dela je mladina ob h j. in zaključku svetovnega mladinskega led«8 ^ ! žgala nešteto kresov. Fsa Primorska je.-ui» sam velik kres, v katerega plamenih je ^ , ..c# še vedno žari v naših srcih želja, da po^a Jugoslovani. rK Lepi so uspehi našega dela in našega vanja. Vendar moramo stremeli za tem, 88 ^ uspehi vedno večji — stremeti moramo 28 da bomo prekoračili tekmovalne načrte. ^ Zavedali se moramo, da je 1. maj, P’"l,:l,'j ;) lovnega ljudstva, blizu. Prvi maj pa ne nas samo praznik, ampak bo to tudi obračun n dela v tekmovanju. Zato mladina — urno na delo! it uoiuwvu mu ib u nu dv [/i l ne*0 . huda borba proti temnim reakcionarnim a nam skušajo kratiti naše osnovne pravice; * tržaških ječah sedijo borci antifašisti, ko P0 Yit ških ulicah teče kri, ko fašisti trgajo zaiWA) napise, katere ljudstvo izobeša, da s tem PV'u’gV pokaže svojo odločno zahtevo po priključile) J j ske krajine k FLRJ. .cif' Zalo pričakujemo in apeliramo na Feder f;j demokratske mladine sveta ter preko nje napredno mislečo mladino sveta, da nas v tej naši zahtevi, ki je, da se s Trstom pribl" k Federativni Ljudski republiki Jugoslaviji! Za Tita! —. Za Jugoslavijo! Mladina,'zbrana na masovnem zboroveei v IIruševju. Predsedniku FLRJ maršalu Til»! Mladina vasi Planine pri*Ajdovščini n0^ ostali za drugimi, ker se zaveda svoje nalog*' $ tero ste nakazali v novoletnem govoru. Dop1'1 rl)ii 'nočemo svoj del za obnovo naše domovine, "j/, bomo tekmovali v okviru prvomajskega tekmo* Obvezujemo se, da bomo napravili sledeče: 1. Pomagali bomo pri obdelavi trt drU.j/r katerih člani so padli v NOV in umrli P° 1 “ nacijah. Pri lem bo delalo dvajset mladine* 1 bodo napravili tisoč delovnih ur. ti 2. Pri čiščenju travnikov istim družino'''’^, nimajo delovnih sil, bodo mladinke delale W Delo bo opravilo 21 mladink. ..Ai- 3. Očistili bomg ruševine v požgani vaši h0 Sodelovali bosta obe četi, in sicer 20 mladi))*. 21 mladink. To delo bo opravl jeno v 450 p* A g- 4. Za popravilo vaške ceste bomo delali l00 Delala bo vsa mladina. 5. Priredili bomo dve kulturni priredite'' rfl 6. Osnovali bomo telesno-vzgojno fizku" društvo. . 7. Izboljšali bomo stenčas tako, da bo vsot* dinec in mladinka priobčil svoj dopis. 8. Imeli bomo 24 pevskih vaj. jiš 9. Organizirali bomo čim več naročnikov 1 »Primorska Borba« in »Mladina«. Ili, Napravili bomo šest izletov. jit' 11. Nabrpli bomo raznovrstnega živeža za nike dela na Gori (Otlica). 12. Ob priliki narodnih in mladinskih “ nikov bomo prižgali dvajset kresov. Za Tila! — Za Jugoslavijo! Planina, 27. marca 1946. .A Mladina s Planine pri Ajdov** d Posvetovanje kmečke mladine v Postojni j, bi mladinske organizacije v vaseh Poslojn-itH,8 0kraia s^varno pripomogle v pomladanskih J1*! je okrajni odbor ZMdK sklical posvetovanje l,vcke mladine prav v dneh, ko je vsa svobodo- Lana Mladina sveta s podvojenimi napori za ulr-n miru proslavljala svetovni mladinski teden. A :'ia posvetovanje je prišel tudi strokovnjak 'un k H ien način mladina pri izvedbi kmetijskega krn(la opaziti je, da vsi ne pojmujejo tega r*.j k°t nujno potrebnega, temveč to delo celo kujejo.« . Mladina je prevzela nalogo, da bo v aprilu me-p0 u Posadila vse sadike, ki so na razpolago za tel^dilev v postojnskem okraju. Organzacijsko iz-nJe Prevzel 0k- °- ZMJK. H živahni debati o svetovnem mladinskem ie ^00m Marija iz Palčjega pripomnila: »Sele jd .es sem doumela pomen svetovnega mladinske-ki^na- V našo vas je prišel tovariš iz Postojne nilt e}i*’ nai zakurmo kres, ker bo mladinski prazne ne ki bili zadnji, smo kres zakurili, toda jup “a«es bom lahko mladini v vasi objasnila po-svetovnega mladinskega tedna, in si zadamo drof katere bomo sedaj izvedli.« Bil je smeh v toda iz tega se učimo, da nekateri preit j direktive med mladino brez vsake razlage Ki-e Potem ne smemo čuditi, če mladina v vaseh nalog ne izvaja prav zaradi nevednosti, tilt Za.mdi neaktivnosti, kar ji mnogokrat kri-opripisujemo. tofftnčno smo sklenili, da bomo naredili kol-azo, kajti v mnoge vasi prihaja časopisje ne- redno. Tov. iz Senožeč je predlagala: »K nam časopisje zadnje čase redno prihaja, kajti zbrali smo točne naslove vseh naročnikov ter jih poslali upravi časopisov in okrajnemu odboru. Imamo poverjenika, ki prejema vse časopise in jih takoj po prejemu razdeli med naročnike. Predlagam, da tudi drugod tako uredite.« Še pred svetovnim mladinskim tednom moramo to urediti, je sklenila vsa mladina. Ko smo govorili o članarini, se je oglasila zopet tovarišica iz Palčjega: »Zdi se trn, da je mesečna članarina mladinske organizacije zelo nizka. Zlasti premožnejši mladinci in mladinke bi lahko plačali mnogo več.. Predlagam, da bi se v tem mesecu vsa mladina obvezala, koliko bo mesečno plačevala članarine.« Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Posvetovanje pa kljub vsem tem dobrim predlogom ni imelo uspeha za celoten okraj. Vzrok leži predvsem v nedisciplini nekaterih vaških odborov. Nekateri udeleženci so prišli precej kasneje, kot je bilo določeno ter se je posvetovanje pričelo z več kot enourno zamudo. Nekatere vasi pa se posvetovanju sploh niso odzvale. Pri ugotovitvi odsotnih smo videli, da so bile vse vasi, ki nam redno pošiljajo poročila, ki so si postavile konkretne obveznosti za tekmovanje in se odzovejo vsakemu delu, navzoče, dočim vasi, kol n. pr. Razdrto, Hrenovke in druge svojih zastopnikov niso poslale. To so prav tiste vasi, v katerih mladinska organizacija najbolj peša. Na tem posvetovanju bi lahko videli, kako dela mladina v drugih vaseh in bi to izvedli tudi v svoji vasi. Tovariši, disciplina je eden najvažnejših pogojev za vse naše nadaljnje delo. Samo ta primer nas lahko marsičesa nauči: ako bi vse vasi pravočasno prišle, ne bi bilo treba nekaterim dve uri ačkati. Ker se niso odzvale na posvetovanje, bo treba v te vasi ponovno iti ter v vsaki vasi posebej razlagali sklepe tega sestanka. Naj mm bodo gornje navedbe v opozorilo, da v bodoče tega v našem okraju ne bomo več dopustili ter da se bodo vasi, ki niso prisostvovale posvetovanju, drugič udeležile v čim večjem številu. Take in podobne napake nam morajo biti živ opomin za izboljšanje našega dela. Okrajni odbor ZMJK — Postojna. Očistili smo cesto, da PojA« svoji konferenci se je mladina Zatolmina, %.\na’ Tolmina in dijaškega doma v Tolminu . /!a*a> da bo očistila 3.5 km ceste od Zatolmina lo,. 0J°9 in omogočila tako dovoz drv v Tolmin. V * bomo šli na delo — so odločili. ljub' Ponedeljek se je vršil sestanek ZMJK v Po-o “lnw. Tajnica je poročala o okrajni konferenci, M; ,aju Julijske krajine in jim pojasnila, da so „ Mii ‘ V-delegati sprejeli obvezo, da očistijo ce-'n f P^og. Mladina je navdušeno sprejela obvezo se je živahna razprava. »Fsi bomo šli in ?elO’« so dejali. Nekateri pa delajo v zadrugi ” tìlflfoàrk iti ti T/i rt sr mrtf/rf /3 'is er n si m n n in >,« so dejali. Nekateri pa delajo v dn i8 Morejo iti. »Vi pa morate v zadrugo in glejte, iL0°ste tam udarniško delali,« jim naročajo ostali. kopajo o slenčasu, ki ga bodo imeli na vasi. 4inrn°. bodo zapisovali, koliko napravi vsak mla-je c in vsakih štirinajst dni bodo pregledali, kaj hoi!ak napravil in tistega, ki bo napravil največ, Pii?, objavili na slenčasu. Stalno bodo vodili za-fflOf ,n nadzorovali, v koliko se je izvršil. »Biti najboljši, prvi!« Nato si poslavljajo tek-*iji) • našrt. »Pa ga bomo še izpopolnili,« pra-4y\si razdele delo. Ob 11 zvečer se je sestanek >n Ju°il' in vsak že hiti na svoj dom ali k sosedu 1 Pripravi kramp ali lopato za drugi dan. in J*’® tema je, ko je prikorakalo 22 mladincev !"z Poljubina v Tolmin. Tudi MDB iz lin; fceffa doma (112) j» že na zbirališču. Prefek-so imele mnogo dela, kajti ko so dijaki zve- fe Tolmin dobil drva deli za delo, so hoteli iti vsi, tudi pionirji, pa čeprav v copatah. Bilo je mnogo joka, ko niso smeli na delo. Ob 7. so že v Pologu, onkraj Zatolmina, kjer so dobili še Jcrampe in se jim je pridružilo še 30 mladincev iz Zatolmina. Potem so se razporedili preko zamrzlih plazov v skupinah na daljavo 3 km. Ppljubinska delovna četa je zasadila svoj prapor daleč pred sabo v led in se dokopavala do njega. Tekmovali so. Nekateri niso imeli orodja, pa so z rokami valili kamenje. Kri jim je tekla iz prstov, a odnehali niso. Delu/i so neprestano od 7 zjutraj do 6 zvečer, s kratkim opoldanskim odmorom. Tako je 164 članov mladine, ki so delali en dan v 1640 delovnih urah, očistilo 3 km poti. Naslednji dan je deževalo in ni bilo mogoče na delo. Pa so hodili Poljubinci in govorili: »Pojdimo vendar že zopet na delo. Bolje nič kol nedovršeno delo.« Akcijo je dovršila v 240 urah mladina iz Zatolmina. Cesta je očiščena in Tolmin je prišel do svojih drv. Skupno so rabili 1880 delovnih ur. Če bi najeli delavce, ki bi zaslužili le po 10 lir na uro, bi morali za to delo plačati kar 18.800 lir. S lem smo prihranili naši oblasti denar, ki ga bo lahko koristno uporabila drugje. Pri delu so se izkazali Poljubinci, pa tudi dijaški dom, od katerih je zlasti dobro delala tovarišica Jug Mira. ^. Merodajni krogi v naših zavezniških deželah bi morali J*°steyati — če še velja tako imenovana Atlantska listina twdi razpoloženje samega ljudstva, ne samo slovanskega, b j aH. tudi velikega dela italijanskega, ki živi na tem ,0dročju in ki se najenergičneje zavzema za to in zahteva, * se ti kraji priključijo k Jugoslaviji. TITO. Pogovor z dopisniki W inkl er Ad el a — Sr. Lok ov e c. Ket je Tvoj dopis že zastarel, gir ne moremo objaviti. Iz poslanega dopisa se vidi, da bi lahko marsikaj napisala o delu mladine v vaši vasi. • Piši konkretne stvari ter se preveč ne spuščaj v načelne obravnave nekega vprašanja. Piši nam, kako se pri vas izvaja prvomajski načrt tekmovanja, kaj ste že vse napravili, kateri mladinci in mladinke so se najbolj izkazali Ud. S ul i g o j A. — Gor. L o k o v e c. K Tvojemu dopisu veljajo iste pripombe kot prejšnji. Rijavec Kristina — Gor. L o k o v e c. Prejeli $mo Tvoj dopis, ki ga pa iz razloga, da je preveč splošen in nekonkreten, ne moremo objavili. Poglej, kaj je bilo v tem pogledu že napisanega v »Pogovorih« prejšnje številke »Vestnika«, ter članek »Kakšni naj bodo dopisi«, objavljen v tretji številki. Upamo, da boš ob upoštevanju teh smernic kmalu napisala kak spis, ki ga bomo lahko objavili. B e nig ar Hermina — Ilirska Bi si rie a. Dobro je, da si nam poslala svoj dopis »Za obnovo domovine«, katerega pa ne moremo objaviti, ker je preveč prazen in nekonkreten Mislimo, da bi bilo bolje, ako bi nam opisala, kaj mladina dela za obnovo porušene domovine, kako sodeluje z or» gani oblasti, kakšen delež splošnega tekmovalnega načrta je prevzela na svojS rame, koliko je bilo že od lega izvršenega. Dalje nam lahko opišeš delovanje srednješolske mladine na gimnaziji, kako ste se vi vključili v prvomajsko tekmovanje, oziroma kako v vaši šoli to poteka; kaj sle. ukrenili, da se odpravijo slabe ocene v šoli, kako organizirale študijske krožke. Predvsem pa naj bodo dopisi aktualni. Piši nam o stvareh, ki so pomembne za mladino, ki se nanašajo na probleme, pred katerimi mlpdina danes stoji; piši nam o akcijah, ki jih mladina izvaja. N. pr.: V prejšnjem mesecu se je vršil »Svetovni mladinski leden« in v zvezi s tem so bile dane vsem mladinskim odborom konkretne naloge. Doslej pa nismo še iz nobenega okraja prejeli niti enega dopisa, ki bi opisal, kako je potekal ta teden in kaj je bilo storjenega v tem okviru. Pričakujemo, da nam boš kmalu poslala še kak dopis, ki pa naj ima označeno vsebino. ★ Iz gornjega je razvidno, da je edino okraj Grgar resno pristopil k organizaciji dopisniške mreže. Ze v prejšnji številki smo objavili nekaj odgovorov na dopisnike iz Graarskega okraja, preostalim pa odgovarjamo danes. Vsekakor je treba pohvaliti iniciativo okrajnega mladinskega odbora v Grgarju ter stavljati ta primer kot zgled ostalim okrajem. Pričakujemo, da bomo tudi iz okrajev, ki niso še ničesar poslali, kmalu prejeli kako vest, da bo ta list res vestnik vsega okrožja. Pogreb padlega borca za svobodo V prejšnjem mesecu smo prenesli truplo tov. Mrše Janeza iz gozda, kjer je že dve leti in pol počival, na domače pokopališče v Šmihelu pod Nanosom. Prvi iz vasi nam je on junaško kazal pot, po kateri smo šli v letih okupacije in po kateri bomo dokončno osvobodili našo ljubljeno Primorsko in dosegli uresničenje naših davnih želj. Njemu ni bilo dano, da bi skupno z nami užival sad našega trpljenja in krvave borbe. Nekega nesrečnega dne, ko je stal na braniku domovine s svojim mitraljezom, je priletela sovražna krogla in ga smrtno zadela. Omahnil je v cvetu mladosti Vedno nam bo ostal v spominu dan njegovega prekopa. Zbrali smo se: mladina, pionirji in ostalo prebivalstvo vasi. Z» venci, zastavami, cvetjem smo spremljali junaka up zadnji poti ter ga položili v zemljo, katero je on tako ljubil in za katero je dal svoje mlado življenje. Položen je bil v vrsto, kamor je obrnjen sleherni zahvaljujoči pogled in spomin našega človeka, v vrsto nepozabljenih padlih borcev za svobodo, ki je na ta dan še posebno cvetela z belim cvetjem, zelenjem in zastavicami^ skrbno pripravljenih od naših pridnih pionir ječ. Pogrebu ste prisostvovala tudi dva člana okrajnega NOO v Postojni, ki sla pri odprtem grobu tov. Janeza spregovorila nekaj besed v slovo. Tovarišice so zapele nato žalostinko Vsi smo mu pa obljubili, da bomo čuvali pridobitve, za katere je on skupno z neštetimi drugimi tovariši prelil svojo kri. Borili se bomo, dokler ne bo uresničena njihova in naša želja in cilj: Primorska svobodna v Titovi Jugoslaviji! Gruden Francka. O iizkulturni vzgoji Fizkultura na Vzfcpdna-Primorskem še daleč ni zajela laico širokega obsega, kot bi bilo to mogoče. Zelo veliko krajev je še, ki o fizkuUari sploh ne vedo, kaj je to in čemu je potrebna. Se se najdejo ponekod ljudje, ki so mnenja, da je fizkultura nekaj povsem nepotrebnega in 'je vsakega časa škoda za mahanje in skakanje. Danes — pravijo — stojimo pred veliko važnejšimi nalogami kot je fizkultura. Zaradi lega tudi neprijazno gledajo na tista fizkulturna društva, ki so že osnovana in so pričeta z vajami. In vendar je fizkultura prav danes eno izmed najvažnejših področij dela; danes, ko je potrebno, da se vsak človek čim bolje in zdravo izpopolni. Fizkultura je ono sredstvo, pri katerem najdemo razvedrilo, zabavo, obenem pa se naučimo najboljšega tovarištva, discipline, vztrajnosti in poguma. Dobro se moramo zavedati, da ona hoče danes usposobiti vsakega fizkulturnika ne samo, da je močan, zdrav in vsestransko lepo razvit, ampak da je tudi v vsakem času pripravljen braniti pridobitve naše borbe. Danes ni cilj fizkulture, da dosežemo gotovo število rekorderjev, ostali pa stojijo ob struni, ampak je njen cilj, da se čim bolj množično organizira. Kakor je potrebna fizkultura ljudem, ki ves dan sede po pisarnah, učilnicah in drugod, prav tako je nujna tudi delavcem, ki po cele dneve sloje ali so sključeni ob strojih; prav tako pa je tudi potrebna kmetom, čeprav ves dan delajo na polju. Potrebna je zato, da vsi ti ljudje neopazno prenesejo svoje misli v drug svet, pri dem pa dobe lake vaje, k’i njim odgovarjajo. Ljudem, ki veliko sede, bomo dali predvsem razgibalne vaje, drugim pa, ki neprestano delajo samo e enim delom telesa, bomo posvetili toliko več pažnje in jim bomo dali vaje, ki razgibljejo vse telo. Kako bomo torej organizirali fizkulturo? V vsakem večjem kraju bomo postavili fiz-kullurno društvo, ki ga bomo imenovali po kraju ali z imenom kakšnega narodnega junaka. Na občnem zboru bomo izvolili odbor, ki naj Obstoja iz predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja, zdravstvenega referenta in referentov za poedina področja dela. Teh referentov je toliko, kolikor imate že razvitih panog fizkulture. Ako osnujete novo panogo, morate obenem z njo postaviti tudi odgovornega referenta. Tako so n. pr. referenti za tcìova’dbo, za odbojke, košarko Ud. V vsakem odboru naj bodo tudi vključeni zastopniki posameznih aktivov na vaseh, ker ni mogoče, da bi imela vsaka vas svoje društvo. Zalo se v takem aktivu zberejo vsi tisti, ki imajo veselje do fizkulture in naj si izvolijo enega iz svoje srede, ki bo vedno dobival navodila in jih izvajal v aktivu. Društva sama morajo pošiljati redna poročila krajevnemu ali mestnemu odboru 7.MJK, odbor poročila zbira in jih pošilja glavnemu odboru ZN J K. Poročila naj bodo vestno in obširno sestavljena redno vsakih štirinajst dni. Navesti je v poročilu vse, kar se je v tem času naredilo, oz. na kakšne težicoče in ovire smo naleteli. Vsak član društva se mora obvezati, da bo gojil vsaj tri panoge športa in se tako vsestransko izpopolnjeval. To se pravi, da nogometaš ne bo samo žoge bil, ampak bo prav tako pridno zahajal v telovadnico in si izbral še eno vrsto športa, ki ga bo gojil ravno v taki meri in s takim veseljem kot nogomet. Mi moramo pri naših društvih gledati na to, da so člani vedno zadovoljni, in to bo mogoče le tako, da bomo razvili čim več področij telovadbe. Uvedimo tudi v fizkulturo tekmovanje. Kateri okraj ali kraj bo imel več fizkulturnih društev oz. aktivov, in kar je važno, katero društvo bo imelo več članov, ki bodo aktivno sodelovali pri fizkulturi. Kot prva vidna množična manifestacija fizkulture v letošnjem letu bo »tek čez drn in strn«, ki bo 7. aprila. Čemu je ta tek priporočljiv in zakaj bomo začeli prav s tekom letošnje leto? Tek je eden izmed najvažnejših športnih veščin, saj se s tekom in brzino skladajo vse ostale panoge. Večkrat pa se je zgodilo, da smo imeli odlične tekače na prostih progah ter skakače, ki so na prostoru, kjer je bilo vse pripravljeno, skakali in dosegli sijajne uspehe. Ako so pa ti prišli do naravnih zaprek, jarkov, plotov in podobno, so pa podlegli. Da se temu izognemo in da se navadimo bistriti duha prav v prosti naravi, se je vpeljal »tek čez drn in strn«, kajti v tem primeru tekmovalec proge ne pozna, a vendar lahko doseže sijajne rezultate. Čimbolj je spreten in čimbolj je pogumen, tem lepše bo lahko prispel na cilj. Pljuča se mu bodo nasekala čistega zraka in zmožen bo zopet delati z veseljem. Mladina, ti si tista, ki moraš dvigniti fizkulturo na ono raven, ki ji je danes začrtana. Zato se priglasi k temu tekmovanju v čim’večjem številu, da bomo pokazali, da v letošnjem letu hočemo in moramo doseči stanje fizkulture v drugih zveznih republikah Jugoslavije. Ne boj se teikoč, ki se zde mnogim nepremagljive; saj smo spoznali, da z določenim ciljem in krepko voljo lahko prav vse dosežemo. Pri delu naj ti velja geslo: Vsak mladinec, vsaka mladinka mora postali fizkulturnik. Prizor z nogometne tekme v Totmbiu - i TUDI SREDN JEšOLSKA MLADINA NA UDARNIŠKEM DELU V Postojni se je cine 10. marca vršila Pf0? delovna nedelja, katere se je z vnemo udeležil tudi srednješolska mladina. Navdušeno so Pc“.| ko so šli z zastavo in transparenti proti porušen Ì šoli. Pri delu so se združili z delavsko mladin i ter se tako držali parole, ki so jo nosili ^ pisano na transparentu: »Mi bomo vedno PrVi' \ Z odkopavanjem opeke, čiščenjem in odoa'li I njem ruševin so še podčrtali to parolo. Nekemu šibkejšemu dijaku so se roke lile, zato je pešal pri delu. Tovariši so ga odstraniti, da bi ne zaostajal za njimi, j -A dijak je kljub ranjenim rokam raje podool. sooje sile kot da bi bil odstranjen, ker se 1,1 zavedal, da mora napredna mladina ozira]3!. \ pri delu ter se usposabljati na oseh poclrocl dela. Veselo razpoloženje dijakov je navališ' tudi ostalo mladino in starejše ljudi, tako da 1 bilp opeka o kratkem času izkopana in Ijena na določeno mesto. Tudi vojska je pri 'e sodelovala, zlasti z vozovi. ^,1 Srednješolska mladina bo s soo jim škim delom dokazala, da hoče bili vredna 1 n0 mladine ter da hoče poslati delovna inteligenc' ki bo znala ceniti delavca in kmeta, ki bo ccH ose, kar je bilo v težki borbi pridobljeno jn strogo čuvala, da ne bo več izkoriščanja in 2 tiranja. TUDI DIJAŠKI DOM Našemu dragemu maršalu Titu! Mladina iz gimnazije in Dijaškega doiM.A Tolminu na Primorskem, srečna, da lahko °l' I skuje pravo slovensko šolo, ki se je tudi PSI oblikovala o teku težke štiriletne borbe P.r|J Vašim hrabrim vodstvom, si staolja o oko1 | tekmovanja za 1. maj, sledeče obveze: _ iA 1. V času tekmovanja bomo čim več š"1 « rali, da omejimo do skrajnosti število sloo | ocen v naših razredih. 2. Ustanovili bomo deset študijskih kroA' za razne predmete. J I 3. Tekmovali bomo v redu in disciplini razredi in o domu. . S 4. Ustanovili bomo aktiv propagandist^ j 3. Pripraviti bomo dobro naštudirano za Okrajni mladinski festival. _ „1 6. Priredili bomo tri radiacijske večere domu, in sicer: Gregorčičevega, Kajuhovega Župančičevega. 7. Priredili bomo tri pionirske večere- 5. Priredili bomo 10 bralnih večerov. » j 9. Priredili bomo 10 študijskih večerov^ , katerih bomo razpravljali o ustavi in o ako nih člankih. .. t}\ 10. Udeležili sc bomo vseh manifestaci] \ priključitev in jih tudi sami priredili. ,f.0 i 11. Napravili bomo deset sestankov z od j mladino. 12. Delovna brigada iz doma se obvezuje-bo o prostih urah očistila dvorišče in park j doma. Da bo šla na udarniško delo po eno ^ del jo v mesecu skupno s tolminsko delao-brigado. , ni in Dijaškega doma. MARŠALU JUGOSLAVIJE JOSIPU BROZU-TlTbt ^ Z našega masovnega sestanka pošilj9'^ Vam, maršal Tito, tople pozdrave z obljubOj bomo napravili čimoeč za to, da se čimprej celijo rane, zadane od krutega okupatorje Jj njegovih pomagačev. — Zato bomo n:ipr°l sledeče: ,ltl. 1. V vasi imamo 10 pogorelcev, katerim . mo pomagali pri obdelavi polja; pri tem b° napravili 400 delovnih ur. 2. Popravili bomo 3 km poli. pri čemer 1 mo naredili 300 delovnih ur. , 3. Priredili bomo eno kulturno prirem1 denar od vstopnine bomo obrnili za pomoč r nemu dijaku. Vse za Tilovo Jugoslavijo! . j, Mladina vasi Siam