MARKSISTIČNI KROŽEK V OSNOVNIH ŠOLAH
Osnova je razgovor
Mestni center marksističnih krožkov se, zaradi premajhiillf •• kušenj, srečuje z vrsto težav pri ustanavljanju krožkov v os»**" nih šolah. Prav zato so se v MCMK odločili za dve poti. Pt * je povezava s klubi OZN in nastopanju centra v okviiti Ie-wh, druga, potnembnejša, pa je ustanovitev nekaj eksperimentabiih, samostojnih krožkov, ki naj bi se imcnovali znanstveno-debatni krožki, zaradi lažjega dostopa do mladih l.judi.
Poti sta dokaj različni, za^ to sta nujno potrebna dva pro-grama dela. Najtežje je delo pri povezovanju s klubi OZN, saj mora biti program dejav-nosti usklajen s programom dejavnosti klubov OZN na os-novnih šolah. Gre predvsem za sodelovanje znanstveno-de-batnih klubov pri razgovorih s klubi OZN o aktualnih do godkih v svetu, s poudarkom na vlogi mladega človeka v družbi in na drugi strani iz-vedbe ciklusa pogovorov na temo   »Kaj   je   marksizem«.
Osnutek programa za delo marksističnib. krožkov na os-novnih šolah obsega tudi raz-govore o družbenih vprašanjih in skupinske oglede družtaeno angažiranih filmov ter razgo-vore o njih. Pri vsem tem pa je potrebno razlagati ozadje, ki je do določenega procesa pripeljalo in navajati mlade ljudi na razmišljanje, kako se problem lahko v bodoče raz-vija ali reši, saj ta način dela v klubih OZN ni razvit v to-likšni meri, kot bi bilo to po-trebno.
V debatnih klubih bodomla-de najprej seznanili s pojmom »marksizem«. Nato bodo pre-šli na pogovore o družbenih vprašanjih s povdarkom na vlogi mladega človeka v druž-bi. Seveda pa ne gre prezreti zasledovanja aktualnih dogod-kov v svetu in domovini in razpravljati o tem, pa tudi ne razgovorov na temo samo-upravljanje — naša pra-vica in dolžnost. Namen mar-ksističnih krožkov je tudi na-vajanje mladih ljudi na samo-stojno osvajanje marksistične literature. V ta namen bodo uvedi študijsko delo, kjer bo-do na preprost način poizku-šali obdelati katero od lepo-slovnih utopičnih del, ter se pogovarjati o problemih, ki jih glavni namen krožkov pa je teoretično znanje prenašati na praktična področja in prav s tem      marksistični    centri    in
krožki opravičujejo svoj oo-jtoj; po tej poti pa bodo sw»-pili tudi najmlajši marksl»ti na   osvnovnih   šolah.
Uspeh znanstveno debatnlft klubov, posebno še v začetnem obdobju, je odvisen od mer>-rorjev, kako bodo organizin»» li razgovore, predvsem pa, ka-ko bodo znall na neprisiljen način zaposliti člane. Zavedatl se moramo, da je mladim v osnovnih šolah potrebno uo kazati, da so enakopravni čla-ni naše družbe in da so lah-ko in morajo biti ustvarjalni. Ce mentorju uspe vcepiti to samozavest, potem lahko pri-čakujemo, da bodo krožki na osnovnih šolah zaživeli še bolj, kot marsikateri na srednjih ali   celo   visokih   šolah.
Nadalje se je treba zavedati, da bo moč, ki bo privabljala mlade v sredine tudi samo-stojno delo, delo, ki bo mla-dim praktično pokazala uspe-he lanskega minulega dela, saj bo tako najlažje spoznaval, da kot enakopraven član naše družbe lahko da svoj prispe-vek.
Praktično delo je odvisno od iznajdljivosti mentorjev, saj ne moremo računati na samo-stojno pobudo in delo osnov-nošolcev, posebno še, ker ni-majo ustreznega znanja iz ka-terega bi črpali rešitve za za-stavljene probleme. Vendar pa lahko že danes nakažemo ne-kaj smernic tega dela v prak-tičnem pogledu, saj se mladi iz svojega zornega kota lahko soočajo s problemi naše druž-be, filma, zgodovine marksiz-ma, NOB in podobno. Pri zbo-ru mentorjev ne gre prezreti mladih profesorjev sociologije, zgodovine in filozofije iz sred-njih in osnovnih šol, ki bi bi-li pripravljeni prevzeti to, v začetku vsekakor zahtevno in odgovorno delo. Skupaj z ob-činskimi centri marksističnih krožkov pa je potrebno raz-mišljati tudi za njihovo mo-ralno   stimulacijo.
Andrej Selan