Poštnin« platana ▼ gotovi«!
■Bj Spcdizione in abbonamento postale Hj
lovenski
Prezzo - Cena Ur 0,50
Štev. 88
V Ljubljani, v ponedeljek, 19. aprila 1943-XXI
Leto Vlil.
izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega fn tujega 1 Uredništvo In opravm Kopitarjeva 6, Ljubljana | Concessionarta esclnsiva per la pnbblicild dl provenlenza ttaliaaa izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana.	1	Bedazione.	Ammintatrazione:	Kopitarjeva	b,	Lubiana.	=	ed	estera:	llntone	Pubblicitd	Italiana	S.	A,	Milana	.	^
Vojno poročilo št. 1058
Uspešno odbiti sunki na bojišču v Tuniziji
Potopitev velikega nasprotnikovega rušilca — 20 letal sestreljenih
Po tunizijskem bojišču hurli in dolgi topniški dvoboji. V takojšnjih protinapadih so bili odbiti nasprotnikovi sunki na južni odsek naše razporeditve. Nemški lovci so zbili eno letalo.
Pri poskusih napadov na naše konvoje so italijanski lovci sestrelili 6 letal, nemški pa 2.
V noši na 16. april so naše torpedovke, spremljajoče neki konvoj, drzno napadle dva an gleška nadrušilca. Eden od njiju se je oddaljil z ognjem na krovu, potem pa se je zaradi eksplozijo potopil. Ena naša torpedovka je bila potop-Ijcna.
Angleški večmotorniki so včeraj bombardirali Palermo, Catanijo in Sira c n so ter so poškodovali javne ter zasebne stavbe v prvih dveh mestih. Poročajo, da je bilo med prebivalstvom v Palermu 20 mrtvih in 50_ ranjenih, v Cataniji 3 mrtvi in 1? ranjenih, v Siracusi pa
Med temi napadi je nasprotnikovo letalstvo izgubilo 11 strojev. Od tega so jih 7 sestrelile protiletalske baterije, 4 pa lovci. Od zbitih letal so 4 padla v morje zahodno od rta Gallo, dve zahodno od rta Rama. eno za vzhodno od Sira-euse. Dve sta treščili na tla pri Monte Conceio (Palermo), neko dru^o letalo pa so videli, kako se oddaljuje z gorečim desnim krilom ter ga je treba smatrati za sestreljeno.
Dostavek k uvodnemu vojnemu poročilu 1058:
Pri nastopih naših lovcev, navedenih v včerajšnjem poročilu, pri čemer je bilo nad Sredozemskim morjem zbitih 7 letal, so so posebno odlikovali naslednji piloti: Poročnik Panini Vinicio iz Pise, višji narednik Di Carlo Rosario iz Buge, narednik Mantcgazza Luigi iz Milana. Ti so drzno napadli skupino 40 nasprotnikovih lovcev in dva zbili v morje.
V noči na 16. april sta dve naši torpedovki, ki sta spremljali ladijski sprevod proti Tuniziji, zapazili v Sicilskem prelivu dva nasprotnikova rušilca vrsto »Jervis«. Navzlic manjši nosilnosti in slabši oborožitvi sta se takoj pognali v napad in vzdržali srdit spopad iz najmanjše bližine z uporabo topov in torpedov. Ena od torpedovk je bila hudo zadeta in se je med potapljanjem še vedilo branila z enim topom, dokler ni izginila pod vodo. Eden od nasprotnikovih rušilcev, ki je bil zadet, ob prvi salvi, se je vnel in ostal no-giben. Zjutraj so ga osna letala videla, da je eksplodiral in izginil v majhni oddaljenosti od kraia spopada. Drugi rušilec, ki je dobil nekaj strelov na krov, sc je umaknil na Malto. Ladijski sprevod je tako lahko nemoteno nadaljeval pot in prispel v Tunizijo. Velik del posadke potopljeno torpedovke so rešile ladjo in letala, ki so takoj priskočila na pomoč. Druga torpedovka so je lahko poškodovana vrnila v oporišče.
Zamenjava straže v tajništvu fašistovske stranke
Duce dale na seji državnega vodstva stranke navodila za delo v bližnji bodočnosti
se
Rim, 18. aprila, e. Pod predsedstvom Duceja je v Beneški palači sešlo vodstvo fašistične 6tranke. Navzočni so bili vsi člani Takoj po začetku seje je tajnik Vidussoni imel naslednji govor.
Stranka je v zadnjih desetih mesecih storila mnogo težkega in potrebnega dela, ki ga je nalagalo vojno 6tanje. Storila ga je po vaših smer nicah, da bi čimbolj prepričala italijanski narod o kategorični zahtevi, da moramo vse in vsi žrtvovati za vojno in za zmago. V zvezi z vsem tem po vsej pravici meni, da je bila kos velikim nalogam sedanjega zgodovinskega časa, zlasti s tem, da je vso notranjo fronto strnila v enotno črto, kar je nepobitno jamstvo, da fašistična Italija z nezlom-Hivo odločnostjo koraka proti ciljem, ki ste jih Vi, Duce, zapisali na prapore Revolucije. Stranka je za dosego teh ciljev delala z V6emi razpoložljivimi silami, ki jih je še stopnjevala bodisi na političnem področju, kakor tudi na področju duhovnega, gospodarskega podpornega in propagandnega udej-stvovanja. Večkrat sem Vam lahko, Duce, v navzoč-■ nosti narodnega vodstva poročal o doseženih uspehih na raznih področjih. Dovolite, da Vam danes. Duce, povem samo še to, da je širokopotezno podporno delo, ki ga je stranka izvedla z največjo plemenitostjo v zadnjih 16 mesecih, dala bojevnikom in njihovim rodbinam, delavcem in V6etn, ki najbolj čutijo težave vojne, občutiti vso globoko povezanost stranke z njimi V tem se je posebno izkazal urad za bojevnike, ki je končal zelo plodno delo glede podpiranja svojcev pripadnikov vseh vrst orožja, za kar je prejel številna priznanja. Posebna skrb je bila nadalje posvečena protiletalski obrambi in brezhibnemu presoljevamu prebivalstva, ki je moralo zapustiti svoje kraje. Organizacija je tukaj pokazala vse svoje sitne sposobnosti in dajala svojo pomoč, slehernemu, ki je bil prizadet zaradi bar- j barskih letalskih napadov. Ob številnih obiskih po
prizadetih krajih smo mogli na lastne oči opazovati učinkovitost te pomoči. Tudi ob mojem zadnjem potovanju po Siciliji 6om se prepričal o velikih koristih izdanih navodil in ukrepov. Prav pri tem obisku sem mogel tudi ugotoviti, da je ta otok pripravljen prestati še žrtve in da je v svoji vdanosti do domovine odločen vztrajati in prenesti vsakršno preizkušnjo.
Tudi za reševanje vseh gospodarekih vprašanj je stranka često prispevala v odločilni obliki. Življenje naroda teče sedaj že skoraj tri leta v vojni v ozračju globokega umevanja in neomajne zvestobe. Stranka se je e požrtvovalnim delom svojih voditeljev in svojih pristašev postavila v ospredje z nepopustljivo gorečnostjo povsod, kjer je bilo treba največ postaviti ha kocko in kjer je bila njena navzočnost naj bolj potrebna. To je uspeh, ki Vam ga, Duce, predlaga stranka kot resnični in najbolj zgovorni obračun svojega dela na duhovnem in propagandnem področju, to je uspeh njenega prizadevanja za osvojitev src vsega naroda.
Duce, po 16 mesecih, v katerih sem z zvestobo črne srajce in zanosom bojevnika izpolnjeval Vaše zapovedi, Vas v zavesti, da sem docela izpolnil svojo dolžnost in se pokoraval goreče in spoštljivo idealom revolucije, prosim, da mi dovolite izročiti mandat v Vaše roke Spričo potrebe, da je treba dati več in še pomnožiti sile, da se vzdrži breme povečane odgovornosti, čutim za dolžnost, da Vam povem, da ne morem zahtevati od sebe več zaradi ran, ki sem jih dobil v vojni in ki omejujejo možnosti mojega dela Moje življenje kot fašista, Duce, je Vaše z vsem priznanjem im vso vdanostjo. Hvala Vam, Duce, čakam na Vašo zapoved.
Vsi navzočni so poročilo Viduesonija sprejeli z dolgim in živahnim odobravanjem.
Duce je poudaril pomen tega odobravanja, se s toplimi besedami zahvalil Vidussoniju za
Boji na zahodnem Kavkazu spet oživeli
Večji spopadi južno od Novorosijska — Sovjetski nastopi na drugih odsekih zavrnjeni — V Tuniziji topniški dvoboji — V 2 tednih uničenih 200 angleških in ameriških oklepnikov
izpolnjeno delo, nato pa sporočil, da je določil za Vidussonijevega naslednika sedanjega podtajnika fašistične stranke Carla Scorzo, v prepričanju, da bo ta bojevnik iz mnogih vojn ter skvadrist in navdušen fašist od prve are kar najodločneje nadaljeval izvajanje Dueejevih smernic. Duce je nato imel štirideset mlnnt trajajoč govor, v katerem je podal smernice ca delo v neposredni bodočnosti. Njegove besede so zborovalci pozdravili z velikimi ovacijami.
Hitlerjev glavni stan, 19. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na bojišču južno od Novorosijska je včeraj bojno delovanje zopet oživelo. Močni oddelki letalstva so v ponovnih napadih e težkimi bombami napadli sovjetske postojanke.
Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili posamezni sovjetsk' krajevni napadi zavrnjeni, nastopi nemških oglednih in napadalnih oddelkov pa izvedeni uspešno.
S tuniškega bojišča poročajo samo o obojestranskem delovanju topništva in oglednih oddelkov. Na tem bojišču so nemške čete v hudih borbah v času od 1. do 15 aprila uničile nad 200 angleških in severnoameriških oklepnikov,
Torpedna letala in protiletalsko topništvo so sestrelila včeraj v Sredozemlju 11 angleških letal, med temi 7 težkih bombnikov. Preteklo noč so izvedla nemška bojna letala hud napad na pristanišče v Alžiru.
Oddelek ameriških bombnikov je napadel mesto Bremen. Bombni zadetki v stanovanjskih predelih so povzročili izgube med prebivalstvom. Lovska in protiletalska obramba je pred dosego ciljh odvrnila del napadajočega oddelka in po doslej razpoložljivih vesteh sestrelila 20 štirimotomih bombnikov. V letalskih dvobojih sta bila izgubljena dva nemška lovca Na odprtem morju in nad obalo zasedenega zahodnega ozemlja je bilo uničenih še nadaljnjih 11 angleških letal.
Romunsko priznanje italijanskemu domoljubju
in veri v zmago
Bukarešta, 19. aprila, e. Romunski letalski polkovnik Aleksander Dimitrescu je po svoji vrnitvi iz Italije, kjer se je mudil mesec dni, popisal v članku, objavljenem v včerajšnji številki »Universula«, vtise, ki jih je bil dobil v sedanji Italiji. Poveljnik Dimitrescu pravi takole:
»Za svojega enomesečnega bivanja v Italiji sem predvsem moral ugotoviti visokega duha, ki navdaja italijanski narod ter vztrajnost, s katero ta narod dela za dosego zmage. Z letalom sem preletel in videl vso Italijo, od enega konca do drugega. Preživel sem mnogo dni med junaškimi italijanskimi bojevniki na daljnjih letališčih Sredozemlja. Videl sem italijanskega kmeta, kako vztrajno obdeluje zemljo. Presenečen sem bil nad žilavostjo naroda, ki se bori za svojo sveto pravico ter se zaveda prispevka, ki ga je vedno dajal omiki in človeštvu. Nisem ugotovil niti upadanja poguma ined ljudstvom, ki je ostalo na domovih in je podvrženo n asi ln iški m sovražnikovim letalskim napadom, niti kakšnega obotavljanja pri italijanskih vojakih kljub trdim bojem, ki jih prestajajo na kopnem, na morju in v zraku. Povsod, v Rimu ter po ostalih severnih in južnih italijanskih mestih, na Sardiniji, na Siciliji m drugod; sem naletel na najpopolnejše zaupanje v končno zmago. Vojne težave, ki jih je italijanski narod moral in jih še mora prenašati, so povzročile, da se je kar najbolj oklenil Duceja in da je njegovo domoljubje postalo nadvse goreče. Italijanski vojak je pokazal svoje junaštvo povsod, na afriških in na evropskih bojiščih. Kakor romunski častniki, podčastniki in navadni vojaki, — slišal sem v Italiji na račun njihovih bojnih nastopov besede resničnega navdušenja in
Ita-
mo-
odkritosrčnega občudovanja — lako so tudi lijanski vojaki kos težkim nalogam, ki jih rajo reševati. Italijanski letalci, ki sem jih videl v popolnem bojnem nastopu, so izredno pogumni,
I dobro pripravljeni in dobro izšolani. Oddelki tor-I pednih letal, ki so ponos italijanskega naroda,
I dalje oddelki bombnikov ter lovskega letalstva se neprenehoma udejstvujejo na bojiščih ter zadajajo hude udarce najbolj izurjenemu sovražniku, ki je bil zbral za boj proti Italiji svoje najboljše f, kelakd so vojaki, ki so jih nabrali iz vrst italijanskega naroda, in so Italiajni tudi po «vojih velikih žrtvah in j>o svojem rodoljubju, ki Jih navdaja.«
Določila za praznovanje »rojstva Rima«
Rim,
fašistične
19. aprila, s. Strankin Naredbeni list stranke prav'.: Rojstvo Rima in praznik dela bodo vsi izdelovalni sloji naroda praznovali 21. aprila z vsem navdušenjem. Za tovarne in jioljedelska jiodjetja bodo zvezni tajniki v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in Zavodom za fašistično kulturo določili tovariše pohabljence in bojevnike, ki bodo delavcem pojasnjevali napredek, ki uvršča fašistični režim gl0* de socialne zakonodaje v prvo vrsto vseh držav.
Dopolavoro bo priredil igre za tiste, ki so pri delu jvostali invalidi ali pa so kot delavci v bojih bili pohabljeni Ta dan bodo izročena častna odlikovanja pohabljencem zaradi dela, odličja vitezov dela ter zvezde za zasluge pri delu Fašistične obiskovalke bodo šle k družinam delavcev, ki so pod zastavami, in jim nesle izraze skrbnega zanimanja stranke zanje. Člani vladnih organizacij bodo obleki predpisane kroje brez odlikovanj.
Madžarski državni upravitelj na dvodnevnem obisku pri Hitlerju
IlitlcrjcT glavni stan, 19. aprila, s. Madžarski regent Nikolaj Horthy je 16. aprila odpotoval v Hitlerjev glavni stan na obisk, ki je trajal dva dni. Hitler in regent sta med razgovori pretresla vprašanja, ki so v zvezi s splošnim političnim položajem ter z bojem zoper skupne sovražnike.
Politični razgovori, katerih se je udeleževal nemški zunanji minister yon Ribbentrop, ter vojaški posveti med maršalom Keitelom ter načel-
Oietrich o trdni duhovni pripravljenosti v vojni
Berlin, 19. aprila, s. Za Hitlerjev rojstni dan , nim zakonom. Člankar nato pravi, da je r.go-
je načelnik nemškega tiska dr. Dietrich objavil članek pod naslovom: »Duhovna priprava«, y katerem ocenjuje odločilne vrednote, po katerih so se narodi v zgodovini najbolj uveljavili. Cim bolj usoda kak narod preskuša, piše dr. Dietrich, tem bolj se utrjuje njegova odporna sila, njegovi sklepi in mišljenje.
Tisti, ki s« vajeni fladati na Hvljeaja s stališča lagodnosti 1« meščanska varnosti, tvegajo, da jih bodo zahteva totalne vojno najhuje zadela. Nasprotno pa s« oni, ki vidijo življenj« v zdravi stvarnosti in gledajo na naravne dogodke v zgodovinski luči, hitro prilagodijo neizprosnim voj-
vmunai »icaivs piuvs, u«	"«
oovina učila, da je v življenju narodov mir zmeraj sad vojne, in da so omika, bogastvo in pokoj-nost dobrine, ki so si jih osvojili narodi, kateri so branili svoj obstoj. In zato so narodi, ki v razcvetu svoje omike niso imeli več moči braniti te dobrine, bili po neusmiljenih notranjih naravnih zakonih prisiljeni izgubiti svobodo, dobrine la emiko. V Hltlorj« p« - mklj.čaj« piseo -vidimo poosebljen« v*e Hat« odlik«, po katerih je mogoče kljubovati vojni vihri in držati usodo v rokah. V boju j« Hitler zastavonoša nemškega naroda in znamenje njegove brezpogojne volje do zmage,
nikom madžarskega glavnega stana generalom vitezom Francem Szombathelyjem so jmtekali v duhu orožnega bratstva in zgodovinskega prijateljstva med Nemčijo in Madžarsko.
Novi fajnilc stranke Eksc. Carlo Scorzo prevzel posle -4«
Rim, 19. aprila, s. Včeraj je bila na likter-
skem sedežu izmenjava v tajništvu stranke med odlikovancem z zlato kolajno Aldom Vidussonijem in eksc. Carlom Scorzo. Po izmenjavi sta se novi in bivši tajnik stranke vspremstvu Članov državnega direktorija poklonila pred spomenikom padlih ter položila preden šopke cvetja.
Nasprotnikove bedasto«
Rim, 19. aprila, s. Današnje uradno poročilo o »Nasprotnikovih bedastočah« pravi: Londonski radio poroča: Senator Carmine Senise, načelnik policije je bil odstavljen in zamenjan z generalom Ambrogiom Clericcijem, starim 75 let, bivšim vojnim ministrom in pribočnikom kneza Um-berta.	,	,	^
švedski listi o vedno večji moči in strnjenosti italijanskega ljudstva
Stockholm, 19. aprila, s. List »National Tindia-gen« je objavil trikolonski članek pod italijanskim naslovom »Smo v vojni« in pravi: Po dveh letih, odkar je Italija v vojni, ti pogled na notranje bojišče pokaže, da je italijansko ljudstvo po duhu organizacije močnejše kakor kdaj prej. To ljudstvo, ki je skromno po svoji naravi, čuti, da sodeluje v vojni, ki bo odločila o njegovi usodi in usodi Evrope in ve, da je to vojna, ki se ne more končati drugače kakor z zmago tvornih sil: Stroga fašistična šola je rodiln čudeže. Mussolini in fašizem imata za seboj silo 45 milijonov ljudi, ki trdno in odločno verujejo v vzore novega reda.
Vesti 19. aprila
Za novega nemškega poslanika pri Sveti stoliei
je Hitler imenoval sedanjega tajnika v nemškem zunanjem ministrstvu barona IVeizsfik-kerja. Dosedanji poslanik von Bergen je upokojen. Novi vatikanski poslanik je star 61 let in je eden najodličnejših nemških diplomatov. Jeruzalemski veliki rabin je uradno posredoval pri angleških oblasteh in zahteval, da Anglija ne smo privoliti v delno ali celo priključitev Palestine zvezi arabskih držav.
Neka angleška podmornica je v Sredozemskem morju s topovskimi 6treli potopila portugalsko ladjo »Santa Irene« in ubila 19 ljudi Drugo jutro pa je našla italijanska podmornica na mestu žaloigre 6amo enega še živega mornarja, ki je povedal, da jim podmornica ni dala niti toliko časa, da bi bili lahko poklicali pomoč.
V Južni Afriki obeta letošnja žetev biti 70 Od-
stotkov manjša kakor lani. Po vsej deželi vlada silno vznemirjenje glede prehrane prebivalstva.
V arhivu notarske zbornice v Sevilli so našli listi-
ne, tičoče se pogodb z mornarji, ki jih je z« vožnjo v Ameriko najel Krištof Kolumb.
Hitler in mndžnrski regent sta znova potrdila svoj neomajni sklep voditi do končne zmage boj zoper boljševizem in njegove angleško-amerlške zaveznike. Madžarski narod, ki je že nekoč okusil boljšoviško strahovlado, se bo z ramo ob rami boril s silami trojno zveze do popolne odstranit«« nevarnosti, ki grozi obema narodoma, in bo vse svoje sile uporabil za dosego cilja, ki ga vsebuje pojm evropsko neodvisnosti in življenjske .važnosti madžarskega ljudstva.
Madžarskega regenta so polog načelnika glavnega stana spremljali še brigadni general Bruns-wick pl. Korompa, ojjolnomočeni minister pl. Szent-mikloszy ter polkovnik vitez Gabrijel Gerlo«zy pl. Alszoviszoka. Razen tega sta se snidenja udeležila nemški opolnomočeni minister v Budimpešti von Jagow ter madžarski opolnomočeni minister v Berrlinu.
Poljski častniki si ogledujejo morišče svojih tovarišev pri Smolensku
Berlin, 19. aprila, s. Nemške vojaške oblasti ob sodelovanju posebne poljske komisije pazljivo nadaljujejo z ugotavljanjem imen v Katinskem gozdu pobitih 12.009 poljskih častnikov ter z raziskava-njem po tem gozdu. Raziskavanja potekajo z vso skrbnostjo in točnostjo ter zahtevajo zato mnogo časa. Doslej so ugotovili imena stotin pobitih častnikov poljske vojske.
Smolensk, 19. aprila, s. Zastopstvo poljskih častnikov v««h stopanj, ki «o zdaj v nemškem ujetništvu, je imelo 16. 1a IT. aprila priliko, podati »e na Katinsko polj«, da se prepričajo o usodi, ki je zadela njihove tovariš«, ki so padli Sovjetom v roke. Ti poljski častniki so lahko sami odkopavali trupla katinskih žrtev ter prisostvovali ugotavljanju njihovih imen. Nekateri od njih so prepoznali
tovariše iz istega polka, ki ga je bila zadela usoda, da so ga Sovjeti ujeli. Spričo očitnih dokazov o tolikšnem divjaštvu je poljske častnike crevzelo hudo ogorečnje ter so povedali, da ne bi bili nikdar verjeli, da je kaj takšnega sploh mogoče, namreč da bi mogli biti vsi častniki države, ki ni bila s Sovjetsko Rusijo v vojnem stanju, br«e ka* kršnega koli razloga pobiti. Voditelj poljskega zastopstva je pripomnil da je število poljskih častnikov, ki so jih postrelili v Katinskem gozdu, deset do enajstkrat toliko, kakor pa število vseh poljskih častnikov, kolikor jih je padlo za vojne na Poljskem. Dejali so slednjič še, da eo nekateri Čšst-niki. ki sestavljajo omenjeno poljsko zastopstvo, sicer navajeni strahot, da pa si nikdar ne bi mogli takšnih okrutnosti niti misliti.
Očetovske besede našega nadpastirja mladini
Prisrčna mladinska slovesnost na Rakovniku
Ljubljana, 18. aprila 1943.
Cvetna nedelja praznik cvetja in mladosti, je !>ila za mladino, kt se zbira okrog Marijinega svetišča na Rakovniku, velik in pomemben dan. Danes je namreč pristopilo v Marijino kongregacijo lepo število mladih fantov, ki so položili slovesno zaobljubo. Sam prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman je sprejel lo zaobljubo, opravil pri tem cerkvene slovesnosti in imel tehten, globoko v dušo segajoč govor na zbrano mladino.
Dasi prihod našega nadpastirja na Rakovnik ni bil napovedan oziroma ni bil splošno znan, vendar se je v cerkvi Marije Pomočnice zbralo prav lepo število moške mladine, tako dosedanjih kon-greganistov, kakor tudi kandidatov, ki so z drugim občinstvom napolnili prijazno cerkev.
Cerkveno petje na Rakovniku, tudi ljudsko, je znano, da je na izredni višini. In tako se je lepa slovesnost danes ob pol 4 pričela z mogočnim ubranim petjem »Ti o Marija«.
Škof dr. Rožman je stopil na prižnico ter imel na zbrano moško mladino prepričljiv in dovršen cerkven nagovor, v katerem je obravnaval bistveno važna vprašanja, ki se tičejo današnjo slovenske mladine.
Predvsem je očrtal pomen posvetitve Mariji in brezmadežnemu Srcu, ki pomenja pogodbo z Marijo. Fatimska gospa je obljubila ljudem mir in varnost, ako se posvetijo njenemu Srcu in pa, da nehajo žaliti Gospoda Boga. Vsega zla na svetu je kriv greh, to je tista lahkomišljena samovoljnost, ki je speljala izgubljenega sina iz očetove hiše v svet, kjer je z razuzdanim življenjem zapravil svoje imetje. Če ljudje ne nehajo grešiti. Ivo gorje vedno večje. Bog zahteva čistost In poštenost — doživljamo pa laž, nevoščljivost, škodoželjnost in sovraštvo.
Mladina hoče novi red — božji red. Novi rod mladine služi Bogu z veseljem. Nova mladina moli, in božje zapovedi so ji svete. Ta rod mladino ima obilno nasprotnikov in doživlja dosti sovraštva in preganjanja. Tudi morijo.
V	vrstah mladine nam rastejo novi svetli vzgledi junaštva in poguma — novi vzgledi, ki bodo še stoletja bodočim rodovom v zgled.
Med lo mladino želijo vstopiti današnji kandidati. Mi hočemo novo, čisto, očiščeno mladino, ki hodi ob materinski roki Marijini in ki je zmožna žrtev Iz ljubezni, tudi največjih. Za to mladino imamo veliko prekrasnih vzgledov in spomin nanje nas dviga!
Po Mariji smo Jezusu zvesti v vseh razmerah do konca!
Globoke besede nadpastirja so ganile vso zbrano mladino v srce.
»Pastor Angelicus«, film o življenju in delu sedanjega papeža Pija XII.
Ljubljana, 18. aprila. Redki so pri nas ljudje, ki so obiskali večno mesto Rim in prisostvovali v središču krščanstva, v Vatikanu, edinstvenim slavjem in slovesnostim. Zato je slovenska javnost z veseljem pozdravila film o življenju Pija XII. »Pastor Angelicus«, ki ga vrte zadnje dni v kino »Sloga«. Bržkone prvič v zgodovini filma in zgodovine sploh je s tem omogočeno najširšim plastem, da dobe vpogled v življenje sv. očeta, da prisostvujejo dogodkom, pri katerih sodelujejo le redki in da vidijo v pravi luči veliko resnost in slovesnost, s ^katero se vrše razni obredi v cerkvi sv. Petra, prvem svetišču vsega krščanstva.
Film »Pastor Angelicus<, ki je bil izdelan lani, je vzbudil v Ljubljani splošno pozornost po svoji dokumentarni vrednosti, saj prikazuje življenje vladarja Cerkve, ki je tesno povezan tudi z našim narodom. Celoten film je od prizorov iz življenja sedanjega svetega očeta, od njegovih mladinskih let pa do kronanja in vsakdanjega dela, sprejemov in slovesnosti zrcalo vsega življenja v središču krščanstva. V filmu je zlasti, odlično prikazano vse umetniško bogastvo v vatikanskih prostorih. Blesteči in za vsakogar zanimivi so imenitno posneti zgodovinski prizori nekaterih sprejemov vladarskih obiskovalcev, diplomatskih zastopnikov, prizori iz prejšnjega diplomatskega delovanja sedanjega sv. očeta in njegovih obiskov na evharističnih kongresih v Ameriki, na Madžarskem in na slovesnostih v Lurdu. Posebej pa gledalca prevzamejo sprejemi tisočev vernikov, vojnih pohabljencev, sirot in otrok, ko ima papež za vsakogar očetovsko bodrilno ali tolažilno besedo. Film je zanimiv od začetka do konca. Jasni posnetki ter menjavajoče prikazovanje zanimivosti fr, Vatikana in življenja v njem spretno poživlja,-jo film in mu dajejo šo posebno privlačnost.
Iz vsega filma odseva veliko poslanstvo Kristusovega namestnika na zemlji. Poučen film vsem toplo priporočamo.
Medtem ko je vsa cerkev zbrano prepevala Marijine himne, je prevzvišeni opravil obred sprejetja novih kandidatov v Marijino kongregacijo. Ti mladeniči so goreče izpovedovali vero in slovesno zaobljubo.
Skof je imel nato lavretanske litanije, pri katerih je pobožno odgovarjala zbrana mladina.
Po litanijah je bila v dvorani zavoda, ob navzočnosti nadpastirja krasno uspela akademija.
Pozdrav in govor je imel ravnatelj zavoda dr. Jože Kuk, nagovora, posvečena škofu, pa dva dijaka, ki sta izpovedovala voljo mladine, da ostane zvesta Cerkvi in njenim načelom ter ho$e slediti njenim večnostnim navodilom, Na akademiji so nastopili deklamatorji, orkester in zbori. Mladi umetniki so pokazali odlično znanje, kar naj služi v priznanje njihovim vzgojiteljem, posebno pevovodju.
Tako je mladina na Rakovniku s pristopom v Marijino kongregacijo s krasno cerkveno slovesnostjo in lepo uspelo akademijo najlepše pro-I slavila šestdesetletnico prevzvišenega nadpastirja, i ki se ji je oddolžil z očetovskim govorom.
Spominska razstava umetnin pok. I. Vavpotiča odprta
129 najpomembnejših Vavpotičevih del zbranih na razstavi in spominska monografija dr. Fr. šijanca pričajo o veličini njegovega umetniškega dela
Razstava bo odprta do 9. maja
Sprememba cen soli in vžigalic
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jo s svojim odlokom od 16. aprila odredil, da Ge začenši z 20. aprilom spremeni prodajna cena za sol ip vžigalice in sicer takole: prečiščena eol doslej kilogram 6 lir;
vžigalice švedska vrsta doslej lire, poslej 0.40 Ure.
4 lire, poslej škatljica 0.25
6000 kg krmilno peso imam naprodaj. Jožef Škerl, Kleče 0.
Ljubljana, 19. aprila.
Pokojni Ivan Vavpotič je bil ljubljenec najširših krogov občinstva, poleg Rikarda Jakopiča, Stermana, Jame in Vesela najvidnejša osebnost na prizorišču naše slikarske javnosti in eden najplodovitejših mojstrov poznega slovenskega impresionizma. O tem priča tudi njegova spominska razstava v Jakopičevem paviljonu, ki jo je Narodna galerija priredila v počastitev tega umetnika, či^ar veličine se mnogi za njegovega življenja niti zavedali niso. Pokojni je tako goreče želel in se veselil, kako bi letos svojo retrospektivno razstavo priredil, Bog pa ga je prej poklical k sebi in sedaj prireja spominsko razstavo njegovih umetnin Narodna galerija in mu s tem daje priznanje za vse veliko delo.
Jakopičev paviljon je včeraj dopoldne sprejel izredno nmogo častilcev slovenske likovne umetnosti in pokojnega Ivana Vavpotiča. Pred vhodom v paviljon je stalo Vavpotičevo poprs-je, delo Zdenka Kalina, okrašeno z vencem. Že ta izrednost je dala temu dogodku v naši kulturni kroniki poseben poudarek.
Razstavo je slovesno odprl predsednik Narodne galerije g. dr. Fran VVindischer, spominski besedi o pokojniku in njegovem delu je spregovoril predsednik Društva likovnih umetnikov in pokojnikov tovariš in prijatelj g. nrof. ftnntol. Poudaril je, da je bil pokojni Ivan Vavpotič od ustanovitve društva eden izmed njegovih idejnih voditeljev in praktičnih sodelavcev. Nihče ni kot on, ki se je vse življenje boril z vsemi tegobami, s katerimi je slovenski umetnik obremenjen, je dejal, že od rojstva spoznaval, kje je treba prijeti za delo, da se zgladi življenjska pot naši likovni umetnosti. Bil je vse do svoje smrti na čelu kluba slovenskih ii-kovnih umetnikov »Lada«, katerega delo sega tja do leta 1904.
Navzoči so počastili pokojnikov spomin s »slava«, potem pu si ogledali bogato retrospektivno razstavo, na kateri je razstavljenih 129 najboljših umetnin pokojnega Vavpotiča. Da je razstava tako uspela, je zasluga gg. dr. Fr. sijanca, prof. Saše Šantla, upravnika Narodno galerije Zormana ter inž. ilnga Uhlifa, ki so po možnosti in prilikah skušali zbrati vsa najpomembnejša pokojnikova dela, tako da je ta razstava res prikaz usjvarjajočega dela pokojnega umetnika.	.	’
Razstava je zelo pestro urejena. Eno .najboljših del pokojnega Vavpotiča, ki jih poznamo, predstavlja kompozicija »V senci«, ženski polakt v gozdnem pleneru. Vavpotič je pokazal na tem delu, ki je nastalo na Sazavi v praški okolici, da bi se mogel brez vsega in mirno podati tudi na pot čistega plenerizma, če ne bi obvladala njegove umetnosti druga in po študiju že dovolj utrjena smer: čut za dekorativne učinke barve. Tudi na podobi »Mati z otrokom na balkonu« je Vavpotič naslikal ženo, a takrat kot mater: podoba tihe in najblažje materinske sreče. Podobno razpoloženje v krogu družinskega doživetja, a z mnogo bolj romantičnim poudarjenim okoljem je ustvaril Vavpotič v delu »Žena pri oknu«. »Ljubimkanje« je ena izmed najbolj tipičnih sličic njegove erotične igrivosti, po duhu in izvedbi prava rokokojska miniatura. Mnogo smisla za finese realističnega krajevnega okolja je Vavpotič pokazal na delih »Na koru« (škofjeloška cerkev) in »Mater dolo-rosa«, motiv v molitev zatopljene ženice, klečeče pred podobo Matere božje, ki ie prava mojstrovina Vavpotičevega slikarstva. Pomembno je tudi delo »Resignacija«, kier je umetnik upodobil go. K. Zupaničevo v belokranjski nosi kot pobožno ženo v cerkvi, na katero steni visi razpelo, pred njim pa večna luč, ki simbolično označuje pomembnost prizora. Z močnim slikarskim občutjem je vtisnil v delo simbol materinske vdanosti v usodo in liubečc' odpovedi. Eno najbolj znanih njejjovih ael je »Plesalka«; baletka ob drogu, stoječa v pozi klasičnega plesnega obrata.
Pokojni umetnik je bil v zadnjem času poleg Jakca naš najbolj zaposleni portretist. Število njegovih podob gre v stotine. Na spominski razstavi lahko vidite lepo število njegovih svoj-
stvenih portretov. V vseh primerih in v umetnikovem portretnem delu na splošno je skrajni cilj upodobitve zurtanja portretna resničnost, v vseh telesnih potezah realistično prikazana podobnost med modelom in sliko. Slikoviti motivi krajine in ozračja (n. pr. »Po nevihti«) nam kaže Vavpotiča na začetku njegovega krajinarstva v Pragi kot pravega romantika. V povojni dobi po letu 1918 je Vavpotič s krajinarskim študijem nadaljeval ter ustvaril dolgo vrsto slik iz okolice Ljubljane. Bil je eden najmarljivejših in najplodovitejših slikarjev lepot svojega domačega kraja. Številne slike na razstavi nam to dokazujejo. Vavpotič pa je bil tudi mojster v tihožitju in v risnah. Spominska monografija
o	njem pravi, da je Vavpotiču pomenilo tihožitje poleg portreta ono slikarsko snov, v kateri se je lahko neovirno izživljalo umetnikovo veliko veselje do podajanja materialne pristnosti.
Ob spominski razstavi pokojnega Vavpotiča je napisal kritik dr. šijanec spominsko monografijo z razstavnim katalogom in posnetki pomembnejših pokojnikovih umetnin.
S Štajerskega
Naloge socialnega skrbstva. V soboto in nedeljo je bil v Mariboru delovni razgovor, ki ga je priredil socialni uiad za obe mariborski okrožji. Udeležilo se ga je 169 sodelavcev. Govoril je zvezni uradni vodja Gillming o političnih nalogah socialnega urada štajerskega Heimatbunda. Sledila sta referata o družinski in mladinski pomoči. Tovariš Kaltenecker je poda' pregled finančne uprave socialnega skrbstva in zimske pomoči, potem pa sta govorila še višji zdravstveni svetnik dr. Tollicb in Sebastian Weiee.
Pasijonska drama »V času obiskanja«, ki jo v teh dneh uprizarjajo v dramskem gledališču, je pravi dogodek. Saj so te predstave v resnici odlične: izborni igralci, krasni, živi prizori, slikovite barve 1 Dramo je zrežiral E. Gregorin Ln jo dovršeno izoblikoval. Udeležujte se predstav te globoko pretresljive drame, ki prikazuje dogodke Jezusovega križanja tako živo in resnično, kakor da bi se vršili danes! Prihodnje predstavo bodo; na veliki torek, veliko sredo, veliki četrtek ob pol sedmih zvečer; na veliki petek ob treh popoldne. Preskrbite si vstopnice v predprodaji v Operi, ki je od pol 11 do pol 1 in popoldne od 5 do 7.
Gostovanje tenorista Tiborja Ee:ressyja v operi
V sobotni predstavi »Butterfly« je gostoval tenorist g. Tibor Egressy, ki smo ga to pot prvikrat slišali v Ljubljani. Vloga Pinkertona sicer ne spada med tiste pevske vloge, ki bi dajale pevcem možnost, da - bi razvili ves blesk in vse tehnične možnosti glasu, zato pa zahteva tem več mehkobe in muzikalnosti od izvajalca. Gost gosp. Tibor Egressy je to v veliki meri pokazal. Čeprav njegov glas nima posebne prodornosti in ima bolj temno kot ostro in jasno tenorsko barvo, pa je občudovanja vredna njegova prožnost, ki izdaja izredno pevsko kulturo. Poleg tega pa je stala vseskozi v ospredju tudi njegova močna muzikalna sila, ki je edina — brez ozira na kake zgolj glasovne efekte — oblikovala njegovo pred-našanje. In v tem, kot tudi v neprisiljeni, okretni igri se je gost lepo skladal z domačimi izvajalci in tudi s svoje strani mnogo pripomogel k uspehu sobotne »Butterfly«, ki dela sploh vso čast ljubljanskemu gledališču.	V.
Letošnja cvetna nedelja je bila krona sončnega cvetnega tedna
V	Ljubljani, 19. aprila.
Tako lepih sončnih dni, kot jih imamo letos, muhasti april ni bil navajen. Včerajšnja cvetna nedelja pa je bila krona lepega cvetnega tedna. Sončni dan in božajoči spomladanski vetrček sta zvabila v bližnjo okolico toliko meSSanov, da kamor si prišel — v Štepanjo vas, v Zgornjo Hrušico, na Vič in njegovo zeleno okolico, na cvetoči Rožnik in v ozelenelo Šiško in na oživljeno pokopališče pri Sv. Križu — 6i našel ogromno ljudstva. Vee je hitelo ven iz me6ta, da 6e nasrka čistega zraka in nadiha prijetnega spomladanskega vonja, ki kipi iz prebujajoče se narave, rož in cvetja ter ozelenelih travnikov in temnozelene ozimine, ki valovi v skrivnostni pesmi šumenja in tako pomirljivo vpliva na nemirne mestno živce. Povsod je tako lepo. Kdor je hodil n. pr. skozi Štepanjo vas pred tednom, skoraj verjeti ne more, da so vrtovi zacveti in trate ozelenele kar čez noč Vrtovi tam Na Peči, pa tudi drugod po mestu in okolici 60 tako mnogolični, da imaš dovolj prilike uživati estetsko učinkovite podobe, v katero so dali ljudje svoje srce. Ti vrtovi kažejo razmerje našega meščana do narave in rastlin. Nekateri odkrivajo velik smisel in ljubezen gos-podarja do rož in zelenja, drugi zopet — teh jo večina — umne gospodarje, ki jemljejo darove iz naročja zemlje kot plačilo za svoj trud.
Prav tako je malo dalje od tod — na polju od Zgornjo Hrušice do Device Marije v Polju. Kako se Človek počuti srečnega, ko se ozira čez temnozeleno ozimino na široke ozare ter brazde, ki čakajo semenja, da bi plodile in nam dale novega življenja. To novo življenje čuti človek, ko je v objemu lepoto lepih in sončnih spomladanskih dni.
Takšna je bila včerajšnja cvetna nedelja v doživetju mestnega človeka.
Drugi so pohiteli k pasijonski prireditvi v dramsko gledališče, tretji 6pet v kino Sloga, kjer so prikazovali film »Pastor Angelicus«, četrti na Rakovnik.
Včerajšnja nedelja je bila po vseh dogodkih i res krona lepega letošnjega cvetnega tedna.
Dnevna temperatura se je dvignila nad 25" G
V	Ljubljani, 19. aprila.
Letošnji april je nenavadno topel, sončen in
le'p, toda zelo reven na dežju, kar je treba v polje-delčevi bilanci vpisati kot primerno velik pasivum. kajti ?emlja je že močno iasušena in potrebna dežja, da bi vse rastlinje moglo bohotneje in lepše rasti ter da bi mogla v zemljo dana semena hitreje in uspešneje kaliti in poganjati Od četrtka, 15. t. m., je april prav vroč in je stalno dnevna maksimalna temperatura nad 20 stopinj Celzija. V soboto je bil v mestu zaznamovan temperaturni maksimum + 25.4° C, jo to zelo redek primer za mesec april.
Druga leta smo bili marca in aprila še precej oblagodarjeni s snežnimi kristali. Prav dostikrat je padal prav na debelo »beraški gnoj«, ki bi bil sedaj letos prav potreben za vsa polja, posebno pa njive malih obdelovalcev. Letos je padel zadnji sneg 16. februarja in od takrat še ni prifrčala iz ozračja kaka snežinka. Lani je še 13. mai;ca močno snežilo. Predlanskim pa 24. marca. Druga leta je padla prva slana marca meseca, tudi letos so prvi dnevi marca prinesli slano, toda dnevi od 10. marca tja do 3. aprila so bili brez 6lane,
Lepa je bila cvetna nedelja, ki je prav tako dosegla visoko dnevno temperaturo do ‘25 6topinj nad ničlo. Pojavili 60 se na prostem ob Ljubljanici in posebno ob zatisjili Malega grabna prvi kopalci, ki so se pa bolj sončiti kakor kopali.
Barometer na drugi strani lahno pada. Vsekakor je ta teden po Herechlu pričakovati vremenske spremembe.
Jutri, v torek, ob 12.11 nastopi polna luna in stoletna pratika napoveduje deževno dobo. ller-schel je naniroč na temelju svojih opazovanj sestavil poseben vremenski ključ, sloneč na luninih spremembah. Po tem Hersclilovem ključu je vreme tem zanesljiveje lepo, čim bliže polnočni uri se izvrši lunina sprememba, a tem gotoveje nastopi slabo vreine, čim bliže poldnevu menja luna svojo obliko.	,	, v.
Zato računajo približno dve uri pred polnočjo in dve uri po polnoči ob lunini meni za znak bližajočega se lepega vremena, dve uri pred poldnem in dve uri po poldnevu pa za znak bližajočih se padavin. Letos, kakor smo lahko že večkrat opazili, pa so vremenski pojavi dostikrat ovrgli Herscblovo vremensko teorijo in vremenski ključ se ni obnesel.
■. U. VAH DIH El
KRIMINALNI
Glavne osebe:
Pililo Vanče.
S. a Van Dine
John P. X. Markliam, načelnik Okrožne uprave.
Heath, policijski narednik.
Dr. Miudrum W. C. Bliss, ravnatelj Blissovega muzeja egiptovskih izkopanin.
Benjamin H. Kyle, velik dobrotnik in zaščitnik umetnosti. Meryt- Amen, dr. Blissova žena.
Robert Salveter, asistent v Blissovem muzeju in nečak Benjamina H. Kyleja.
Arnald Scarlett, tehnični strokovnjak Blissove znanstvene odprave v Egiptu.
Anupu Hani, oskrbnik pri Blissovih. lirush, služabnik pri Blissovih.
Dingle, kuharica Guifoyle
Snitkin	.	.	.....
Emerj-	ta)m	PoIlcl8tl*
Hennessef
Stotnik Dubois, s policijskega oddelka za začito znanosti. Bellamy, tajni policist 8 tega oddelka.
Dr. Doremus, policijski zdravnik.
Currie, Vancejev služabnik.
I. POGLAVJE. Umor.
Čisto po naključju je Vanče padel v raziskavanje »skarabejevega zločina«, čeprav ni nobenega dvoma, da bi ga bil Markham prej ali slej poklical na pomoč. Ni pa gotovo, če bi bil Vanče, kljub svojemu bistremu razumu, s katerim jo znal vsako 6tvar razčleniti in temeljito obdelati ter kljub svojemu dobremu nosu za resnična človekova notranja dogajanja, mogel razkrinkati pravega zločinca samo zato, ker je znal urediti zamotane štrene zločina že pri svojem prvem ogledu na kraju dogodka.
Te tako silno zamotane niti pa so bistremu Vancejevemu razumu končno le razodele zločincev namen ter mu tako omogočile rešiti eno najbolj zapletenih in neverjetnih ugank v zgodovini zločinstev.
Krut in naravnost nedoumljiv umor starega dobrotnika človeštva in zaščitnika umetnosti, Benjamina H. Kyleja, so časopisi ovekovečili kar pod naslovom »Skarabejev zločin«, ker se je pripetil v zasebnem muzeju slovitega raziskovalca starodavnih • egipčanskih umetnin in je bila pri preiskavi pozornost policije obrnjena z*asti na sinji, izredno redki in dragoceni skarabej (ovalni, s hieroglifi popisan pečatnik, kakršne so starodavni Egipčani imeli navado polagati svojim mrtvecem na prsi), ki so ga našli v bližini umorjen-čevega trupla.
Ta starodavni dragoceni pečatnik, ki je bilo vanj vrezano ime enega prvih egiptovskih faraonov (mumije tega faraona doslej še niso našli), je bil glavni dokaz, ki je na njegovi podlagi Vanče lahko ponazoril ves zločin in njegovo ozadje. V tem skarabeju policija ni videla drugega, ko le predmet, čigar lastnik je bil morilec Benjamina Kyleja, in si je zato zastavila kot prvo svojo nalogo, ugotoviti, čigav je bil tisti skrivnostni skarabej. A Vanceja takšna enostavna razlaga zločina že od vsega začetka ni zadovoljevala.
»Morilec«, je začel pojasnjevati Vanče policijskemu naredniku Heathu, »navadno ne pušča svojega naslova v žepu svojo žrtve, čeprav je najdba tega skarabeja z vrezanim imenom starodavnega
egiptovskega faraona v psihološkem oziru, kakor ludi s stališča dokazovanja zelo zanimiva, vendar na vso stvar ne smemo gledati preveč rožnato in brž kaj sklepati. Najvažnejše ,kar moramo pojasniti pri tem navidezno skrivnostnem umoru, je, zakaj neki in kako je zločinec pustil ta starinski predmet ob umorjenčevem truplu. Ko se nam to posreči ugotoviti, bo tudi zločin sam v celoti pojasnjen.
J Narednik se je ob teh Vancejevib besedah nekoliko namrdnil j ter se začel smejati njegovi nevernosti. Še preden pa je minul dan, J je moral velikodušno priznati, da je Vanče spet imel prav in da j zločin nikakor ni tako enostaven, kakor »e je zazdel na prvi mah. | Kakor rečeno, je Vanče prej zvedel za zločin kakor pa policija.
INek njegov znanec je namreč našel truplo starega gospoda Kyleja in je takoj prihitel k Vanceju, da mu sporoči to strahotno novico.
Zgodilo se je to v torek, 13. Julija, zjutraj. Vanče je bil pravkar použil svoj prvi zajtrk — bilo je precej pozno — na visečem vrtu ob Cesti 38 a, kjer je stanoval, in se je vrnil v svojo delovno sobo, j da nadaljuje s prevajanjem Menandrovih odlomkov, ko je nenadno i prihitel k njemu strežnik Currie. Njegovo vedenje je bilo nekam skrivnostno, ko je Vanceju sporočil, kakor bi se bil opravičeval: »Ravnokar	Je	prišel gospod Arnold	Scarlett,	gospod. Videti	je
zelo razburjen	in	bi rad takoj govoril z	Vami.«
Vanče je dvignil oči in ga radovedno pogledal.
»Kaj, Scarlett? Kaj pa vendar hoče, sitnost... Pa čemu vendar prihaja, kadar	je	tako slabe volje in razburjen?	Mirne ljudi imam
dosti rajši. Si	mu ponudil kaj likerja,	ali rajši	kakšno kaplico	za
pomirjenje živcev?«
j	»Dovolil sem si mu postreči s konjakom« — je odvrnil Currie.
( »Spomnil sem se, da ima gospod Scarlett silno rad ,Napoleonca‘.< »Ah, saj res... Dobro si naredil, Currie.«
Vanče je mirno prižgal »Rčgie« in naredil nekaj dimov, ne da M kaj pripomnil. Potem pa je dejal:
»Stori takole: ko boš videl, da so njegovi živci Že dovolj pomirjeni, ga pošlji k meni.«
|	Currie se jo priklonil in odšel iz sobo.
n
i
%
91.
Graščinski oskrbnik je pokroviteljsko vodil novega pastirčka iz ovčjaka še v kravji hlev; tam mu je pokazal krave, katere morajo zaradi telet ostati nekaj dni še v hlevu. Pastirček si je vse lepo zapomnil in oskrbniku prikimal:
Pasel bom tako, da boste z menoj lahko zadovoljni!«
Zdaj je k njemu pristopila še Drvarka Marija, ga popeljala v stran od oskrbnika ter mu s svojo mehko ročico dvignila obrazek, se mn poglobila v nedolžne oči in mu materinsko zabičevala:
sLcpo mi pasi! Da ne izgubiš ne živali, ne zahtevanega plačila, — graščakove duše, duše tvojega očeta! To mi obljubi!«
92.
Pastirček ji zdaj iskreno obljubi:
»Ne bom izgubil ne živadi, ne očetove duše! Verjemi mi!«
Drvarka Marija ga je veselo objela, poljubila in mu zašepetala na uho, kot bi se na glas sramovala: »Pri tem pa glej, da ne pozabiš mene, svoje matere!« Pastirčku se je pri teh njenih besedah stisnil nedolžni srček‘ter mu poslal v temne očke nekaj bisernih solzic. Ganjen se ji je zazrl v njene sinje oči kot v dve morski zvezdici:
>1'”tcdar te ne pozabim! Saj ti predobro veš, da bi sam n moli ne šel od tebe, če ti ne bi tako želela in hotela!« ter se jo poslovil.
Drvarka Marija je nato ganjena odšla z grajskega dvorišča. Za njo pa je pridirjal njen beli konjiček.
Prvi letošnji lahkoatletski nastop: tek čez drn in strn
Včeraj dopoldne ob 11 so izvedli lahkoatleti svoj prvi letošnji javni nastop v teku čez drn in strn. Prireditev je bila na Hermesu v Hermesovi režiji. Vsa prireditev je bila izvedena na samem igrišču, le da so bili krogi, ki jih je bilo treba preteči enkrat na tekališču, drugič se je pa proga vila po nasipih. Na tekališčnem odseku je bilo postavljenih tudi nekaj zaprek.
Vsega skupaj se jo prijavilo 16 tekmovalcev, kar je za naše prilike kar lepo število, saj moramo vedeti, da ta lahkoatletska disciplina pri nas še ni pognala globokih korenin, startalo je 14 tekačev od katerih je med tekom eden odstopil. Naj-številneje so bili zastopani tekmovalci prlredi-
od začetka sc je odtrgal od ostalih
Že takoj
Sedej, član Planine, in jo vodstvo obdržal do kraja ter tudi prvi pritekel na cilj. Prav za petami se mu je držal Srukar, ki mu pa ni uspelo, da bi prišel pred Sedeja. Borba je bila nekajkrat prav lepa in so številni gledalci prišli na svoj športni račun. Pokal CONI-ja je dobilo Hermežansko moštvo, katerega trojica tekačev je prva pritekla na cilj. Tekmovanje je vodil geom. g. Čeme. Organizacija je bila prav dobra.
Podrobni uspehi.
Sedej Ivan (Planina) 11.45,
Srukar Ivan (Hermes) 11.49,6,
Starman Adolf (H.) 12.22,8,
Starman Ivan (H.) 12.26,
Bizjak Lado (H.), 12.49,8. Ostali slede.
Z začetnim startom smo lahko zadovoljni.
Drugo kolo domačega prvenstva
Nepričakovana, a zaslužena zmaga Tobačne tovarne
Včeraj se je zavrtelo drugo kolo v domačem nogometnem prvenstvu, v katerem smo doživeli nepričakovano presenečenje. Novinec v razredu najboljših, Tobačna lavorna, je premagal preizkušeno enajstorico Hermesa. — Mladika jo dobila prvi dve točki.
Mladika : Žab jak 2:0 (2:0)
Premaganec iz kvalifikacijske tekme, SK Mladika, je imel včeraj v prvenstveni tekmi za nasprotnika žilavo enajstorico SK Žabjeka. Čeprav so veljali Mladikarji za visoke lavorite, so zmagali le z dvema goloma razlike. Čeprav so bili tehnično mnogo boljši od nasprotnika, so predvedli medlo, slabo igro, ki se je izgubljala v driblingih poedinca, koristnih potez in končnih strelov pa nismo videli. Mladikiua i^ra nas jo razočarala. Žabjek pa se je medtem boril srčno in z veliko voljo do zmage, če bi imeli v napadu bolj prisebne ljudi in če bi zabili dosojeno 11 m, bi morda tudi tu doživeli presenečenje, kot smo ga pri naslednjem paru. Tekmo je sodil g. Vesnaver.
Tob. tovarna : Hermes 1:0 (1:0)
Do začetka druge prvenstvene tekme med kluboma I. razreda Hermesom in Tobačne tovarne, se je okrog igrišča nabralo približno 1000 gledalcev, ki so holeli biti priča, kako se bo držala Tobačna tovarna proti nasprotniku, ki je letos zaigral že nekaj prav dobrih tekem, in ki je okrepil svoje vrste. Ni ga bilo menda gledalca, ki bi podvomil v zmago domačih, pa se je žoga drugače sukala.	..	.. v
Sodniku sta se predstavili moštvi v nasled-
"jl^llemet: Malič — Antonič. Klančnik — Mihelič, Rogelj, Zadravec — Aljančič, Brodnik, Bačntk, Aljančič 1., Eržen.
Tobačna tovarna:	Oblak — Kisel, Škrjanc,
Roth. Januš, Lorbek — Bezlaj, Marn, Milanovič, Kostanjšek, Lovšin.
Sodil je g. Makovec.
Hermes, moštvo z domačega igrišča je dal tako slabo in nepovezano igro, kot jo že dolgo nismo videl1 pri njem. Po začetnih .potkah ko so videli, da jim žoga ne teče, kot bi bilo treba, se je H. polotila neumestna vihravost, razburjenost, igralci so menjavali mesta, vsi pa so prednjačili v netočnem dodajanju, nepravilnem plasiranju, da ne govorimo o »strelcih«, ki jtn pr golom sploh ni bilo. Pocdinci so se motno -dili, da bi povezali vrste, pa 60 bili tisti, Ki tega niso marali, v večini. In tako Je H. včeraj predstavljal le senco tistega, kar zna in kar 6mo vajeni videti pri njem. Močno se je poznala odsotnost srednjega krilca Košenine, ki je pri dosedanjih igrah tako vzorno vezal domače vrste. Steber moatva jo torej manjkal, seveda pa ne
gre. da bi tako slaba igra celega moštva šla na rovaš manjkajočega srednjega krilca. Prav tako nismo videli v vratih Razbomika, ki navadno brani H. svetišče, pač pa Maliča, ki je tudi opravil svoje delo. kot je treba. Radi bi vedeli, zakaj nista omenjena dva nastopila.
Tobačna tovarna je včeraj predvedla Igro, ki je v resnici nismo od nje pričakovali. Fantje so igrali povezano, srčno, in tudi nevarni so^ bili pred golom. Čeprav so nastopili oslabljeni, so vendar dali močno enajstorico, s katero so
H.	dela več kot dovolj. Prav dober je bil Oblak v vratih, trdna In zanesljiva obramba, med krilci najboljši Januš, v napadu pa 60 se trudili vsi, da izbijejo izkupiček za svoje barve, kar jim je do konca tudi uspelo. Tob. tovarna ni pustila H. do sape in na vsako žogo so vzorno startali. Ce bo moštvo dobilo še nekaj več tehničnega znanja, bo lahko nevarno vsakemu moštvu. Zmagovalni gol je zabil Marn malo pred koncem Pr* vega polčasa. Pohvalno moramo omeniti tudi zadržanje Tob. tovarne, pri kateri smo doživeli, da ni bilo toliko ugovarjanj proti sodnikovim odločitvam, kot je bilo to sicer pri njej v navadi. Tob. tovarna je dala igro. pri kateri naj ostane, pa tudi športno obnašanje naj bo takšno, kot je bilo včeraj.
Tob. tovarna je igrala prvo tekmo, Jo dobila in si pripisala prvi ave dragoceni točki. Zmaga je zaslužena in neoporečna.
šele zadnje kolo v drž. nog. prvenstvu bo odločilo
še eno kolo morajo odigrati v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu, pa še ne vemo, kdo si bo priboril naslov državnega prvaka, niti tega, kdo bo moral iz razreda najboljših. Torino in Livorno sta včeraj spet dobila obe razpoložljivi točki. Torino bo torej še ta teden vodil, Livorno pa mu sledi tik za petami. Hudo prerivanje je bilo včeraj tudi na koncu repka, kjer so tekme vse bolj napete, saj gre tudi za mnogo več. Ni vseeno, kdo bo zdrknil v drugo divizijo. Ligurija je sicer včeraj doma slavila lepo zmago, vendar pa je le malo upanja, da bi še ostala med najboljšimi. Huda je bila borba v Veneziji, kjer sta se pomerili enajstorici Barija in Venezije. Vroča tekma je ostala neodločena. Ali bo Veneziji včeraj dobljena točka dovolj, da bo osthla med najboljšimi? Triestina tudi ve, za kaj gre. Čeprav na tujem, je vendar odnesla točko iz Bergama. Tudi ona ne ve, kako bo t njo Vicenza, ki se tudi drži blizu repka, je imela včeraj težko tekmo z Livornom, ki jo je seveda izgubila. Tudi njej lahko spodrsne, čeprav je zdaj o« Četrtem mestu od kosca ta-
bele. Orl včerajšnjih tekem bi bilo omeniti 5e poraz Rome na domačih tleli in pa domači milanski derby, ki ga je Ambrosiana odločila v svojo korist.
Rezultati: Bergamo: Atalanta :Triestina 2:2, Torino: Torino : Bologna 2:1, Venezia: Venezia : Bari 0:0, Milano: Ambrosiana : Milano 3:0, Vi cenza: Livorno : Vicenza 3:1, Firenze: Juventns :Fiorentina 4:3, Roma: Genova : Roma 3:2, Genova: Liguria : I^azio 2:0.	_ ,
Vrstni red do zadnjega kola; Torino 42, Livorno 41, Juventus 37, Ambrosiana 34, Genova 31 Milano 29, Atalanta, Bologna, Roma po 28, Fiorentina 27, Lazio 26, Ban 24, Vicenza 23, Triestina. Venezia po 22, Ligu na 20.
Modena še vedno vodi
V	B razredu še vedno vodi Modena, vendar pa tokrat le za točko razlike pred Napolijem in Brescio. Tudi tu bo borba za prvo mesto vroča.
Včerajšnji rezultati: Napoli: Savona 2:0, Pescara : Cremonese 3:1, Pisa : Udinese 4:0, Pro Patria : Siena 3:1, Palermo : Novara, tekma odpovedana, Alessandria : Fanfulla 2:1, Mater s Modena 2:1!!!, Brescia : Padova 2:1, Anconitana : Spezia 3:t.
Red po točkah: Morlenn "9, Napoli, Brescia po 38, Pisa 37, Pro Patria, Spezia po 36, Cremo-nese 31, Anconitana, Fanfulla, Padova po 28, Pescara 26, Udinese 25, Alessandria 24, Novara 23, Mater 22, Siena 19, Palermo in Savona po 17. ★
Mars : Korotan 5:1 (4:0) Ljubljana '.Vojaška reprezentanca 2:1 (1:1) Hermes rez. : Ljubljana rez. 3:0 Gradjanski : Ličanin 4:0 (2:0) Ferraria : Concordia 2:1 (2:0) Hask : Redarstveni (10:0) Železničar : Zet 5:0 Hamburg : Bremen 3:0
LJUBLJANA
Koledar
Ponedeljek, 19. malega travna: Leon IX., papež; Sokrat, mučenec; Galata, mučenica.
Torek, 20. malega travna: Neža Montepul-čanska, devica; Božidar, spoznavalec.
Obvestila
Glasbena akademija v Ljubljani priredi v siv do, 21. aprila, ob 18 v veliki filharmonični dvorani Četrti javni nastop svojih gojencev. Na sporedu
so pevske, klavirske in violinske točke. Prodaja programov dan pred nastopom v Knjigarni Glasbene Matice po 3 lire, za dijake 1 liro.
Ravnatelj Mirko Polič pripravlja krstno izvedi)« Tomčevo kantate: »Križev pot«, ki bo na veliki četrtek ob 7 zvečer v unionski dvorani. Ravnatelj Polič je že 15. leto v ospredju našega
Eevsko-koncertnega življenja kot pevovodja Glas-ene Matice. Za seboj ima izredno bogato in uspešno umetniško pot in vso pomembnost njegovega dela dokazujejo izvedbe velikih del za soli, zbor in orkester, ki smo jih slišali )x> njegovi zaslugi v naših koncertnih dvoranah. Izmed domačih del omenjamo naslednje: Foerster: Turki na Slevici (1937), Lajovic: Gozdna samota (1039), Lajovic: 41. in 42. 'psalm (1929,	1932,	1934),
Osterc: Magnifikat (1936), P. H. Sattner: Oljki (1931), V kripti Sv. Cecilije (1932), Škerjanc: Zedinjenje (1938, 1939) in Sonetni venec (1SM0). Sedaj se jim pridružuje Tomc: Križev pot. Izmed ostalih literatur pa naslednja dela: Gotovac: Dubravka (1931), Hristič: Opelo (1930. 1931. 1934), Slavenski: Religiotonija (1936), Dvofak: Te De-um (1935), Kfička: Skušnjava v puščavi (1931), Suk: V novo življenje (1933), Vispalek: O poslednjih rečeh Človeka (1930), Szimanovski: 3. simfonija — Nočni spev (1932). Stravinski: Simfonija psalmov (1932), Verdi: Missa da requiem (1933. 1941), Berlioz: Pogubljenje Fausta (1930), 1931, 1934), Beethoven: Missa solemnis (1933), Liszt: Kristus (1930) in Mozart Requiem (1937). Velika pa je vrsta h cappelih skladb, ki jih je naštudiral in izvajal na svojih koncertih doma in v tujini. To je izredno bogata in tudi uspešna bilanca njegovega 15-letnega dela v prospeh slovenske glasbe. Za četrtkov koncert so sedeži in stojiSča na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice.
Umetniška razstava prof. Ivan Kosa v prehodu Nebotičnika (salon g. Ant. Kosa) vzbuja že nekaj dni 6em splošno pozornost med občinstvom, ljubečim resnično umetnost. Razstavljenih je 18 nežnih akvarelov, tako portretov, krajin, tihožitij in interijerov. Prof. Kos spada med naše najbolj odlične akvareliste, kar dokazuje tudi sedanja njegova razstava, na katero ponovno opozarjamo!
Petrolej za april. Mestni preskrbovalni urad bo upravičencem nakazoval petrolej za mesec april tako, de pridejo v ponedeljek, 19. aprila, na vrsto upravičenci z začetnicami A do Č, v torek, 20. aprila, upravičenci z začetnicami D do F, v sredo, 21. t. m., z začetnicami G do I, v četrtek, 22. t. m., z začetnicami J in K, v petek, 23. t. m., z začetnicami L do N, v soboto, 24 t- m., z začetnicami O in P, na veliki ponedeljek, 26. t. m., z začetnicami R do Š, v torek, 27. t. m., z začetnicami T do V in v sredo, 28. aprila upravičenci z začetnicami Z in 2. Urad bo petrolej nakazoval upravičencem izključno samo navedene dni, in sicer vsak dan od 8.30 do 11 in od 15.30 do 17,30 na Krekovem trgu št. 10, v Mahrovi hiši, soba št. 1, v L nadstropju.
Opozarjamo na nocojšnji komorni večer, ki bo ob pol 8 v veliki filharmonični dvorani. Priznani in odlični naš Ljubljanski kvartet (Pfeifer, Dermelj, SušterSič in Šedlbauer), bo izvajal na svojem drugem leteSnjem komornem večeru naslednji spored: 1. Petrič: Fuga v a-molu; 2. Res-pighi: Quartetto dorico; 3. Mozart: Kvartet št. G v e-duru; 4. Čajkovski: Kvartet v d-duru op. 11. Opozarjamo na točen začetek. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto. (Ob 21: Prireditev »Orkestra Garibaldina« za vojaštvo.) Torek, 20. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Rer Torek.
Sreda, 21. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Red B.
Četrtek, 22. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
|Pctek, 23 aprila, ob 15: »V času obiskanja«.
Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Sobota, 24. aprila: Zaprto.
Opera:
Ponedeljek, 19. aprila: Zaprto.	t
Torek, 20. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja«. —
Opereta. — Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 21. anrila, ob 18: »Madame Butterfly«.
Red Sreda.	.
Od vštevši četrtka do vgtevgi sobote ostane Opera zaprta.
V	sredo. 21. t. m., bo pel partijo Pinkertona v Puccinijevi operi »Madame Butterfly« prvič Anton Sladoljev. Ostala zasedba s llevbalovo in Popovim bo običajna, partijo Gora bo pel J. Rus. Predstava bo izven abonmaja. Stalna abonmaja red Sreda in Četrtek v velikem tednu ne bosta imela predstav.
Kako komunisti »osvobajajo« delavce in kmete
Partijsko vodstvo OF čeSče in tako rado poudarja, da je njihovo poslanstvo borba za »nov red« z novimi socialnimi razmerami in pravicami. Delovno in kmečko ljudstvo je ta »nov red« io krvavo občutilo, zlasti so ga občutili najrevnejši kraji v naši pokrajini, kjer so glasniki »novega reda in pravice« ropali zlasti obubožane ljudi hrane in obleke ter jih zares »osvobodili« V6ega. Slike, ki jih priobčujemo zadnje dni na zadnji strani našega lista, dovolj zgovorno pričajo, kakšen »nov red in pravico« so prinesli slovenski komunisti delovnemu, kmečkemu ljudstvu v Suhi Krajini.
Da pa izpolnjujejo slovenski komunisti povsod z enako gorečnostjo tžko svoje »poslanstvo«, pa nam priča dopis iz Bele Krajine, iz katere nam pišejo takole:
»Ko so partizani pred mesecem izpolnili svojo poslansko nalogo v Suhi Krajini, so prišli »reševat« tudi belokranjske kmete in delavce. Kot volkovi sestradane so se ustavile roparske tolpe v vaseh Maverlen in Bistrica, ki sta oddaljeni 10 km od Črnomlja. Tam so imeli svoje taborišče in skladišče naropanih živil. Na Bistrici sicer niso ničesar vzeli s silo, le tovarišice partizanske so vsako 6tvar, ki so jo rabile in si jo izposodile, pozabile vrniti.
Partizanom ni Slo v račun, da 60 jim pobegnili vsi rekruti, ki so jih s siio odpeljali. Da so pokazali svojo oblast, so svojcem izropali vse imetje. Tako so na Jelševniku popolnoma Izropali Verderberja Jožeta št. 18 in Štrbenca Antona št. 17. Partizani so ju iskali, pa iUa ni bilo
doma. Fanta sla namreč delala na cesti v službi okrajnega cestnega odbora. Tako partizani osvobajajo delavce...
Pa ne samo to. Partizani so vendar branilci delavskih pravic... Dne 5. aprila so opolnoči zbudili in odpeljali s Tanče gore delavca Puhka Štefana, očeta 5 otrok, in Murna Lojzeta, delavca iz istega kraja št. 6, očeta 8 otrok. Ta dva ste so jim zamerila, ker sta delala in 6krbela za svoji Številni družini. »Zaveden delavec se mora danes lioriti, ne pa delati«, tako so jim dejajji. »Kaj otroci!« — Odpeljali so ju in nista se vec vrnila!
V	sredo, dne 14. aprila, so partizani napadli delavce, ki so šli na delo v smeri proti Adlešičem. Delavci so razen 20 letnega Papeža Ivana ušli in se vrnili v Črnomelj, le Papeža ni od nikoder. Domnevajo, da so ga ujeli in odpeljali.
Tako se OF bojuje za »nov red in pravico« delavca in kmeta.
Za vzgojo mladine. Na gradu Freudenau v' Apaški kotlini se je iolalo 27 mladinskih vzgojiteljic iz brežiškega okraja, ki bodo prevzele vodstvo deklic letnika 1933. Za zaključek tridnevnega tečaja so priredile vesel večer. — V Ljutomeru pa so te desetletniki na posebni prireditvi poslovili od nežne mladosti ter bodo v kratkem sprejeti v organizacijo nemške mladine. Pozdravila jih je ga Herma Bouvierjeva. OtroSka skupina fe ea-pela nekaj pesmi, nato pa so razprodali otroške izdelke in izkupili 113 mark za zimsko pomoč.
Iz 50 švedskih kron bo v 500 letih 50 milijard lir
Svojevrstna stava, ki jo bo dobil daljni potomec, če ga bo le kdo še
opozoril nanjo
Sest ur računanja je bilo treba, da je nek spretni švedski računar ugotovil, da bo skromna vsota 50 švedskih kron (okrog 250 italijanskih lir), če bo pet sto let naložena v banki, z obrestmi vred narasla na 10 milijard 45,478.789 kron (približno 50 milijard italijanskih lir).
To je vsota, ki jo bo leta 2443, torej točno čez pet sto let, lahko izterjal dedič zmagovalca pri neki stavi med dvema uglednima Švedoma iz Stockholma. No, in kaj sta ta dva moža stavila. šlo je za to, koliko časa bo vzdržala neka . nova stavba, ali bolje rečeno ogromna palača, t ki jo je dala zgraditi v švedski prestolnici za- ' varovalna družba Thule. Eden tistih dveh
Stockholmčanov je stavil, da je ta zgradba tako močna, da bo vzdržala najmanj pet sto let. drugi pa je mnenja, da bo kvečjemu mogla vzdržati 250 let. Kdo bo stavo dobil, (se bo videlo torej šele čez nekaj stoletij. Dobil pa jo potemtakem tudi ne bo kdo od teh dveh Švedov, pač pa eden njunih poznih potomcev in dedičev, če ga bo le kdo še opozoril nanjo. Gosta Standberg in Halle Lundin — tako se ta dva Stolckholmčana pišeta — sta stavila sicer samo za 50 švedskih kron, ki sta jih naložila v neko stockholmsko banko, a iz te vsote bo čez pet sto let — kakor je izračunal tisti računski strokovnjak — nastalo res zapeljivo premoženje. Kdo neki bo tisti srečni dediči
Sili osi še vedno razpolagata s sredstvi za dosego zmage
^ Berlin, 19. aprila, s. 17. in 18. aprila je bilo v Berlinu zborovanje voditeljev propagandnih uradov v Nemčiji. Državni podtajnik Backe je poročal o stanju prehrane v 1. 1943, državni podtajnik Reinhardt o vprašanju glede plačevanja vojne, podtajnik Gutterer pa o upravnih vprašanjih. Na zaključni seji je dal propagandni minister dr. Go-bels prav obširen prikaz o vojaškem ter o političnem položaju, zatrdil pa je tudi, dn imata sili osi zavoljo dosedanjih uspehov še vedno v rokah sredstva, ki jima zagotavljajo zmago. Zaloge, ki jih imata tudi še sedaj na razpolago, je nadaljeval Gobbels, so temelj za neomajno vero v zmago, ki preveva nemško ljudstvo v boju, ki sorazmerno s svojim trajanjem postaja srditeljša, odpornost ljudstva pa odločilna. Nemško ljudstvo ve, kje je njegovo mesto in je zaradi svojega odločnega moralnega vedenja kos tej preizkušnji. Prepričanje v zmago ima svoje netivo tudi v neomajnem zaupanju, ki ga ljudstvo poklanja svojemu voditelju.
Angleške letalske izgube v dveh dneh
Berlin, 19. aprila, s. Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira, so Angleži in Amerikanci izgu-
bili 16. in 17. aprila 123 letal, po veliki večini samih štirimotornih bombnikov. Samo pri napadih na Južno in Zahodno Nemčijo in na nemške obalne kraje je po dosedanjih poročilih sovražnik izgubil kar 77 težkih i.ombnikov. Angleži in Amerikanci so potemtakem izgubili poleg velikega števila dragocenih letal nad «!o članov letalskega osebja, ki se je moralo šolali dolga leia.
Slovesnosti ob 450 letnici Kolumbovega povratka iz Amerike
Barcelona. 16. aprila, s. Včeraj so se začele slovesnosti 450-letnice Kolumbove vrnitve po odkritju Amerike. Navzočni so bili zunanji minister ter predsednik ministrskega sveta grof Ispanita Jordana, mornariški minister in glavni okrajni načelnik Moscardo, mnogi drugi civilni in vojaški oblastniki, zastopniki stranke, apostolski nuncij, portugalski in argentinski poslanik ter drugi diplomatski predstavniki. Ob navzočnosti velikanske ljudske množice so se oblastniki zbrali pred spomenikom velikega pomorščaka in po govorih Ispanite in Alcade, ki sta prikazovala pomembnost te proslave, je bila vojaška parada, ki jo je ljudstvo spremljalo z velikim navdušenjem.
>
.'..■ji; : Vi Si,?'i
V znamenju OF...
'Se "dve sliki o osvobajanju Suhe Krajine po Kidričevih, Kocbekovih in Rusovih tolpah.
Zgoraj: Pogled na razdejani Ambrus.
Spodaj: Požgana in razbita kmečka domačija v Korinju. Na njej so se osvobojevalci podpisali s črkama OF, napisanima 6 krvjo; s črkama, v katerih je izrečeno vse nedopovedljivo gorje našega ljudstva. Ali se tega gorja zavedajo tisti, ki vidijo v vsem tem le politično karto za svoje grde namene?
HENRIK SIENKIEVVICZ
ROMAN V SLIKAH
sks-t?wem
s
339.
Vzplamteli so glavni in stranski drevoredi, razgorele so se skupine drevja in grmovja^ listje po drevju je rdelo in vrtovi so bili svetli kakor podnevi. Smrad po ožganem mesu je polnil ozračje. Med gledalci so se oglašali kriki in naraščali kakor ogenj, ki je objemal stebre, lizal žrtvam prsi in počrnele obraze, nazadnje pa se pognal kvišku in objel vse
3.40.
Že ob začetku se je med množico prikazal cesar na prelepem štirivprežnem cirkuškem vozu, ki so ga vlekli belci. Za njim so se na drugih vozovih peljali dvorjani v bleščečih oblačilih, senatorji, svečeniki in gole bak-hantke z venci v laseh ter z vrči vina v rokah. Med vozovi so stopali godci, ki so igrali na harfe in lutnje. Ves ta sijajni, pijani sprevod se je pomikal med dimom in živimi plamenicami.
Pigmejci iz sturijskih gozdov
Posebno poglavje nauka o Človeških plemenih jo posvečeno pigmejcem iz Afrike. Vprav to pleme je za razvoj znanosti o rasah posebnega pomenh; vsaj učenjaki, ki se bavijo s to panogo znanosti, pravijo tako. Med njimi je tudi dunajski profesor Gusinde, ki se je vprav spričo tega še prav posebno posvetil načrtnemu študiju afriških pigmejcev.
Figmejci žive na tistem področju afriškega pragozda, ki ga namaka reka Sturi — Pr*t°k Konga. Dnevna temperatura se v teh krajih giblje od 20 do 30 stopinj nad ničlo. Dež je tam vsakdanji pojav in ves pragozd je bogato napojen z vlago, tako da drevje tam nadvse bujno uspeva. Ti gozdovi pa so zelo temni, ker ie vejevje tako razraščeno, da sončni žarki le redko kje prodro do tal. Zato pod tem drevjem
tudi ne more rasti kakšno bujnejše grmičevje. Pigmejci so se na takšne razmere povsem navadili in so jim sončni žarki naravnost zoprni. So to res nekaki ljubitelji gozdnega somruka sredi afriške celine.
Pigmejci so po postavi majhni ljudje. Moški dosežejo višino kvečjemu 144 cm, ženske pa celo samo 137 cm. Zelo verjetno je — vsaj tako mislijo strokovnjaki —, da prvotna domovina teh afriških pritlikavcev ni temni pragozd, čc-irav ni nobenega dvoma več, da so že nad tisoč et njegovi edini prebivalci. Domnevajo, da so pigmejci prvotno prebivali kje ob robovih afriških pragozdov, pozneje pa da so se zaradj nam doslej še neznane sile umaknili v notranjščino teh divje razraščenih gozdov.
fe
CONRAD RICHTER:
P L AN
i
I. del. ,
LUTIE
1.	poglavje.
Nemirna pionirska kri je sedaj ukročena. Mislim, da je ne bom nikoli več videl teči po človeških žilah tako, kot je tekla po žilah mojega strica Jima Brewtona, kadar je jezdil na pe- ; nečem konju po svojem prostranem ranchu ali kadar je stal v svoji ogromni pTazni sobi, ki je bila brez pohištva kot kakšna j podstrešna čumnata ali kadar je upravljal z ognjem v očeh. svoje carstvo trave in goveda.	I
Danes je njegovo divje carstvo mrtvo in razkosano kot mlad voliček nn mesarskem tnalu. Ko tako ležim ponoči v postelji, ga vidim prav takega kot pred petnajstimi leti: valoveč in bučeč sc ustaljujc ter poraja v zlati sončni luči. Vidim ga, kako se razprostira sto dvajset milj ob reki na sever in jug ter tako daleč na zapad, kakor daleč se je mogla živina pasti. Bilo je to posestvo večje kot Massachutti s Connecticutom sknpaj. Vidim njegove izvrstne črede teksaškega goveda, razpršene kot cimetna zrnca do horizonta. Njegovo ime je bilo takrat skoraj legcnda-rično in njegov žig je bil v vsakem skladišču skoraj tako poznan kot abeceda. Njegova beseda je bila zakon; ne mrtev stavek v knjigi, temveč opozorilo nn bombaževen, kjer ga je mogel -vsakdo, ki je jezdil tod mimo, razločno brati!
delovno sobo, ogromno in brez preprog ali pohištva, nakopičeno do strešnih škodelj z belimi vrečami inoke, gorami sladkorja, in zelene kave, s stolpi zabojčkov s tobakom, snhim sadjem in konzerviranimi paradižniki. Vse sama hrana za njegovih sto hlapcev in vsakogar, ki ga je pot pripeljala 'tod mimo, pa naj si je bil rancher ali cowboy, settler ali prospeetor, Mcksikanec, Indijanec ali izobčenec, vsi so bili dobrodošli pri njegovi miži.
Nepozabno pa vstaja pred mojimi očmi pomlad, okoli katere je prispelo na glavno posestvo šest ali sedem voz iz arizonske smeri, z veliko, skoraj pravljično čredo, kakršne dežela ne bo več videla. Dalje kot je oko moglo prodreti skozi prah, je bila trava pobarvana s prežvekujočim govedom. Med divjanjem in bodenjem bikov, mukanjem krav in telet, klopotanjem neštevil-nih rogov, smo mi, šestdeset ali sedemdeset po številu, vedno na novo sedlali in galopirali sem ter tja v ves dan trajajočem nemiru.
Prosto, divje življenje, ki smo ga živeli na tej prostrani preriji, je bilo zame bogovsko življenje. Takrat si nisem mogel misliti, da bi je kdo ne ljubil tako, kot smo jo ljubili mi, ali j da bi jo celo strastno in skrivaj sovražil. In že sam spomin na njeno nežno prisotnost v tej mogočni deželi, me vedno navdaja z ginjenostjo, čeprav je že petnajst let od tega. Toda bil sem samo deček, čigar brada še ni poznala britve, v dolgih kalifornijskih hlačah, ki so bile toliko zavihane, da sem ny>gel vtakniti škornje v stremena. Bilo je nekega zgodnjega jesenskega dne. Jezdil sem z razposajenimi dečki v Salt Fork, odkoder bi se moral odpeljati v Missouri v šolo, še preden bi moj stric mogel pripeljati na ranch najredkejšo stvar v deželi — žensko, ki je nismo nikdar videli in ki je prihnjola baje iz St. Louisa, da bi se poročila z njim.
Se sednj vidim njegovo spalnico: samo ležišče v kotu. s Na mestnem oglu sem temno gledal, kakor se spominjati, priljubljenimi vajeti iz konjske žime na steni ter kozlovsko na največje taborišče izseljeniških šotorov in voz. Zdelo se mi kožo, že deloma odreeane za jermene. Pravtako še vidim njegova je, da so nekaj pričakovali. Potem sem jezdil navzgor de hotela.
Spotoma sem slišal praviti, da je brzojavna linija, ki so jo Indijanci prerezali v Rotonu, zopet popravljena.
»Hal, tole je za polkovnika, pa bom kar tebi izročil,« mi je skrivnostno dejal rdečeličen kolodvorski uslužbenec.
Izročil mi je polo neprepognjenegn, sivega, s svinčnikom popisanega papirja, ki je bil datiran približno teden dni prej v St. Louisu. To je bila, mislim, prva brzojavka, ki sem jo sploh videl! Prvi trenutek sem imel vtis, da je prišel ta papir sam po brzojavni žici kot glasnik od ženske, ki ga je bila podpisala Lutie in ki z ljubeznijo pravi, da se ni zadržala v Denveru kot je nameravala, temveč da bo prispela v Salt Fork nekega jutra, za katerega sem vedel, da bo naslednjega dne.
Ze več kot dva tedna nisem videl svojega strica. Pojczdil sem, z brzojavko v žepu, ki mi je bila neprijetna kot parfumiran robček, proti postaji. Napol sem pričakoval, da bom videl njegovo jesensko čredo volov prihajati raz peščene griče, valeč se kot do roba struge pol Rio Grande po poletnih plohah, ki preplavlja, prestopajoč bregove, komaj napolnjene živinske staje, odkoder se razlega mukanje po mestu noč in dan.
Toda tam ni bilo niti volov s Crossa B-ja niti strica. In odšel sem k temni razpravni dvorani nu sodišče, kjer so pravkar sramotno sodili dva naša hlapca zaradi pregona in streljanja na nekega mesterja. Nisem mogel priti bliže kot do vrat. Vendar sem mogel celo od tam čuti glas mladega distriktnega pravdnika, ki je pred kratkim prišel iz vzhoda. Grajal je velikopotezne metode na stričevem prostranem ranchu in obljubljal novo pravico v vseh distriktih od Rio Grande pa do Arizone.
Po odgoditvi procesa do naslednjega dne, sem se preril med skupinami trezno govorečih ljudi, do stričevega debelega odvetnika Henryja McCurtina, ki je mrmraje skozi svoje dolge, viseče, rjave brke prebral brzojavko.
»Nisem videl polkovnika, odkar se je pričela razprava,« je zagodrnjal. »Sinko, mislim, da bi bilo najboljše, če bi kar ti sam jatri počakal to žensko.«
Za bfrdffc« tiskamo * (4»MJa»li let* KramarA. — Izdajalo!): lak Kodja — Bradatlu Birk* Javornik. — Rokopisa* a* rrdta* — aflovemau dam« tikaj« »k delavnikih ob Ih — Mevečoa naročnina II lir, *a laosemitjo 20 Ut. — Orada lit voj Kopitarjeva ali ca «, UL nadstropja, Ogrevaj Kopitarjeva ulica «, Ljubljana, «* Tele! o« Hov. 40-01 da 40 00. — Podtalnica; floro meota,