176
Za poduk in kratek čas.
Ko je Noe začel vinograd obdelovati — tako sem slišal staro babico nekdaj storijo pripovedovati — pride satan in ga bara: kaj, dragi moj, obdeluješ ti tukaj? Vinograd — mu odgovori. Kakošen sad boš pa pridelal v njem? — ga dalje praša. — Sad velike cene — mu dobrovoljen odgovori — sad, ki sirov ali posušen, je sladek in prijeten, in se vino iz njega dela, ktero serce razveseljuje. — Daj! — reče priliznjeno satan — da ga bova skupaj obdelala. — Dobro — odgovori Noe. — Al kaj stori satan? Pribaše ja-gnjiče, za jagnjetom leva, za levom opico (merkevco), za to pa svinjo, in vse zakolje v vinogradu, da zemlja njih kri pije. S tem je dal na znanje, da človek, pred ko vino pije, je krotak in pohleven kot jagnje; ako ga zmerno pije, je močen kot lev; ako se ga pa preveč naserka, je norčav in smešen kakor merkevca; kadar pa se ga nezmerno napije, je kot svinja, ki se po mlaki in gnoji valja.
In resi še dan današnji rodi nograd leve, merkevce in praseta.                                                                    Korene.