79. Številka
Ljubljana, v soboto 7. aprila.
XXVII. leto, 1894
SLOVENSKI MRflH
lakaja vsak dan »veeer, izimfii nedelje in praznik«, ter velja po pot ti prejeman za avstro-ogerske dežele «a vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., sa jeden ■wer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od eetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanild jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Volilni ^hocle
Letošnje dopolnilne volitve v občinski svet ljubljanski vršile se bodo od 16. do 21. aprila 1894 in
treba je, da se volilci posvetujejo in sklepajo o kandidatih, kateri naj se postavijo na volilnem shodu za te volitve.
V ta namen usojam se vabiti čestite p. n. volilce vseh treh volilnih razredov na
volilni shod
kateri bode
v nedeljo 8. aprila 1884
ob 11. uri dopoludne mestni dvorani,
V Ljubljani, dne* 2. aprila 1894.
Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški
kot načelnik klubu mestnih odbornikov.
Šuklje v državnem zboru.
Proračunska debata pričela se je na Dunaj i. Kakor je bilo pričakovati, udeležil se je te debate t imenu slovenskih koalirancev poslanec Šuklje, ki je bil že poprej v proračunskem odseku prodajal slovensko-koalicijsko sladko vodo, kojo vsak minister brez škode za svoje zdravje lahko pije. Tolažili smo se, da bode gospod Šuklje morda pri ti debati vsaj nekaj popravil, kar je bil poprej v odseku pokvaril. Popravek bil pa je neobhodno potreben ( To je čutil gospod poslanec sam in ž njim čutili so to tudi njegovi ožji somišljeniki. Drugače bi ga ne bili silili v ospredje, drugače bi ga ne bili postavili mej prve, ki so imeli govoriti!
Je-1i poslanec dolenjskih mest v istini kaj popravil, kar je bil poprej spakedral ? Njegovega govora nimamo pred sabo ter si prihranimo konec no sodbo do tedaj, ko dobimo hit rop i a ni zapisnik, kojega smo takoj naročili.
LISTEK.
Grajski zvezdi.
Bil sem velik ljubitelj in čestilec žensk, a čeatil sem jih vedno bolj tiho, pa tem strastuoje.
Moj duh se Se sedaj vtaplja v iste mehke črte, odpiranje ustnic, dviganje prs in lahko graei-jozno gibanje rok, ki dela ženske tako neizrecno prikupne.
Prazno, a sedaj navadno besedičenje modernih Don Juanov, njih prisilno bliskanje in obračanje očij, tiho šepetanje in poziranje besed, se mi zdi nisko, odurno, podlo.
Prostori, na katere sem mislil sesti, so zasedeni, morebiti Bedijo na njih bedaki, kateri so si je vender znali priboriti z duševno tolerantnostjo in nabrušenim jezikom.
V duhu vidim iste mile podobe, ki so križale mojo pot. — Minilo je minili, — a v srcu mi je ostala praznina, katera skeli in peče. — Kdo je tega kriv?
V mojem spominu živita dve, nekdaj mi dragi osebi, — dve zvezdi. — No to je bilo davno. —
Kakor metulji okrožali so ju čestilci, a mladenci z romantičnim duhom slagali so jima pesmi — ter ju v teh pesmih imenovali grajski zvezdi.
Kar prinašajo nemški listi, to prej kot ne niti okostje pravega govora ni. In mnogokrat ima posamezni stavek, izluščen iz celote, drugačen pomen, nego tedaj, če se čita v zvezi s celoto. Zategadelj se s svojo sodbo nočemo prenagliti, da si imamo pred sabo brzojavko svojega dunajskega poročevalca, v koji se naglasa, da se Šukljejevega govora sramujejo celo njegovi somišljeniki.
Te ostre sodbe za sedaj še ne podpišemo, ali toliko pa smemo že danes povedati, da je naše mnenje tako, da gospod poslanec Šuklje ni samo ničesar popravil, da je nasprotno šo več pokvaril, kakor je bil to storil v odseku samem. Na jedni strani zopet ni imel druge želje, nego one po Celjskih paralelkah, radi kojih je nori dr. Foregger v državnem zboru še bolj norel. Kakor v odseku, pil je poslanec Šuklje vodo in jedel je korenine, kot nekdaj skromni puščavniki v puščavah! Niti najmanjše odločne besede proti vladi, niti najmanjše besedice za koroške in primorske Slovence ! Ostalo je vse pri starem, in sijajno se je izrekel profesor Šuklje, da bode s svojimi somišljeniki še naprej ponižno v kotičku čakal, kakor je to storil do sedaj. Es wird weiter gewurstelt werden, to je bil nekdaj grofa Taafteja program, in to je sedaj program slovenskih koalirancev. Niti besedice več o tem ! Saj so gospodje že itak dosti trpeli, ko so morali požirati sotise poslanca Celjskega mesta, ki si je posebno Šukljeja dobro privoščil, ter ga preganjal tako zelo, da mu je še celo pregrehe »Ljubljanskega lista" v spomin klical. Združena levica se je pri tem glasno smejala, in čudno bi bilo, da se ni smejala. Tako se sedaj maščuje nad poslancem dolenjskih mest narodna mlačnost, koje prerok je bil že za časa „Ljubljanskega lista", koje prerok je še dandanes, in koje prerok, kar je slovesno v proračunskem razgovoru zatrjeval, hoče tudi v bodoče ostati.
Vse drugo prihranimo si za tedaj, ko bodemo prejeli stenografu;ni zapisnik z Dunaja. Nekaj pa imamo na srcu, in o tem nam sili beseda na jezik.
Stari grad! Koliko poezije, koliko navdušenih misli j se mi vzbuja pri tem imenu.
Marija, Antonija! — LubelinI
Da, prijatelj Lobelin, kolikokrat sva sanjarila o teh grajskih idejalih, o bodočnosti, o poeziji pa tudi o prozi človeškega življenja.
Ti si postal tako obskuren človek, kakor le more človek postati, ki je bil fatalist, zaljubljen fatalist.
Bil je lep večer, ko smo sedeli skupaj v prijazni sobi. Z vrta je duhtel skozi odprto okno vonj cvetlic, — slavček pa je pel milo in otožno. Takrat sem zagledal v tvojem očesu, Antonija, solzo, bila si takrat nedolžna in tvoje srce je bilo jednako biserju, imela si takrat otroški pogled, a žensko narav — bral sem v tvojem mokrem očesu boljšo bodočnost.
Moj prijatelj Lobelin pa je govoril o ljubezni, in čustveno deklam ral Heine)eve prvodobne fantastične pesmi, in dasi je bila nemška ta deklamacija, temu mu je se vender prizanesel. Gospodična Marija je ljubila Ueineja, a ljubila je tudi Lobelina. Gospodična Antonija pa je sedela tiho, »jena ustna so bila lahko odprta, kakor pri cvetlici, katero je vzbu-dila jutranja rosa, katero je poljubil prvi solnčni žarek.
Pretresla nas je neka tiha bolest. Upliv Hei-nojevih stihov! Gospodični sta gtedaii sanjavo na vrt, Lobelin je obmolknil.
Nepozabljiv mi je trenutek, ko je Antonija
Govoril je gospod poslanec, da sta na Slovenskem dve politični stranki: koalicijska in proti koalicijska. Prva je baje v večini, in za njo tiči, kakor meni poslanec dolenjskih mest, masa našega naroda. Bojimo se, da je tukaj poslanec slabo računal, in zelo dvojimo, da bi bilo maso našega naroda dobiti v taboru, kjer imajo veljavo mlačna in popustljiva koalicijska načela, koja so poosobljena v poslancu Šukljeju. Trditev tega poslanca, da ima naša koalicijska stranka nekak monopol v evropski kulturi, „in der Kultur des Westens", ta trditev — gospod poslanec Šuklje naj nam ne šteje v zlo trdega izraza — vidi se nam skoraj abotna! Naravnost hudobna pa je trditev, da gravituje odločna narodna stranka na izhod, da ji kultura zapada ne gre več v slast, in da hrepeni po poluazijski, vzhodni kulturi. Jedra dotičnih izpeljav iskati je v tem, da je profesor Šuklje s svojimi somišljeniki jedina kulturna in državi koristna stranka v Slovencih, mej tem, ko je slovenska antikoalicijska stranka sovražnica evropski kulturi, delujoča na to, da se jugoslovanstvo kmalo združi pod praporjem azijatske kulture v novo državno jednoto. Kje je naš poslanec nabral ta plevel, kojega je tukaj metal v zbornico? Naj nam ne šteje v zamero, ali vse to ima neprijeten duh, kakor ga ima vsaka denuncijacija! Torej jugoslovansko državo hočemo in naš izvrstni diplomat niti ne pove ne, kdo naj vlada nad to drŽavo, ali Habsburžani, ali Obreno-viči, ali Petroviči, ali morda kaki Šukljevici? Će bi pisarili nemški židovski listi, bi jim kaj tacega ne zamerili, ker so ti listi veseli, če nam s hudobnim obrekovanjem morejo kaj škodovati. Drugače pa je stvar tedaj, če slovenski državni poslanec kaj tacega kvasi, dasi dobro ve, da je resnica, da pri nas niti najmanjše frakcije ni, koji bi se opravičeno smelo očitati ilojalno in proti-državno mišljenje. To Šuklje prav dobro ve in tem bolj neodpustljivo je, da se je pri tej priliki tako zelo spozabil, da je močni stranki v Slovencih, koja ne more vselej in v vsakem oziru soglašati z nazori poslanca  dolenjskih  mest, očital — ne na-
zapela, če se ne motim, Vilharjevo pesem, ki se začenja z besedami „ Rožic ne bom trgala — — Ta pesem se mi dozdeva kakor Bpoved čistega nedolžnega srca. Antonijin glas, ki je donel drugače odločno, postal je mebak in vpogljiv. Prvikrat sem opazoval isti proces, ko se zave ženaka svojega pravega bistva. Njeno lice je postalo cvetoče rudeče, oči mokre in motne in ko je Šla iz sobe, dozdeval se je nje hod težek in negotov. —
Kadar sva se z Lobeiinom postavljala, dobila sva šopke, Lobelin od Marije, jaz od Antonije. Po poti mi je prerokoval Lobelin, da ue bodemo nikoli srečni. Bil je pač fatalist! — — — — — — —
Stari grad! Kadar se spomnim tebe, spomnim se tudi grajskih zvezd, prijatelja Lobelina, njegovih besed in svojega nepotrebnega življenja. Mesto, katero sem hotel zavzeti jaz, zavzeli so drugi, trdnjavo, katero sem imel za nerazrušljivo, podrli bo drugi s prvim naskokom.
DttneB sem zapazil na levi strani glave bele lase. Vprašal aem le, zakaj na levi? Moral sem se sam t-iipjat! temu naivnemu vprašanju. — Staramo se, šepetal mi je neki kubold in tvoji idejali niso več idejali.
Marija, Antonija! — Lobelin!
Bog vas obvari dolgo let sivih las in vlasulj!
D. T. O.
ravnost v obraz, nego nekako za vratno prikrito, tako, da se njegove dotične beseda lahko tolmačijo, kakor komu drago in ljubo, — da ni patrijo-jotična in da je nasprotna sedanji državni osnovi! Smešno pa je tudi, če poslanec dolenjskih mest na drugo stran rešitev Avstrije v svoje roke jemlje, oziroma, da obljublja, Avstrijo mej Slovenci rešiti, če se mu da potrebna podpora. Brez državne podpore si pa mož izhajati ne upa! Torej na jedni strani malo denuncijacije, na drugi strani pa klic po državni policiji! Ta recept so tudi že drugi uporabljali, ali odločni narodni stranki venderle niso mogli škodovati. Tudi poslanec Šuklje s tem receptom ne bo ničesar druzega dosegel, nego da se bode povsod po Slovenskem sklepalo, da mora slovenska koalicija stati na zelo, zelo slabih nogah, če njen prvi kolovodja uporablja taka obupna sredstva, kakor sta denuncijacija in kričanje po policiji! In ta sklep je prej kot ne zelo opravičen!
Državni zbor.
Na Dnnaji, 6. aprila.
Današnja debata je bila jako zanimiva. Zlasti mladočeški posl. dr. Kramar govoril je kaj srečno in dosegel vel k uspeh, d o C m se |e v Šamanek-ovem govoru zrcalila vsa razburjenost, ki navdaja češki narod. Moravakočeški poslanec Fanderlik govoril je jako premišljeno zoper koalicijo, Voš-njak pa se potegoval za Celjske paralelke in zavračal Foreggerja. Zanimiva »ta bila tudi govora levičarja dra. Uussa iu Poljaka Zaloškega, Malorusa Vahojaniua ni nihče poslušal.
Začetkom Meje iuterpeliral je posl. dr. H>rold domobranskega ministra zaradi žaljivega načina, v katerem je neko vojaško ohlastvo pisalo občinskemu uradu v Kutni 11 in, potem pa se je nadaljevala proračunska razprava.
Posl. dr. Kramar govoril je najprej o pravdi zoper Omladine-1, rekši, naj se sodniki za tisto sodbo opravičijo pied svojo vestjo. Politik mora globlje gledati nego policija in sodišče in v vsakem gibanju videti ne samo to, kar se da zapreti in kaznovati, nego še kaj drugega. Do zadnjega časa se na Češkem ni dobro vedelo, da je socijalno vprašanje za Ćehe eminentno narodno vprašanje, ker v Čehih ni prebogatih slojev. Moč narodova sloni na malih obrtovalcih, kmetovalcih in delavcih. Češke manjšine, za katere bo je boriti, so največ iz delavcev sestavljene. * zahtevamo od delavcev, da nas podpirajo v narodnem boju, j'h moramo mi v socijalnem oziru podpirati. Da smo predlagali uvedeoje splošne vo lilue pravice, tega m prouzročilo koketovanje z delavci, ampak želja, ohraniti mej delavci ideale naše narodne tradicije, da bi ho ne potopili v internaci-jonalizmu. Naravno je, da se je teh idej oklenila mladina in da jih Bkuša uveljaviti, saj pa je tudi idealno delovanje, ako se mladina pridruži delavcem, da socialističnemu gibanju zagotovi naroden značaj. Na Angleškem se taki ljudje podpirajo, pri nas se zapirajo. Z ozirom na ugovor, da se na Angleškem še niso primerile protidinastične demonstracije, je uvaževati politično Btran češkega vprašanja. Češko gibanje je nastalo vsled razvoja razmer na Češkem v takozvani ustavni dobi. Najlepše nadeje so se večkrat razkadile iu zlasti zadnja leta Taaffeovega vladanja so bila odločilna za mišljenje češkega naroda. Tudi način, na kateri ae je ravnalo z mlado-Češkimi poslanci, prišedšimi v zbornici, je uplival na to, da se je jelo trditi: v parlamentu ni sploh ničesar doseči. Naravno je, da se je napredna mladina, ki se je v tem času na podlagi socijalnega programa organizovala, oklenila politične strani tega vprašanja in glasno izražala nezadovoljnost češkega naroda. Naravno je tudi, da stoji mladina na stališči najčistejšega prava in to je jedino personalna unija. Umevno je, da mlada ta stranka tudi nam s svojo kritiko ne prizanaša, a mi bi bili slaba demokratična stranka, Če bi ne trpeli dobrohotne, lojalne kritike. Še želeti je je. Izjemne naredbe in pravda zoper Omladince je otemnela to jasno sliko. Primerile so so pač demonstracije, ali čuditi se temu ni, če se upošteva razburjenost češkega naroda. Ali je to, kar se je v Pragi zgodilo, tako h normalno? Ali ■e kaj takega ne primeri tudi v drugih večjih mestih? Vid-li ate izgrede v Budimpešti; videti sto jih zadnie dni tudi v Krakovu (k Poljakom govoreč) ali odgovornosti ne boste za to nalagali vaši delegaciji in vašemu narodu in ne boste zahtevali izjemnega Btanja. Da se je to kar, se je zgodilo v Krakovu, primerilo pri nas, kako bi naš narod hjl}| Dapcdali Dunajski listi.   Naš namestnik bi vsa-
kega redarja oborožil s topom. Pričakovalo ne je, da zadenejo izjemne naredbe nafto stranko in celo odgovornost za umor znanega Mrve se nam je podtikala. Ko pa je Praško sodišče izreklo svojo sodbo, ni oficijozna žurnalistika, ki je prej naš narod ii jednega najodliČBefiih članov naše stranke na nesramen način dolžifa, nobene besede preklicala. Mi svoji ogorčenosti radi Praških degodeb nismo dali vidnega izraza, narod naš pa je ogorčen, ker je vlada s svojo politiko kriva, da ae je v lojalni Češki kaj takega sploh zgoditi moglo. Policija je v Pragi konstruirala zaroto, ki bi bila, da je eksistovala, jedna najčudnejšib, kar jih pozna zgodovina. Najrazličnejše stranke, ki se sicer bore na življenje iu smrt, so bile v tej zaroti združene. (Posl. dr. K aizi: Bila je to koalicija!) Sodba v pravdi zoper Omladince je užalila pravno čustvo češkega naroda. Kdor je še veroval v nepristranost pravosodja, ni verjel, da se obdolženci obsodijo kot zarotniki. Ta obsodba je dotične naredila za mučenike in uspeh politike Praške policije bo dogodbe v Lomnicab, ki so velikega simptomatičoega pomena. Viadim politika je narod razburila. Govori se, da razpade mladočeftka stranka vsled naskokov mladine. Največji radikalu! imajo pač zaveznike, katere bi morali visoko čislati, namreč Dunajsko vlado in zlasti češkega namestnika. Nas pa ne bo nič napotilo, da bi se le za las umaknili s svojega stališča Kar smo, to tudi ostanemo. — Volilna rt forma krone je bila liudoljuboa, načrt strank je reakcijonaren. Krona je, uvažuje socijalno nevarnost, odprla delavcem perspektivo na popolno jednakopravnoBt. Dasi načrt delavcem ni povsem ugajal, hoteli so se ž ujim vender zadovu Ijiti, kar bi bito za razvoj socijalnega vprašanja največje važnosti. Tuafiiov načrt je priznal delaš ca kot jednakovredoo stranko iu je bil posledica socijalnih dolžooBtij vladarjevih in dolžnostij strank. Takozvane državne stranke pa so se združile (Posl. Brzo rad: Zoper krono!) tn preprečile veteduftne namere krone. Ali ne vidite, da so kurije ponižujoča uredba? Zaprli bi radi delavce za večne čase v zverinjak in s tem hočete rešiti socijalno vprašanje. H o h e d w a r t o v načrt ima vaaj to prednost, da ne zahteva delavske kurije, eicer pa je tako nesrečno iz avtouomističnih in centralističnih principov skrpao, da ni za nobeno rabo. Vi bi radi zavlekli volilno reformo, to pa ae vam ne posreči. Udati se boate morali pritisku od zgoraj in od spodaj, od spodaj pritisku delavcev, od zgoraj pritisku izrečene volje, naj se delavcem da zastopstvo v parlamentu. Ta Vas prisili, ustvariti pravično volilno reformo. Mej posameznimi narodi v Avstriji naj se začne plemenito tekmovanje, boj naj na neha. Zato deluje mladočeška stranka za volilno reformo, ker hoče ljudski parlament, da bi ae reševala velika vprašanja S tem parlamentom in s to koalicijo pa to ni mogoče. — Posl. V ošnjak pravi, da so on in tovariši njegovi pristopili koaliciji le neposredno, in sicer na ta način, da se niso izneverili Hohenwartovemu klubu. Foregger-jeva izvajanja v tem oziru so torej kriva. Vprašanje o slovenski gimnaziji v Celji ni veliko politično vprašamo. Velika politična vprašanja so na pr. Trentinaka avtonomija, češko vprašanje, sjedinjena Slovenija. Gotovi elementi v Cel|i bi radi v kalni vodi ribarili in zato hujskajo. Glavni uzrok temu hujskanju pa je „Deutsche Wacht", katerega časnika lastnik je dr. Foregger. Ta je prouzročila sedanji vihar, ki se pa poleže, kakor se je polegel vihar, ki je nastal, ko so ae ustanovile slovenske paralelke v Mariboru. Govornik pravi, da podpira koalicijo, ker stoji na čelu vladi pravičen mož. — Posl. Fanderlik pojasnjuje stališče čeških poslancev z Morave ter pravi, da je imela levica vedno namen, tlačiti druge narode, zato je sedaj toliko bolj nevarna, ko je prišla s pomočjo konservativcev na krmilo in ko ai hoče z volilno reformo osigurati stališče. To je tudi uzrok, da so Češki poslanci v opoziciji proti vladi. — Posl. Vahnjanin govori za porazumljenje mej Poljaki in Malorusi.
(Konec p rib.)
Politični razgled
Notranje dežele.
V Ljubljani, 7. aprila. Doktor Fran Schmet/kal, Nemci na češkem izgubili so morda najimenitnejšega svojih mož, dolgoletnega svojega voditelja dr. Schmeykala. Pokojnik je bil vedno odločen na Bprotnik avstrijskih Slovanov, zlasti Cehov in je boj zoper češko gibanje vodil srečno in uspefino. Kot
nasprotnik pa je bil pošten in je bil čislan tndi v slovanskih krogih, dasi se je boril za očitno krivico in zoper očitno pravico Schmevkal je sa Nemce skoro nenadomeateu. Nemška stranka na Češkem je zdrobljena v rasse frakcije in le Schmfvkala upliv jih je mogel družiti pod jed do zastavo. Ali bo to mogoče še v naprej, kdo bi vedet na tO odgovoriti. Zato pa je žalost nemškega naroda opravičena. Košeitiszkega slavno**. Poljaki staviio te dni stoletnico, nar ae je Kušciuszko v Varšavi postavil na čelo revolucije. Slavijo jo seveda samo v Gališki, ker bi jim to na Ruskem ali na Pruskem ne bilo dovoljenje. Stavnosti v Krakovu in v Lvovu so bile res velikanske, dasi se jih niso udeležili niti poljski velikaši niti duhovščina. Uzrok temu postopanju so pač politični razlogi. Kakor znaoo, primerili so se v Krakovu tudi veliki izgredi. Kaj jih je prouzročilo, se ne da povedati, ker resnice ni moči izvedeti Nekateri listi trde*, da so bili s tujim denarjem uprizorjeni, drugi pravijo, da so bili naperjeni proti Židom, tietji doiie Rusijo, da je hotela slavnost pokaziti — oficijozni listi pa molče.
Zakon o trgovini na obroke* Specijalni odsek gospodske zbornice za posvetovanje o vladnem načrtu zakona glede trgovrste nn obroke, kateri zakon je poslanska sbornica s pomočjo opozicij)« in zoper ves odpor levičarjev že odobrila, končal je svoje rszprave in z neznatnimi premearbami odobril načrt, ne oziraje se na številne peticije, govoreče zojht odobrenje. Poročevalec o tem načrtu bo baron Czedik.
\ ii Mitje države.
Anarhisti.
Kakor znano, je francoska zbornicu že pred nekaj meseci odobrila več zoper anarhistično g banje naperjenih zakonov. Ti so že dlje časa pravuote-Ijavni in se vestno izvršujejo, no pomagajo pa menda nič, sicer bi se ne primerjali vedno novi atentati. Tudi drugod se skuša s posebnimi zakoni utesniti anarhistično gibanje. Crispi je te dni predložil italijanskemu parlamentu primeren zakonski načrt, in takisto je storila tudi Španska vlada, koj po otvoritvi parlamenta. Da, celo narodni zbor švicarski je sklenil, monopolizovati izdelovanje razstreliv, da ae tako kolikor mogoče oteškočijo anarhistični atentati. Vseh t> h zakonskih načrtov tendenca je, na jedni strani preplašiti anarhiste z drakoaičnimi kaznimi, na drugi straši pa jim otešknčiti dobtev rssstreliv. Sodimo, da se s tem ne bo dosti doseglo. Ravachol, Vaiilant itd. so se gotovo drakonično kaznovali, in vender se je število anarhistov čedalje bolj množilo. Kar pa se tiče dobivanja razstreliv, se anarhistom s samimi prepovedmi ne bo dosti ovir delalo, saj je pač znnno, da si dotična razstreliva ali sami izdelujejo, ali jih pa — ukradejo.
Belgijska koalicija.
V Bel^iii se je sestavila kaj rudna koalicija. Zmerni klerikalci so se pridružili skrajnim klerikalcem, ob lednem pa zagovorniki agrarskih varnostnih cann zagovornikom obrtnih varnostnih carin. Ta v gospodarskem kakor v političnem oziru jednako reakcionarna koalicija je sedaj dovolj močna, da v parlamentu prepreči vsako razširjanje vol Ise pravico. Dosegla bo je ta jedinost kaj lahko. Mioisterski predsednik Burlet je kot agrarni poslanec postavil na prvo mesto svojega programa agrarne carine, finančni miuister Nayer pn kot zastopnik obrtniškega okraja obrtne carine. Zjediaila Bta se na to, da se uvedejo agrarne in obrtniške carine. Troske tega sjedinjenja bode plačevalo neimovito prebivalstvo. V političnem oziru so se te frakcije sjedinile, da je nameravano uvedeoje proporcionalnega sistema opustiti in ohraniti sedanji način volitev. Belgijski delavci pač niso pričakovali, da se bode končal njih boj za splošno volilno pravico, sn katero je tekla že kri, in zelo dvomimo, ds bodo molče pretrpeli to novo krivico.
Dopisi.
Is Istre, 4. sprila. [Izv. dop.J (O naših razmerah.) ,Sele v Opatiji so se začuli prvi nemški glasovi*, izdihnil je poročevalec židovski .Neue Freie Presseko je poročal o vzprejemu našega cesarja v Istri, prav kskor bi hotel pri tistih, ki ne poznajo faktičnih razmer v Istri, obuditi domnevanje, da žive v Opatiji in v okolici poleg Hrvatov tudi Nemci, ki bo se ps dali po hrvatskih agitatorjih zapeljati ter so s Hrvati vred cesarja samo z .živio" klici pozdravili! Taki so ti nemški čifoti, če jih baš veseli; pa nnj bodo, aaa pa prav odkritosrčno veaeli, ds so se gospodje is spremstva visokih gostov, ki so zajemali svojo vednost o razmerah ob Adriji is sličnih virov, kskor je .Neue Freie Presse", ssmi prepričali, da bode težko zidati znani nemški most do Adrije. Sicer pa pravijo, ds so nemškemu cessrju Hrvatje všeč is da je pri neki priliki rekel: „Die Kroatea sind pracbtige Leute". Torej „pracbtige Leute". Vrl je ta hrvatski narod in vender bi ga radi na mehu odrli njegovi
■V Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Naroda"
It, 79, daj 7. aprila 1894
nasprotniki. In kaj stori vlada za to, da bi ai obranila ta vrli narod; prepušča ga na milost in nemilost Italijanom. Naša izborna državna poslanca Lagiaja in Spinčić opozarjata s1 cer vlado na vse to, ji vse to očitata v javnem parlamestu, ali vlada se za vso to presneto malo zmeni in njeni odgovori na vse interpelscije, nsj si bodo še tako podprta s fakti, so taki, da ne more iz njih sklepati, da vlada siti resno odgovarjsti neče. Dve tretjini Slovanov nas živi v Istri ali Italijani, ki imajo po krivičnem volilnem sistemu deželne avtonomne oblasti v Hvojih rokab, prezirsjo nas is naš jezik popolnoma. Kakor druge dežele imamo tudi mi v Istri svojo trgovinsko in obrtno zbornico in to v Rovinju. Hrvatski jezik je za to zbornico kineski. Pri oglasih, naznsnilih ter tudi pri volitvah ae nas Hrvatov nikdar se spomni, ksr je največja brezobzirnost, ko moramo vender tudi mi, kakor vsak drugi letse doklade plačevati. Naš posl. Spinčić s tovariši je zaradi tega interpeliral trgovinskega ministra is 3. t. m. dobil je tudi na svojo interpelacijo odgovor. Ali kak odgovori Vlada, rekel je minister, je svojo dolžnost spolnila s tem, da je v uradnem listu volitve razglasila v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku, kar se pa tiče poslovssja trgovinske in obrtne zbornice same, so vlada, pravi minister, ne more posredno vtikati v njene posle, kar se pa tiče pritožb glede jezikovnega uradovanja Voloskega okrajnega glavarstva z občino Podgrajsko, je vse v najboljšem redu ter so pritožbe o uradnikih, nezmožnih deželnih jezikov, pri političnih oblastvih istrskih neopravičene. Pomagaj si človek b takim odgovorom! Mi smo popolnoma prepričani, da bi visoka vlada, ko bi začela n. pr. Ljubljanska trgovinska in obrtna zbornica tako prezirati Nemce na Krssjskem, katerih je tam po zadnjem ljudskem Štetji samo 5°/o» kakor nas prezirajo Italijani, znala drugače postopati, a znano nam je tudi, da ni res, ds bi bili pri naših političnih oblastih nastavljeni uradniki, zmožni hrvatskega jezika, ter da nas te oblasti skoro izključno pitsjo samo z italijanskimi in nemškimi dopisi, čemur je deloma sam minister notranjih del na opazke državnega poslsaea dr. Gregorčiča pritrditi moral; a vender moramo mirno prenašati take resnico v obraz bijoče odgovore. Kar je po vsem tem najhujše, je pa žalostna istisa, da imamo malo upanja, da bi se stvari kmalu sa boljše obrnile. Naš posl. Spioč ć je stavil s tovsriši v državnem sboru do visoke vlade vprašanje, kaj misli ukreniti proti nečuvenemn postopanju deželnega glavarja, ki noče vsprejenaati od slovsnske deželnozborske manjšine v hrvatskem in v slovenskem jeziku stavljenih interpelacij ter ne dopušča, da bi se razpravljalo o predlogih, katere stsvijo slovenski in hrvatski poslanci v svojem jezikn. Isto tako je poBl. Spinčić vprašal vlado, kaj misli ukreniti proti postopanju istega deželnega glavarja, ki ne dopušča, da bi se v stenografičai zapisnik vzpre-jemali govori hrvatskih in slovenskih poslancev, govorjeni v hrvatskem ali v slovenskem jeziku. Zgorej omenjeni odgovor ministra Wurmbrssda nam je že danes porok, da se nam ni nadejati tudi sa poslednja vprašanja ugodnih odgovorov in da bo vlada rekla, da ji ne pristoja direktna ingerencija v notranje de-želnozborsko poslovanje. Ali za Boga, mislite si, kaj bi se zgodilo, ako bi začela deželsozborska večina v Ljubljani z Nemci tako postopati! Koliko časa bi ostal na svojem mestu deželni glavar kranjski, ki bi ne hotel vaprejemati nemških interpelacij ter dopuščal razprav o predlogih, stavljenih v nemškem jeziku in bi nemške govore ne dal zapisovati v ste-nografični zapisnik. Koliko časa, vprašamo, bi sedel na svojem mestu deželni glavar kranjski, ko bi dopuščal, da bi se tako rj >velo is tulilo na galeriji Ljubltanske redute mej govori nemških poslancev, kskor se to godi v Poreču mej govori hrvatskih in slovenskih poslancev? Ko bi dopuščal, da bi se sa galerijo deželnozborske dvorane v Ljubljani dovedli psi in se jim msj govori nemških poslancev stopalo sa rep, da bi začeli cviliti, kakor ae je to zgodilo mej govori hrvatskih is slovenskih poslancev .nell'aula di san Francisco?!" In vender bi bilo tudi v Istri kmalu drugače, ko bi bilo vladi le količkaj mari za ta .vrli hrvatski narod", kakor ga je nazval nemški cesar. Znano je namreč, da je mej zadnjim zasedanjem deželnega zbora se pripeljal v Poreč c. kr. tržaški namestnik R naldini, ter se tam nekoliko pomenil z deželnim glavarjem. Zoano je tudi, da je deželni glavar po tem obisku začel vzprejemati hrvatske in slovenske interpelscije, kstere si je dsl preložiti na italijanski jezik in je v zbornici te pre-
vode prečital. Res je, ds je nastala mej italijansko večino huda razburjenost, res je tudi, da sta se dva najstrastnejšft in nsjuplivnejša člana italijanske ve čine, dr. Constaotiui In Fragiacomo, odpovedala vsled tega deželnemu poslanstvu, ter da mislits ustanoviti nov list, ki se bode odločno upiral vsaki popustljivosti od italijanske atrani. — Ali ta dogodek sam tudi očividno dokaauje, da bi se italijanska trma sčasoma vender le dala ukrotiti, ko bi vlada pokazala le količkaj resne volje. Ker pa Italijanom, ki živa v osobni prijateljski zvezi z osebami, ki krmijo sedaj vladno ladjo na Primorskem, dobro vedo, da nimajo ti vladni gospodje prav sič dobre volje vplivati na to, da bi imeli zakoni za iBtrske Slovane isto moč, kakeršao imajo za Italijane, prepričani smo, žal, da bodo še za nsprej prevladali nazori dr. ConBtaatinija in Fragiacoma, ter da bode italijanska večina proti na£<m poslancem še vedno tako brezobzirno postopala kakor doslej, ne da bi se ji od vladise strani najmanjši las skrivil. Za vrli hrvatski sarod v Istri nastali bodo pa šele tskrat boljši dnevi, ko bodo vladno ladjo na Primorskem krmili drugi možje, ki ne bodo z italijanskimi prvaki v nobeni osebni zvezi.
Domače stvari.
— (Pozor volilci!) Opozarjajoč volilce Ljubljanske na jutrišnji volilni e h o d, ki se bode vršil, kakor razvidno iz oklica na prvi strani, v mestni dvorani, želimo, da hi bd kar najbolje obiskan. Vsak volilec naj stori svojo dolžnost in naj pride na shod. To je tembolj potrebno, ker je klerikalna stranka že vse pripravila, da bi lahko s svojimi kandidati stopila v volilni boj. Izjava katoliško-političnega društva v „Slovencu", da se klerikalna stranka ne misli udeležiti volitev v občinski svet, je bila gola 1 a ž. Klerikalci so hoteli s tem le doseči, da bi ne nastala nikaka agitacija, da bi oni mogli na tihem delovati in pripraviti kar treba za volitve. Klerikalna stranka namerava na jutrišnji volilni shod, računajoč, da ne bode dobro obiskan, prignati svoje pristaše v čim večjem številu, da zmaga že pri ime no vanju kandidatov na volilnem s h odu. Da se prepreči ta nakana, opozarjamo slovenske napredne volilce, naj se v čim večjem številu zbero jutri ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani.
— (BiBkup StroBBmaver Ljubljanskemu .Sokolu".) Na čestitko, katero je poslal Ljubljanski .Sokol" prevzvišenemu mecenu jugoslovanskemu dobil je nastopni odgovor: Slavnomu društvu .Ljubljanskomu Sokolu" na njegovoj liepoj čestitci o minulom mom imendanu izjavljujem oviem najtopliju moju zahvalnost. .Ljubljanski Sokol" imsde velikih zasluga za probudjenje slovenske sviesti i Bog ga dragi u tom sjtgovom plemenitom i pravednom poslovanju blagoslovio! Preporučujući se i nadalje ljubavi slavnoga društva jesam aa štovanjem — StroBsmaver.  — U Djakovu dne 27/111. 1894.
— (Osobne vesti.) Sekundarijema v deželni bolnici imenoval je deželni odbor dr. Boršt-ner-ja in dr. Pikel-ss.
— (Umri) je dao 4. t. m. učitelj v Veliki Dolisi gospod Ferd. Strel, stsr še le 33 let.
— (Zahvala.) 520 kron 20 vin. je slsvno uredništvo .Slov. Naroda" blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone ao se naznačenomu Časniku od 1. do 31. marca izročale in zoamovale v številkah 61—71, od te vsote je 123 kros 20 vin. rednih kronskih darov, 397 kron pa bo poklonili rodoljubi in rodoljubkinje povodom smrti gospe Murnikove namestu vencev sa krsto sepozabne rodoljubkinje. Vštevši zadnjič izkazanih 6317 *9 kron je torej izročilo uredništvo .Slov. Naroda" 6837 kron 69 vin., nabranih od 17. maja m. 1. do 31. marca t. I. — S prearčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodBtvo ta sedemnajsti mu vročeni časniški kronin dar.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Mokrosoški rodoljubi in rodoljubkinje 30 kron; darovali bo: Gg. Viktor RoBins, c. kr. notar in Janez Virant, župnik, vaak po 4 krone; Ivan Abram, kaplan, dr. Adolf Pftfierer, c. kr. sodnik, Josip Pogačsr, c. kr. kancelist, Fran Pretnar, c. kr. poštni upravitelj, Jarnej Ravnikar, nadučitelj, Jožef Rohr-msn, not. kand., Josip Tekavčič, pravnslovec, vsak po 2 kroni; gdčna Amalija Doneti, učiteljica, gg.
Eduvard Bohinc, učitelj, Anton Pavčič, nadučitelj, gdčne Anica Penca, Ernestina Rekar, učiteljica, Albina Sark, učiteljica, gg. Jarnej Sbil, trgovec in Karol Sašelj, posestnik, vsak po 1 krono. — Živili rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
—(Kranjski odsek uradniškega društva) in hranilno in posojilno društvo v Ljubljani ima — kakor smo že ns kratko poročali — svoj občni zbor jutri nedeljo dne 8. t. m. točno ob 10. uri dopoludne v dvorani Hafnerjeve pivsrne, sa sv. Petra cesti št. 47. Udeležiti se ga mora po pravilih najmanj 30 društvenikov, da je sklepčen.
— (Izlet .Slov. učiteljskegs društva v Ljubi j a si".) Iz učiteljskih krogov se nam piše: Izleta, ki ga je priredilo slov. učiteljsko društvo dne 5. t. m. na Šmarno goro, se je udeležilo 24 gg. tovarišev iz raznih okrajev in le jedna gdč. koleginja, kateri smo pa še toliko bolj hvaležni, da se ni strašila strme poti in naše družbe. — Na Savskem mostu nas je čakal tovariš Črnagoj, kateri nas je potem vodil v Šmartno in od tam čez goro v Medvode. V prijazni tovarniški restavraciji smo se odpočili is okrepčali. Zabava je bila prav Živahna. Različne napitnice, Črnagojev pajek in izborno petje bo udeležnike tako navdušili, da so sklenili 10  msja na Dolenjsko izleteti.
— (Fotograf Davorin Rovšek) iz Moravč, ki je z jako lepim uspehom končal svoje študije na Dunajskem c. kr. učitišču in vežbališču za fotografijo, vrnil se je v Ljubljano in razstavi te dni nekaj svojih fotografskih izdelkov in sicer slike ns porcelanu in papirju in druge slike v raznih barvah na takozvanem pigmentu.
— (Zadružni zbor pekovske zadruge,) ki se je vršil pretečeno nedeljo v tukajšnji mestni dvorani, je bil prav dobro obiskan: udeležili bo se ga razen treh vsi zadružni člani. Kot obrtne oblasti komisar prisostvoval je zborovanju magistratni svetnik gospod Ivan Šešek. Zadružni načelnik gospod Ivan Foderl otvori zborovanje in pozdravi s primernim nagovorom zborovalce, ter poroča o stanji zadružnega premoženja, o številu zadružnikov, o oproščenih vajencih in sploh o delovanji v poslovnem letu, kar se odobruio sprejme. Volitev v zsdružno starejšinstvo imela je naslednji rezultat: Načelnikom je bil izvoljen gospod Ivan Žagar, njegovim namestnikom gospod Ivsn Bizjak; Avgust Jenko, Jakob Mat j a n, in Jakob Zalaznik, odborniki; Ivan Mauc, Joaip Podržaj in Friderik Pauer, namestniki. Razsodiškemu odboru pa pripadejo gg. Josip Ca d, Ivan Foderl in Ivan Pir na t. Ko-nečno se je jednoglasno skleutlo s 1. dnem meseca msja letos prenehati s prodajo vsakovrstnega pekovskega kruha na mestnem trgu ali na katerem drugem javnem prostoru, e čemer bode Ljubljanskemu občinstvu iz-vestno ustreženo, katero ae je opetovano in odločno proti temu početju izreklo. Na to bo je zborovanje zaključilo.
— (Poprava potov.) Ugodno pomladno vreme olajšuje in pospešuje poprave i a naši panja ceBta in potov v in nad .Tivoli". ŠetaliŠče od Švi-csrije do .križpota" sad .razgledom" je razširjeno, nadležne korenine in na poti stoječa drevesa so odstranjena, jarki so zasuti in vsa pot je z drobnim peskom posuta. Do dobrega popravljena je pa tudi v Šišensko občino spadajoča kolovozna cesta od .križpota" do .hribčeka", katera je bila poprave zelo potrebna. Zginili bo zajedi, grabni in robi. Vsa pot je zdaj široka, gladka, malo južno ležeča prijetna in — varna. — Mestni magistrat odredil je to radikalno popravo in stekel si toplo zahvalo letalcev in tudi onih posestnikov, katerim bo voziti po tej poti drva in steljo.
— (Dolenjske železnice.) Na prostoru pred dolenjskim kolodvorom se jo jel dovsžati in pripravljati materijal za zgradbo potrebne kolibe v svrho izdaje voznih kart za osobne (poštne) vlake. Nad vse ugodno vreme je močno pospeševalo razna dela te železnične prdge. — Danes ae vozi prvi komisijski vlak na progi Grosuplje-Novomesto. Odpeljal se je iz Ljubljane ob 7. uri 14 min. zjutraj in bo vrne ob 7. uri 31 minut. Odpeljali bo bo mej drugimi z vlakom dvorni svetnik Bischoff kot stav-binski vodja državnih železnic, več upravnih odbornikov dol. železnic, prometni vodja pl. Scals, nadzornik Klemenčič itd.
— (Kongres za povzdigo prom eta tu j cev) bode to poletje v Gradcu. Namestnik vitez Ri-naldini prevzel je predsedstvo odborovega odseka za-Primorsko.
— (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) razglaša, da se je z veljav noatjo od dne 1. aprila 1894. dalje izdal I. dodatek k tarifi, veljavni z dnem 1. prosinca 1893 , glede prevažanja oseb, ter se dobiva za 6 krajcarjev na vseh postajah ali pa pri c. kr. železniških prometnih ravnateljstvih.
— (Vreme.) Mesec april pričel je i sena-vaduo toploto io sušo, in da nas ni nadlegoval večinoma severni veter, bili bi lahko zadovoljni z vremenom prvih doij. Po opazovanju izza prvih dnij pa se nam je nadejati v teku prvih dnij bodočega tedna dežja. Adrija je sicer Se precej mirna, a južni veter že Bili kljubovati severovzhodnemu; tudi barometer sili navzdol, v ostalem pa temperatura po dnevi normale že dokaj presega.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 25. do 31. marca. Novorojencev je bilo 16 (=26'/#«)» umrlih 34 (=55 64°/«)» m«) nJimi 80 umrli za Skrialico 1, za vratico 1, za jetiko 7, za vnetjem Bopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Mej umrlimi bilo je tujcev 12 (=35-2%), iz zavodov 17 (=s50»/s). Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 3, za vratico 1.
— (Novo sokolsko društvo.) Iz Po-stojine se nam poroča: V Postojni se snuje .Sokol". Osnovalni odbor sklical je shod imenoma vabljenih gospodov preteklo nedeljo v gostilno župana gospoda F. Vičiča.   Mnogobrojna udeležba vabljencev bil je najboljfii dokaz živega zanimanja za novo društvo. V imenu osnovalnega odbora, obstoječega iz gospodov: J. Dekleva, A. Kraigher in dr. Treo je slednji razložil v glavnih potezah namen društva, ki naj bi poleg gojenja telovadbe zlasti delovalo za razvoj društvenega življenja v Postojini in bližnjih krajih ter ža združenje rasličnih socijalnih slojev. Soglasno se je pritrdilo važnosti novega društva ter se je prijavilo takoj 35  izvršujočih članov za slučaj, da se .Sokol" osnuje. Lepa vrsta gospodov is okolice pri-javila je bila prostovoljno že prej avoj namen, da hočejo druStvo podpirati. —  Osnovalni odbor je vsled tega nepričakovanega uspeha in vsled zagotovil, da bode pristopila .Sokolu" še lepa četa izvrSujočih članov iz okolice, predložil že pravila vladi v odobrenje.  Imena gospodov osnovalnega odbora so narodnim Postojnčanom porok, da je veselje in zanimanje za sokolsko društvo opravičeno.   Gotovo je, ds bode .Sokol" poHtal za trg in okolico važen po-spešitelj  zabavnega življenja,  ker je zagotovljena primerna društvena telovadnica in ker mu bode pri izletih  in slavnoetih tudi  na strani pod vodstvom gosp. A. Ditriha izvrstno orgaoizovana trška godbi. Ustanovljen v narodnem duhu in stoječ na stališču narodne odločnosti članstva pa bodi .Sokol" tudi važen pospešitelj narodne probuje, ponosa in zavednosti mej ljudstvom; s cvetom moštva in mladine iz Postojme in okolice pod svojo zastavo naj .Sokol" v Postojini dokaže našo narodnost prezirajoči domači goBpodi iz tuje kazine, kje je ljubezen do naroda in ljudstva, čut za njegov razvoj in napredek. Razprostrt toraj, čili .Sokol", o svojem času krepko svoja krila ter pokaži skupno z .Sokolom" v Zagorji našim manjšim mestom in trgom, da se da tudi na deželi kaj doseči ako se hoče. Na zdar!
— (Iz Cerknice) se nam poroča 6. t. m.: Dobili smo sedaj tudi notarijat. Dne 1. t. m. doše.1 je sem novoimenovani naš notar g. J. Vebovar in odprl začetkom tega tedna svojo pisarno. Že nekaj časa gre tu govorica, da se ustanovi letos pri nas posojilnica. Kdor pozna razmere pri nas, bode brez-dvomno pritrdil, da je misel na ustanovitev posojilnice jako srečna. Torej: možje merodajai, kar vas je, le na delo! — Nafte gaailno društvo še zdaj nima evojega načelnika. A v kratkem ga menda vender-le dobi. — Pri nas vlada zdaj že precej občutna suša, in potrebni so zdatnegs dežja tako vrtovi kot se-nožeti: Naše jezero je malodane popolnoma suho. Zadnji čas bavijo se tu nekateri s kopanjem neke rude, ki se nahaja dobri 2 uri od nas, ter jo po vsebini in obliki smatrajo za takozvani .Schw«-fd-kiess". Kake vrednosti je to drngo kamenje, pokazala bode preiskava kemične komisije Dunajske, kateri se je dopoalalo par kosov.
— (Združitev Kandije z Novim Mestom) se v poslednjem času zopet razpravlja in bi bilo gotovo umestno, da se izpolni ta želja nekaterih rodoljubov. Združitev bi bila gotovo v korist obema občinama, ker bi tako Novo Mesto se še bolj
krepko moglo rszvijati a skupnim delovanjem po
otvoritvi železnice. Ako se odličsi rodoljubi postavijo na čelo, bodo gotovo dosegli, ds se izvrši ta važss združitev obeh le po Krki ločenih občin v jedno občino. Ssj imata itak obe jednake interese.
— (Divjih petelinov) je letošnje leto kaj obilo doseslo v naše gozde. Notranjsko-gorenjska strsn zavzema glede njih števila letos prvo mesto, in zanimanje zanje v lovskih krogih je povsem upravičeno. Po nekod dobiti so prav lepi ekaemplari in so jim lovci tudi že na sledu.
— (Veselica na korist kmetijske podružnice v Godoviču) vrši Is se bode oadu jutri nedeljo 8. t. m. v gostilničnih prostorih Fr. Kan-keljna. Vzpored je obširen, pel pa bode pevski zbor .Delavskega bralnega društva" Idrijskega.
— (Sirarska zadruga v Rovtah) sad Logatcem, ki prične to pomlad svoje delovanje, obrnila se je do deželnega odbora kranjskega za podporo v svrho naprave potrebnega orodja. Kakor čujemo, s« je tej prošnji že ugodilo.
— (Gozdni požar.) V gozdu .Polica" v radovljiškem okraji nastal je minule dni požar, ki se je pri hudem vetru hitro razširil in uničil kakih 30 hektarov gozda. Škoda se ceni na 500 gld. Zažgali bo baje pastirji po neprevidnosti.
— (Uniljevanje nemščine.) Na Ptujski gimnaziji sta dve tretjini slovenskih učencev in vender ni najti v gimnazijski knjižnici slovenske knjige. Slovenski dijaki povprašujejo zastonj po njih. Vodja Tschanet je pač vreden drug Celjskega Končnika.
— (Najden zaklad) V neki vasi blizu Maribora so izkopali velik lonec srebrnega densrjs. Mej novci je 25 denarjev grajske grofije Norimberške iz I. 1500. Vsi najdeni novci so se poslali v Gradec v Joaneum.
— (Hrvatske novice.) Deželna vlada je poklonila Zagrebškemu ^Glasbenemu zavodu" 30.000 gld. za razširjenje svoje zgradbe. Temeljni kamen za novi del poslopja „ Glasbenega zavoda" se hode položil v mesecu juniju in so bode izvajala v proslavo tega dogodka Blodekova opera „V vodnjaku". — Urednika Zagrebškega lista „Srbo-bran" toži župnik Ilijašević zaradi žaljenja časti. Razprava bode v bodočem porotniškem zasedanji. — Tovarno za izdelovanje papirja v Zagrebu bo-deta gradila stavbinska podjetnika Honigsberg in Deutach. Zgradba bode veljala 70.000 gld. — Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela dne 4. t. m. svoj prvi občni zbor, katerega se je udeležilo tudi mnogo rodoljubkinj. V 9 mesecih, kar družba ob-sto i, se je nabralo 13.000 gld. in bode družba tekom tega leta odprla tri šole. Pravila so se pre-naredda in so se vzprejele podružnice. Odbor sa je volil stari.
— (Razpisane službe.) Ns II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani popolniti je VIII. evnt. IX in X. učiteljsko mesto vsako z letno plačo po 500 gld, s stanarino v znesku 80 gld. in zakonitimi petletnicami a 40 gld. — Propisno opremljene prošnje ulož ti je do 10. maja letos pri c. kr. mestnem šolskem svetu Ljubljanskem Nn dvorazredn ci z nemškim poučnim jezikom v Belipeči je razpisano novoustanovljeno nadučiteljsko mesto z dohodki III. plač. razreda in prostim stanovanjem, eventuelno tuli drugo učiteljsko mesto v IV. plač. razredu, katero more dobiti tudi Ženska učna moč; a to službo je združens prsvica do porabe jedne sobe in kuhinje. Prošnje je poslati do dne 6. maja okr. šolskemu svetu v Radovljici.
				
				
		Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1		
				
				
Razne vesti.
* (Ekspedicija na Grško.) Te dni odide iz Sarajeva ekspedicije na Grško, da nabere raznih živalij za bosensko-bercegovski deželni muzej. Učenjake, ki bo člani te ekspedicije, bode grška vlada posebno prijazno vzprejela.
•(Nova igra Ibsenova.) Henrik Ibsen piše zdaj novo gledališko igro, ki bode gotova do jeseni. V njej nlavsi dramatik popiauje borbe mladega dekleta proti socijalnim predsodkom, ki od vseh etranij navaljnjejo nanjo.
* (Nov svetovni jezik.) VolspUk dobil je novega konkurenta. Neki Louis Heuser izumil je nov svetovni jezik, ki gs imenuje „ pasilingua". Ta jezik, ki je zmes is nemščine in angleščine baje ni težji od volspttka.
_ * (Zima v južnih krajih)   Dodatno k
vesti o zimi v Italiji se poroča, da sta trtlzu Aqutre dve kmetici zmrznili na cesti. Tudi v raznih krajih na Siciljskem otoku je snežilo po tri dni zapored in je temperatura padla na 6 do 9° mraza. — V Krimu padlo je mnogo saega, ksr je v tamošnjem južnem podnebju v tem času jnko redks prikazen.
*(ZanimivepoakuŠnjezavstrijskimi repetirkami) so se vršile te dei v Bukureštu, ker jih je z malimi spremembami uvedla tudi Ru-muaska v svoji vojaki. Streljslo se je na 30 mrtvih človeških trupel in na 8 živih konj is daljave 50 do 1400 metrov. Trupla so bils oblečena in s priprostim strojem po konci postavljena. Na 600 metrov daljave prebila je jedna kroglja tri zapored stoječa trapls, dve krogi ji pa sta prebili dva trupla. Na 1000 metrov bilo je prestreljeno jedno truplo in trije živi kouji. Jeden kouj je bil takoj mrtev, dva pa teško ranjena, da so ju morali pobiti. Na 1400 metrov je bil učinek skoraj iati. Na 50 metrov je bilo prestreljenih 15 trupel, ns 100 metrov 8 trupel. Kroglje prodrle so celo železne table.
* (Prebrisana deklica.) Na Dunaji izvabila je neka zvita tatica Še ne 6 letno deklico Adelo K. v hišno vežo ter je oropala zlate nkane. Mala deklica zasledovala je več nego šest ur tatico, katero so naposled prijeli in zaprli. Uhani nsšli bo se še pri njej in so jih izročili pametni deklici, ki j j pokazala tako prebrisanost in vztrajnost.
* (Rodbinska drama.) Bivši urednik ma-loruskega lista v Črnovcih Silvester Daszkievrics ustrelil je z dovoljenjem njegove eoproge najprej njo, potem svoje osemmesečno dete in naposled samega sebe. U«rok nesrečnemu činu je bila baje silna razburjenost živcev.
Književnost.
— Početni nauk o petji za ljudske Šole. Po R Weiswurmu sestavil Anton Ne d ved. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmaver in F. Bam-berg. Marljivi skladatelj je s tem malim delcem gotovo ustregel učiteljem, ki se imajo bsviti s poukom petjs na ljudskih šolah. Weinwurmova metoda po lahko umljivih izgledih vzbujs v mlsdih učencih čut zs takt is ritmiko, ki se gs tolikrst pogreša celo pri izurjenih pevcih. Otroci si po tej metodi navadijo igrsje spoznavati dolžino in veljavo posamičnih not najprej v vsjsh z jednim glasom, katerim so pridejane pozneje razne pesmice. Vseh vaj in pesmic je 151, v katerih je obseženo vge, ksr je neobhodno potrebno vedeti mladim učencem. Gena knjižici je 20 novč.
— Veje v petji, zložil Anton Ne d ved, tiskala in založila pl. Kleinmayer in Bamberg. V tem obširnejem delu, katero je skladatelj, kakor pravi v opombi, sestavil po raznih priznano dobrih virih, a pridejal tudi mnogo izvirnih vaj, navaja v kratkem uvodu bistvene stvsri in nekatera važnejša pravila o dobrem petji, za katero stroko je gotovo veljaven, ker ae je sam mnogo bavil s petjem in bil sam dober pevec. Predvaje seznanjajo učenca z dolžino not, potem pridejo vaje v raznih intervalih, ki so prav umestno prirejene tudi za vaje v solfegiranji. Mej vajami v intervalih so uvrščene vaje v lestvicah navzgor is nsvzdol in pridejane so tudi pesmice, v katerih se prijetno pretrga suhoparni teoretični pouk, ki bi učenca utegnil utruditi. Slede vaje v s/a in 0/s taktu, tonovi načini v duru in molu in dotične lestvice, katerim je zopet pridejane primerno število k vsaki točki pripadajočih pesmi. Posledsjič so vsje v sinkopah in dinamiškib znakih in nekoliko dvo-glasnih vaj in dvoglasnih kanonov. Vse delo obsezs 88 Btranij v osmerki in podnje učencu in učitelju bogato tvartno, katero naj bi prav marljivo uporabljali, tako se bode najlepše dosegel namen skladateljev, da se vedno bolj širi lepo petje v Slovencih, ki so posebno nadarjeni za to. Cena knjigi je 60 novč.
Dunaj 7. aprila. Včeraj so se posvetovali maloruski poslanci o svojem stališči napram vladi in koaliciji. Konstatovalo se je, da Vah-njanin, ki je včeraj zagovarjal koalicijo, ni član maloruskega kluba. Romančuk je izjavil, da izstopi iz kluba, če se ta izreče za koalicijo. Kaj se je sklenilo, še ni znano, govori se pa, da je maloruski klub formelno razpadel.
Dunaj 7. aprila. Večje število železniških delavcev začelo je včeraj štrajkati, in bati se je, da se jim pridružijo še drugi delavci. Pri vseh Dunajskih železnicah službuje blizu 50.000 delavcev.
Dalje v prilogi.
Priloga „Blovenskemn Narodu" St 79, tog 7. aprila 1894.
Praga 7. aprila.  V Jabloni razpočila je včeraj na vrtu tovarnarja Kostbarna dina-mitna bomba in prouzročila precejšnjo materi-jelno škodo.   Sodi se, da so se iz službe od puščeni delavci hoteli na ta način maščevati.
Beligrad 7. aprila. Situvacija je še vedno jako kritična in govori se, da misli novi minister unanjih del, Lozanić, odstopiti. Simić objavil je v „Odjeku" popravek, v katerem trdi, da Milan ni uplival na to, da je on prevzel predsedstvo bivšega ministerstva, molči pa glede trditve, da je Milan uzrok njegovega odstopa.
Beligrad 7. aprila. Včeraj je bil v Nišu ljudski shod, ki je protestoval zoper bolgarsko gibanje v Macedoniji in sklenil prositi ruskega carja in turškega sultana, naj srbske Macedonce varujeta Bolgarov.
Pariz 7. aprila. Kurs italijanske rente se je izdatno zboljšal in to vsled govorice, da je sklenitev italijansko-francoske trgovinske pogodbe zagotovljena.
Narodno-gospodarske stvari.
— Neopravičena reklama in nič druzega je .popravek", aateri aino uiinoio soboto priobčili iz peresa gospoda Rudolfa Robrmanna. Bili smo sicer opravičeni, ta popravek zavrniti, ker v prvič gosp. Rohimann ni bil poklican, popravljati naših narodno gospodarskih nazorov, drugič pa ta popravek nikakor ni ugajal zakonskim predpisom, ki bi vendar imeli znani bti vsakemu, ki nadleguje uredo štva b svojimi popravki. Ako smo ga vender sprejeli, storili smo to zato, da pokažemo svojim čitateljem, po kakošnih absurdnih trditvah mora segati, kdor brani izgubljeno stvar. — Da so naš; uarudao-gt-spodaiski nazori danes ravno taki, ko so bili pred štirinajstimi dnevi, razume se samo po sebi. Za narodno-gospodarsko odvisnost se nikdar navduševali ne bodemo. Vsaka država more dobro uspevati le, ako svoje narodno-gospodarske potrebe pokriva doma; ako je zlasti v denarnem oziru popolnoma neodvisns od tujine. Najmanj pa se m r mo navduševati za narodno-gospodarsko odvisnost od Nemčije. To je pač programna točka nemških nacijonalcev; mi pa smo se in se bed mo vedno z t so silo temu protivili v interesu države in zlasti še v interesu našega naroda. Zato pa nsglsšamo, da zahteva razumna narodno-gospodarska politika, da se zlasti tudi pri zavarovanji oklepamo tuzemskih zavarovalnic Nemčija ima gotovo prav dobrih zavarovalnih zavodov, a vsi ti zavodi investujejo svoje ionde v Nemčiji, zlasti v nemških vrednostnih papirjih. Denar, ki gs v tak zavod vplača avptr»j°ki zavarovanec, ne pride torej našemu uutodnemu gospodarstvu prav nič v korist. Tako je pri vseh nemških zavarovalnicah; tako tudi pri „Stottgtrtt r c", Če su torej kdo drzne tri ti, da e to interunc j »nalen zavod, tedaj je s t> m izrekel le frazo, katero je čnti 'Z nemških ust vselej, kadar je v nevarnoati nemški interen, V resnici je „Stuttgarterica" čisto nemška zavarovalnica v narod no-gospodarskem oziru. Da je taka (udi po svoji upravi, tega menda celo g. Robr-mann zamkoval ne bode. V upravnih rečeh Nemec ne pozna internacionalizma. — Naravnost drzno je trditi, da nimamo v Avstriji zavarovalnic, ki so v vsakim oziru prav dobre, ko vender vsakdo, ki se količkaj zanima za važno to narodno-gospodarsko stroko, ve, da si tuje zavarovalnice smatrajo za veliko srečo, biti v zvezi z is vrstnimi našimi zavarovalnicami, od katerih ao zlasti nt katere vzajemue taku uzorno urejene, da služilo za vsgled inozemstvu. Na nevednost občinstvs, ki se samo poučiti nims prilike, ps greši, kdor trd', da je „Stuttg&iterica" Unjcenejša zavan.valnica. O kaki izdatui i azilu v pitmijab jedne ali diug*) za-vannaln ce ne more biti govora, ker ee ostanjujo tarife vseb na prirodni umrljivostni zakon, po katerem bo urejene zavarovalno-tehuične tabele. No-torično pa je, da so nemške zavarovalnice — neznatno sic r, pa vender — dražje, kakor nok t- re Avstrijske. In tudi .Stuttgarterica" tu ne dela izjeme. Govorili bi o stvari lahko obširneje; vender se omeiujemo le na te opazke. Naši čitatelji posneli bodo iz njih, da se ne morem » ogrevati za invazijo tujih zavodov, kateri smatrajo naše dežele zi pripraven eksplozijski terrain. Žito jim svetujemo, naj se tudi glede zavarovanja oklepajo izključno le tuzemskih zavodov, kajti ravno na nsrodno-goBpodar-skem polji je načelo .svoji k svojim" največje važnosti.
Listnica uredništva.
Gospodu dr. J. K. v Ljubljani: Vi zahtevate od nas kavalirakega zadoščenja. Tri tem pozabite, da sto Vi prvi in brez vsacega osobnega povoda pisali nam sledeče žaljivo pismo: „Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda", tu. Da no bodeto mislili, da so zlagajo vsi zavedni in nezavisni narodnjaki z VaSim vcerajšnem članku o g. Tertniku, povedati Vam moram, da me je, prečitav&i ga, obSel v istini gnjus nad toliko duševno podlostjo, kolikor se je izraža v omenjenem pamfletu, ki meri menda na to pripraviti umetnika domaCina ob čast in pošteno ime, koje si je po dolgoletnem, neutrud-Ijivem naporu in v pomanjkanju priboril sam iz lastne
sile. Vi pravite, da ste hoteli s priobčenjem danka objasniti mnenje celega občinstva, jaz Vam pa ročem, da se pravi temu terrorizirati občinstvo. Tisava ta jo nedostojna poštonega lista in ako bodete hodili taka pota, mašCevalo se bode prej ali slej nad Vami. — Žalibog, da pri tem tudi celi narod terpi. Finost sicer ni bila nikdar moCna stran „Narodovih matadorjev", makar da so se 'je uCili v nemSki kazini —, ali da so ponižate do tako surovosti, tega bi no bil nikdar verjel. Ali ne veste, da so pravi to naše ljudi naravnost v ro-nogatstvo tirati. Naši politiCni in narodni nasprotniki uživali bodoizvestno veliko veselja nad Vami. KoneCno pa vprašam, koliko moralo mora biti v redakciji, ki sprejmo in priobCi tak članek, ako v isti sedi odgovorni urednik, ki je svoj glas, dokler ga jo še kaj imel, sam prodajal Lahom in Špancem in se celi Cas ni brigal za svojo domovino — pardon! pel je enkrat v nemškem gledališču — sedaj pa hoCe svojega kolego učiti narodnega takta. Vidite to je moje mnenje in veselilo bi mo, če je tudi priobCito. — Brez zamere, ali Ce Vam drago tudi se zamero Vaš dr. J. Kotnik." — Kdor prvi žali, mora pričakovati, da so mu v enakem tonu odgovori. Zategadelj se ne čutimo poklicane, da bi Vam dali kaj zadoščenja, kojega Vam, kot pravniku itak ni treba z orožjem v roki iskati. To jo naša poslednja beseda.
Razširjano domač« zdravilo. Vudno večja po
Erasevanja po ,,Moll-ovem francoskem žganju in soli" do-azujejo uspođni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti uteSnjoČe, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicah po 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (16—5)
Kako hitro konju modi peiajo, če se preveč k
delu priganja, znano je vsakemu lastniku konj. OMpnenjo kit ju pogostoum zla posledica prenapornega dela. Ce se redno uporablja Kvrizdina rostitucfjska tekočina, c. in kr. privilegovano sredstvo za umivanje konj potem postanejo konji sposobni za vaako delo in jih to sredstvo tudi vzbuja k delu. To je naizl.ornejle preskuŠeno podpirajoče sredstvo pri zdravljenji spahnenja, utnaknenja, otrpnenja kit, slabosti v udih in za okrepljenje pred velikimi napori in da konj pos'ej svojo moč zopet aadohi in da more izvrstno dirkati.
Darila za „Narodni Dom".
LVI. \r,\n\s. „Kraji'firslv«' <lriiil>e*«.
Prenesek   .   .   . 13817 gld. 16 Kronski darovi, poslani uredništvu „Slov. Naroda" v dobi od 1. decembra 1893.1. do 28. februvarja 1894. I. v skupnem znoskn 87 kron in 32 vinarjev ali Darilo g. Juvančiča (skupilo <»d podarjenega in na letošnji »Sokolovi* uiaskaradi prodajanega vina) v skupnem znesku 129 kron in 82 vinarjev aH Darilo g. Josipa Javornika, trgovca
in posestnika v Žalni......
Doneski za mesec m srci j, plačali fco:
15 gld. — kr.
15   .   - „
1«   n   — n
19   n   - n 4   .   50 i.
kr.
43
64 10
66
91
3 naročniki 6 naročnikov »
'S :
k 5 gld. a 3 .
»a i
a r-0 kr.
09
50
Darila slovenskih rodoljubov me.ito venca pokojni gospej Murni kov i 70 kron ali.............
Kronski darovi, poslaui uredništvu „Hlov. Naroda" v mesecu murciji v skupnem znesku 110 kron in 15 vinarjev sli
Darilo gospoil:. svetlika Murni k a povodom smrti gospe BOproge Marije
35   . -
65
07 V,
Skupaj   .   .   . 14120 gld. SO'/, kr.
Opomba: Vsem rodoljubnim in požrtvovalnim da-rovalkam in darovalcem, kateri so z nami tako lepo \ utrujali, prav prisrčno zahvalo, združeno s prošnjo, da vstra-jajo tudi Še zanaprej in pridobe v/lasti za mesečne doneske kaj več posnema lcev, tem bolj, ker seje vsled občne narodn« želje k zgradbo že pričelo in vendar društvu še nedostaje potretmib gmotnih sredstev.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1S94.
Odbor „Krajcarske družbe". Zalivala.
Podpisani odbor si Stejc v prijetno dolžnost, izreči tem potom svojo unjtoplejšo zahvalo velečastitemu gospodu dru. Josipu D e i* č u za podarjenih 60 kron za vdovo in sirote društva tiskarjev, kameuopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem.
Odbor društva tiskarjev v Ljubljani
TiTj^cil
4. aprila.
Pri HlallCf : Jollinek i/. Urna. — H.mdl, Juat, Schaf-fer, Glas z Dunaja. — liechtVId iz Gradca. — Iloiscr iz Ceiia. — Arko i z Ribnice. — Goldeimveig iz Trsta. — Kroneiseu iz (Jelovo
Pri Nlotiu s VVolfer, Geiringcr t DlinaJB. — Lowy iz Trata. — Ko 1 man iz Gradca. — Fischur iz Budimpešte. — Alešoveo is O patije.
Uinr II so v li)ul>l|aftul:
6. marca: Franca Jerman, delavčeva hči, 6 dni, Sv. Petra cesta ftt. 5 i. — Friiiica f'epou, delavčeva hči, 14 mesecev, Tesarske jlieo 6t. — Franc Škofic trgovski pomočnik 33 let, Sv. Pet a cesta 6t. 32. — Jakob Petiic. krznar, 76 let, Kravja dolina št. 11.
Meta lor ologično poročilo.
čas opazovanja
7. zjntraj 2. popol* 9.zveče*
St»QJ3 I Tem-Jarom o tra
v mm . I
p e ratu r a
Ve
t rovi
Neb«
Mo brina mm.
73l>0 -m
735 3
736 0 r«.
f. 6° C 18 4° C 11 H° G
si. vzh.j ohl. si rah.1 d. jas. si. vzb.l obl.
0*00 M
ID-CLELaJsIcsL "borza,
dne* 7 aprila t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4" 0 ....
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice   .   . .
Kreditne delnice........
London vista..........
Nem&ki drž. bankovci za 100 mark
20 mark...........
20 frankov......... .
Italijanski bankovci .......
C, kr. cekini . . .......
Dne* G. aprila t. 1.
4*/a državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°,'0 po 100 *Id. . Zemlj. obč. avstr. 41 ffh zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld. ....
Ljubljanske srečke.......
Rudollove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. Tramtvaydi*u5t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........
98	gld. 70		kr.
98	■	45	t
	•	20	n
98		—	■
118		10	■
95	n	20	•
1016		—	it
356		20	n
124	■	70	0
61	•	10	■
12	•	20	•
9	•	t* Vi -	
43	■	60	
5	■	88	»
148	gld.	_	kr.
197	•	—	■
127	■	75	n
123		—	n
198	g	—	»
23	■	25	n
151	• •	75	n *
'288	it	—	
l	n	34	it
Pretužnim srcem javljamo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem žalostno vest, da je na5 preljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, tast in svak gospod
Janez Hofbauer
usnjar,  hiSni in ze-.nljišćni posestnik v Sevnici,
danes ob polu 6. uri zjutraj po kratki mučni bolezni prejemfii sv. zakramente za umirajoče v 64. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega rajnika se bode dnu 8, aprila t. 1. dopolndne ob 8. url na mirodvoru v Sevnici pokopalo.
Dragi umrli priporoča se blagemu Bpominu. Sevnica, 6. aprila 1891.
Joslplna Hofbauer roj. Mlakar, soproga; — Antonija omož. Drobnlč, Joslplna omožena Hribar, Marija Hofbauer, hčere; — Josip Drobnlč, Makso Sribar, zeta; — IjjrnaolJ Mlakar, svak; — Val unaki. (394)
Zahvala.
„Molitev in dobra dela družijo po milosti Božji sorodstvo pokojnih v nebesih — sorodstvu žalujočih ostalih na zemlji: no jokajmo!" —
Providnost Božja {poklicala je 2. aprila 1894. 1. po dolgi in mučni bolezni  nepozabno nam sestro
ANO
v pokoj miru in sprave.
Spomiujajoč se žulostnoga sprovoda pokojnice v spremstvu toli častaih sožalujočih do gomilo, zahvaljujemo se odkritosrčno za vse izkazane vrline kristjanskega sočutja, katoliške ljubezni, vsem — vsem, zlasti še p. n. gosp. Henriku Iliihn-u, vodji predilnico v Ajdovščini, na njegovi naklonjenosti, ker je blage voljo omogočil „pevskemu druStvu v Šturiji" — soudom delujočim v tvornici, dn so zapeli pred rodno hišo, v cerkvi in na mirodvoru dragi pokojnici zadnji pozdrav.
,,Vzemi, zemlja! moje, tvoje — Travica večna — vsprejmi svoje!" —
Za p ni 6, 4. aprila 1894.
(393) Bratje Poljšak.
Mlad trgovski pomočnik
liice sluib«. Izurjen je v trgovini z železnim in tncSauim blagom. Ponudbe naj so blagovolijo polit|atl pod: At. H7 potite reattHtite Vipava. (36^—2)
Dva mlada konja
15 pent i j v H"kn, zvihta, va tek kakor tudi za teako vtžnjo, Hla na pro«l*a| jni T. Toli»aKl-Ju v H.otfi* 1<«ji. (351—2)
Ponudba:
Mi ž, šc v boljSib lotih, posestnik v nekem večjem mesteci, želi z gospodično ali vdovo, staro .':0 do 60 let, ki ima nekoliko premoženja, v , akmi stopiti. Premoženje se lahko zavarujo na zemljišče.
llesi.e ponudbe naj se pošljejo v kratkem na zavod gosp. A. Kalila v LJubljani, Prenirnov trg itev. 3, kjer se tudi več poizvč. (388—1)
Srednja temperato  s 110', ca 3 3 nad uoruiahnu.
L. B-eni-a caroflelno gledališče
as clitliovi  i ii      »« M*iJ3i.li 14 Kt ji m i v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg.
V soboto in v nedeljo 7. in  8. aprila
I V« S s t ob 8. ari
veliki gala-predstavi
s povsem novim vzporedom l^jf ■ Naatop ' £.01
vseh umetniških specijalitet
Prvikrat: Novo!
Aerolitlie, kraljica vzduha.
Najnovejfta ilnzija. Novo. - Več povedo programi in lepaki.
Ik^ST V nedeljo sta dve predstavi popoldne ob 4. In zvečer ob 8. uri. — V ponedeljek dne 9. aprila ob 8. uri zvečer nepreklicno zadnja od-hodna predstava z novimi produkcijami.
Obglavljen jo živega človeka z mečem itd. itd.
Več na lepakih. Objednern se za toli mnogobrojno obiskuvnnje mojega gledališča najprisrfnejo zahvaljujem ter  poslavljajoč se od Ljubljanskega prebivalstva mu kličem prisrčni: Z Bogom!
(38.r>) Xj„ O-enl, ravnatelj.
Samo 7 gld.. 25 kr.
stane obleka za gospode iz gredašane tkanine (Kammgarn)
izborne  kakovosti, kon. nate, niocue in dobre, z dobrini
Sml šivom, po najnovejši Dunajski modi, solidnu iu dobru elana, v hojah: črna, rjava, modra, jednobarvena, tudi de.siuovana, obstoječa iz suknje, hlač in telovnika. Te obleko, ki so jako dobre, jako lepe in jako trpežne, se prodajajo en massc, in naj ne zamudi noben čitatelj , jih naročati. Kot mero je navtsti obseg prsij in dolžino rokavov Tudi je na prodaj kacih 100 narav hlač za gospode iz izborne končnate gredašane tkanine, ki eo dobro izdelane, v najlepših in najnovejših elesinih , pa čudovito nizki ceni samo P^V* gl«l. 2*90 ~*3t-U par. Pošilja He pa le proti povzetja ali pa, če se popreje denar vpoSlje. Naslov je: Apfels KindtM-inagazin. l»unaj, 1., Bezirk FleiNchniurkt lJJ/Sa.
(380—1)
Na najnovejši in najboljši način
11 tu «3 111
1
i ie»e in zobovja j
J| ustavlja brez vnukih holnčin ter opravlja plombe* J O vanj« in vse sobu« o>|»erael|e9 — odstranjuje 4 <► lobne bol<e«lne z usmrtonjem iivoa |
! I zobozdravnik A.. Paichel,
J *  polog čevljarskega mostu, v Ktthler-jevt hiii, 1. nadstr.
i
Solnčnike
rnične novosti
j T7-  ».aj-srečjl izfberl po najnižjih cenah
priporoča
L. Miku seli   383 1
izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Gtlavni trg" 15.
Po  nedosežno   nizki ceni se dobe
Jako lepi
in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v slo-večem etsb li sse me ntu pohištva Iv. Hiar-a naslednika, Dunaj, IX., Wii lir i n g e r s t r >i s s e 2 6. Mnogoštevilna priznanja
(253-15)
Trgovski pomočnik
dobro i/urjin v speeeriji in oiaMifukturi, vele slovenščine in ni'Uišfiiie, Seli Htopiil v jednako službo v Ljub IJHiii. —  Ponudbe   \/.prejema  upravništvo n.S|ovHnnkega Narodu". (375—2
Proda so za nizko ceno popolnoma nov
pnevmatični bicikel.
NhsIov prodajalca p« ve upravništvo „S'.ovonskega i". /330—4
Naroda".
j%JT Oc3. leta. 1868. ee ~£JH Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnliu buleauf<n» zlasti i roti
vsake vrste spuščajem
upi rahlja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto splošno priznan. Her-gerjevo kotranovo mil« ima v sebi •lO odstotkov U-nuegtt kotraim in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trg.»vini. Da se pride sl«pnrl|aui v okom, zahtev j izrecno 11 ergerjevo kotranovo uillo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih polenih bolecnib se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot bluzje kotrauovo milo za odpravljanje
■l«V*llli£C   S |IOlll.
proti spufičajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosraetičii'> milo za umivanje In ko|»anji *a vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komada vsake vrste z navodilom o uporabi 35 krajo.
Od drugih Iler^erje* ih medlcln«ko - koiine-t lenih ni 11 zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Hensoe-uillo za fino polt; Imnikuvo nulo za priščo; karbolsko milo za nglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkazuj«.ča mila: Brrgerjevo smreko vo • Igla* sto inllo ca umivanje i u tolleto, Hergjerjevo uillo sa neino otročjo dobo (23 kr.); iehtvolovo uillo proti radečici obraza; uillo sa pege v obrazu jako učinkujoče; Sanuinako milo za potne noge in proti izpadanju las; lobio uillo, najboljše siedstvo za čiSčenje zob. Glede vseh drugih Herserjetlli uit I se najde vse potrebno v broSunci. Zahtevajte vedno Bergcrjeva mila« ker je mnogo ničvrednih imitacij. (858—1)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, U. Piccoli, J. Sv oboda in l J. pl. Trnko<zv-j», dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
f   IVaJ boljše (vodilo syetAj
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Cea. kralj. dež. pri v
tovarna utem. I. 1835 na Dunaji.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno Sveti ter vzdržuje UMii|e trpežno.
- Povsod v zalogi. (801-36;
Zaradi ponarejanj saj se pasi natanko na moje Ime
■V St. Fernolendt. -*m
Pošiljam  natanene cenike o vseh n o'ih proizvodih zastonj in poStnine prosto.
C. tr. stavno ravnateljstva avstr, drž, želemic.
Izvod iz voznega reda
val1avneg«. odi 1. ©3*;t©*torsv 1893.
Nastopno omenjani prihajal U In odhajata! 6aai oauatianl ■«> i arrd n)++vt o pakti m čiurn. Nrednjeevropiki £ea J« k rajnemu 6a*u * lij ubijani za a minuti naprej.
Odhod ls LJubljane rja*, kol.).
Ob tv. uri S min. po noM oaebal vlak v Truli, Pontabol, Beljak, 0» lovec, Frauaanifeite, Ljubno, Dunaj, o*s Selithal v Auesea, leohi, Omunileu, ftolnograd, Liend-Gaitelii, Zeli na Jeaeru, Ht«yr, Lino, Hu dejeviae, riaenj, Marijiue vare, Eger, Francove vara, Karlove vara, Hrago, Dmadane, Dunaj Tla AmitetUn
Oti 7. url Oti min. *Jutr**J oaebni vlak v Trbli, Pontabal, B«U»k, Oe loveo, Franaenafeit«, Ljubno, Dunaj, £aa HeUthai v Bolnoajrad, rjuuaj vi a Amitettan.
Ob ti. aH SO min. >r<>)>»lutln« oaebni vlak v Trbli, Pontabel, Beljak, Oolovtjc, Fransenafeate, Ljubno, Dunaj.
Oh 4. uri ¥0 xjtiw. popoludne oaebni vlak t Trbli, Beljak, CeU.veo, K<ilno«raii, Lend>Oa«teln, ZeU na Jeaeru, Inomont, Hre^nio, Ouiih, Ofiiiavn, Parla, Lloo, Iaohl, Budejeviee, I'lsenj, Marijina Tara, K«er, Franoovo vare, Karlove var«, Prago, Draid*ne, Dunaj vla Amatetten,
Prihod v Zajnbljaao (ju2. kol.).
Oh 9. uri nn min. mfutrt*! oa«bnl vlak a Dunaja via Amttatten, l)r»*
dan, Prafie, Francuvih varov, Karlovih varov, Mara, Marijinih varov, 1'lr.nja, Budejevio, Boluograda, Linoa, Stoyra, Iaolila, Ontundana, Zeli* na jeaoru, l.cn.i-(Jantnina, Ljubnega, Beljaka, Oelovua, Pr»nieuafe«te, Trbia*.
Oh It. uri H7 min. ilupoiudnti oaebni vlak ■ Dunaja via Amatetten, Ura/.lan, Prage, Francovlh varov, Karlovih varov, Kgra, Manjiuil varov, Pianja, Budejevio, Solnograda, Iiolila, Omuudena, Lluua, Slej ra, Pariz;*, Ganeva, Curili*, Bregnio«, Zella na jeaeru, Leml-Gutein«, Ino-motta, Iijnbiiega, Celovoa, Pontabla, Trbiža.
06 4. uri 53 min. popolutln* oeebni vlak ■ Dunaja, Ljubnega., Beljaka, Celovca, Franaenifeate, Pontabla, Trbiža
Oh U. uri H7 min. »voetir oaebni vlak a Dunaja, Ljubnega, Botjek*, Ca lovua, Poutabla, Trbiia.
Odhod Is LJubljane (juž. kol.).
Ob  0. uri 3iS min. ajutnO     v Kočevja. „ „   OO    „    opulutln* „ „
u    K.   „    tO    „     mrrf-rr        „ „
Prihod v LJubljano (jut., kol.).
Oh S. mH  tO min. mjutrnj       la Kočevja. ,.    I.    n    Ol     „      ji<>)iitliitlilf   „ „
„   *.   „   40   ,,    »rrrrr        . .
Odhod Is LJubljane (dri. kolj.
Ob   7. uri tU min. »Jutru)       v Kamnik.
a V. „ OS „ popolutlnr. „ n „     <f     „    SO     n     avrrrr „ „
Prihod v LJubljano vdrž. kol.).
Ob   6. uri SI min. *Ju(r„J       |B Kamnika. „   ti.   n   IS    „    tlapotudn«   „ „ „    •    ..   »O „
(4-77)
JOSIP VATOVEC
trgovec 23. a. l^islidela., posta HDI vat 6 a-.
ima na prodsj (395—1) SO liektolUrov doinaCrica prlataega
češpljevega žganja.
Agenti
za speča-, arijo iskoultu Uovulje-
ulh ar«ek, katere je moc plafiati ■ tudi na obroke, ae nameseujejo proti nauki proviziji, in en so posebno rabljivi, tudi a stalno plačo. — Ponudbe na 229—Uj
Hauptstadtische VVechselfituben Gesellschaft ADLER tMe Co.
v Budimpeiti, — Ustanovljeno leta 1874.
Komptoirist
zmožen slovenščino in neuiieine, ae vxpre|uie t pro«la-JHlalvo b oblačilnim blaKona. Do ičnik je moral t.o opravljati jednako alutbo, da je popolnoma asmostojen delavec. Plaća 7(0—8iM) jfld. — Naslov so izve pri uprnv-niStvu ^Slovenskega Naroda-. (371-2)
Zobni zdravnik
DR ROMAN JACOBI
ustavlja po najuorejAl in najboljil uirludl
umetne zobe in zobovja.
Plombira In Isdlra sobe bres bolečin* (i8B-(s)
Zdravi sploh vsako ustno holozen.
Ljubljana, Stari trg it. 4.
a f i j a e e 1 j s k e Jgs^ kapljiee za zeladee
Sm)m   i I      I eata^d*
prirejene v lekarni ,,k angolju varuha"
^ilDT v liioiiKiizu ( Hoiuui)
m(    m/k tisi-iHi in poznato /dravilo, ki oživlja funkcije žolodca in ga krepi, 06 jo prebava motena.
Pristno le z zraven natisu eno var&tveno znamko in podpisom.
srni Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenic 70 kr. nm
Navedeni so tudi sestavni doli. Murljiiveljske kapljice »a želodec,
dobivajo ho pristni- v L| ubijan i t lekarna Piccoli, lekitrna 8woboila; v V**nt ojiui : lekarna Kr. Baocarcic •; v 6kof|l i.«iki: lekarna Karol Fahiani; v Ra<lovl|lcl s lekurna Aleksander Kohlt-k; v ItntlolCovcui: lekurna Doni. Kiz/.oli; ■%• Peuerbacliut lekarna V. l'ayi . v Kamniku z leksiua J. Moćnik; v < m om i ju: lekarna
Ivhi. Blažek. , 1168-20)
/iS
bvliuutiiarki).
S7. fif<<iffv.
leei
io>eaa*4>nnjioonnjioennjji«>el
loei
looi
lo*unj*«»i
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
lcsL2m.n.oselc xr I-iJui"Volja.nI, !E=etrza.e> u.llce 6t. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
(poprej Poter Toman) priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., iiadHlje za vsakovrstna
stavbena kamnoseška dela
kakor tudi za i.delovanje plošč is vsakovrstnega marmorja sa pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
SMmT  na.g'ro'baail^. sporr^eriilcoTr IMS
iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitoktonlonlh
j _ obrisih po Jako nizki ooni.
I !•* Oskrbuje napravo kompletnih drusblnsklh rakev in viakako ^ popravljanje. (iu-14)
I ----Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. —i—\
nmaeeanfeeanieei
t I
<356 —8)
njiva ali travnik
v velikosti 3 oralov, oddaljeno prilično 2 km od Ljubljane.
Ponudbe vsprejema upravništvo „SI. Naroda".
= ■CTs-ta.ra.oTrlJen.o leta. 1863. sass
flTetovnoinane (1021—21) ■o aamotudelane, nagrajene
ročne harmonike
Ivana N. Trimmel-ja
na Dunaji, Vll/3, Kaiserstrasse Nr. 74.
Velika zaloga
vseh glasbil
gonil},  elter,   pImcmI,   okarln, iiMtiilli harmonik, »ttcjtli orgljlc itd. itd.,
švicarskih ocelnih orgljlc,
ki igrajo same od sebe in so nedosežne glede glasu, glasbeni albumi, kukala itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko.
Omare za led
se po primerni ceni dobe 846—3)
■v Hafnerje^ri pivami.
200-300 gld.
mesečnega stalnega zaslužka brez glavnice in br^z rizika se nudi osebam vsakega stanu, ki hote uporabiti svoja poznanstva v svrho rHzpe-cavanja nekega predmeta, po katerem so mnogo povprašuje. — IiOuls Bsllo, Dunaj, I., Woll-zelle 20. (3o4—3)
L El CHTLOS LICHER CACAO
^0(J lAiSEN  • Nnhdiafi
Mnogo denarja
si prihrani vsaka dama, ki naroča obleko pri meni. Na-knpoval sera namreč po jsko nizki ceni iz neke! konknrsne mase veliko množino kaSmirja in volnene robe, in mi je torej mogoče, dati to blago po nezaslišano nizkih cenah. Prodajam torej blago (kakih 8 metrov), ki je potrebno za
celo damsko obleko samo za gld. 2*80
in izjavljam s tem očitno, da je blago izborno in da je vzamem nazaj, Ce ni to istinito. Dobiva se v najlepših bojah, pikasto tudi cvetnato. Razpošilja se proti povzetju ali pa če se denar preje posije in se jo treba požuriti z naroče-vanjem, ker se jako mnogo proda teh oblačil. Naročila naj se pošljejo na VVareithaus Apfel, VVien, I, Fleischmarkt 22/Sn. Vzorcev ni moći poslati. (381—1)
na rszstavi za zdravje in vard«-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pismih, katerih število ?re v tisoče, prizna-ia kot jedino, zares realno in neškodljivo sredstvo, a kat i* run bo doseže tako pri gos peh kakor pri goapodih lepa in bujna rast lasi] fn se prepreči, da no izpadejo m da se nedela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nje rabi močne brke. Z% uspeh in za neškodljivost se garant nje. Lonček f 0 kr., ča se poSlje po pošti ali proti povzetj
u 90 kr.
K.Hoppe,VVien, XIV., Hutteldorferstrasse 81.
P. n. stavnemu občinstvu uljudno naznanjam, tla prevzamem dn6 7. aprila 1894
gostilno „Pri črnem orlu"
na glavnem trgu v Idriji
združeno
z restavracijo na „Zemlji44-
Zagotavljajoč Častite goste svoje skrbne, točne in cenene postrežbe z dobrimi pijačami in jedrni, priporočam tudi p. n. popotni g"OSpodi svoje čedno opravljene sobe v najem in prenočevanje.
Z velespoštovanjem
(379- 2)
Josip Kos,
gostilničar in izdelovatelj soda-vode.
Spomladne oblete, spmMDi ogrtači
obleke za dečke
otroški kostumi in plašči
sa otroke vsake starosti v največji izbćri
pri
Gričarju & Mejaču
Slonove ulice št. 9, Ljubljana, Slonove ulice št. 9.
Naročila na podlagi mere se točno izvršujejo in se garantuje za to, da se vse dobro prilega.
Hogata txbćra tu- in inozemskega modnega blaga.
Nalaganje glavnic.
4°/o ZalOŽUiC© galiaketia društva za kredit na zemljišča, uatanovlj. 1. 1842.
Pupilarna varnost
Fatiranje izključeno
Sposobno za kavcijo, tudi kot vojaška ienltna
kavolja.
VknjiŽOnO v prvi stopnji in zgolj do polovice vrednosti, brez izjeme na posestvih, ki se v deželni deski nahajajo. Izključena mestna poslopja in kmetijska zemljišča.
Hipotekama vrednost: na vsakih 100 gld. založnic pride hl-
potekarneg«, pokritja gld. 253 38.
Varnost prvega reda, zaradi jamstva zemijeknjiznib posestev do prve polovice svoje vrednosti, zaradi jamstva drnitva za kredit na zem-ljilča s vsemi svojimi aktivi in rezervnimi fondi, rasven tega kakor pri avstro-ogeraki bauki vsled pravice politične izvršbe.
Te založnice (založna pisma) se dobivajo po vsakokratnem dnevnem kunu pri
J. O. MAYBR-Ju
menjalnica, v Ljubljani. (ass-6)
Za gasilna društva! |
Ravnokar je izšla za gasilna društva neizogibno potrebna knjiga :
A. C. Achtschin-ov
j3 Službeni red in vadbeni predpisi |
za gasilna društva kranjske zaveze. U
<y Cena tej knjigi znaša za člane gasilnih društev kranjske zaveze ^>
m l krono, za nečlane pa 2 kroni; po posti 20 vinarjev več. m >>% Naročbe vzprejema podpisanec, kateri ima v zalogi tudi sledeče Jqj
za gasilna društva kranjske zaveze.
Cena tej knjigi znaša za č krono, za nečlane pa 2 kroni Naročbe vzprejema podpisa tiskovine za gasilna društva in sicer vse vezane, namreč
Službeni zaiilsnllt...... 1 gld
Sejni zaniMiilk. •   •...... 1 ^
ni Hlaftnjiileiin knjiga..... f
0«iiovnlk   .......... 1
JjJ (Josip C. Gerber
m založna trgovina 8 papirjem in knjigoveznica v Ljubljani, fpf
Prej J. Geba.
Fran Čuden
Han urar
Prej Geba.
v IJ unijami. U lavni Irg nI. »5
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov     (120—n}
in vseh v to stroko  spadajočth stvarij  pu n»|-
ulajlli vvuaali. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se  hitro izvršujejo  po pošti.
Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko.
Uajmičnejše novosti
v spomladnih ovijalih, capes in pelerinih, kakor tudi jaque-tih in dežnih plaščih;
največja izbera
v konfekcijah za deklice
pri
Gričarju & Mejaču
v Ljubljani, Slonove ulico 6t.
Ilustrovani katalogi brezplačno in poltntne prosto.
(326—4)
Za vsako mizo!   Za vsako kuhinjo!
Vsaka juha postane hipoma isredno dobra in moćna, če se jej pridene
rs
maggi'Jeua 7abela za juhe
v steklenicah po   45 krajcarjev   in više v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889.
Dobiva se v L|ublja\nl pri: A. Stacul-u, J. Buzzolini-ju, Jeglit-n & Leskovicu, Petru Lassnik-u, Karolu C. Holser-ju, Jan. £. VVutscherja nasledniku: Viktorju Schiffer-ju, Ivana
Fabisn-u, II. L. Weuzel-u, pri uradniškem konsumnem društvu in Rndolfu Kirbisch-u. (338)
„ouejldovc",  lep za seme,  ima na  prodaj po 2 Klil. lOO kli?. (877-2)
Tomo Tollazzi v Dolenjem Logatci.
f£3r Izginila
je razlika moj bogatašem in siromakom, odkar se proizvaja moja izvozna roba, ker je vsakomur omogočeno
H metre 10 cm. Brnske volnene robe
za celo gospodsko obleko za arl<l> ■ I *'~i."> si omisliti in velja sumo jedno poskušnjo, da se prepriča o dobri kakovosti tega hlitgH. Vsaka roba, ki bi ne biltt komu po volji, se vzHtne nazaj in se vrue denar. Pri usročevanji naj se samo pove, kukšua naj je barva, ali svetla ali temna.
(335-4)
Bernhard Ticho, Brno.
TincLcapsici compos.
(PAIN-EXPELlIlER),
pripraveny v Riohtrove lekarni v Prus,
všoobecn* znkmf, bolesti unšujici domiioi lek k mazani, jest na sklade v« včtšinč lekaren, lihe t po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani treba se miti d"bre na po zoni a pfijmouti j • n lah ve s ochran-nou znamkoa „ketvou" jakožto prave.      Tjstredm sM*lat«latvi:
Rlcitnva lekaria „1 zlatih. Ivi" v Pmi.
Gotov postranski zaslužek
zagotavljamo vsakomur, ki se hoče pečati s prodajanjem neke robe, ki se prav lahko speČHva. Ponudbe pol ,,Flsoh" na anončno ekspedicijo J. Danneberg-, Dunaj, Wollzeile 19. (186-10)
Frmi Ivan HwlK€lt»,
C. in kr. avstro-ogerski in kraljevsko rumunski dvorni založnik.
dtl=>_
Rabi se 40 let sem v mnogih hlevih, ee il-vtua ne tre ali ce ima alabo prebavo, da se sbol|sa\ mleku in se pomnoži mlec-nost krav.
Evrlzde
Korneuburški redilni prašek zaživino
in sicer
za konje, rogato živino in ovce.
Cena \\ slcat|l 70 kr., Vi »kat|l 3S kr.
Glavna zaloga: (213—3)
Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
Pazi naj se na gorenje varstveno znamko in zahteva naj se izrecno
Zwizde Korneirtmrški redilni prašek sa živino.
Dobiva se pristen v vseh lekarnah in droguerijah.
Kraški teran
ima na prodaj gospod
Anton Pollev v Sežani na Primorskem.
Prve vrste po 20 gld. hektoliter, Druge vrste po 13 gld. hektoliter, Tretje vrste po 10 gld. hektoliter. (3*4-1)
av
Direktne aarocbo elegantnega
ILibur^egasntnenegaMagal
aa cele obleke po nizki ceni. Člato volneni cheviot in gredašane tkanine (Kammgarne). Cela obleka za gospode gld. 6.70. Vzorci se pošiljajo, če se nam pošlje znamka za 5 kr. Fran Rehsrald al novi, zaloga sukne-nega blaga v Ltberel (Reichenberg), Čeiko. (369—2)
Vozni Mi t Se?. Ameriko
(6—14) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
IV Weyringergasse 7'
Vttak dan odprava % Dunaja, Pojamnila senavtoiaj.
jj^EBj €JleUnliHke""ia*llce nt. H.
■CTr,----zetu mam
i Viktor Kantin ('27)
H.|ut>l|tiuu,  >Ii»i-ijin  tr*4f 1
priporoma veliko -zalogo oprem aa krojače in čevljarja, beloprtenoga blaga m podvlek, bombaža in ovije volne, preje „ sa vezenje, pletenje, iivanje in kavlji-* oanle, tkanega in nogovičarskega blaga, ? predpasnikov, životkov in rokovie, po- V zamentirakega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in pstljanj, čipkastih zaves iu I J preprog, umeteljnih ovetk in njih delov. { £ž t^T---r*1 ----rHSPr--i*T, n-r*T 53
taaaaraasaaaaa
Ljubljana, Židovske ulice št. 4.
Velika zaloga obuval <88>
lastnega izdelka za dame, gospode in
otroke je vedno na izbero. Vsakeršna naročila  izvršujejo se točno — in po nizki ceni. Vse mere se shrauju-* jejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih na-4 roči lih blagovoli naj se vzorec vposlati.
3-
ItT J. J. NAGLAS &
tovarna pohištva
v LJubljani, Turjaiki trg it. 7 in Gospodske ulio« (Kneiji dvoreo).
Zaloga jednostavnoga in najfinejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strugarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (Žalur.ij). Otroški vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnice. (35)
Restavracija „Pri Zvezdi
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. Ferlinc, restavratčr.
.     Josip Roioli m\
iPoljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 Z priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■
♦  kemično spiralnico I
■ v kateri se razparane in nerazparane moške in ienske obleke lepo ocedijo. Pregrinjala vsprejmd se za pranje in crčm v pobarvan jo V barvanji vapre* jeina se svilnato, bombažno in mešano blago.   Barva se v najnovejših modah
(13)
HENRIK KENDA
▼ LJubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
(34)
^ ^ ^      ^ jaa^ ^       ^ ^
4   Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 p <| priporočata p. n. čaat. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovij k
^ kakor tudi _
^        štedi I n i kov k
m in vseh v to stroko spadajočih del po ^ * nizkih cenah. (31) W
Zajamčeno pristni kranjski
liter po gld, 1-20 in
m e denov© c
liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (216)
Oroslav Dolencu
trgovina z voščemno In medom
LJubljana, Ulednliake  ullee 10.
G. Tonnies
v LJubljani. Tovarna sa stroje, železo in kovin o -llvnioa.
Iadolujo kot poaebnoalt
▼se vrste strojev sa leaoreznioe in sage. (21)
I'ri'T7.iiinu cele  napravu in oikrhuje |ii>ruslroj<> in koti« po najlioljti teatari, slin ajtni turbine iu
VOUlIM BtOl«M».
BSSalaVaVBaaaVamar
Maksimilijan Patat-ova naslednika
W. JfMc^raltš «S? Hoiicm
v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27
priporočata se p. n. občinstvu za ženske in moške obleke, razparano in culo, iste se lepo oeecltjo; vzprejemata vsakovrstna pregrinjala, svilnate robce in trakove za prssje iu pobarvauje, kakor tudi svilnato, bomOatuo in mešano blago vseh barv. Obleka se elatl, pere in barva, bitro, dobro in po nizki ceni.
<rv*"w • */irwjf» <rnrvt ^nr^9 «y
Ljubljana, Fraačidksaske ulice 4. Slikarja napisov, stavbinika in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, |lak in pok os t. (20)
r Glavni zastop Haribol4.Jevegw orl-P glualnega karbolluejn. Maščoba 3| za konjska kopita iu usnje.
av *^Jk>5»' <ir\j^j^r%4» *%jfLJ*n> *UL>* <SI
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra oesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano mu, koueerte itd. in lepim vrtom. (36) =: Kegljišče Je na razpolago. = Uhod je tudi iz Poljskih ulic.
Podobe
umrlih urednikov „Slovenskega Naroda"
(Ant. Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar)
dobivajo se na karton-paplrji tiskane
komad po 20 kr.
v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri družiti knjigo-tržcih.
J. Kunčio
priporoča p. n občinstvu svojo
izdelovalnico sorla-vođe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
(„Pri avstrijskem cesarju") z opomnjo, da rabi vodo is mest-nega vodovoda, a v svoji
Alljatll xr Loscali
rabi vodo is tekočega stndenoa
nad osa to proti Bledu. i64)
Zasavja naročila izvrie i« tećso.
I
čast mi je naznanjati, da sera prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
K'OA'iijilio obrt
katero bodem nadaljevala, ter se priporočam ta vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z velespoštovanjem (37)
Ivanka Toni
v Kravji dolini it. i.
545421154627
Bensdorp-ov holandski kakao
Izboren, s2sc3-xa.Tr in iedilen
se do"biT7-a»      -vsels. špecerijs3silx in ca.elilsa.tesnin trgovinah..
(947—30)
Naznanilo obrtovanja.
Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po a5letnem delovanji pri najboljših tvrdkah v velicih mestih, mej drugim v Gradci, Dunaji, Olomucu, Zagrebu v svojo domovino vrnivsi se, pričel samostojno izvršbo
sobnega in dekoracijskega slikarstva
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7.
Priporočam se najuljudneje za naročila del v vsakojakem slogu modernega sobnega salonskega in dekoracijskega slikarstva v mestu in na deželi z zagotovilom fine izvršbe in nizkih cen.
S spoštovanjem udani
Ivan Trrdan
(350—2) sobni in dekoracijski slikar
Ljubljana, Gospodske ulice št. 7.
prostovoljna dražba.
V ponedeljek dn6 S. aprila 1894
<1 o pol urili«.' ob 1>. url bodtta Jakob in Ivanka €3utipari Is %el-
ftčeka pri Cerknici svoje
gozde nad 80 oral, njive in travnike« obsegajoče 88 oral in poslopja
prostovoljno prodajala-
Kupci se uljudno povab'jo.
(340-8)
Pristno Brnsko sukneno blago
za spomladno in poletno sezono 1894.
Je«len kupon A.IO snetro <lolg. aa popolno kom p od-
ako obleko (suknjo, hlače In telovnik) stane I aavmo 1
gld.   4 »O Is dobre glil.   «.— Is bol) se gld.   7.75 Is line gld.   O — is flue|Me gld. 1O.50 Is na|flnejie
] pristne ovčje volne.
Kupon sa orno salonsko obleko icltl. !©•—, kakor tudi blago za vrhno sukni e, loden za turiste, črni peruvienne in dosking, sa državne uradnike, najfinejše gredašane tkanine itd. ra/.pošilja po tovarniških evnuh kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga suknenoga blaga
Siegel-lmhof v Brnu.
Vsoroi zastonj in frankovano. — Garantafe so sa to, da odgovarja pošiljka popolnoma vsoroem.
Na nvaien|e! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da je hlsgo, ce se noro«« direktno, sustno ceueje, nego će se isto naroča po agentih. Tvrdka Nlegel-Isnhofl v Brno razpoiilja vse blago po pr  vili tovarniških cenah,
ne da bi saracun|ala\ sleparskega .krojaškega popusta", ki toli ofekoduje aa-
sebuih naročiteljev. (181—b)
(821—4)
Kranjska vinopivnica
v Ljubljani, Slonova ulica štev. 52 toplo priporoča
namizno vino:
Istrljaiica rudečkastega...... liter po *« I kr.
„ rudečega....... „   »» .
* ?2 belega........,        *4H n
Tlroljca rudečega........, n   »» ]
belega.........
Dolenjskega cvička rudečkastega       l    \   8« \
77 V        ****** *    *    '      ■      n »
Specijalno vino:
* H11 r  u n rt c rja rudečega    ....   liter po 4 O kr.
* Slstljaiierja belega......„     , 40 a
Z £ele,iiltc ClMealln«) belega .   .    I    „ M w Xcranca rudečega........„  4* n
Pivo:
£,no »avareko crno, iz občeznane pivarne ttundl (ustanovlj. 1658) bavarski bokal (>/8 litra) flf kr.
V množini nad 10 litrov, v steklenicah v hišo stavljen, ceneje
liter po 1 kr^ nad 50 litrov po 2 kr., in zunaj mesta nezadavčeno
po b Kr. W*W~ Na debelo mnogo ceneje.
0*3** Za pristnost vsako jamstvo. One m • caKnamovanr vrste no Iz okee* gnanega vlnokletarstva kncglnje Hohenlohc.
NOVO
Ostanki
^ 11 1*: rx e\
najmodernejie blago za pomlad in Joason. l*s»f>-a za colo obleko samo za gld. 3*— za orno salonsko obleko „ 7*— za vrhno suknjo .... , 4*— za oble ko, ki se dsi prati 9 2*75 za  hlače iz gredašane
tkanine........ „   3"—
za piquet-telovnik  ...   „ —*40
tudi najfinejSe vrste sukna modnoj s kakovosti, poletnega lodna, trlkota in rogozovega platna r.cdoaežno cenasio.
Pošilja se
proti povzetju ali pa ce se poprej posije denar.
Jaiuittvo t
Povrafiilo kupnine, će komu kaj ne hi ugajalo,
Vsorei x      (144—B) Zastonj in poštnine prosto.
D. Wassertrilling
trgovec s suknom
Boskovvitz blizu Brna.
Tlaoe prlssiMule.
Št. G966
(356—2)
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 13. t. m., da je iz ustanove za obiskovanje državne obrtne šole v Gradcu v letnem znesku 250 gld. svoto 1OO agi ti. za leto v ta namen porabiti, da se podeli petim revnim dekletom podpora po »O »zlil- za obiskovanje krojaškega u čili*ca v I Jisli-ljaiil.
To se naznanja z dosta vkom, da imajo pravico do teh podpor one obiskovalke tukajšnje prikrojevalne šole, ki so uboge in v Ljubljano pristoine ter da je prošnje za podelitev teh  podpor  vložiti do line !•»• aprila
t. 1. pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
Ljubljana, 28. dan marca 1894.
L Luser-jev obliž za turiste.
drugim trdim prsskain
Voliko priznalmh
pisem je na
Dobiva v lekarnah.
se
Ciolovo in lillro upli-vsjoče  sredstvo proti ^^Sj* ^ kurjim otesom, ^*jk auljeau na pod- Jr%*%&4 plutih, petah in ^
s4-
sS«S ^.S/   ogled v
glafni razpošiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
(40-14) Meldling-DunaJ.
Pristen samo, ic imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in za vrst vse manj vredne ponaredbe.
Pristen v  ljubi Jani t
Jos. Mayr, J. Švvoboda, U. pl.Tnikoczy.G.Piccoli,L. Grecel; v Kudolfbveiu S. pl. Sladovic, F. Haika; v Kamniku J Mofcnik; V Celo vel A. Egger, W-Thurmwald, J. Bu-nba-cher; v Breassh A. Aioh-inger; v Trasi (na Koroškem) C. Menn ci v Beljaku F. Scholz, Dr. E. K u m p f; v Oorlei (t. B. Pontoni; v i*<►!!*-bergn A. 11 u t b ; v Km-u|i K Šavnik; v Kad. Koul C. E. Andrien; v Idriji Josip Warto; v Radovljici A. Roblek; v CelJI J. Kupferschmid.
Usojava si najudaneje naznaniti, da sva vsled prijateljskega dogovora od današnjega dne naprej razrušila najino družbinsko razmerje.
Dosedanje prodajalnične »prostore
Pred škofijo štev- 2
obdrži gospod Hugon Ihl, ki bode pod pri trgovskem sodišči protokolovano firmo
HUGON IHL
trgovino s suknom, manufakturnim in platnenim blagom nepre-menjeno na svoj račun nadaljeval. ^ Gospod Ivan Grobelnik prevzame že mnogo let na tukajšnjem
Glavnem trgu štev. 20
obstoječo trgovino s suknom, manufakturnim, modnim in platnenim blagom gospoda Viljema Sattnerja^ da isto pod pri trgovskem sodišči protokolovano firmo
I. GROBELNIK
nadaljuje.
Uporabljava priliko, da se za nama dosedaj izkazano zaupanje, najtopleje zahvaljujeva in da prosiva, da nama slavno občinstvo obrani svoje zaupanje tudi pri novih najinih podvzetjih.
Z velespoštovanjem (390)
|t     Ivan Grobelnik.     Hugon lhl.
.Senzačno!
Ni treba več čistiti slamnikov. — Najmodernejše facone komad po 45 kr., kakor tudi vse, kar zraven spada, dobivate za čudo ceneno pri
J. S. Benediktu
v Ljubljani, na Starem trp.
(331—2)
iiimiiiiiHirT]
^ndnja, oena !
03
o
A
5
ce
R. IVIIKLAUG
v Ljubljani, t Spitalskih ulicah it. 5. Zaloga (,9-14)
vsake baze gvantDega blaga za moške in teke
kakor tudi vseh vrst
plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut
po najnižji ceni.
g
v. o
<3
Zadnja cena,!
ii»ihB»i»iriiiri<iliiili|||
I Solnčniki
prekrasne
novosti
po nezaslišano nizkih cenah pri
J. S. Benediktu
t Ljubljani, sa Starem trp.
(331—2)
v »oboto
otvorjesje kegljišča t gostilni jri vrtnarji'
(it 2) v Gradišči.
Tamo se more v vsakem Sašu naročiti na obod, tudi se dobi isti preko ulice. Z uljudno prošnjo za blagohotno obiskovanje in z zagotovilom, da bodem najvestneje skrbel za dobre pristne pijače in za priznano ukusno kuhinjo kakor doslej, tudi v prihodnje priporočam se s velespoStovanjem
i (3C6—1) A«   Ktfcl&r, gostilničar.
11
a, °*
i ji
I a A °
i
Otročji vozički
trajno in jsko solidno izdelani po smešno nizki ceo gld. 5.50 komad in vise priporoča
Fr. Stampfel (357-6)
I^|iil>lj(iini, KonjfroMiii trj;(Tuuhulle)
(Kočevska domača obrt).
fcsmsmsmsmssasmsmsmssisse smsmssnssbssaa
Tovarniška zaloga P
šivalnih strojev in s 1033 velocipedov   6 t IVAN JAX j
Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. I •H Ceniki zastonj in poštnine prosto. H- ^
!
Od sedaj naprej prodaja vsakovrstne (331-2)
distinkcije za požarne brambe
kakor so sedaj predpisane, popolnoma po tovarniški ceni
J. S. BENEDIKT
▼ LJubljani, Stari trg.
1
š Izprehodne palice
l      iz Kočevske domače industrije (26*-5)
* Fr. Stampfel-a v Ljubljani ' na Kongresnem trgu (Tonhalle).
3   izredno o o n o n o.
jjfsV* S lur. konisd in vise po vsaki poljubni ceni.
cr
C
Posredovalnica služb
(389)
V L|i*l>ljimi, ii it Brojru tkt. O
ima največjo iabero dobrih slnieb sa molk« ln ženske posle, slasti pa za An« in priproste
kuharloe in hlslne (tudi k jedni ali dvema ose-buma) za Ljubljano, Trst, Reko, Opatijo, Puljt (Ju-rico, Gradec, Celovec, okolico itd. Plača 8—12 gld.
Feliks Toman
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resijeva cesta ftt. 26
ima skladišče
izdelanih piramid
iz najlepšega, najtršega temnega sij«-ni tu in frr»nltu ter se priporoča za izdelovanje najmanjših nagrobnih kaiuesov« kakor tudi najfinejših umetniško izdelanih
u a grobnih spomenikov.
(315—3) Prevzema vsa
stavbena in umetniška kamnoseška dela
katera se kot doslej po nizki ceni najfinejše izdelujejo. V zalogi ima in prodaja
robne kamene in kocke iz granita
za tlak trotoarjev in hišnih vhodov, narejene po predpisanih merah mestnega stavbinskega urada, katera se po najnižji ceni dobivajo v vsaki množini.
'r(&$'F^—ijs^*v "*4>*v ^4^*1 y*^gi—ig$y—5s
Št. 21/Pr
Razpis službe.
(317—3)
Visoki deželni zbor krsujski ustanovil je pri deželni blagajni«'! kranjski v Ljubljani
mesto praktikanta
z sdjutom SOO gld.
Kdor hoče biti imenovan na to mesto, mora vsaj jedno leto za poskufi-njo zadovolilno službovati in nn praviti izpit za blagajniško službovanje. Adju* tura pa se dotičniku prične takoj po nastopu službe izplačevati.
Prošnje za to mesto naj se pošljejo
do 15. aprila t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru, morajo pa biti podprte z dokazili o starosti, o študijah, o znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in p savi ter o vseh drugih merodajnih osebuih razmerah prosiičevih.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 17. marca 1894.
Najnovejši
moćni klobuki
brezprimerno   ceneni,   z^oij v najbogatejši izberi.
Novine za modne klobuke
poštnine prosto in brezplačno pri
J. S. Benediktu
v Ljubljani, la Starem trgi.
(881—a)
P F i
v
ur
V Postojini na Notranjskem
odda ae
» f. j ii I i j«-m t. I« pori ugodnimi pogoji v nnjeiu
dobro obiskovana
gostilna
VWWwWWWW
v r
w r w
¥ W W
z vsemi potrebnimi prostori, v zvezi z 33Q.@S3a.ioo, ki obstoji že več let. Odda se v zakup tudi vrt in  travnik pri
hiši. GoHtiina ae nahaja sredi trga blizu farne cerkve. — Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda". (837-4)
r w pr
v
wwwwww
Vsake vrste
nogovice
in (381-2)
obujke
"brez: šiTrat I« volne, bombaža, ril de ooiae, konca in svile se dobivajo pri
J. s.
v Ljubljani, na Starem trgu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".