Št. 195. Ti»»t, v sredo 16. julija 1918. Tedaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN 9'i nedeljah in praznikih cb 5-, ob pcnedeijkih ob 9. zjutraj. ?"#e.nilčnc fiiev. se prodajajo po 3 nvfi. ( 6 stot.) v mnogih Vofcakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petru, ♦*OBtojni, Sežtni, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-j&ai, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 1HU.A81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 jelene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mw%. MRrt niče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po V9 8t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-BMwa; pa tO stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. »JM'nosti". — Piačuje =e izključno le upravi „Edinosti". PlaJijlvo in tolljivo v Trstu. aMKtSfcirr i r *-1----------------' 1 Glasilo političnega društva „Edinost1' za Primorsko. „F timttUjš m»ir NAROČNINA ZNAŠA a. celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brei doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItnhlM u o*đ«U>k« tsAanJ« ..EDINOSTI" »lu»: •«la lato Kron 5-ao, s* pol let» Kron 2 60. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo iista. >Vfrank>- vana pisma te ne aprejemajo In rokopisi aa aa vraćaja. Naročnino, oglafle in reklamacijej* pošiljati na upravo iist*. UREDNIŠTVO : ulio. 6iorgio Galattl 20 (Narodni daa). Izdaj stali in odgoTorniurednikŠTEFAS GODINA. Lartaik kensorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroStvom v Trstu, unca Giorgio Galatti 9tev. 20. Po»no-hra.llnt*nl ra*un Jtev. 841-652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI, j 1 Pogajanja za premirje. SOFIJA 15. (Izv.) Ruski podanik v j S fi|i Nehljudov, |e daaes v imenu Srbije in j Grške sporočil bolgarski vlad«, da je Srbija. pripravl;ena ustaviti nad&JJne operacije, če j dobi raz.en okupiranega ozemtja začas-premirja tudi Kočanc. Tudi Grška ie pri- j pravljena ustaviti sovražnosti, če {i Bolgar- j ska odstopi trikct Solun, Seres, Oifano. | Poslanik Nehljudov Je dal za odgovor 48 j urni rok. DUNAJ 15. (Izv.) Srbski ministrski predsednik Pašić je danes odpotoval v Niš, kjer se sestane z grškim ministrskim pred- j sednlkom Venizelosom in črnogorskim mini-i strskira predsednikom Vukctićem. Na konferenci vseh treh premierjev, ki se bo vršila v Nišu, se bo razpravljalo o mirovnih pogojih, k! naj jih stavijo zavezniki Bolgarom. Želo težavno bo priti do sporazma. Dočim zastopa Pašić zelo zmerno stališče in nikakor ni zato, da bi «e Bolgarsko oropalo teritorija, do katerega ima svojo popolno pravico in katero si je priborila v boju s Turčijo s krvjo, se Grki nočejo zadovoljiti „samo" z mejo reke Mestef ampak zahtevajo tudi Kavalo. Bolgarska pod nobenim pogojem ni pripravljena sprejeti takih mirovnih pogojev in čeravno je v principu že sklenila odpo-fclati svoje delegate v Belgrad, da se pogajajo s Srbijo, je vendar pripravljena vstrajati v odporu tudi še naprej, če bi Grki zahtevali Kavalo. Prešerne grške zahteve niso naletele na odpor samo v Srbiji, ampak tudi v Efropi sploh in splošno se poudarja, da zahteva Grška Kavalo zgolj radi tega, da bi tako ščitila trgovske privilegije Sauna. Na vsak način pa je tujno potrebno, da se kmalu sklene premirje, kajti rumunska nevarnost postaja vedno večja ; poluradno se namreč poroča, da bodo rumunske čete nadaljevale prodiranje iz Dcbriča ia žudi preko Donave proti Pievni. Rumunska akcija grozi izzvati nove komplikacije, kajti Rusija pod nobenim pogojem noče dovoliti obširnejših rumunskih operacij na Bolgarskem in ruski armadni zbori v Besarabiji so že pripravljeni za vsak slučaj. Avstrija in Italija se dobro zavedata nevarnosti, ki lahko nastane iz rumunske agresivnosti In hočeta radi tega napraviti novo demaršo v Bukareštu. Grof Berchtold (e že odpotoval v Ischl, da si izprosi occ cesarja odobrenje za nadaljne svoje korake, ki Jih namerava napraviti skupno z Italijo. Zanimivo je, da se je Nemčija sedaj popolnoma umaknila. Nemčija se namreč odločno zavzema za grške interese ob Egej-'jkem morju in za grško Kavaio, dočim stoje na Dunaju na stališču, da je to v nasprotju z avstrijskimi gospodarskimi in političnimi interesi. Na Bolgarskem vedno bolj prevladuje duh pasivnosti. Opozicija poudarja, da treba iti do skrajnosti; armada naj se brani dokler se more, kajti Bolgarska tako ne more več zgubiti kakor že zahtevajo Srbi in Grki sedaj. BELGRAD 15. (Kor.) Ministrski predsednik Pašić je danes ob dveh popoldne odpotoval s posebnim vlakom v Skopije, kjer se sestane z Venizelosom ia Vuko-tičem, da se določijo mirovni pogoji. Vladni PODLISTEK. organ „Samouprava" izvaja pri tej priliki, da so zavezniki na rusko intervencijo tako) zadovoljivo odgovorili in Izjavili, da samo pričakujejo bolgarskih pooblaščencev glede sklenitve preliminarnega miru. Tem večje začudenje pa vzbuja radi tega postopanje Bolgarske, ki skuša odvrniti krivdo s sebe. Neodkritosrčnost bolgarske vlade mora vzbuditi v zaveznikih novo nezaupljivost in vznemirjenje. Dvoumna politika, katero hoie Bolgarska voditi tudi še naprej, Je postala sedaj nemogoča. DUNAJ 15. (Izv.) V političnih krogih se danes zvečer z vso gotovostjo zatrjuje, da je Bolgarska sprejela ruski predlog na težja, katerega nikakor ne misli kršiti. To j bo nova zasluga srbske diplomacije. Grški mirovni pogoji. ATENE 15. (Uradno.) Ministrski predsednik Venlzelos je Imel v grškem slavnem stanu dolgo konferenco s kraljem Konstantinom ter se poda v Niš h konferenci s Pašićem. Grška je formulirala svoje mirovne pogoje tako-le: Grška je pripravljena ustaviti nadaljne operacije šele takrat, če Bolgari na bojišču samem sprejmejo naslednje pogoje za definitivni mir: 1) Bolgarska odstopi vse od zaveznikov direktna pogajanja In Izjavila, da je pri- zasedene teritorije, pravljena garantirati, da med premirjem ne 2) Plača primerno odškodnino za vojne bo skušala ojačlti svojih vojaških pozicij In stroške in posebno odškodnino prebivalcem sicer s tem, da takoj demobilizira. V podu- vseh onih mest in vasi, ki so bile upostošene čenlh krogih se naglasa, da je v očigled j 3) Bolgarska poda garancijo za žlvlje-tem okoliščinam pričakovati skorajšnje za- nje In Imetje Grkov v 7raciji, zlasti pa ključitve premirja. mora garantirati za njih versko In narodno Sporazum med Srbijo In Bolgarsko ne svobodo ______j dela nobenih težkoč. Srbija kaže v svojih i r . 4) Bolgarska armada mora demobl-1 zahtevah zmernost In politično treznost, zato Igrati tekom za-to natančno določenega pa so grške zahteve vedno bolj eksorbltant roka. ne. Grška zahteva namreč vse ozemlje do I Rumunske operacije. roke Meste In severno Melnlk In Nevrokop. \ BUKAREST 15. (Kor.) Uradno se po-Dalje hoče tudi avtonomijo 7rakije In sicer roča: Rumunska kavalerija je dne 13. t. m. pod grško upravo. Jutri dopoldne se bo vr-;ob 11 dopoldne zasedla DobriČ in Balčik, šila v Ntšu konferenca vseh treh zavezniških ne da bi naletela na kak odpor. Istočasno premlerjev, ki bo določila skupne mirovne |e oddelek pehote, konjenice in artilerije za-pogoje. Če ostane Grška Intranslgentna, j sedel tudi Turtukajo. Vse ozemlje med staro nI Izključeno, da ne bo vmešala v balkan- S mejo in linijo Turtukaja-Balčik se nahaja ske spore Evropa. sedaj v oblasti rumunskih Čet, ki nimajo Po privatnih vesteh, so bolgarski dele- i zaznamovati nobene izgube. gatl že prispeli v Belgrad. ! DUNAJ 15. (Izv.) Oflcljozno se javlja : SOFIJA 15. (Kor.) Po informacijah tu-j Močni rumunski\ oddelki so danes prekoračili kajšnjih diplo matičnih krogov Je G. Ska zo- i Donavo prt Vidmu In Rahovt. Prodiranje pet poostrila svoje zahteve za ustavljeuje1 rumunske armade proti Sofiji se /e ze prl- operacij, vsled česar Je vprašanje sklenitve „ L „ . . „xx premirja postalo zopet dvomljivo. Z balkanskega bojišča. PETROGRAD 15. (Kor.) .Rleč« poroča! ATENE 15. (Kor.) „Agence d'Athenes« iz Jako zanesljivih ?irov, da smatrajo vele-! Poroča: Po precej hudem boju so Grki za- * _ ____. - m nrkrlil TlrO Hol/torl tf flO K C CTA 1 Kolera ▼ Befgradu. ZAGREB 15. (Izv.) Hrvatska vlada |e debila cbvestilo, da Je v Mitrovici ob Savi zbolel mornar Spir'ć, uslužben pri neki bel-grajski parobrodni družbi, na znakih kolere. Varnostne odredbe na meji so radi tega Je bolj poostrene, ker obstoji nevarnost, da se zanese kelera tudi v Avstrijo. V Belgradu |e bile dosedaj 68 slučajev kolere, med temi 23 smrtnih. Prodiranje turške armade CARIGRAD 15. (Kor.) Turška armada Je zasedla Rodošto in Čorlu. Bolgari se polagoma umikajo. Rusija se pripravlja. RUKAREŠT 15. (I/v.) Potniki iz Južne Rusije pripovedujejo, da Je Rusija pripravila ves železniški materijal v Besarabiji za vojaške namene in da blagovnih vagonov ni mogoče več dobiti na privatno razpolago. Grey o mednarodnem političnim položaju. DUNAJ 15. (Izv.) Veliko senzacijo Izobčenka, Kriminalni roman, iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Dvajseto poglavje. Žalostna povest. — Zdi se mi, kakor da bi te v resnici gledal, Dora — Je rekel stotnik Challis, gledajoč s kukalom na oder — in kako grozljivo neprijeten obraz ima ubogi človek. Skoraj da spada bolj v blaznfco, nego na operni oder. — To mi gotovo zelo laska, je rekla Dora, lahno se smehljajoč. — Vsedem pa se raje tukajle sem, mr. Cataret. Ni prijetno človeku, če ga ljudje opazu|eJo. — Toda tu ne bodete videla tako dobro, gospa Challissova — je rekel Malcolm Cataret In se Jej umakni*. — Slišala bora ravno tako dobro, In to je vse, kar zahtevam — je odgovorila in se vsedla nekoliko v ozadje. — Strmi Je še vedno gor — Je rekel stotnik Challis. — Kako neprijetno lice lm?. — Ni čuda. Saf je polublazen. kabineti grške zahteve kot odločno pretirane in nikakor ne bodo prepustili, da bi bUa Bolgarska oropana egejske obali. PARIZ 15. (Izv.) „Figaro" javlja iz Pe-trograda, da je Bolgarska že privolila v direktna pogajanja In pristala na to, da Srbi in Grki obdrže, kar so zasedli. Vest se označuje za uetočno. DUNAJ 15. (Izv.) „Neue Freie Presse" poroča, da aspirirajo Srbi na lastno ege|sko pristanišče, ki naj bo Lagos. Med Srbi in Grki obstoji baje dogovor, ki garantira Srbiji prost dohod k pristanišču Lagos. Vest „Neue Freie Presse" se od nikoder ne potrjuje. BELGRAD 15. (Kor.) Odgovarjajoč na izvajanja raznfh srbskih listov, poudarja cficljozna „Samouprava* v svojem današnjem uvodniku, da nikakor ni umestno zagovarjati stališče, da mora vsaka država obdržati to, kar si je priborila z orožjem. Nikdo v Evropi ne pripozna tega principa, ki je škodljiv in nevaren. Srbija Je le izjemoma lahko zagovarjala to stališče napram Turčiji, a tekom vsiljene |I vojne z Bolgarsko se je Srbija borila le za princip ravnotežja na Balkanu. Seveda pa mora Srbija po vojni in z ozirom na žrtve, katere nI ona zakrivila, spremeniti svoje teritorijalne zahteve in na drug način zavarovati svoje meje. Četudi Je srbska armada zmagovita, pa vendar ne bo pozabila na princip ravno- sedll danes Dramo. Bolgari so na begu ^zažgali vas Duksato in masakrirali 50 pre-' bivaicev. SOLUN 15. (Kor.) Včeraj se je vršilo tu velikansko zborovanje, katerega se Je udeležilo več tisoč ljudi. Po govorih zastopnikov vseh treh navzočih plemen Je b.la soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izraža globoko ogorčenje in stud nad bolgarskimi grozodejstvi. BELGRAD 15. (Kor.) Po poročilih iz Skoplja, se je prebivalstvo v Macedonijl vrnilo iz eksarhatske cerkve v patrijarhatsko cerkev. Metropoliti bolgarske eksarhatske cerkve so zapustili svoje dijeceze in odšli na Bolgarsko. SOLUN 15. (Izv.) Pod razvalinami zažganega mesta Seresa so našli dozdaj 50 trupei, ki so biia z bajoneti od Bolgarov prebodena. Bati se je, da se Jih najde še več. Grki so eno mošejo, katero so bili Bolgari v cerkev izpremenill, Turkom vrnili. Predstojnik judovske občine je solunskemu nadrabinu sporočil, da so Bulgari porušili sinagogo, šolo in 177 ludovskih hiš ter ves trg opleoHi, 20.000 ljudi Je brez strehe. SOFIJA 15. (Izv.) Car je poklical k sebi vodjo demokratov, Malinova, in druge načelnike strank. Vodstvo liberalne stranke Je izročilo carju pismo, v katerem zahteva po-polen preobrat sedanje politike. — AH ga poznaš, da veš to ? — Vem za njegove razmere — je odvrnil mr. Cataret. Je že dolga leta tu. Ravnatelj ga ima v službi le Iz usmiljenja. Ubog človek je, ki se mu je zgodilo veliko zlo. — Kako to? Bila Je Dora, ki je vprašala to skoraj popolnoma malomarno, kakor da bi življenje ubogega statista ne bilo vredno, da bi se zmenila zanj. — Na oni način, na katerega postane nesrečnih največ ljudi. Po neki ženski I — Aha 1 Po kaki ženski gledališki mo-gočnlcl — |e rekel Pavel Challis smeje. — Kakor se vidi, se interesiraš za tega ubogega človeka, Cataret. — Da, to se pravi, Intereslral sem se zanj, ko sem izvedel njegovo zgodbo. Minilo je več kot leto dni, kar so mi )o pripovedovali, toda napravila je globok vtisk name. Ali vas ne dolgočasim, gospa Chal-lisova ? — Niti najmanje, le pripovedujte I — Moja soproga in jaz sva bila preteklo leto tu. V premoru naju |e neki mo| prijatelj popeljal na oder, in življenje in vrvenje za kulisami je mene in ženo silno kratkočasilo. Moja AUce je brinetka, kaker j vi, gospa Challisova. Govoril sem o vaši i vnanjosti, ker |e mogoče ka| v zvezi s tem, vzbuja danes dejstvo, da Je angleški zunanji minister Grey tekom 24 ur že drugič podal v parlamentu izjave o mednarodnem političnem položaju, v kateiih pozivl|a velesile k nadaljni solidarnosti. Današnja iij?va je bila jako ostra in je Grey naglašal: Od začttka balkanske vojne Je politika velesil obstojala v tem, da so ostale v medsebojnih stikih in se vzdržale vsake nas'ine intervencij v svrho miru na Balkanu. Cisto izkl|učeno pa je, da bi se mogla ta složnost vzdržat', kakor hitro bi kaka posamezna velesila opustila to politiko. Grtyjeva Izvajanja spravljajo dunajski politični Krogi na eni strani v zvezo z ruskimi mobilizacijami v Besarabiji, na drugI strani pa z novim preobratom avstrijske politike, ki se zgodi baje Jutri, ko pride Berch-toSd k cesarju. Avstrija in Nemčija. MAGDEBURG 15. (Izv.) „Magdeburger Zeltung" prinaša senzacionalen, očividno inspiriran članek, ki konstatira nesporazum-Ijenja, ki so nastala med Avstrijo in Nemčijo. List opozarja na razne note in komunikeje oficljozne „Norddeutsche Allgemeine Zeitung", ki so v ostrem nasprotstvu s politiko dunajskega kabineta in katere note je avstrijski korespondenčni urad popolnoma potlačil. „Magdeburger Zeltung" kouečno opozarja na dejstvo, da se nemški konzuli na Balkanu naravnost izogibljejo vsakih stikov z avstrijskimi konzuli, zasledu]oč pri tem nemške trgovske interese na troške Avstrije. Afera Schmutz-NicoHcli. PULA 15. (Izv.) Da je za izdajstvo malo ali nič dokazov, za to je precej zanesljiv znak dejstvo, da Je pclicija pred nekaj dnevi dala Schmutz3 zdravniško preiskati. To bi kazalo, dz se stvar suče okolo spolne perverznosti. Čuje se že, da bo Savo skero izpuščen iz zapora. Zdi se, da Je le zato prišel v to afero, ker si je od Schmutza in Nicolicha izposodil denar. Poziv narodu na Goriškem v resnem trenotku. Pisec teh vrstic se je mudil minolega tedna — zadnjega pred volitvami v splošni kuriji — v goriških gorah. Kakor zaveden zakaj se je stari mož tako zaveroval v gospo Challlsovo. Za blondinke se nikdar ne meni. Alice in jaz sva se izprebajale med kulisami semtertja. Kar naenkrat |e planilo proti moji ženi nekaj, kar je bilo v s edi med čarovnico in škratom, in jo pograbilo. Alice je prestrašena zakričala in se me oklenila, toda oni človek jo je držal s svo- i jim! mišičavlml rokami kakor v kleščah. — Mala Fay — je rekel. — Govori z' meno|. mala Fay. Govoril Je angleški, toda bil sem tako prestrašen, da to nid ni vzbudilo moje pozornosti, in ko sem skuial pomiriti njega In odvesti Alice, je prišel ravnatelj. — Morate mu oprostiti, gospod — je rekel. — Ne stori nič žalega. Domišljuje si, da pozna to damo. To ni Fay, Johnny — je dostavil, obrnivšl se k njemu, ki Je takoj na te besede izpustil roko moje soproge. — Prestrašil si to mlado damo. — Videl nisem nikdar ka| tako žalostnega, kot je bil izraz, ki je pri teh besedah hušknil preko njegovega našminkanega obraza. — Pa saj sem jo videl, mojo malo Fay. Saj je bila tu. — Misliš samo, da si |o videl, Johney. Pojdi na svoje mesto. — O, saj grem — |e rekel ubogi člo- vek s takim glasom, da so pritekle AHcl solze. — Nisem hotel nikogar ostraŠltl. Mislil sem, da Je moja mala Fay, ki mera biti sedaj že velika. — Mislite si lahko, da me Je zani nal ta čudni človek ia gledališki ravnatelj mi Je povedal vso njegovo zgodbo. Mož je Anglež, Je Imel velikansko premoženje in Je živel ž nJim tu v Parizu prav veselo, razuzdano življenje. Kar se je pojavila v veliki operi plesalka, katere temna lepota |e zmešala glavo vsem. Vse mogoče stvari so se pripovedovale o nje|. — Nekateri sofgovo-rili, da je hči nekega španskega velikaša. — Drugi so zopet trdili, da Je neka preoblečena italijanska kneginja. Manj roraant'čao misleči ljudje so zopet rekli, da Je najdenka, ki da so jo potepajoči se komedijanti prodali gledališkemu ravnatelju. Bila Je to mademoiselle Fellce — drugega imena niso vedeli, a ves Pariz se Je navduševal zanjo. Tako se je dogodilo, da Je med drugimi omamila tudi tega Angleža, čigar imena se sedaj ne morem spomniti. Bil Je mnogo bogatejši, nego vsi drugi njeni častilci, in pridobil si Je nagrado, po kateri jih je stremelo toliko. Mademoiselle Felice ga je brezdvomno Izvolila zaradi njegovega denarja in se poročila ž nJim. (Dalje.) Stran U. „EDINOST" st. 195 V Trstu, dne 16 julija 1913. Sovenec, ki že leta z zanimanjem sledim rodni, če hočemo odbiti vedn vsem pojavom v slovenskem narodnem živ- huje pritiskujoči tuj i a s ki na-i j criju, sem se seveda živo zanimal tudi za v a i. Absolutno narodni namreč v smislu, vse pojave sedanjega volilnega gibanja. Pri- j da naša strankarska stremljenja nikjer ne l-!:a mi je bila, da sem se razgovarjal z;ovirajo brezobzirnega skupnega boja ljudmi različnih struj. In čul sem marsikaj ; z a naša narodna prava — za bo-zanimivega ia tudi zelo značilnega za des- j dočnost in primerno moč našega naroda organizacijo, konfuiijo in politično desori-JentaciJo, ki {e zavladala na Goriškem in ki priča, kako daleč )e naše ljudstvo — go vorim o gorah — od razsodnosti in politične zrelosti, oziroma tiste samozavesti, ki tudi z dejanjem uveljavlja, kar govori lastno prepričanje. Razgovarjal sem se z ljudmi, ki so doslej kakor najvernejšl pristaši dr. Antona Gregorčiča prisezali na zastavo tega goriškega politika. In tu moram posebno podčrtati dejstvo, da so ti nekako zbegano zmajevali z glavo, ker niso mogli pojmiti, k3ko naj bi bil isti dr. Gregorčič, ki so ga ob zadnjih volitvah slavili in častili kakor solnce goriških Slovencev, kar naenkrat postal poosebljeno zlo, ki Je prineslo tolike nesreče in škode nad slovenski del dežele Goriške ?! Naravno, da me |e zelo zanimalo, kako mislijo ti ljudje voliti? Na tozadevno vprašanje sem dobil odgovor, ki me |e fraplral. Odgovorili so, da bodo volili protf staro-stiujerjem, torej proti — dr. Antonu Gre- v deželi! Kdor ne more, ali noče tege, t a | e izdajica svojega naroda!! Volilci! Dokažite na predstoječih vo itvab. da nočete nositi na čelu znaka izdajstva na eksiistenci in napredka svojega naroda! In še nekaj pomislite! Nesrečni režim Pajerjev vam go vori, da vsako upadanje narodne odločnosti na slovenski strani služi tudi gospodarskemu podrefan|u slovenskega dela dežele Italijanskemu. Volilci! Razvite na predstoječih volitvah slovensko narodno zastavo in volite može, ki jim strankarska strast in sebičnost nista skalila vida In zakrknila src! V boj za zmago narodnega principa, ki je edini so lidni fundament za vsak naš napredek po litični, Kulturni, socijalni in gospodarski! Deželnozborske volitve (Soriškem. na Konč i izid volitev v sološni volilni , .. x „ , , „ x kurili v političnih okrajih sežanskem, go gor čiču! Na to sem z^el pojasnila za to lUkitm ia tolniin~kem |e po uradnem poro- nesogiasje med prejšnjimi dvomi in tein meravanim činom. A to pojasnilo — to moram že odkrito povedati — ne daje po-seb io Častnega spričevala o politični zrelosti, samozavesti in možato« i dotičnih vo-lilcev. Odgovorili so mi namreč: Kaj čete, ko pa — gospod tako hočejo! Pa pustimo te nerazveseljive pojave, ki sem jih omenjal le zato, ker pričajo, kako se je vsled zastrupljajočih strankarskih in osebnih — da, tudi osebnih — strasti zanemarjala javna vzgoja, kako popolnoma ne-dostaja odločnosti, poštenega prepričanja in recimo, tiste morale, ki ne dopušča človeku, da bi stoiii kaj, kar se mu ne zdi prav in pravično. Grenka sodba Je to, ki sera Jo izrekel tu, ali potrebna, ker le odkrito spoznavanje slabosti more dovesti do ozdravljenja Govoril sem tudi z nekim rodoljubom, ki s'cer ni zaprisežen liberalec, a tudi ne pristaš ne staro- ne novostrujarjev. Ta mož mi Je pripovedoval o pogovoru, ki ga je imel z nekim mladim kapelanom, naravnost fanatičnim novostrujarjem. Moj informator je apostrofira! g. kapelana, kako to, da letos toliko rohne proti novostrujarjem in dr. Gregorčiču, dočim puščajo „liberalce* skoro popolnoma pri miru?! Iz gospod kapelan je odgovoril: Čemu proti vam, saj vas itak ni več!! Da umetno ves pomen in usodnost tega odgovora, moramo imeti pred očmi dejstvo, da ti novo3tru|arski derviši proglašajo za liberalca vsakogar, ki ni brezpogojno žajimi in ki se n! z dušo in telesom priKleail k njihovi stranki — kakor pravijo — načel. Naj je kdo še tako veren človek, naj tudi najvestneje vrši svoje verske dolžnosti, naj (e tudi znano o njem, da se ni nikdar ident ficiral z liberalno strujo: čim je toliko narodnjaka v njem, da radi narodnega načela ne more iti z novostru-jarj?, je že liberalec, Je že sovražnik vere in duhovščine, je že izobčenec iz našega „vernega in dobrega ljudstva." In taki-Ie petelini ne o5taiaio na doI pota, marveč gredo! sledeč Oddanih je bilo 16288 glasov; neveljavnih je bilo 187 glasov, veljavnih glasov potemtakem 1610!. — Dobili pa so: samostojni kandidatje: dr. Gregorin 5025 glasov Kovač 5134 Miklavič 5080 klerikalni s t ar o str u j ar: Manfreda 2922 glasov s ku pna k I e r i ka Ina kandidata: Fon 9142 glasov Grgič 8918 klerikalni m 1 a d o s t r u ja r: dr. Brecelj 6322 glasov soc.- demokratski kandidatje: Mozetič dr. Turna Vrčon Razpršenih glasov je Ker znaša cbsoiutna potemtak em definitivno 1661 glasov 1760 1737 „ bilo 165. večina 8052, sta i z v o 11 e n a klerikalna skupna kandidata Fon in Grgič, dočim pa je potrebna ožja volitev med samostojnim kandidatom Kovačem in klerikalnim novostrujarjem dr. Brecljem. K izidom v posameznih občinah naj dodamo Še izida v siedečlh dveh občinah : Š t J a k: dr. Gregorin 49, Kovač 42, Miklavič 42; Mmfreda 0, Fon 89, Grgič 89; dr. Breceli 85, socijalisti po 6. Kopriva: dr. Gregorin 10, Kovač 8, Miklavič 7, Manfreda 14, Fon 24, Grgič 21, dr. Brecelj 8, Mozetič 7, dr. Tuma 6, Vrčon 7. * * * Apelujemo na volilce, naj storijo svojo dolžnost in pošljejo v deželni zbor samo- do skrajne Unsekvence. Identifikujoč svoje i stojnega kandidata Ignaca Kovača, župana namene in osebne ambicije z Interesom vere i v Ajdovščini. KovaC |e raoz naroden, ki in cerkve, so hitro gotcivi s svojim toliko S P0ZQa težnje našega ljudstva in bo Zboren drznim kilikor krivičnim zaključkom : ker je i zastopnik voli cev splošne kurije, ker Je od-naše ljudstvo verno, Je t a k č i o v e k j ^n, dasi miren ali preudaren raoz sovražnik tega ljudstva!! Stig-I Ako pa bi prišel v gorUU dtzelai zbor Če torej tak-le fanatični no-i dr.x Brecelj, bi zanesel v deželni zbor še si moramo1 večle sovraštvo nego je bilo v prošlem de- maiiiiran {e. vostrujar meni, torej tak-le ,sa| vas ni več' to njegovo sodbo tolmačiti tako, dana Godnem zboru ker se sovražno do skraj-riškera ni več narodnjakom, da ni več ljudi, |"o»ti .Jj, ki menijo, da se tudi v imenu vere ne sme p o ta je vati narodnega in da tudi ni treba načela, da raora biti torej vsakemu poštenemu Slovencu — poštenemu v tem smislu, i da mu je na srcu slovenska in slovanska; , . .___ . bodoinost našega naroda - n a r o d n o Vej vsklik: En slovenski poslanec bo sliti, da bi se ti ljudje spametovali in delali v deželnem zboru v dobro goriškega ljudstva. Dr. Brecelj bi;i tudi k poslancem laške klerikalne ztranke, in mu ni mar za nikak stik s slovenskimi poslanci. Opravičen {e načelo vrhno, načelo vseh načel!! Načelo novostrujarjev je: čim prihaja narodni princip v navskrižje z njihovimi „načeli", naj načelo narodne odločnosti odleti v jarek! Gorje za našo narodno stvar na Goriškem, ako bi tam absolutno zavladala „načela" novostrujarska I To bi po-menjalo za nas narodno abdikacijo, naši narodni misli bi bila odrezana krila, nesposobni bi blii za vsak ponosen narodni polet in na Goriškem bi imeli pač „naše dobro ljudstvo", ne bi imeli pa odločenih ponosnih, zavestnih borilcev za narodno bodočnost proti komursibodi. Velika nevarnost, ki grozi slovenski stvari, nas je prisilila, da smo v tem važnem momentu izpregovoriii narodu na Goriškem to resno besedo. Volilci! Odgovorite s» na vprašanje: ali naj se na Goriške m ohranimo in narodno napredujemo, a!i pa narodni princip zakujemo v verige „načel-, ki to načelo negirajo, čim Je na poti gotovim strankarskim pohlepnostim in osebnim ambicijam. Boj proti narodni misii se je pričel s krikom proti „absolutni narodnosti*. M! pa pravimo odkrito in brez strahu, d a ramo biti vsi absolutno manj, Ce pride dr. Brecelj v deželni zbor! Žito, volilci, ne volite ga! Poražen Je dr. Gegorčičev kandidat Manfreda in ž njim je poražen dr. Gregorčič. Na njegovo mesto v SLS stopi dr. Brecelj, ako bo izvoljen v nedeljo. Dr. Brecelj pa ne sme kvišku! To je parola zavednih volilcev za ožje volitev nedeljo 20. t. m. • * • Udeležba na Krasu je biia minimalna. Ne bomo iskali vzrokov temu, apelujemo pa še posebej na Kraševce, naj gredo v nedeljo na volišče. Nedelja bo zgodovinski dan: ali pustimo kvišku zrasti strupeni fanatizem kranjske vrste, ali ga stremo tako, da vseveto goriškim Slovencem pamet nejši časi nego so bili v minotem deset letju ! _ Domače vasi*« Imenovanja na Družbinih zavodih v Trstu. Družoa sv. Cirila ia Metoda je imenovala v svoji zadnji odborovi seji sle deče učiteljsko osobje definitivno na svojih m o - šolah v Trstu: Egon Jezeršek, Ma na - r i | a Baran, Klotida Burger, Ama- lija Ha rt man, Marija Heren, M a- V minulem Šolskem letu se Je priklju- rlja Kmei, Marija Medič in Marija čiia trgovski šoli trirazredna obča Pfeifer. obrtna nadaljevalna Šola s slo ■■ Promocija Starejšina akad. teh. dru venskim učnim j e z i k o m ki Je šiva „Triglava", gospod Veko sla v Vršič, o^«?2 za vse ^obrtne vajence v Trstu in je bil v soboto, dne 12. julija, promoviran okolici razun onih, ki obiskujejo Italija sko na c. kr. Karol-Francovem vseučilišču v oziroma nemško šojo te vrste. Solo vzdržuje Gradcu za doktorja prava. Iskreno čestitamo! kuratorij trgovske šole, upravo pa vodi po _ , 1,. _ , „ , , .. seben odbor. — Pouk se vrSI v vseh treh OproStajno „Zbogom" ! Vračajući se rairedih p0 8 ur na teden. Šolsko leto traja u službu srpskih autonomnih škola u Bosni od j oktobra do zadnje nedelje meseca i Hercegovini ovim putem kličem svima }Ia> k se ob nedeltah od s svojim prijateljima usrdno oproštajno Zbo- do 12 dop ( ter ob sredah ln petkih od 3 gom ! Ris to M i si ta, ; do 8 zvečer. Letos se je izredno otvorila učitelj sspske iole. goJa raesec dn| pozneje ia sicer z dvema Na slovenski trgovski šoli v Trstu prvima razredoma, in stopnjema se otvjrlta se je zaključilo šolsko leto dne 9. t. m. tudi drugi in tretji razred. Vajenci so blls Šola je zasebna s pravico javnosti in daje razdeljeni v dve skupini: v I. a razredu so obsolventom vse ugodnosti, ki so združene bili vajenci pek07s 2 strojna ključalničarja, pekov 32 (in 4 po-geometrijsko oblikoslovje, trgovinstvo in močniki), krojači 2 čevljar 1, sedlar 1. meništvo, dopisovanje in koniorna dela, i Vpisovan|e za prihodnje šolsko leto knjigovodstvo, vzorni kontor, zemljepis, ■ bo vršilo zadnji teden septembra od 6 do 8 prirodopis, fiziko, blagoznanstvo, državo-j zvečer in pozneje ob času pouka. Vpisnina znanstvo, stenografijo, lepopisje, italijanski in znaša 2 K. Učenci morajo prinesti s seboj nemški jezik ; ter neobvezni predmet: stroje-, šolsko iipustnico, oziroma zadnl „Izkaz pisje. | obrtne nadaljevalne šole". Redni šolski Poročilo omenja med drugimi v „kro-lpouk ce prične 1. oktobra. — Za trgo v-niki", da so se tudi v minulem letu sloven-(ske vajence se otveri s prihodnjim ski denarni zavodi spominjali zavoda in so ] šoiskim letom poseben oddelek in so prav darovali njegovemu g'avnemu skladu: Tr-jtako dolžni pohajati pouk, kator obrtni va-žaška posojilnica in hranilnica 5000 K, Tr-! jenci. govsko-obrtna zadruga 5000 K, Jadranska? Pomožne ekspedicije Avstrijskega banka 2400 K. Poleg tega Je TOZ daro- j Rdečega Križa v Srbijo in na Bolgarsko, vale še 200 K za učila. Podpornemu skladu Včeraj so cdšle po Avstrijskem Rdečem pa so darovaii: Neiraenovanec 100 K, po-|Ktižu povodom balkanske volne opremljene družalca Živnostenske banke 25 K in Jos. j poraožae ekspedicije na mesta svo|e določbe. Negode 10 K. j V Belgrad napotjena pomožna odddka sta Navedli smo nalašč vse darovatelje, f odšla ob 9 10 predpoldne z državnega kolo -kakor |!h navaja poročilo, in to pa zato, da dvora na Dunaju. V Bolgarsko določena moremo konstatirati dejstvo, da se tega tako j pomožna oddelka pa sta odšla tudi včeraj važnega našega učnega zavoda, ki si ga^ob 6 51 zvečer z istega kolodvora, moramo sami vzdrževati, nista popolnoma} Oddelka, ki sta odšla v Srbijo, sta se-nič spomnila dva denarna zavoda, eden stavljena: iz polkovnega zdravnika dr. Hugo slovenski drugi pa Češko slovanski, od ka- Kodra garcizijske bolnišnice št. 1, ki fun-terih bi bil! pač lahko pričakovali podpore'glra kakor šef prve, In polkovnega zdrav-za našo trgovsko šolo, in to sta Ljubljanska ! nika brambovstva, dr. Josipa Pollaka, kreditna banka In pa Osrednja banka čeških ^rambovskega pešpolka št. 3, ki tangira hranilnic; podpora Živnostenske (25 K) Je'kakor šef drugega pomožnega oddelka; tudi tako malenkostna napram svotam, ki potem iz gospodov: višjega zdravnika dr. jih žrtvujeta Tržaška posojilnica in TOZ,! Edvarda Miloilavicha, garnizJ'ske bolnišnice da se kar čudimo, kako je mogoče, da imajo slovanski denarni zavodi tako malo ali čisto nič smisla za razvoj slovensko-slovanskega trgovstva v Trstu, s katerim so gotovo v trajnih in doblčkanosnih zvezah. Tu bi pač želeli nekoliko več pojmovanja važnosti Trsta za Slovanstvo, kakor se ga je pokazalo v tej zadevi! št. 1, in višjega zdravnika dr. Josipa Ba-konylJa, vejaške aplikacijske šole (prvi pomožni oddelek); polkovnega zdravnika dr. Otona Steindlerja, polka deželnih brambov-skih strelcev št. 3 in višjega zdravnika dr. Friderika Maurerja, gamizijske bolnišnice Št. 1, (drugi pomožni oddelek). Dalje je pri-dodeijenih vsakemu pomožnemu oddelku Učencev Je bilo na zavodu ob koncu po 1 podčastnik in 4 sanitetni vojaki, po 8 šolskega leta: v pripravljalnem tečaju 27 lavnih in 2 privatna, v I. teča|u 30 učencev in 5 asoirantk, v II. tečaju 15; skupaj torej 79. Po narodnosti je bilo 77 Slovencev oz. Slovenk in 2 Hrvata, po rojstnem kr3ju 40 Tržačanov, 6 Istranov, 18 Goričanov, 13 Kranjcev ter po en Štajerc in Korošec. Trgovskih sinov Je bilo 21, posestniških in kmetskih 16, uradniških 18 in delavskih 24. Učni uspeh je bil sledeč: 7 učencev Je dobilo I. red z odliko, 38 prvi red, ponavljata! izpit 11, drugi red 14, tretji red 7, neklasif.clrana ste ostala dva pri-vatista. Prihodnje šolsko leto se prične 16. septembra t. I. Redni pouk se prične dne 20. septembra. Vpisovanje se bo vršilo dne 16. in 17. septembra od 9 do 12 dop in od 3 do 6 pop. Vsi učenci plačajo pri vstopu prispevek za učila v znesku 4 K, sester kongregacije služkin| najsvetejšega srca Jezusovega. Kraljeva srbska vlada je izrazila željo, da bi zdravniki, ki so med prvo balkansko vojno razvijali toli blagoslovljeno delovanje, pa tudi sestre-redovnlce, katerih požrtvovalno delovanje |e dobivalo splošno pripornanje, tudi to pet prišli v srbsko glavno mesto. Tej želji je bilo možno ustreči le glede sester-redovnlc, ker treba tudi drugim zdravnikom vojske in deželne brambe dati prilike za nabiranje vojno-kirurgičnih izkustev. Bolgarska ekspedici|a potuje najprej v Oršovo, potem na parniku podonavske paropio^ne družbe, nalašč najetem po Avstrijskem Rdečem Križu, v Sorao-vit, odkjer odvede ekspedicijo po bolgarski vladi pripravljeni vlak na določeno mesto. Kakor znano, je rumunska »»iada že pred nekoliko dnevi — ob početku proti Bolgarski naperjane vojne akcije — zaustavila novo ^stopajoči pa poleg tega še 5 K vpis- ; ves ladijski obrat od Orš^ve niidolu. Iz tega nine. Šolnina znaša za tedne trgovske tečaje ' vzroka je bilo zvezno vodstvo prisiljeno 200 K letno, za pripravljalni tečaj 80 K in se J v najem posebne ladije, ki sprejme le člane plača v dveh polletnih ali pa 10 mesečnih ekspedicije, ki pod zastavo Rdečega Križa obrokih. : uživajo mednarodno varstvo. Tudi v Bol- Za pripravljalni tečaj se zahteva 13 let garsko odhajajoča ekspedicija se deli v dva starosti in dovoljna predizobrazba; za I. poracžaa oddelka. Prvi bo pod «ocst»ora trgovinski tečaj končana meščanska, nižja i štabnega zdravnika dr. Josipa Schiiff-srednla šola ali pripravljalni tečaj trgovskih I e r j a gamizijske bolnišnice št. 9 v Trstu, šol. DrugI učenci morajo napraviti sprejemni Temu so podrejeni polkovnl zdravnik dr. tapit. Alfred Kirchenberger garnizl|ske bolnišnice S prihodnjim šolskim letom se otvori št. 19 v Požunu, višji zdravnik dr. Ladislav prvi tečaj dvorazredne d e k 1 i š k e t r g o v- Bslog vojaško-zdravniške aplikacijske Šole ske šole, ako se zglasi vsa| 20 učenk; in zdravnikazistent dr. Robert pl. Peičić, če bi pa se |ih ne priglasilo toliko, se sekundarni zdravnik v bolnišnici Rdečega uvrste kot hospitantke v deški tečaj. Sprejemni Križa hiša Rudolfincev na Dunaju ; potem 1 pogoji in denarni prispevki so isti, kakor za podčastnik, 4 sanitetni vojaki In S sester deško Šolo. Rdečega križa (Rudolflnk). Šolski prostori bodo od prihodnjega Kakor šef drugega pomožnega oddelka šolskega leta dal]e v ul. Stadion št. 21., te- fungira polkovnl zdravnik dr. Kamilo kfonska št. 15 60. Fora m it t i, deželnobrambnega pešpolka V Trstu, dne IG. julija 1913. EDINOST" št. 195. Strun III. le > M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. » Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence. Dohajaio nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo. Za obilen obisk se priporoča kot Slovenca w A. Milic F. Sušmelj.

adst. Dr. Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ul. San Lszzaro št. 17,1. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1. in od 51/* do 6l/g pop. II 1 ■ m m Nooostl za pomlad In za poletje 1 »»i ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco Vfizs\s\ 2 Specijalist za popravljanj© roulet na oknih. Na Zeljo se menjajo pasovi In zmetl. ■iftlJ sa popolno dalt Ia ca ba|l kookaronoo. Moške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15—48 Oeške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke od 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2*20-5 Največja zaloga blaga zadnjih norosti. :: Sprejemajo se naročila po meri :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce ss spodnje srajce Itd. Itd. s Samo v dobro znani trgovini „flllo cittfl di Trieste" ulica Gios:e Carducci (ex Torrente) 40 Dr. Pesnik Dr. PETSCHNIOO Irrt, via S. Citertaa flcv. 1. Zšnmdk sa aotranje (splošne) bolem ta 2—3 in Ipedjalist sa koža« ta (»polne) bolezni i 11V,—« ta 7—7^. gf. 1, la sta mu prldodeijena polkovnl zdravnik dr. Fran Mikule, deželnobrarnbnčga peš-polka št. 24 ia višji zdravnik dr. ^Rudolf K3ldeck, vojaško-zdravniške aplikacijske šole. Zdravnikom so ca razpolago: 1 podčastnik, 4 sanitetni vojaki, 8 sester-red07nic (Fran-čiškank, misijonark Marije). Zadnje dni je stavila kraljeva srbska vlada prošnjo, da bi z ozirorn na kolero odposlali v Belgrad tudi b a k t e r I o-logičen laboratorij. Zvezno vodstvo si prizadeva, da čim hitreje ustreže tudi tej želji. Predavanje o konserviranju sadja in povrtnin priredi „Kmetijska družba za Trst ia okolico- v Rocolu, v petek, dne 18. t. m., ob 7-30 zvečer v prostorih „Go-spodarsko-konsumnega društva" ; v Trstu pa bo v soboto, dne 19. t. m., ob 7 30 zvečer v prostorih „Narodnega doma". Okoličanski vinorejci, sadjerejci I — Poškodbe po ptičih na grozdju in drugih sadežih! Velika Je šfcoda, ki |o povzročajo vsako leto razni ptiči kakor Škorci !n kosi na črešnjah, posebno pa na grozdju in dr. Slamnati možje Ia druga taka strašsla ne pomagajo veliko, tu pomaga le „svinec". Danzndnem nam prihajajo pritožbe o po škodbab, ki jih povzročajo ti neljubi „gostje", ki obere|o sedaj enemu celo črešnjo, drugemu zopet znatno znižajo in tudi kakovostno pokvarijo vinski pridelek. Res je, da so nam ptice tudi zelo koristne pri zatiranja raznih škodljivcev sadnega drevja, kakor pri pobiranju gosenic i. dr., vendar ni vzroka za bojazen, da bi se s takim streljanjem popolnoma irtrebile; na milijone jih je v mestu, kjer Imajo skoraj stalno domovino in od koder polete za časa čre-šenj in grozdja v celih jatah k našim ljubim okoličanom „v goste" ter jim poberejo še tisto, kar jim je pustila toča ia raznovrst-asjše bolezni. Sedauji lovski zakon, ki zastops bolj interese športnikov, kakor kmetov, je pa zelo strog in slabo se dogodi tisSemu, ki si drzae brez vsakega dovoljenja višjih oblasti seči po samopomoči. Da se temu vsaj nekoliko odpomore in ker mnogokrat tudi ne znamo, kara in kako se obrniti in se nam pri tem še dogajajo večkrat nepotrebne sitnosti, je sklenila „Kmetijska družba", napraviti skupno prešnjo za taka dovoljenja na višje eblesti za tiste posestnike, ki so na tem zainteresirani. Vsi tisti torej, ki hočejo imeti vsa,' za časa zorenja raznih sadežev dovoljenje za streljanje ptičev, naj se priglasijo do 26. t. m. v pisarni kmetij&ke družba ulica J arij Galatti 14 II, ali pa tudi potom pristojnih gospodarskih svetov. Poseben vlak za obiskovalce Adrija — razsiave na Dunaju. Od 2. na 3. dan avgusta 1913. bo vozil na progi Tr3t c. kr. d. ž. — Dunaj, zapadni kolodvor, čez Gorico državni kolodvor, Jesenice, Celovec, Šelzthal, Amstetten poseben vlak za obiskovalce Adrija raistave s 25% vozninskim znižanjem za vožn|o na Duša} in nazaj na razdalje preko 100 km. Voznlnsko znižanje se dovoli za 11. ia III. razred od vseh postal proge, kjer vozi posebni vlak, in od pcsta| stranskih prog, ki so razvidne iz zadevnih lepakov, na ta način, da se plača za vožnjo na Dunaj polovični vozni listek osebnega vlaka in ob enem za povratek celi voini listek osebaega vlaka. Z voznimi listki se sme voziti na vožnji tja s postaj, kjer se vstavlja posebni vlak, le s tem posebnim vlakom, glede drugih prog ia na povratku pa z voznorednimi osebnimi vlaki, pri čemer je dovoljena uporaba brzovlaka proti plačilu v tarifi določenega doplačila za br-zovlake. Podrobni podatki so razvidni iz zadevnih lepakov in se zvedo v vseh postajah na progah, ki prihajajo v poštev. Tržaška mala kronska. Trst 15. Julija. Poizkušcn samoumor. Danes dopoldne se je hotela 17letna Ana Kavčič, stanujoča v ul. Madontii'ia št. 14, na ulici pred hišo Št. 4 v ulici Scorzeria zastrupiti s kar-bclno kiselino. Poklicani zdravnik rešilne postaje jej je podal prvo pomoč in jo potem dal odpeljati v bolnišnico. Vzrok samomorilnemu poizkusu — nesrečna ljubezen. Nezvesta služkinja. V ulici Galileo Galilei št. 73 stanujoča Lucija Puglesi Je ovadila po'iciji, da jej je itglnil bankovec za 100 K. Povedala pa |e obenem, da sumi, da je njena služkinja, 20'.etna Aia Ktšllnova, h Dola pri Hrastniku, morda ukradla bankovec. Ko so preiskovali dekline stea?i, so res našli v njenem krilu, ki je viselo m nekem obešalniku, bankovec. KrŠlinova je trdiia. da je bankovec našla ca tleh In UGOUMA UGOTOVLJENIH OBLEK za moške, ženske In otroke Obleke po meri. CEHE IZREDNO NIZKE. d t ga Je zato vteknlla v oni žep, da bi ga dala potem gospodinji, ki Je tedaj ni bile doma. Ker se Je policiji zdela stvar neverjetna, Je Kršlinovo vteknila v zapor. Društvene vesti« Slov. akad. fer. druStvo „Balkan* Ima svoj redni občni zbor v sredo, 23. t. m. Kr^J se naznani pravočasno. d&L orgar0.000 frankov. Po žrebanjih iztiajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! VAŽNO ! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstr. drž. razredne loterije ! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoj J * I * » * i | t * * * Dnhičtlifl in tapetarlje po že znano ni*' ruilldivu kih cerab, kdtere se ne dobi drugje. Spalne sebe i* vsakovrstnega lesa, rezane od 3S0 kron naprej. Jedilne sobe od 440 kron naprej. Novu z-loga S. PROD, nI. Sqnero nuovo 7, I. nadstr. na stran> poitze palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. 1468 železo, stare kovine : Anton Cernaca Kupujem___ FRAN RUPNIK~ Trst, ulica Olmo St. 12. 1730 krojaški mojster, Trii, ulica Ge.ipa St. 10, I. Urarna in zlatarna najnižjih cenah Be popravljajo ure in zlati preJmeti Popravljajo se budilniii z garancijo po K 1*—. Caio Squadrani. _90- PaOPĐPDPPDCDnĐPDOPfcODUUtJLItJiii ■ ■ MALI OGLASI KALI OGLASI M ra£auj« pm 4 wim. krnic. Mutge tlakam " Mlarlonio star *et' v 8*užbi državne žs'ez-midUCIHU niče kot Čuvaj, želi se seznaniti z gospodično od 22—28 let staro. — Ponudbe pod „Sreča št. 1542w s sliko na Inseratni oddelek Edinosti. 1542 MnHictinia Prcdaia V0led odpotovanja gar-lf1UU!%>lilij« nirane klobuke za gospe in otroke. Cena cd 3 kron naprej. Forme po K 1. - Ulica Nuova 45, I. _ _1548 |I|X#» v bližini me»ta, z dvemi stanovanji, vrtom, O Ibfl z napeljanim plinom, proda se po nizki ceni radi odpotovanja. Naslov pove Icstratni oddelek Edinosti pod št. 1550 _1550 Trgovski pomočnik i'UTi^t iščeta. Ponudbe poštni predal 103 Stadion_1551 Koprivski mladeniči dne 20. t. m. na dvorišču gospe Ivance Zega. Sviraj b:> Sokolski naraščaj iz Pzvačine. 1541 Prtnnrnpa Be' Pod novim vodstvom, na novo 1 ripUrUbd urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne. 1252 £Tf>tnn«*.__175S Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj ■lita Carradorl 18, v bliilol gostliu ND0 Zaloga barv, čopičev, mrežic sa plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi--■ nalnih posodah in drugo. ■■■ POZOR! 50000 parov čevljev 4 pari čevljev le za K 9— franko. Zaradi likvidacije mnogih velikih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko množino čevljev globoko pod proizvodnimi ceaami. Prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljtv na trakove, rjavo ali črno usnje, galoš. z močno nabitimi podplati najnovejša fasona, velikost št. po cm. Vsi štirje pari stanejo le K 9-—. Razpošiijatev po povzetju S. Urbach, eksport čevljev, Krakovo 2. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. ZALOGA OBUVALA in lastna delavnica PAVEL VISINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. Podruinica : ulica Riborgo št. 23. Velika izber moških in ženskih če vije v. Popra ve se izvršujejo to-r no in sol dno po zmenih ecnah Dobro odležani mastni sir Trapist od 1—2 kg po Kron 1.75> Groyer od 5—10 kg po Kron 1-70. priporoča mlekarna J. Vranešič, Sunja (Hrvatsko). Pomladansko zdravljenje je najbolje a kričistilnim ,čajem iz tisočrož". Obenem je to tudi izborno sredstvo proti Ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodduni za eno krono se |doblva edinole v odlikovani lekarni ,,Ai duo Mori" dr. A. Praxmarerja Veliki trg, mostna palača. TeFofon 337. Če se ooilje K I 10. se odpošilja po p"štl 2 obratno pošto poštnine prosto. VARUJTE SE P0NARE0EB ! Nova zaloga sip, posođja in luihi ijsKiD Trst, Istrska < e»ta i\\n deiristria) štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in krčme. Cene zmerne. Franoesoo Buda, zlatar Trat, ulica Bcalinata it. 1. Trodaja srebrnih in kovitastih ur, od 4 krt n ćalie. ubani. prstani, veriž ce iz ameiibaripkega doublć zlata izključno po priležnoptnib cenah. Prodaja, kupuje in menjuje zlato, srebro in dragocenosti Tvrdka BUDA more prodajat' po neverjetno nizkih etnah, ker ne izdaja velikanskih s^ot za lukaurijozne pruBtore, razsvetljavo itd. itd., kar mora kotČuo v=e plačevati kupo valeč. Avtorizeran elektrotehniški mehanik Vittorlo Ban ™tčZtZJSL** PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov. Bogata zaloga svetiljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električna razsvetljaye In zvoncev, dvigal, telefonov. - Poseben oddelek za popravila v preclzljskl mehaniki. Odlikov. mlini LOSONCZ & H Al VAN h^hhh^b akc. družba Bors. Misk. & Debrez. Istvan Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - Izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica in reserve IO mil. K. II Mlini rekonstruirani in spopolnjeni po na:mod?r. tehniki, izdelu.ejo najboljše vrst moke Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo — F. LEtiTIC, TRST, D LICA FELICE UEHEZIflfi ŠTiJ- 5. - TELEFON 26 4Z Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazza Caserma štev. I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah). Poštno hranilnični račun 16,004. na vknjižbo, na menice, na zastave in Posojila daje na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovsko menico. Hranilne vlogo sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po wtr 4VI® ^n Večje stalne vloge In vloge na tekoči račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon Stev. 952. Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam r najem po nizkih cenah. Stanje vlog nad IO mlijonovi URADNE URE: od 9 do 12 dojoldno In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah. Pozor! OmMm In zvečer abeaemeat, zel* ugodae. Izberaa ka-hlnja Ia Mjejevlška piva (ali glavebela). Zaaraa aaaa. Restavracija-Hotel Balkan (b^O |