If undelivered return to: "CLASILO K. S. K. JEDNOTE" «117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 16,200 Issued every Wednesday. Subscription rate: For membbers yearly .....S0.84 For nonraembers ..........51.60 Foreign Countries ...........$3.0 Telephone: Randolph 3912 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhaja vsako sredo Ima 16,200 naročnikov Naročnina: Za 61 »ne, na leto...........-SOiM Za nečlane _________________.Si.00 Za inozemstvo..............S3.00 NASLOV uredništva in upravni&tva: 6117 St. Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph 31112. ACCEPTED FOE MAILING AT SPECIAL BATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Stev. 50__No. 50. CLEVELAND, 0„ 9. DECEMBRA (DECEMBER), 1925. Leto XI. — Volume XI. LISTNICA UREDNIŠTVA Da ust režemo tojnikom in tajnicam krajevnih " društev, smo v današnji številki priobčili vsa, do minulega pondeljka v poslana nam naznanila. Vsled številnih naznanil in vsled mladinske priloge "Angelček" v današnji izdaji, nam primanjkuje prostora za drugo običajno gradivo, novice itd.; porabiti je bilo treba celo prvo stran. Tako tudi nismo mogli vsled tega nekaterim tajnikom ustreči zelje, da bi njih naznanila dvakrat zaporedoma priobčili, kar se nam zdi skoro neumestno. Kdor se zanima za društvo, tudi rad čita naznanila v "Glasilu," za kar je ena objava povsem zadostna. Da bodo cenjeni čitatelji prejeli božičnp številko še pravočasno, bomo isto izdali danes te "in, dne 16. decembra. POMEMBNE SEJE. .Krajevnim društvom, uradnikom in uradnicam, ter vsemu članstvu K. S, K. Jednote. Najbolj važne so seje meseca decembra in januarja vsakega leta. Na teh sejah se r»7.nv> trivajo najvažnejši tekloati in prihodnosti v z vet i * 7. društvenim poslovanjem. Teh I sej se članstvo vdeleži v večjem številu kakor običajno, zato so tako pomembne za vsakega društvenika. Ker smr ravno začetkom decembra, stopam danes pred vas s temi vrsticami. Navesti ho-, čem nekaj vožnih točk, katere prav toplo priporočam cenjenim društvom v premislek. Vsi dobro veste, da se je začelo prav živahno zanimanje v naših vrstah: prepričani ste, da smo pričeli zadnji čas kar vidoma napredovati; znano vam je, • da se je začelo naše dobro slovensko katoliško ljudstvo zavedati svoje naloge in dolžnosti in da je naš narod začel čislati svojo najvrednejšo in najzaslužnejšo organizacijo K. S. K. Jednoto. Tekom zadnjih mesecev smo dosegli velik napredek; izgleda. kakor bi hotel narod popraviti zamujeno in izbrati nazaj v svoje prve vrste vse, kar mu je bilo prej ukradeno in drugam odpeljano. Vidimo, da rastejo nova društva in da se kar v tisočih množi število članstva naše Jednote. Prav je tako, in s tem duhom moramo iti kar naprej in samo naprej ! Zelo velika prilika se nam nudi v naši bodočnosti, ako boste isto znali vporfbljati. To priliko pa bi vporabili ravno na sedanjih važnih sejah in letnih zborovanjih, kjer vas pride več skupaj zaradi volitve uradnikov in uradnic. Vprašam vas: Kaj je naj- Sosestrski pozdrav, JuKa Gottlieb, tajniea. našega društva, na katero ste vsi člani vabljeni, da se iste gotovo vdeležite v polnem številu, ker bo dosti važnih stvari za rešiti. Na tej seji bo tudi volitev odbere za leto 1926; zato vas prosim, da bodite previdni, koga boste volili v odbor. Nobeden naj ne pozabi, da smo bratje, zato pa glejte na to, da se bodo vse stvari lepim in mirnim potom končale. Na prošnjo našega predsednika tudi opominjam vsakega člana, da naj poprej pomisli, kaj bi bilo v korist društva, da isto predloži na prihodnji seji in tako pomaga sebi in predsedniku do lepega zaključka in napredka. Z bratskim pozdravom, •Rudolph Kufcto, taj.nik Naznanilo. Članicam društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, m., se naznanja, da ber društvo imelo skupno adventno spoved dne 12. decembra in skupno sveto obhajilo v nedeljo, dne 13. decembra med osmo sveto mašo. Zatorej prosim članice, da se tega vdelešijo v obilnem številu in naj vzamejo društvene regalije. Dalje naznanjam, da bo prihodnja seja dne 20. decembra v cerkveni dvorani točno ob 1. uri popoldne. Ker bo to glavna alf letna seja, je dolžnost vsake članice, da se iste za gotovo vdeleži, ker bo več važnih točk na dnevnem redu in tudi volitev odbora za prihodnje leto. Pridite torej polnoštevilno da bo lahko vsaka volila po svojem prepričanju. S sosestrskim pozdravom, Ionise Likovich, tajnica. Naznanilo. Tem potom se članicam društva Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., uradne naznanja, da se vrši glavna letna seja društva dne IS. decembra, 1925, ob 1. uri popoldne v društveni dvorani. Opozarja se vse članice, da se te seje pel-noštevilno vdeleže, ako ne, se kaznuje z globo fl. Vzrok za nevdeležbo je samo bolezen. Naprošene so vse soeestre, da obiščejo bolno soeestro Johane Bivec, na njenem domu. Die 13. decembra je todl skupno sv. obhajilo. Zbiramo se v navadnih prostorih, to je v šoli ob 7:45 zjutraj. Prošcne ste tudi vse, da poravnate svoje asesmente, de se lahko knjige zakljeitfo an tekoče leto. S si k urada dreš*ya av. Padovanskega, št. $7, III, se nasanja, da bo te IS. decembra letna ali glavna seja |fi m i 1 . I 1 Naznanilo. » Iz urada društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, South Omaha, Neb., se naznanja vsem onim članom, kateri niste bili na zadnji seji, da gotovo pridete na prihodnjo sejo dne 13. decembra; ker je to letna seja, bo več važnih stvari za rešiti, kolih ne moremo več odlagati za naprej. Radi tega je treba, da pridete vsi na glavno sejo, da Se bo potem kdo-kritiziral: "To ni prav; to so sami naredili." Pridite vsi na sejo in se. odločite, kako in kaj hočete imeti, pa ne bo potem nobenega prigovarjanja. Tudi vam naznanjam, da je društvo sklenilo na zadnji seji, kateri ne pride na letno sejo, bo moral plačati 50 centov kazni; izvzeti so samo bolniki m važno delo (do/nače delo jih ae oprosti); to si dobro zapomnite. Nadalje ste vsi člani napro-šeni, da pridete na sejo točno ob določenem času, to je ob 4. ari popoldne; nikar ne pridite šele ob 5. ali 6T uri, takrat smo že lahko gotovi. Kakor znate, se v decembru voli društveni odbor za prihodnje le'to; prosim vas torej, da si izberete in izvolite v odbor sposobne brate, za katere veste, da so voljni in da hočejo vršiti posle njih urada, katerega jim društvo poveri ; pri tem fce smete gledati na sorodstvo ali prijateljstvo; odbor se mora voliti tako, da je za vse prav Ker ravno pišem o volitvi odbora, bi jaz priporočal, da si izvolite bolj mlade člane v odbor, da bo društvo bolj napredovalo, ker bomo imeli bolj mlade moči v odboru. Znano je vam, da se sedanji odborniki že staramo, torej nas pustite nekoliko v pokoju. S sobratskim pozdravom, Anton Krašorvec, tajnik. ju godišnju sjednicu 2 sata posle podse u Bonettu u cerkvenoj dvoraai; kako obič-no ima društvo uvijek ovu važ-nu sjednicu mjeseca decembra (prosinca). Sestre! To je godiinja sjed-nica, tu če biti hiranje odbora za godinu 1926 i dosta zaključ ka za drugu godinu da vam kartice pišem, treba, da se potrudite na svoju društvenu sjednicu bez izprike, osim da ste koja bolesna; a koje ne bude, platiti če globu kako društvo odredi. Barem jedan put u go-dini se treba pokazati na sjed-nici. Svaka žena ima dela u svojo kuči, ali toliko se bude ulaznila,- da dojdete na godišnju sjednicu. Ujedno vas opominjam, koje dugujete, da isto podmirite, da se legije računi od cijele godine zračunuju i novemu odboru predadu. Toliko do znanja našim članicam. Marija Novogradac, tajnica ment vpoštevšfi, Društvo Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wye. S tem uljudno vabim vse člane našega društva, da se pol-noštevilno vdeležite prihodnje seje dne 18. decembra točno ob 10. uri dopoldne v Frank Felici-janovi dvorani. Vsakemu je znano, da je na glavni letni seji dosti važnih stvari za razpravljati in tako tudi volitev novih uradnikov za leto 1926. Pri tem tudi opominjam čla-ae našega društva, živeče v Kemmerer in Diamondville, da se tudi vi vdeležite prihodnje seje dne 13. decembra. S sobratskim pozdravom, John Krampačnik, tajnik. Društvo sv. Petra in Pavla, fc. 91, Rankin, Pa. Letna (glavna) seja gorto-značenega društva se bo vršila v nedeljo, dne 13. decembra, 1925 popoldne v dvorani hrvatske katoliške cerkve; na tej se ji bo volitev uradnikov za prihodnje leto. Se(ja se prične točno ob 2. uri in vsi člani so na-prošeni, da pridejo pravočasno Kakor je bik) že trikrat naznanjeno v "Glasilu," se bo na decemberski seji pobiralo oc vseh članov in članic pe SP centov izvanrednega asesmenta za poškodninski sklad. Prosim vas, da naj vsakdo še to svoto seboj prinese in naj poravna ves zaostali dolg v tekočem le tu; društvene knjige moraje biti z Novim letom popolnoma ši-Ite. Na tej seji bomo govorili e naši veselici v korist društva, katero nameravamo prirediti v bližnji bodočnosti. Vsem jc znano, da smo imeti to leto dosti slučajev bolezni, vsled česar je naša društvena blagajna nekaj opešala. S člani, E se ne bodo vdele-žili prihodnje seje, se bo postopalo po društvenih pravilih. Sobratski pozdrav, ' R. G. Rodnem tajnik. Društva sv. Barbare, Št. 92, Pittsburgh, Pa. t čeravno ste 1 jate otrok na to sejo; pridite svoje prispevke že ta naprej j sami; enkrat na leto lahko žrtvujete par ur časa za društvo. plačali. Pošljite mi torej Še 50 centov do 19. decembra, da mi bo mogoče ves asesment nakazati glavnemu tajniku in ob koncu leta društvene knijge urediti. K sklepu pozdravljam vse cenjene sobrate in soeestre naše Jednote Širom Amerike, želeč jim prav vesele božične praznike jn srečno Novo leto! Geavge Simonkh, tajnik. Društvo sv. Veronike, št. 115, Kansas City, Kans. S tem uljuidno vabim vse članice našega društva, da se v polnem številu vdeležijo glavne letne seje. dne 13. decembra v cerkveni dvorani točno ob uri dopoldne. Na tej seji bc volitev uradnic za bodoče leto 1926; torej cenjene mi sosestre, pridite vse, drugače boste morale plačati globo za nevdeležbo, kakor je društvo sklenilo; izvzete so samo bolne članice in članice na potnih listih. Žele la bi tudi, da bi vse članice poravnale in uredile svbje prispevke društvu, če le mogoče, da bom zamogla skleniti celoletni račun; s tem bo prihranjenega mnogo dela pri tajniškem poslovanju Vas, vse iskreno in sosestr-sko pozdravljam, Katarina Martinčič, tajnica. Naznanilo. Iz urada društva sv. Družine, št. 109-, Aliquippa, Pa., se naznanja, da bomo imeli glavno letno sejo dne 13. decembra točno ob 1. uri popoldne in sicer pri blagajniku. Na tej seji se bo volil odbor za leto 1926 m zaeno se bo tudi razmotri valo radi naše veselice, vršeče se dne 26. decembra^ koje čisti prebitek bd WrJBfcMf 'TJc&fst društvfene^ihipfflr* Zatorej ste le^ejcrat uljudno prošeni, da pridete vsi na to sejo, da ne bo potem morda ka ke kritike radi odbora aH veselice. Toliko v pojasnilo,/vsemu ilanstvu našega društva: S sobratskim pozdravom, John Jager, tajnik. Pridite ob določenem času ob 1:30 popoldne. Na tej seji boste lahko glasovali z listki za nove društvene odbornike za prihodnje leto. Dobro premislite, koga boste volili. Izvolite si najboljše može v odbor. Dalje opominjam one člane, ki ste zaostali s plačilom asesmenta za aktivni in mladinski oddelek, da stv^r tekoči mesec poravnate. Vsak gospodar mora dati ob koncu leta račun od svojega poslovanja; tako je tudi pri našem društvu. .Pridite vsi dne 20. decembra na sejo in skušajte pripeljati vsak po enega novega člana ali članico. Ne pozabite torej dneva 20. decembra, 'ko se vrši naša prihodnja važna seja. S sobratskim pozdravom, Anton Kolar, tajnik. _ \ hvaljuje g. uredniku in glavnem odborniku K. S. K. Jednote g. John Jerichu, kateri nam je kot zvest in iskren sobrat izdatno pripomogel do tolikega uspeha. A ne samo tukaj navedenim, temveč vsem, ki so količkaj po- magali v prid našega društva, bolj lahko bomo podporo izpla- noto. Katera še nima svojih otrok pri Jednoti zavarovanih, naj to stori še ta mesec ; plača se samo 15 centov mesečnega asesmenta. Drage mi sosestre! Prosim vas, delajte skupno in složno. Čim več nas bo skupsj, tem- Iz urada društva sv. Roka, št. 132, Froatenac, Kans. S tem uljudno prosim v&e člane našega društva, da se v polnem številu vdeležijo naše letne seje, ki se bo vršila ob navadnem času,i to je ob 10. uri dopoldne v ^Slovenski dvorani. Imeli bomo volitev uradnikov za leto 1926 in pa tudi več drugih stvari v prid društva.; Zatorej kličem vsem: Na svidenje na letni seji!. Frank Starchich, tajnik, t Vabilo na letno sejo. Na tem mestu se uljudno va bijo vsi člani društva sv. Jožefa, št. 110, Barberton, O., da se vdeležijo prihodnje takozva-ne letne seje, katera se vrši 20. decembra. Seja 3e bo začela točno ob 1. uri popoldne, asesment se bo začel pobirati pa takoj po 12. uri. Dragi bratje, kakor že omenjeno, imenovana seja bo glavna letna seja, seja, na kateri se bodo volili uradniki za leto 1926, zato je dolžnost vas vseh, da se za gotova vdeležite imenovane seje; pridite in skušajte si izvoliti take uradnike, ki bodo delali za pfo-evit društva in za procvit naše K. S. K. Jednote. S sobratskim pozdravom, Joseph Lekšan, tajnik. Društvo sv. Cirila in Metoda, št 135, Gilbert, Minn. Vse člane lin članice našega društva uljudno vabim na glavno letno Asjey dne 20. decefhbra ob 2. uyi popoldpe. Na dnevnem redu bo volitev odbora za prihodnje leto. Kdor se te važne seje ne vdeleži, bo kaznovan po društvenih pravilih. Društyo je sklenilo na redni novemberski seji, da se naloži 50 centov asesmenta na vsakega člana v mesecu decembru; to bo šlo v društveno blagajno za pokritje rednih društvenih stroškov. ■ / Dalje naznanjam, da bo de cembra meseca na seji 50 centov posebnega asesmenta za Jednotin poškodninski sklad za vsakega člana in članico. Prosim vas, da se prihodnje seje polnoštevilno vdeležite. Sobratski pozdrav, John Peryon, tajnik. NAZNANILO članom društvo Marije sv. Rožnega Venca, Št. 131, Aurora. Minnesota. Naznanjam vam, da se bo vršila prihodnja glavna seja dne 20. decembra. Kdor od te seje brez važnega vzroka izostane, bo plačal kazen po društvenih določilih. To vabilo je za vse enako veljavno. Seja se prične pol ure prej kot po navadi, da nam bo mogoče odbor izvoliti In druge stvari urediti. Seja bo otvorjena točno ob 8:30 dopoldne. Gotovo ste čitali v treh zadnjih zaporednih številkah "Glasila" naznanilo glavnega tajni ka glede posebne naklade 50 centov že poškodninski sklad. Ker je pri našem društvu tudi nekaj članov na potnih listih, Društvo sv. Ane, št. is6, v La Salle, IU. ' Cenjene sosestre: Opozar jam vas, da bo dne 13. decembra naša letna seja in kakor Vam je znano, se bo na tej seji vršila tudi volitev odbora za leto 1926. Zatorej vas uljudno prosim, da pridete na to sejo in ;i izvolite sposobne odbornice za prihodnje leto. Dolžnost je vsake članice, da se vsaj letne seje vdeleži. Vsled tega vas ponovno opozarjam, pridite vse na prihodnjo letno sejo; seja bo otvorjena ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani. Sosestrski vam pozdrav, Uranieh, tajnica. Vabilo na letno sejey Članom našega društva sv. Jožffa, št. 148, Bridgeport, Conn., naznanjam, da se bo prihodnja glavna letna seja vršila dne 20. decembra ob 1:30 popoldne. Ker bo to zadnja seja Društvo sv. Jožefa, št. 169, Cleveland (Colinwod), O. Staro leto se nagiblje k zatonu; še nekoliko veselih ali žalostnih uric, še nekaj morebit nih usodepolnih trenutkov in leto 1925 izgine v enizmerne prostore večnosti. Ako se ozremo nazaj na delo, ki smo je dovršili, na uspehe, koje smo želi, tedaj se nam razgrinja potek celega leta, kot kakšna zgodovinska knjiga, katere se razveselimo, kot se razveselita oče in mati, ko njima prinese njun ljubljehi sinek dobro šolsko spričevalo domov. Pred nami se razgrinja društveno življenje in mi gledamo vanj z radostnim srcem, kajti nebo je poroailo našo zemljo in polje, je obrodilo stotere sadove. Pri tem ne smemo pustiti iz spomina slovesnega sprejema v Slovenskem Domu dne 22. marca ter Jednotine slavnosti v Slovenskem Narodnem Domu dne 8. novembra, ko so plapolale naše društvene zastave, ko so naša srca bila polna navdušenja pri nabiranju svežih rož in cvetk za našo slavno Jednoto. Toda naše delo bi bilo brez uspešno, naša setev ne bi obrodila žlahtne sadove, ako ne bi nam f>omagala velikodušnost plemenitih mož, h katerim smo se uspešno zatekali. V prvi vrsti se ima naše društvo zahvaliti preč. g. Rev. Vitus Hribarju, kateri je, vedno vnet in navdušen za katoliške organizacije, nam s svojo požrtvovalnostjo pripomogel do sijajnih uspehov. Marljiv in neumoren, kakor pred 30. leti, ko je zbiral in nabiral prve Člane za K. S. K. Jednoto, se je tudi sedaj z mladeniškim navdušenjem zanimal za procvit in pro-speh našega društva. V zgodovini društvenega življenja bodi njegovo ime zapisano zlatimi črkami. Kar velja o Rev. Hribarju isto velja o našem društvenem duhovnem vodji preč. g. Rev Milan Sla je. Tudi on ae ni plašil ne truda ne znoja, ko je hodil od zore do mraka pridno na delo in trebil trnje in osat iz prostranega polja. Tudi njemu je naše društvo dolžno posebne zahvale, ko je privedel s svojimi nastopi društvo do tak šnega ugleda. Naša hvaležna srca se spominjajo pri tem tudi društvenega nadzornega odbornika in Jed notinega pomožnega odvetnika sobrata Alojz J. Žužka, kateri je vedno nudil našemu društvu svojo pomoč in bil vedno pripravljen sodelovati s svojo požrtvovalnostjo v korist društva in Jednote. * Toda naše besede se ne bi slišale daleč, ako ne bi imel! na razpolago časopisja. Tu se moremo zahvaliti g. Ivan Zupanu, uredniku "Glasila," ki je vse naše objave in naznanila, točno objavljal in nam z besedo in z dejanjem pomagal, da se naše si štejemo v prijetno dolžnost se zahvaliti - in s tem hočemo pokazati u danost do naših dobrotnikov. Naznanja se, da se bo vršila letna seja dne 14. decembra, to je prihodnji pondeljek ob 7. uri zvečer. Društvenf tajnik bo že ob 6. uri pričel pobirati asesment, da se bo s tem prihranjeni čas uporabil za volitve in druge koristne ukrepe. Kakor je že znano, plača vsak član poleg rednega asesmenta še 50 centov doklade, imejte torej pripravljeno svoto, da se ne bo s tem zavlačevalo seje. Prosi se, da se te seje polnoštevilno vdeležite. Z bratskimi pozdravi, Karol Skebe, predsednik, Ernest Terpin, tajnik. Leo Kcllar, blagajnik. Vabite na letno sejo. Iz urada društva sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Min., se naznanja, da bo naše društvo imelo glavno letno sejo dne 20. decembra in sicer ne kot imamo seje navadno po prvi sveti maši, ampak popoldne ob 2. uri cerkveni zakristiji. Na tej seji bo volitev odbora za leto 1926 in še več drugih točk bo na dnevnem redu, katere pa morajo biti rešene na prihodnji seji. Torej vsak član ali članica se mora vdeležiti te seje, kdor bi se ne vdeležil, plača po naših pravilih 50 centov v društveno blagajno. Izvzeti so le bolni in po delu zadržani. Zatorej prosim, da se vdeležite vsi, pokažejo se naj na svetlo tudi oni, ki jih nismo videli še to leto na seji. Ker je ravno zdaj zopet razpisana kampanja do dosege 30,000 član stva. pridobite vsaki vsaj enega novega člana ali članico v • društvo in Jednoto. r— S sobratskim pozdravom do Članstva K. S. K. Jednote, Frank Vesel, tajnik. čevale, kadar se pripeti "tej ali oni kaka bolezen. Tudi ne pozabite, da bo ta mesec treba plačati 50 centov posebnega asesmenta za Jednoto. Kakor povsod, tako tudi pri našem društvu kruta smrt ni prizanesla neki naši mladi Članici. "Danes meni, jutri tebi." tako nas opominja mrtvaški zvon. Tako je dne 19. novembra zazvonilo naši sosestri Barbari Lipah. Umrla je po kratki, samo 12 dni trajajoči bolezni. Bila je to dobra deklica in vrla članica. Ko smo naše društvo ustanovile, bila je tudi ona med prvimi 16 članicami; vsled tega bo ostala pri društvu za vedno v blagem spominu. Da je bila v resnici dobra deklica, je pokazal njen sprevod, ker jo hila cerkev polna ljudstva. Pokopali smo jo dne 21. novembra. Tukaj zapušča žalujočo mater in enega brata enega pa v starem kraju. Draga nam Barbara! . Počivaj v miru Božjem! Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin, njeni materi in bratom pa naše sožalje. Koncem mojega dopisa želim vsem glavnim odbornikom in odbornici, ter vsemu članstvu K. S. K. Jednote prav vesele božične praznike. Dorothy Dermeš,. tajnica. Naznanilo. Vsem članom in članicam društva Marije Pomagaj, št. 176 v Detroit, Mich., nazna njam, da se vrši glavna letna seja v nedeljo, dne 20. decembra, 1925 ob 9. uri dopoldne po prvi sveti maši v dvorani cerkve sv. Jeronima na Oakland in Melbourne Ave. Glavna stvar na tej seji bo volitev uradnikov za prihodnje leto 1926, vsled tega veže dolžnost vsakega člana in članico, da se te važne seje vdeleži; torej priditfe vsi, da bomo vsaj enkrat v letu skupaj. Posebno pa opozarjam vse one člane in članice, ki dolgujejo na asesmentu, da poravnajo svoj dolg do 24. decembra, da bo imela tajnica vse knjige v redu ob pravem času. Z bratskim pozdravom, Joseph G. Elenlch, predsednik. v tekočem letu, pridite vsi člani in članice; pridite tudi vse vdo-jdrušl/vo lahko ponaša pred jav-ve in vdovci, fantje in dekleta; nostjo. Pri ti priliki se mora-nihče naj ne izostane od te sc-mo zahvaliti predsedništvu tišje, če ne, bo moral plačati 50 kovne družbe "Edinosti" in j ker zdaj imate najlepšo prili-Centov kazni, kakor je društvo uredništvu' "Amerikanskega ko za pridobivanje novih članic Naznanilo. Iz urada -društva Vnebovzetje Marije Device, št. 181, Steel ton, Pa., se našim članicam naznanja, da bo glavna letna .seja dne 27. decembra ob 1:30 popoldne v navadnem prostoru. Vsake članice je dolžnost, da se te seje vdeley. Ker je dosti članic, da niso bile čez celo leto na seji, ste vse prošene, da se vdeležite vsaj te seje meseca dccmbra. Prošene ste tudi, da poravnate za to leto svoj asesment, da se bo lahko čiste knjige izročilo drugemu odboru. Imamo pa tudi na dnevnem redu volitev odbora in več drugih važnih stvari, da se kaj ukrene v korist in napredek društva. Prošene ste tudi, da pripeljete vsaka po eno kandidatinjo, sklenila •Slovenca" za njihovo naklonje- še do 1. januarja, ker je prosta Naše društvo bude imalo s ve-[blagovolite ta izvapredni ase*-J Tudi vas prosi«, da ae poši-.nost; posebno se naše društvu pristopnina za društvo in Jed- Društvo Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn. Tem potom vabim vse članice našega društva, da se vdeležijo naše prve glavne seje, dne 20. decembra točno ob 7. uri zvečer. Dolžnost veže vsako članico, da se vdeleži vsaj glavne seje, ker na isti se začrta pot za delovanje društva v prihodnjem letu; tako bo na tej seji tudi volitev novih odbornic za leto 1926'in razdelitev Stenskih koledar je v, katere daje naša Jednota svojemu Članstvu. In še nekaj, kolikor je meni znano, bo prišel glavni tajnik sobrat Josip Zalar na našo glavno sejo; pri tej priliki bo sprejel nekaj novih članic in nam spodbudil misel do napredka. Ve pa, članice našega društva, pripeljite vsaka po eno novo kandidatinjo, ker je še prosta vstopnina za v Jednoto. Torej vam še enkrat kličem: Vse na sejo dne 20. decembra ob 7. uri zvečer v Anton Indiharjevo dvorano! Naše društvo je imelo na Zahvalni dan igro ter zabavo s srečolovom, kar nam je prineslo lep dobiček; še enkrat priredimo kaj takega, imamo za novo zastavo. Lahko bi bile pa še več dobička naredile, ko bi nam prej nekatere ne bi bile škodovale. Češ, da ne bo igra za nič, da niso igralke dobre in da jih nihče ne uči. Torej tiste, ki bi morale najbolj delovati v korist društva, pa se niste veliko brigale. Ali ne veste, če je več članic in če vsaka nekoliko pomaga v ta namen — se vse izlahka napravi; kdor pa noče. ga tudi siliti ne moremo. pri tem je boljše, da do-tične rajše molče! Kolikor je meni znano, se je ta igra vsakemu do padla, saj je bila tudi izvrstno igrana; tudi najboljše igralke bi ne mogle lepše rešiti vlog, ker vem, da je bila zabava in smeh ves čas; celo taki, ki ne razumejo našega jezika, so mi rekli, da je bil "play first class." Lepa hvala vsem igralkam, posebno pa Mrs. Koshar, ki se je z vso vnemo oprijela svojega dela in tako veliko pripomogla do boljšega uspeha. Izrekam tudi zahvalo za pomoč Miss Rase Urh, Afiss Mary Pike, Miss Mary Komatar, Miss Rose Zalar in Louise Stritar iz Duluth; obenem pa tudi Mrs. Ulčar, ki je tako izborno igrala ulogo (obrtnice s klobasami). Hvala tudi Mr. Martinu Shukljetu in ali v naši domovini ostali nepo-rušeni, nedotaknjeni, sveti celemu narodu, vsem srcem, ki bi-jejo pod našo zvezdnato zastavo. "Slava našemu očetu George Washingtonu! "Slava našemu rešitelju naše edinosti, Abrahamu Lincolnu!" (Dalje prihodnjič) NAZNANILU) IN ZAHVALA. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je nemila smrt ugrabila ljubljeno ženo in mater, oziroma sestro Frančiško Pajsar, roj. Troha. Umrla je dne 20. novembra na posledicah težke operacije. Pokojnica je bila rojena leta 1881 v Podlipi pri Vrhniki, kjer zapušča stariše in brata; tukaj v Ameriki pa zapušča mene, žalujočega soproga, pet otrok, enega brata ter dve sestri. Tem potom se zahvaljujemo društvu Marije Pomagaj, št. 79, K. S. K. Jednote, kojega članica je bila pokojna, za krasen venec in tako lep pogreb, kakor tudi Mr. John Cankarju, predsedniku omenjenega društva za ves njegov trud in naklonjenost. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in sicer: družina Mesec, Troha, uslužbenci Slovenske zadružne trgovine Waukegan in North Chicago in Slovenski Čitalnici, mlajši oddelek. Dalje pe zahvalimo vsem drugim znancem in prijateljem, ki so pokojnico obiskovali in nam stali na strani v teh težkih urah. Ti pa, ljubljena žena in mati, počivaj v miru Božjem; na svidenje nad zvezdami! > Žalujoči ostali: John Pajsar, soprog. John, Frank, Stanislav, Frances in Agnes. otroci, Ivana Sem rov, Agnes Spaca-pan, sestri. < Frank Troha, brat. Waukegan, 111., 30. nov., 1925. Dvojna vrednost stenskih koledarjev. Sledečega latinskega verza ne smemo tudi dandanes pozabiti, katerega je že pred 2000 leti zložil nesmrtni pesnik Horace: "Kdor je združil koristno s primernim, je pridobil na vseh črtah." Trinerjev stenski koledar za leto 1926 je lep dokaz te resnice. Koledar je namreč primeren okras v vaši hiši. Kadarkoli pogledate na ono lepo, mlado mater, ki se igra s svojim otrokom, in vidite krasen vrt v ozadju slike, se vam to dozdeva kakor kaka žarobna bajka. Poleg tega je Trinerjev stenski koledar za leto 1926 tudi zelo koristen in pripraven na vašem domu, ker vas opominja na koristno stvar — zdravje. Mnogo ljudi zanemarja dandanes svoje zdravje; če rabijo pomoč, stenski koledar jih prijazno opominja, da je Trinerjevo grenko vino zanesljivo zdravilo zoper slab okus, zabasanost in druge slične želodčne bolezni. Dalje, Trinerjev Liniment odpravlja revma-tizem in nevralgijo, ter da je Trinerjev Cough Sedative najboljše zdravilo za prehlad. Vaš lekarnar vam bo dal ta krasen stenski koledar, če ne pa nam pošljite 10 centov za poštnino, pa vam ga mi dopošljemo. Jo-jseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) Skupina vdeležencev prvega slovenskega katoliškega shoda dne 29. novemtya, 1925 v Springfield, 111., stoječa pred grobnico ameriškega predsednika Abraham Lincolna. V sredini prednje vrste stoji z vencem v roki glavni predsednik K. S. K. Jednote, brat Anton Grdina, kojega je v imenu naše organizacije položil na Lincolnovo krsto; na desfci stoji naš glavni tajnik brat Josip Zalar, na levi pa naš duhovni vodja Rev. J. J. Oman. . ^iiiiiimiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiuiuiiiiiiiui K. S. K. J. Društvom: £ Kadar naročate zastave, regalije E in drugo, pazite na moje ime in = g 1142 Dallas Rd., N. E. b^^za^naViTe dobiti najboljte = S CLEVELAND, O. NačAi "i*n i^J«? ZASTONJ I 1 ~i:iimniimnniiHi*iiiuftiiiHiimii itiiiiiimimiinmiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiin:* Posebne cene ZA BOŽIČNE PRAZNIKE Iz Dalmacije importiran Maraschino, steklenica ...........„...$1.25 Iz Dalmacij« importiran Pelinkovec, steklenica ...........—..$2.00 Iz Dalmacije importiran Vlahov, steklenica.................$2.00 importirar.o Seravallo vino, steklenica ............................_..$2.00 Importirane dalmatinske sardine, ducat škatelj ..............$.1.00 Importirane dalmatinske "anchovis": Velika škatlja št. 3................................-.................-.......$2J>0 Skatlja it. I....................................................................$1.75 importirani orehovi jedrci, polovice, funt ..........................$0.75 Importirana turška kava, funt ............................................$0.55 Importirane dalmatinske fige. funt ................................$0.20 Importirane italijanske calami, funt ...................................$0.65 Importiran parmezan sir, funt ..........~..................-........$0.75 Importirano brinje iz Ljubljane, dobi se ga cele vreče. To blago pošiljamo po po\zetju (C. O. D.) v vse kraje Združenih držav in sicer po pošti, ali po ekspresu. Jugoslovani! Privoščite si za Božič kaj importiratiega blaga iz Jugoslavije. MIHALJEVICH BROS. CO, I 6201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Wmmmmm®!mmm® $132.00 vreden RADIO APARAT ZASTONJ Ta radio bo dobila ona oseba, ki bo imela največjo število glasov. I. nagrada: 5 tube Radio set. II. nagrada: China porcelanska namizna oprava, 32 komadov. III. nagrada: Krasna ura, ki gre 8 dnu Glasovanje se prične sedaj in traja do 24. decembra. Vsak odjemalec, ki kupi v tem času za 10c vrednosti blaga proti plačilu, je opravičen do enega glasu. Dalje naznanjam rojakom, da imam zopet kakor vsako leto belo ajdovo moko. katero pošiljamo tudi v druge države naprej plačano. Cena 7c funt. M. Gorsich (Red Front Market). Mesnica in grneerija. - :.- Zatem je bil pozvan k besedi sobrat Martin Težak, predsednik društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 iz Jolieta, 111. Govoril je takole: Gospod predsednik, častita duhovščina, sobratje in sose-stre: Gospod stoloravnatelj me je vam predstavil kot predsednika največjegar,('društva K. S. K. Jednote. Gotovo si marsikateri misli, kako more biti tako majhen človek predsednik največjega društva. Da pa ne bo kater^ra skrbelo, vam povem, da prav lahko, kajti ako nisem velik sem pa težak. In Težak sem, če drugače ne, pa vsaj po priimku. "Dragi moji sobratje in so-sestre, čast mi je pozdraviti vas kot predsednik društva sv. Frančiška Šaleškega, št 29, K. S. K. Jednote, ali bolje rečeno v imenu največjega društva K. S. K. Jednote. Svoje pozdrave namenjene vam mi je izročil tudi marljivi tajnik našega društva brat John Gregorich. "Veseli me, da mi je dana prilika biti danes tukaj pri vas, da vam vsaj nekoliko omenim, kako je bilo mogoče društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, postati največje društvo pri naši Jednoti. "Da je postalo društvo sv. Frančiška Šaleškega največje društvo pri K. S. K. Jednoti, je bilo potreba novih članov in članic. Novi člani in članice se pa danes nič kaj lahko ne dobijo, kakor je to znano vsakemu, ki ima količkaj skušnje v tem. Torej kaj je bilo treba storiti? Rokave zavihati in iti na delo. V prvi vrsti smo agitirali za Mladinaki oddelek. V tem oddelku ima naše društvo danes nad 500 članov in članic.' Ko smo enkrat pridobili za mladinski oddelek lepo število članov, in članic, smo s tem storili velik korak napredka za odrastli M j* iftto nepri- stnih slučajih, torej ravnajte oddelek. Od meseca do mcteea se po mojem nasvetu. ] prestopa članstvo is mkdineke- noči smo bili na delu. In s trudom in delom, s« nam je posrečilo dobiti lepo število novih udov, da je tako druitvo sv. Frančiftka Šaleškega, št. 29 K. S. K. Jednote postalo največje društvo pri Jednoti, ki šteje da-v obeh oddlekih nad 1,000 članov in Članic. "Da je naše društvo napredovalo in postalo tako veliko, nisem za to delal sam jaz, marveč delali so tudi drugi uradniki in člani našega društva. Vsepovsod se je agitiralo, vsepovsod se je delalo. Marsikatera stopinja je bila potrebna. Marsikaj se je moralo prestati in pretrpeti, toda vse to se je pozabilo, kajti vse, kar sem jaz storil ali kar je storiL odbor našega društva, storilo se je v dober namen naše dične K. S. K. Jednote. "Pri nas v Jolietu je bolj težavno dobiti nove ude, kajti imamo devet društev, ki spadajo k Jednoti. Po večini so naši rojaki že člani K. S. K. Jednote; zato ni tako lepe prilike dobiti veliko novih, kakor si kateri misli. Vendar pa, ko je glavni odbor K. S. K. Jednote razpisal izredno kampanjo za pridobitev novih Članov in članic in ko je določil za nagrado Zlato kladivo onemu društvu, ki bo štelo septembra meseca letošnjega leta najvčeje število udov odrastlega oddelka, smo se pa ponovno podvizali in romali po dežju in po blatu od kraja do kraja, da smo dobili novih moči, ter tako zmagali in dobili zlato kladivo. Da smo se trudili, smo imeli pred seboj v prvi vrsti našo naselbino. Mislili smo si: Jed-nota je bilo ustanovljena v Jolietu, zato mora tudi v Jolietu vsaj za nekaj časa ostati zlato kladivo. Tako smo rešili čast jolietske naselbine, kjer je bila naša, danes mogočna K. S. K Jednota rojena. "Dragi moji sobratje in so-sestre, tukaj vam pokažem to zlato kladivo. To kladivo je sedaj v mojih rokah kot predsednika društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 K. S. K. te, Joliet, 111. Zato pa na korajžo vsa društva K. S. K. Jednote, posebno pa še vaša dva stklairska društva, sv. Vida in Marije Magdalene, kakor tudi društvo sv. Jožefa iz divne-ga zapada, Pueblo, Colo. Katerokoli društvo želi to kladivo, bo moralo priti po njega lepa ga ne bomo oddali. Ako pa pride do tega, da podležemo, bomo podlegli kot hrabri bojevniki. Torej društveniki sv. Vida, sosestre društva Marije Magdalene, članstvo društva sv. Jožefa iz Pueblo, Colo., in vsa ostala društva na korajžo!" Govoru brata Težaka je sledil buren aplavz. Ker smo imeli ta dan v svoji sredini tudi vrhovnega zdravnika brate Dr. Josip V. Graheka iz Pittsburgha, je tudi on spregovoril nekaj besed, častitajoč Clevelandčanom na teko sijajni prireditvi. Zatem so sledile še zadnje tri pevske točke in sicer: duet "Ne obupaj," Mrs. Frances Tomazin in Mrs. Pauline Ambrozich iz Loraina; duet "Ob slovesu," Mrs. Josephine »Lausohe-Welf in Miss Mary Udovich, ter so-lospev "Nočni pozdrav," tenor Frank Švigelj. Pevci so želi za svoje nastope buren aplavz. V znamenje visokega spoštovanja in v priznanjee so glavni uradniki kupili krasno slonokoščeno kladivo našemu neumornemu glavnemu predsedni ku sobratu Anton Grdina. To kladivo je zatem izročil odliko-vancu glavni tajnik sobrat Josip Zalar s primernim nagovorom na brata glavnega predsednika. Temu darilu je bila pripeta mala, t zlatimi črkami tiskana kartica s primerno opombo in imeni glavaih uradnikov. Kartico (samo eno) je nam brezpMno in jako lično naredila tiskarna "Ameriške Domovine;" hvala ji lepa sa to Ul. Jedno-kličem Ura je bila že pol šeatih, ho smo težko pričakovali nastopnega govornika, duhovnega vodjo Rev. Omana, da bi nam kaj povedal, kako te je letošnje poletje v Ljubljani likal. Rev. Oman, je burno pozdravljen povedal par smešnih, nakar stopi pred njega brat glavni tajnik in mu pripne zlato kolanjo na prsa v zahvalo in zasluge, katere si je sedanji naš duhovni vodja iztekel za našo K. S. K Jednoto. V jubilejni kampanji so zmagala vsa tri krajevna društva iz njegove fare (New-burg) a). Med drugim je brat glavni tajnik omenil takole: "Ne srebro, ne zlato in ne nobeno bogastvo ne more poplačati tega, ker zamore narediti dobrega in koristnega za občo blaginjo slovenski duhovnik. Zlata kolajna je simbol za nekaj hrabrega, nekaj junaškega, zato se iste ne ceni po zlatu, ampak vsled pomena, za katerega se iste podeljuje. V zlati kolajni vidimo vzvišen pomen častnega priznanja za zasluge in požrtvovalnost, s kojo se je lev. Oman odlikoval v prid K. S. K. Jednote in v občo korist. ]Irabremu vojaku pripnejo po izvojevanem boju križec na prsi, in Rev. Oman je skupno s svojimi duhovskimi sobrati naš vojak, naš hrabri bojevnik." Rev Oman se je za to povsem nepričakovano darilo lepo zahvalil. Kot zadnja točka te slavnosti je bil zaključen govor sobrata glavnega predsednika. Najis-krenejše se je vsem navzočim zahvalil za teko ogromno vde-ležbo, za lep red in poslušnost. Vdeleženci so se v resnici obnašali kakor pravi gentlemani. Osobito čast in priznanje oddaljenim društvom iz drugih mest. Čast in priznanje, katero je brat glavni predsednik danes dobil, ne gre njemu, temveč tudi ostalim glavnim odbornikom in odbornici in vsemu članstvu naše K. S. K. Jednote. Vsi delajo radi za povzdigo naše podporne organizacije in stremijo za tem, da bi se naš narod postavilo še bolj na častno in ugledno mesto. Delajmo po tem načinu še v bodoče, da bomo do prihodnje konvencije dosegli 30,000 članov in članic obeh oddelkih! Naj ne bo nobenega razločka med nami pri našem delovanju za dobrobit naroda. Hodimo vedno po naši začrtani poti naprej, ki je edino prava, in to je, da se trdno držimo našega gesla: "Vse za vero, dom in narod!" (Buren aplavz). Brzojavne in pismene častit« ke so na to slavnost poslali sledeči: Pomožni tajnik Steve Vertin in blagajnik John Grahek, predsednik nadzornega od bora Frank Opeka, II. nadzornik John Jerich, V. nadzornik Martin Shukle, društvo sv. Bar bare, št. 23 in društvo sy. Ane, št. 123, Bridgeport, O., društvo sv. Alojzija, št. 52, Indianapolis, Ind. in Jakob Stergar, usta-novnik omenjenega društva Indianapoli8U, Ind. Slavnost je bila zaključena nekaj minut pred fcesto uro zvečer ; od 8: ure do polnoči je bila pa velika dvorana Slovenskega Narodnega Doma zopet polna občinstva pri plesu. Vsakdo kdor se je te slavnosti vdeležil, se je o uspehu po volj no izrazil Na željo večine društev bomo prihodnje leto v novembru zopet priredili tak slavnostni dan pa opekel v desni- kazalec" na roki pri prižiganju pipe s švedsko žveplenko. Vile« tega sem sklenil, da ob petkih ne bom več paberkoval, teko tudi ne več kadil. Pri meni igra samo pondeljek važno uk>go. V pondeljek sem bil rojen, v pondeljek sem šel v Ljubljano v šok), v pondeljek sem bil birm an, v pondeljek gem dovršil svoj stanovski poklic, v pondeljek sem odšel v Ameriko, v pondeljek sem dospel v New York, v pondeljek nastopil svojo prvo službo, v pondeljek sem se zaročil, v pondeljek je bil rojen moj prvi sin, v pondeljek sem nastopil službo pri tem listu, v pondeljek sem se že dvakrat z listom preselil in ob pondeljkih imam tudi največ dela v pisarni. Živel pondeljek in vsi pondelj-kovci! PABERKI. Piše urednik. Živimo v lovski sezoni. Jaz le obžalujem vse srne, srnjake, jelene, košute in "bullmoose" v divni Minnesoti, ki bodo letos žrtve naših slovenskih jagrov. Jaz ljubim divjačino na mizi, toda ne na lovu. Včeraj sem pa »el vseeno na zajčji lov na 106. cesto v javno tržnico. Dobil sem dva lepa zajca za 80 centov. Eden izmed naših cleve-landskih jagrov je šel nedavno tudi na lov, ki je trajal štiri dni. Domov je prinesel šest tajcev, potrošil je pa na tem lovu $90. Vsak zajec ga je torej veljal $15. Jaz bi jih za ta denar lahko kupil 200, pa bi jih bilo za celo leto zadosti. e Neka naročnica v Barbertonu mu je za Miklavža obljubila izredno dolgo smodko. No, če bo ta smodka taka, da bi jo jaz tukaj kadil, Barbertončani bi pa isto prižgali, bi jo lahko vlekel več mesecev brez presledka. Morda imajo v tej lepi sezoni v Barbertonu še kaj regrata na Center St. in pa znane barbertonske paprike, ki diši celo do New Yorka? Bomo videli. • Ce hočejo naši rojaki v Barbertonu še v bodoče obdržati prvo častno mesto glede največje (Štangarjeve) družine pri K. S. K. Jednoti, se morajo ponovno spoprijazniti z Mrs. Štorkljo in dvojčki. V Milwaukee,. Wis., živi družina našega sobrata Frank LukŠiča, ki ima 14 btrok. Jaz bi iskreno želel, da bi Zlate zibelka ostala v naši državi; jaz iste gotovo ne bom dobil, ker sem prekratek za pet točk. Moj prijatelj John v Brock-way, Minn., me je te dni povabil na kolino v Minnesota; pravi, da imajo ondi najboljše kranjske (gorenjske) klobase? Verjamem. Izračunal sem, če bi jih šel teko daleč pokušat, bi bile malo predrage. Za ta denar bi si tukaj lahko kupi) že celega prašiča. e Dne 20. novembra sem se zopet mudil v West Parku. Naj-prvo sem šel obiskat našega ruskega Jožeta, da sem videl njegovega mladega Tončka; na njegovo zdravje sva ga z Jože-tom spila ravno en liter. Jože mi je pokazal tudi svojo "re-štengo," med katero sem opazil tri pralce, ko je je sam naredil. Tega orodja še nisem videl v Ameriki. Na poti h gledališki vaji sem videl na 130. cesti lepega kužeta, ki je vlekel voziček in zalega fantka. Ko je z nogo premeril nek drog, bi se bilo kmalu vse skupaj prevrnilo, da nisem jaz te nesreče za-branil. Do sedaj še tiisem znal, da imajo v West Parku tudi pasje konje? Za zadnji teden sem imel pri pravljeno celo kopic novih pa-berkov. V petek zjutraj, 27 novembra, ko sem šel na delo, gern zavitek paberških rokopisov v naglici posabil v poulični kari. Že zopet ta nesrečni t Popoldne istega eem te Uredniku "Proletarca" izrekam tem potom lepo zahvalo za njegovo javno priznanje, da me čitatelji našega liste spoštujejo. Morda se mu sledijo sline po okusni kolini?. '•a:«'-'" ■ * NOVO PRISTOPU meseca oktobra, 1925. K društvu sv. Jožefa, št, 2, Joliet II!., 14804 Ludwik Zbač-nik, 14805 Louis Zbačnik, 14806 John Zbačnik, 14807 Joseph Zbačnik, 14808 Carline Zbačnik, 14809 Mary Zbačnik. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 14848 Stanley Gross. | , K društvu SV? Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet, I1L, 14849 Margaret A. Rozich. ' K društvu sv. Petra in Pavla, št. 38, Kansas City, Kans., 14817 Bernice Stampfel, 14826 Tony Stampfel, 14827 John Stampfel, 14828 Charles StanAp-fel. K društvu sv. Jožefa, št. 43, Anaconda. Mont., 14868 John Petelin, 14869 Walter J. Der-zaj, 14870 Ernest A. Derzaj, 14871 Charles R. Derzaj, 14872 Henry L. Derzaj. K društvu Marije Sedem Žalosti, št 50, Pittsburgh, Pa., 14810 Rita Kambič. « K društvu sv. Lovrenca, št 63, Cleveland, O., 14818 Henry Godec. K društvu Marije Vnebovzetja, št. 77, Forest City, Pa., 14850 Edward Debevc, 14851 Joseph Debevc. K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, Ul., 14852 Anna Fajfar. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, Chicago, 111., 14853 Edward Klobucftar, 14854 John Piltavar. r K društvu sv. Alojzija, št 83, Fleming, Kans., 14819 Robert Louis Geront. K društvu Sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo., 14820 Frances Retel. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 87, Joliet, 111., 14885 Anton Bartol. K društvu sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., 14837 Frank Čolnar. K društvu Friderik Baraga, št 93, Chisholm, Minn., 14855 Mary Petrovcic, 14856 Frank Petrovcic, 14857 Anton Petrovcic, 14866 William Petrovcic. K društvu sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa., 14859 Ruth Ross. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo., 14841 Hedviga Miklich, 14842 Victor Miklich, 14843 Frank Miklich, 14844 Anna Miklich, 14845 Joseph Miklich, 14846 Stanley Miklich, 14847 Albert Miklich. K društvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 14860 Frank Jager. K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O., 14829 Joseph Drobnich. K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., 14830 John Mo-dic. K društvu sv. Ane, št 120, Forest City, Pa., 14861 Mary Cerar, 14862 Josephine Cerar, 14863 Anna Kotar. K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., 14873 Matilda Osenek, 14874 Paulina Dolinar, 14875 Julia Dolinar, 14876 Cecilia Dolinar, 14877 John Dolinar, 3^14878 Eles A. Debelak, 14879 Emil Zidanek, 14880 Anton Zidanek, 14881 Stefania M. Debelak, 14882 Theresa Skrlac, 14883 Mary Zupec, 14884 Joseph Grom. K društvu sv. Roka, št. 132, Frontefiac, Kans., 14864 Joseph Krainc. K društvu sv. Valentina, št 145, Beaver Faiis, Pa., 14811 Frances M. Flajnik, 14812 Nikolaj Pavkovich, 14813 John Pavkovich, 14814 Anna Pavko- vich, 14815 Paul Pavkovich. K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 14821 Anna Tratnjek, 14835 Frank Feren-čak, 14836 Mary Ferenčak. K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 14822 Anna Cvel-bar. K društvu sv. Ane, št 156, Chisholm, Minn., 14886 Louis M.vHenigman. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan. Wis., 14865 Mary Radovan. K društvu sv. Mihalja, št. 163, Pittsburgh, Pa., 14838 Im-br(o Barkovich, 14839 Joseph Filetich. K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O., 14823 Josephine Zaman, 14824 Anton Cek. K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št. 172, West Park, 111., 14825 Anna Intihar. K društvu sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis., 14840 Angeline Lukšič. K društvu Vnebovzetje Marije, št. 181, Steelton, Pa., 14816 Peter Barbalič, 14832 John Ma-Ijevac, 14833 Katherine Saša, 14834 Joseph Saša. K društvu Jazus Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa., 14866 Lucia E. Vrecek, 14867 Rudolph Kosele. K društvu Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo., 14887 Mary Skull, 14888 Helen Skull, 14889 Ruby Ambrose, 14890 Steffie Ambrose, 14891 Louis Ambrose, 14892 Mary Modic, 14893 Jenny Modic, 14894 Steffie Modic. ' » Josip Zalar, glavni tajnik. Jezušček. Vaclav K k — Jatef Gruden. I. Zunaj tema, megla in tiho. Le zdajpazdaj zalaja pes, za-škripljejo vrata. Korakov ni slišati v debelem snegu. Kar zazveni nepričakovano kakor iz daljne, neznane daljave tam nekje na koncu mesteca trobenta, in večno mili pastirski zvoki odmevajo v tihi sveti večer. Zvene tako znano pa vendar čudovito tuje, kakor bi odmevali z onih gor, kjer so pred tisoč in več leti betlehemski pastirji igrali in prepevali na čast novorojenemu Odrešeniku. Toliko da so zadonele pastirske trobente, pa so zažarela grajska okna v veliki dvorani. Oskrbnikova žena je z možem vred prižigala sveče na velikem božičnem drevescu. Na drevescu je bilo obešenega toliko sadja, slaščic in različnih igrač, da nikdar tega, Pod njim na tleh je stal konj za ujčkanjc, je sedela kakor živo dete velika punica s pravilnimi lasmi in ležala harmonika. Prav na vrhu je bil prilepljen krasen smejoč Jezušček z raz-prostrstimi ročicami in z zlato zarjo krog glave. Kadar pa so bile vse svečice prižgane, je oskrbnikova žena z malim zvončkom pozvonila. Vrata so se odprla, in stara gospa je peljala z veselim obrazom troje otrok v sobo: Mirja-na, Nadico in Verico. "Jojrnerie!" so vzkliknili vsi trije otroci naenkrat se ustavili pri samih vratih in gledali z velikimi jasnimi očmi. Starši so zrli fta otroke in plavali v radosti. "Naprej, naprej!" so klicali mamica otroke z najvljudnej-iim glasom. "Glejte no, kaj vam je Jezuiček prinesel t" Otroci so skočili k drevescu, pa niso vedeli, kaj bi najprej gledali. "Babiea, razdelite 1" je po» klical oskrbnik mater. Stara gospa je začela razdajati z drevesca različne malenkosti. Najmlajši deklici korale, tro-bentico in gibljive igračke, starejši knjigo s podobami in uhane, dečku pa denarnico in no-žič. Otroci so vriskali in od veselja poskakovali, in starši so bili vsi veseli z otroki vred. Naenkrat pa se je deček zagledal v konja pod drevescem in je veselo vzkliknil: "Ali je ta moj?" "Tvoj, *voj," so potrdili mamica, "pa harmonika tudi." V skoku si je deček potegnil konja sredi sobe, ga zasedel in jahal tako ošabno kakor še Napoleon po zmagi pri Slavko-vu ne. ' "No, Nadira," so rekli mamica podarivši starejši deklici punico, "na, tukaj ti je prinesel Jezušček punčko. Ime ji je Ivica. Pazi nanjo, da ne bode jokala." Deklica se je ustrašila: "Kaj ta tudi plače?" "O tudi, tudi, le poslušaj." In mati so Btisnili punico, pa je zaječala: "eee". ' "O jo j!" je Nadica ploskni-la z rokami in takoj segla po punčki. "Pojdi sem, Ivica; mamica so te, veš." Vzela je punčko v naročje, Jo poljubila in tešila: "vs — vs — vs!" 4 Rajali so pozno v noč. Naposled so dali otroke spat, in ti so vam spali v zlatih sanjah do belega dne. Na vse zgodaj — kmalu po polnoči^ — so zvonovi pri cerkvi slovesno zapeli in vabili verne, naj pohite z betlehemskimi pastirji vred poklonit se novorojenemu Odrešeniku. Ljudje so jih slišali, pa hiteli v hram božji, samo pri oskrbnikovih ne; tam je vse spalo, razen stare dekle. Ta je vstala in šla molit v cerkev zase in za vse domače, zlasti pa za male "dušice." Otroci so se vzbudili šele po sedmih, in njih prva besedica je bila "papat." Mati in babica sta hiteli, jih spravili iz postelj, umili ter jim dali kave z rozinovo poti-co. Mirjan pa proti svoji navadi ni pojedel vsega, rajši se je šel ujčkat na konja, Nadica je šla k svoji "Iviei" gledat, ali še spi. Pa je spala. "Mamica," je vprašala, "a kje je tisti Jezušček, ki nam je vse to prinesel ?" "Kaj ga nisi videla? Gori na drevescu." Mati so peljali otroke v sosedno sobo pa jim pokazali Je-zuščka, prilepljenega vrh drevesca. Otroci so zrli nanj s topo po-božnostjo. II. Ko so na sveti večer pri oskrbnikovih okna vzplameneh, so sedeli nasproti v koči ob gobovi juhi in mlečni kaši Vernik z ženo in dečkom Jožkom vred. "Mati, kdo to tam zunaj trobi?" je vprašal Jožek. "Pastir, dragi moj, da se je rodil Jezušček." Deček se je nasmejal, in ko se je spomnil, kaj so mu mati o Jezuščku pripovedovali, je gledal sanjavo predse. Naenkrat je vzkliknil: "O joj: koliko je pri oskrbnikovih lu$č! Kaj pa je tor Stari ši so pogledali van na obžarjena okna, in mati so rekli žalostno: "K oskrbnike vim je prišel JezuSček." "A k nam ga ne bo?" je vprašaj deček. "Pri nas je že bil, Ježek, mj ti je nekaj prinesel; stoj no." In mati so šli vun in prinesli dečku na glinenem krožniku jabolk pa orehov. Toliko da ni deček od veselja zavriskal. "Pa tistega JezušČka nisem jaz nič videl!" »'Počakaj, ga boš videl v cerkvi pri polnočnici. Ali poj-deš?" "Pojdem, pojdem," je zatrjeval deček ves Vesel. "Moral boš kmalu vstati," so mu zapretili oče s prstom. "Pa bom," je obljubil deček. Po večerji so zapeli oče in mati: "Rodil se nam je kralj nebes," molili in legli. "Mati," je prosil deček na pol bdeč, ha pol speč, "ne pozabite me zbuditi!" "O nič se ne boj, te bom že." Se preden so zvonovi zapeli k polnočnici, je bila pri Verniko-vih že luč. Hiteli so k polnočnici in mati so stopili z Jožkom vred prav blizu k oltarju. Ko so drugič zapeli zvonovi, je prižgal cerkvenik vse sveče na oltarju, da je bilo vse v lučkah. Zdaj je duhovnik prišel iz zakristije, in s kora so orgije zabučale. Duhovnik je odprl sveto hra-niŠče in je izpostavil sv. Rešnje Telo na vrh oltarja, kjer je bilo največ lučic. "Mati, kje je tisti Jezušček?" je vprašal deček. "Tamle," so pokazali mati na zlato monštranco. In deček je gledal vso {našo, v tanki kami-žoiici od mraza drgetaje, na JezušČka v zlati monštranei. Oži so mu iskrile od'veselja. Ta Jezušček mu je bil bolj všeč kakor oskrbnikovim otrokom. In Jezuščku je bil Jožek tudi bolj všeč kakor oskrbnikovi otroci. Bogitmil Gorcnjko' ' Stara mati božičuje . . . Prišel je najlepši večer, kralj vseh večerov: sveti večer. Tihe sanje je prinesel po hišah, tiha radost je prišla z njim. Tudi v kočo pod goro je stopil in obiskal staro mamico, ki sama živi v tem tihem, malem domov ju. In tudi danes, na •sveti večer, je starka sama; edina tovaršica ji je drobna lučka, ki brli pod stropom, in male jaslice, ki jih je naredila starka v spomin temu svetemu večeru. Kdo pa naj tudi božičuje ž njo? Njen mož je umrl že pred leti v daljni Ameriki. Njena hčerka Angelica je umrla, ko je bila stara komaj dvanajst let. Sin Janez ji pa živi v tujini — kdo ve, kje. 2e deset let ga ni bilo domov, že pet let ji ni ne pisal, ne sporočil, kje je. Sama božičuje starka, ločena od sveta kakor koča, v kateri prebiva. Z žalostnimi mislimi obhaja sveti večer, a vendar vdano in zadovoljno kakor malokdo. Pokropila je svoj mali hram z blagoslovljeno vodo in ga pokadila z dišečim kadilom. Skuhala si je čaja, ki se je kaj pri-legel, nato pa je naslonila staro glavo v dlan in se zagledala v tnale borne jaslice. V hlevčku sveta Mati in red-nik Jožef, nad hlevcem zlata zvezda-vodnica; okrog po gričku pa raztresene črede ovae, med njimi pa goda pastirček na piščal. Tam v kotu je več pastirčkov skupaj, in bal angel jim je prinesel ravno veselo poročilo: "Ne bojte se; danes je rojen Rešenik svata!" Starka vidi vse to in zdihuje, naj tudi njenega sina nase potegne božja ljubezen, če morda tava v zmoti; naj bo Jezua ro- jen tudi za sina Janeza. Zagleda se starka v pastirčka, ki je ravno prignal v hlevčku mehko-rumenega janjčka. "Ej, če bi bila jaz ta pastirček, in* janček moj Janez," vzdihne starka. Debela solza ji kane na lice. Morda se je zbala, da se je mogoče njen sin obrnil s prave poti, da morda tava v senci zmote in pregrehe, in to jo je zabolelo. Morda pa se je spomnila, kako je sama in zapuščena, sin pa božičuje morebiti ravno tako osamljen in zapuščen kdovekje v tujini, ki je mačeha. Morda pa je bilo oboje, in to jo je zabolelo, da je zajokala. Spomnila se je tiste ure, ko se je poslavljal njen sin; spomnila se je, kako ji je obljubo-val, da se kmalu vrne. A sedaj — ni ga. In že deset svetih večerov božičuje sama. Koliko noči je presanjala v sladkem hrepenenju, češ, morda se le vrne, a ni ga bilo. Kolikokrat ko je bila viharna in temna noč, je prižgala na okno lučko, češ, danes morda le pride v tej temni noči. Prižgem lučko, da ne izgreši koče. Prižgala jo je in postavila na okno, a sina ni bilo. Kolikokrat je gledala podnevi skozi okno doli po stezi, ki pelje iz vasi, ali ne bo morda zagledala mladeniča, ki ji bo vesel zamahnil s klobukom v pozdrav, ki bo šamahnil z robcem in zavriskal, ko zagleda rojstno kočo. Čakala je kakor Tobijeva mati-— a ni ga bilo. In danes je že deseti sveti večer, kar ni sin božičeveval doma, kar je sama s svojo žalostjo. Tako je razmišljala starka in počasi, počasi, da ni vedela kdaj je zadremala ... Lepe sanje so jo objele: Prišel je sin, ravno danes, ko je sveti večer. Tako lep je bil, zrastel je in imel je brke. Prišel je in objel mater. "Mati, prišel sem, da božičujeva skupaj po desetih letih. Hudo je v tujini, mati; pa sem prišel, da bom pri vas. Vaša ljubezen me je pritegnila," je rekel in jo objel. Zdramila se je starka in nekako plašno in neverjetno pogledala. Gledala je, kje je sin, ki je stal ravnokar pred njo — a ni ga bilo. Bridkotesno je postalo starki pri srcu, da bi zajokala kakor dete --- Pa čuj! Začujejo se koraki. Nekaj je potrkalo na vrata . . . odprla so se, in sanje so postale resnica. Stal je sredi sobe lep mladenič. Mati je planila k njemu in ga objela, kakor more objeti edinole mati sina, ki si ga je želela nazaj domov dolga leta. On pa je rekel: "Mati, prišel sem, da božičujeva skupaj po desetih letih. Hudo je v tujini, mati, pa sem prišel, da bom pri vas. Vaša ljubezen me je potegnila nase." Tako je rekel Janez in ihtel veselega svidenja na prsih materinih. Zdajci pa so se oglasili mili božični zvonovi in še nikdar niso peli tako blaženo Janezu in njegovi materi ko ta večer. . . Skrbi in radosti božične noči. Prav dobro se še spomiujam one zime. O božiču je bilo. Mraz pa tak, da že več let potem ni bilo takega; pa kaj pravim, več let; nikdar ni bilo od-tedaj več takega mraza kot oni božič. Hreščalo je pod čevlji, kot bi ti kdo rezal rezanico za petami, in nosnice ti je stiskalo, da ti je kar zapiralo sapo. Toda vkljub vsemu snegu in mrazu ni bilo tisto božično noč obdržati Košarjevega Jožka do- ma. No, pa saj mu tudi niso skoraj nič, prav nič mu niso branili. Tistih par besedi, da ga utegne zebsti, tisto je bilo kar tako rečeno. Kdo naj mu pa tudi brani — ali Tonček? Bratec Tonček mu ni branil; saj so i?vno njemu naročili gospod župnik zjutraj po maši v žagrgdu: "O polnoči naj pa tudi vaš Jožek pride, bo 'svetil' pri sv. maši; Streharjev je šel v šole, in zdaj je eden premalo." Se- strežniku Tončku se je zdelo dobro in imenitno, da so gospod izbrali ravno njegovega bratca Jožka za malega strežnika; kaj šele Jožku samemu. In mati naj bi mu bili branili? Saj so še Tončka ogledovali z zadovoljnostjo, kadar se je spretetno sukal okrog oltarja in okrog mašnika, češ, blizu oltarja je in blizu gospoda, se vsaj ne potika za klopmi in po kotih kot drugi njegovi vrstniki. No Jo£ka pa — saj se ne bojimo povedati — so imeli mati že toliko rajši mimo Tončka, kolikor mlajši in manjši je bil od njega. Pa da bi mu branili v cerkev to noč, ko ima priti prvič v rdečem krilu in v beli srajčki, in sicer najprvi iz ža-grada pred oltar? Nič mu niso branili mati. Očeta pa, ki so imeli ostati doma za variha čez noč, niti vprašali niso za njih gospodarsko mnenje. Pa saj bi tudi oče ne bili brnaili; samo rekli bi bili: "Le pojdi in vedi se dostojno; ozirati se pa nikari!" To bi bili rekli in nič drugega, pa bi legli mirno h gorki peči na klop. Dobro in gorko so mati fantiča tisto noč zavili. E, mati vedo dobro, kje zebe in kako. Prav nič ni fantiča zeblo; vsaj na materino vprašanje sta odgovorila, da ju ne zebe, četudi je zdaj ta, zdaj oni potegnil sapo skozi rdečepremrznjeni nosek. No, pa kaj nos? Ni, da bi govoril; da le v roke ne zebe in v noge. Nos je tako na mraku — in kdo koga vpraša, ali te zebe v nos? Da te le ne zebe kam drugam, pa te ne zebe nikamor. In nikamor ni zeblo Jožka in Tončka tisto noč, in če bi ju bilo, bi tudi nobeden ne bil čutil in ne povedal. Sveti večer — pa naj bi kdo pripo-znal, da ga zebe? Na sveti večer že tako neče zebsti nobenega otročička — pa naj bi Ko-šarjeva dva, ki bosta nocoj to sveto noč, oba pred oltarjem, oblečena v tako ljubko strežniško obleko? Pogumno korakata skozi noč proti crekvi, sredi med njim« pa mati. Ze ju vidi dobra maj-ka v rdečih krilcih in v belih srajčkah, in toliko, da se ji ne zdi, da je ona sama kot maš-nik, ki stopa v najlepšem praz-niškem oblačilu med njima. Ne, tega pa ne! Otresli so z glavo, kotbihoteli pregnati slabo misel. No, pa saj se jim je tudi zdela res slaba, če bi se hote primerjali z mašnikom. In niso se hoteli. Kar tako se jim je prikradla, kar tako po vrsti; za Jožkom Tonček, za Tončkom pa mašnik. . . Cin, cin, cin, cin, cin . . . . cin . . . cin . . . cin . . . cin Orgle zabuče, strežniki z maš-nikem pristopijo, toda Košarje-va mati ne slišijo ne orgel, ne vidijo za hip ne oltarja, ne mašnika, samo Jožka . . . Ali bo? kam bi se dejali, ko bi kaj pokazil. Toda samo za hip, za hipec — pri sveti maši se ne sme videti drugega kol samo sveto opravilo. To je bilo strahu in premagovanja! Od svete daritve so uhajale materi ved- no misli in tudi oči na Jožka; na Tončka ne: on je že vajen, on ne bo pokazil — toda Jožek? Vendar sveta daritev je glavno; na daritev se mora paziti; naj pokaži Jožek ali če tudi Tonček: daritev je le daritev, popolna in sveta. Končano je sveto polnočno opravilo. Po sreči je bilo-- Oddahnili so se dobra mati. Nikdo nima kaj oporekati Ko-šarjevima dvema, Tončku in Jožku. ; Ni se bilo treba skrivati pred drugimi Košarjevi materi; ni se jim bilo treba sramovati sinov. Se kar v naj gostejšo gručo so se zarinili, češ: tu se bo kaj slišalo o naših. In res se je. Ta-le Košakov mali je pa kaj pripraven fantek. Tako majhen, pa se vede tako modro. Ali ste ga videli: pa prav nikamor se ni ozrl. Tako se je čulo iz gruče. Bližnje sosede pa so dregale srečno Košarico: "Ali slišiš?" Kako težko so zakrivali Košar jeVa mati svojo radost; koliko premagovanja jih je stalo, da se niso oglasili v prilog svojemu Jožku. In Jožek? Ves srečen v ljubki cerkveni obleki; ves srečen pred razsvetljenim oltarjem; ves srečen, ko so mu mašnik pokimali v žagradu in šepnili: "Jožek, dobro si delal." i - Prerinil se je od gruče do grftče, poslušal in poslušal, da bi čel materin glas — zaslišal je njih besede in naposled le prerinil do matere, se jih je prijel za krilo, da jih ne izgubi v temi. Seveda nista govorila med ljudmi o sreči, ki sta jo nosila oba v srcu; toda, ko sta krenila s ceste po o žarah proti Košari j i, in bila čisto sama, tedaj so pa govorila usta, česar je bilo polno srce. Vse je povedal Jožek, od prvega do zadnjega, in mati so bili veseli dobrega Jožka, ki ga imajo radi tudi gospod župnik. Modri Bog! V tako neznaten začetek Človeškega napredovanja si položil toliko radosti in srčnega veselja, da krepiš in dvigaš mlado bitje, od stopinje do stopinje, in mu na vsaki višji stopinji' daješ novega veselja, da mu s tem daješ poguma, da se ne zmeni za tr-njevo pot pod ngoami, temveč da gleda le na venec zmage, ki se mu ima položiti vrhu trnje-ve poti na glavo! J. G. Sveti večer. Pod goro vasica vsa nocoj molči. Po kadilu blagem v njej nocoj diši. In iz koče slednje vroče pod nebo se molitev vije, duša radost pije, saj nocoj rodil se Sin nam božji bo. Blage duše, božičujte. srečne se noči radujte! Glejte, že rodi se Kriste! Speve poslušajte čiste, ki jih angelci pojo Detetu, kr v jaslih spava in smehlja sc jim srčno. . . Dete nežno že ročice razprostira, milo kliče: I "K meni, k meni, oj ovčice!" Mokriški. Greetings. things, of everything that con- /si • . .... " cerns Jesus. The Virgin is deep-Merry Christmas, children dear; , , , . ... .. . i• * m « • j »■ ly plunged m meditation of the Larth is full of joy and cheer; . ~ , , . , .. . . ' great mystery known to her- Ringmg be s proclaim the hour jf | Round the world from eVery tow'r. .You in Bethlehem's dismal cave Christ, the Child, is born to save. Hark! the loud angelic hymn Rends the air in praise to Him. In the stillness of the night Shepherds haste to see the sight; There behold the Infant Child, Mary, Joseph, all so mild, And the angels sing to them Songs of Peace, Good Will to men. A. B. The First Christmas. The holy season of Advent is over. During this sacred time we were all alike, in a spirit of prayer and penance, diligently preparing for the great festival of ChriBtmas. Like the people of old, who for 4000 years were longingly expecting the promised Redeemer Who should save them from the misery under which they groaned, so we, in this season of penance, have searched the innermost recesses of our heart, in order to make our hearts the worthy dwelling for the coming of the Divine Savior. Thus we have anxiously awaited the merry feast of Christmas. It has arrived and has • brought with it "the tidings of great joy, which shall be to all the people; for this day is born in the City of David, a Savior, Who is Christ the Lord." The Church repeats this happy announcement of the angel and invites the faithful to come with triumphant joy to Bethlehem and behold the new-bom King. In order to appreciate the beauty of today's great festival, let us in spirit go^ back to the first Christmas night and place ourselves in Bethlehem. The whole world is astir by recent wars. Ceasar Augustus, the Emperor of Rome and the conqueror, in order to satisfy his pride, has proclaimed a command that the people of the' entire country should be enrolled. This he does in order to find out the greatness of his kingdom. Little does he realize* that while he is thus trying to satisfy his pride and ambition, he is at the very same ' time, in spite of himself, preparing the ways for the coming of the Redeemer. > Mary is at Nazareth; the day of the birth of Christ is near at hand. The Holy One is to be a member of the royal family of David, and, in order to better instruct man and draw him to love God, He is to be born, according to the prophets, in a stable at Bethlehem, in poverty and want. Thus is He to give to the world an example of patience, humality, suffering and self-denial. All this has been arranged by the power of the Almighty At the command of Augustus, the whole empire went to be enrolled, every one went into his own city. And Joseph went up from Galilee out of the city of Nazareth into Judea to the city of David, which is called Bethlehem, because he was of the house and family of David to be enrolled with Mary, his espoused wife, who was with child. Joseph and Mary do not beg to be excused, but, fully prepared to meet the many trials and hardships that wnre to come during the journey, they set out with confidence in the Lord. In the streets of Bethlehem we behold a long stream of people* moving in every direction; strangers coming and going; meeting friends; all are occupied with the vain Of this world. On the •; they each other of heavenly As the evening approaches Joseph in a meek and honest tone of voice begs for a single night's shelter, but rudely and pitilessly he is sent away. Sorrow is clearly seen on the facc of Joseph as the night is ra pidly coming on, and all doors have been turned against them. Mary consoles him, for all he does in her behalf. %How much more must he have been sad when, pointing to the stable, he seemed to indicate 1 that there alone they might be able to find a resting-place for the night. Thither do they 'go. O joy! This dismal ckvern transform itself into a heavfenly paradise. He Who is to make His appearance in this world, is the Son of a King, the King of kings. Where is the palace, or at least, the cradle, prepared to receive Him? In this dark stable in the dead of night, Christ is born of the Virgin Mary, feelings of joy swell the heart of the holy mother. This little child, her Son. is at the same time the eternal Son of God. Never v was there a child born in the midst of such suffering and want. Even the things that are most necessary for life can nowhere be found. Besides, it is the winter season and there is no other shelter than that which this lonely, foresaken stable, falling to ruin and open to the drifting snow and the piercing winds, afforded them. And yet, He is the Mes-sias, the long-expected Redeemer. Mary presses the Divine Infant to her heart and showers Dn Him her motherly embraces. She wraps Him up in swaddling clothes and laying Him in the manger, she kneels down with Joseph in adoration and thanks Him in the name of all mankind. Who were the first to be called to see the Redeemer? He sends no an^el to kings and the wealthy of the world. He is born poor, and, therefore, His first favors are for the poor, hard-working and watch ful shepherds, guarding their flocks on the hill-slopes. The shepherds are a class of people poor in every way, peaceble and quiet, and are ready to wel come the Messias. x Behold they are surrounded With a great light, and they see an angel, the heavenly prince and messenger of the Almighty God, who is sent to an nounce the great joy to them. His beaming face- fills them with terror and they are afraid. But in a voice, full of confidence, the angel of the Lord speaks to them: "Fear not, for, behold, 1 bring you good tidings of great joy, that shall be to all the people. For this day is born to you a Savior, Who is Christ the Lord, in the city of David. And this shall be a sign unto you! shall find the infant wrapped in swaddling-clothes and laid in a manger.'' These poor shpeherds have been expecting the Redeemer. Behold He is come. They shall find Him wrapped in swaddling clothes, lying in -a manger. The swaddling clothes are the mark of His majesty, the manger, His throne. Scarcely had the angel delivered the joyful message, when the heavens were suddenly opened and they beheld a heavenly choir singing praise to God and saying: "Glory to God in the highest and on earth peace to men of good will." The shepherds have heard the words spoken by the angel. Trusting in the wisdom and goodne* of God and guided by the feelings of thefr grateful hearts, they say to one another: ♦ Let us go to Bethlehem and see this Word which has come to pass, which the Lord hath showed to us." Their obedience is prompt; they go with haste, for the Lord has been pleased to speak and make Himself known to them. Arriving at the little cave they found Mary and Joseph and the Infant Child, Jesus, Who was lying in the manger. Is not this a fit reward for their humility and obedience? The poverty of the Infant does not discourage them. But rather it gives them an en couragement to approach the Savior. They kneel down, praise Him, adore Him and of fer Him their humble presents. They spent the whole time praying in this heavenly grotto and giving themselves to the Infant Jesus. When the shepherds returned from Bethlehem, they could not keep to themselves what they had heard and seen. Their gratitude urged them to speak. Everywhere they told about the birth of Christ, the appearance of the angel, and the beautiful hymn of peace sung by the heavenly choir. Everyone who heard these facts related by the shepherds, wondered at the great things of the Lord. These are the great joys of Christmas Day. The joyful message which the Angel of God delivered on the first Christmast night to the poor shepherds, guarding their flocks on the plains of Beth lehem, is still alive and is echoing throughout the world in the same ^clearness of voice as when first announced. We celebrate this day with exceedent joy not only in the morning, in church, but all day at home, and it is thus celebrated over the entire world. As did the shepherds, so let us hasten to the Infant Jesus on Christmas Day, and "see this Word that is come to pass which the Lord hath sho^d us." —A. Bratina of glue and others lacking parts of themselves, in one corner sat old Santa diligently working on toys, and in another, sewing for the the waxen dolls sat Mrs. Santa. The hours flew by swiftly and soon, ah! Almost too soon for Santa and his helpers, the bewitching hour of midnight drew nigh! Then what a hub-hub, for that is the hour, so we are told, that toys have the power of speech —o— "Santa's Work-Shop.' By Winifred S. Jewell. Splash! O, me, oh, my, that horried old man would only stop slapping me in the face with that brush — there it comes again, right in my eye Oh, I hope my ifrhole life isn' going to be as bad as it appears now. Oh, I mpst surely be going to die, I have the most terrible feeling in my head, feels just as if someone were press ing me down, down, down. Oh why does that man treat me so roughly? All these ejaculations came from a little Jack in-a-box in Santa Claus' Work Room. 'Twas the night before Christmas Eve and there was so much to be done. Pretty dollies with dreamy eyes were sitting in corners waiting to have their flaxen locks curled tops must be {minted, trains and toy automobiles must have their wheels screwed on, tassels must be put on horns, oh, there was so much to be done! Poor Mr. and Mrs. Santa Claus had so much work to do. Just as our little friend the Jack-in-the-Box such a funny feeling come over him, Santa entered his work-room. When he saw all the toys unfinished he threw up his hands, but not a^ you think — in disgust; but with a hearty laugh, he gave two shrill whistles. Quick as a flash six little faitfes stood on each side of him. "Here Crystal, you paint all these chairs and tables, Snow Flake quickly pack aH those Christmas balls, Dew Drop and Icicle paint the cheeks of the clown dolls — here Silver Bells and Swift Foot, don't stand there with such blank, expressions on your faees; wake up, there is no time to waate!" All this time poor littls Jack« in-the-Box was lying in a heap with other toys — some in need And oh, I almost forget, the largest Jack-in-the-Box 1 When our little friend heard these words he heaved a sigh of relief — "but to have to live with that proud French Doll, after having had all those quarrels coming in the sleigh." "Well, here I am — on a very prominent place on a happy little girl's Christmas tree — but oh, I am so tired, so wishing you all a Merry Christmas, and hoping Santa stop« A sham battle was ragingja^ your house next I must say between the birds of the air yaaaah!!! — ummm!!! 'Good and the airplanes. All the ani- Nighf1" mals in Noah's Ark were let loose, the mighty roar of the lions and the growl of the tigers were terrible to hear, sp dreadful that the pretty wax dollies with rosy vheeks and dancing blue eyes, jumped down from the shelves and up from their beds to run to safety. Oh, dear," said a dainty little dancing doll, "that French Doll yonder thinks she is the most beautiful creature in the wide world — such conceit, why I don't think she is so lovely, do you? I hope she doesn't go to the same little girl as I do tomorrow night, for I am sure that I would never be able to tolerate her. Please keep your hands off me, if you don't my new silk dress will be all dirty — and oh, leave my curls alone why, of course, they are much prettier than yours, am the prettiest doll in San ta's Work-Shop." Hearing all the racket, our little Jack-in-the-Box commenced to share in the mutter-ings that were filling the toy room. All I hope is that I arrive safely tomorrow night into the hands of somebody who will love me just a little bit." The clock struck one, and in the instant all the toys were back in their places Christmas ' Eve dawned brightly, a heavy blanket of snow covered the whole earth. Santa and his faithful assistants arose early and hastened to the work-room. Crystal Snow Flake, Dew Drop and Icicle hitched the reindeers to that glorious sleigh, while Sil ver Bells and Swift Foot brougt Santa his riding habit, that wonderful wooly suit with its pussy trimmings, his heaviest rubber boots and new driving gloves — hurrah — soon we will be off: By this time Mrs. Santa had picked out little Jack-in-the-Box from the and thrown him into Santa* pack. Thud!!!! Ouch!!!! Oh, my head, oh please move over a little bit, you have all the room." I can't, that proud old French doll is standing on my tail," said the curly white poodle. Wheeew, I can't get my breath, it is getting so dark in here! And no — air — I am surely going to die," exclaimed our little friend. "Ouch! Oh my, somebody is picking us up. 0, dear, my head!" all the toys were crying and complaining. Tinkle, tinkle, tinkle," went the sleigh bells. "Hč, ha, ha, came Santa's merry laugh. Off they went, over hills and through valleys went the sleigh thudding, bumping and crunching the ice beneath the runners night I need Your help. My cousin sent me away, and I cannot find my aunt. I am hungry and lost, and do not know where to go. Please, good Jesus, help me. Tomorrow is Christmas, and you give so many children all the things they ask for, please grant me the one favor, that I may find my aunt." With tears in his eyes the little figure crouched still closer to the foot of the cross and staring up to the crucified Master, soon fell asleep. —Schoolmate. -o- Origin of the Finest Christmas Hymn. The finest Christmas bymn in the world is "Silent Night," which is sung wherever civilized, people dwell. The English version is pretty enough, but it is said that it does not en triely catch the spirit of the original German hymn, which is majestic in its simplicity. The hymn was written in 1818 by a German priest, who had undertaken to conduct children's Christmas festival. He wanted something- original for the occasion, so he wrote Stiile Nacht, Heilige Nacht" Then he took his verse to the organist, who officiated at his church, and asked him to compose a tune that would fit. The organist, a dreamy old man, composed the immortal tune offhand, and then played it on the organ. The preacher pronounced it grand — little realizing how grand it was. The children were drilled for days together, and, when the Christmas festival opened, an enormous crowd was present The hymn was sung, and after the last notes died away the great audience sat perfectly sil ent for a long time. The Germans are born music lovers, and the new hymn touched every heart to its pro-foundest depth*. At last there was such a tumult of applause that the building trembled Then the "kinderchor" had to sing the hymn again, and yet again, and over and over, and the rest of the program was forgotten. The hymn traveled over the world with a speed never yet attained by a ragtime song, and now it is the supreme Christmas classic in a dozen countries. Meanwhile the writer and composer went on doing their work in their humble way, and both died in obscurity and comparative poverty. --o-- A Christmas Gift. On Christmas Eve, in the year before the Great War, little urchin was painfully pick ing his way along the road that led from Mutzig to Saint Die. It was one of those glorious winter nights which show the heavens in their real splendor studded with stars whose twinkling makes them seem like so many fireflies. But little Marc, suffering with hunger and clothed with rags which gave him slight protection against the fierce wintry blasts, sa w little of this beauty. He was an orphan who had been staying at the home of his cousin, but because his cousin was barely able to take care of her own little ones, she had turnfed him out of the house that very morning, with directions to go to his aunt, who lived in one of the several hamlets that spread out along the highway. Now he was lost, and could not go any farther, when before him he spied a large cross by the roadside. He rushed up to it, and falling at its foot in the snow, began to sob out a prayer for help to the Divine Master. "pair Jesus, I once had a He is coming in the snow As He came so long ago, When the stars set o'er the hill, When the town is dark and still, Comes to do the Father's will. Little taper, spread thy ray, Make His pathway light as day; Let some door be opened wide. For this guest of Christmas-tide, Dearer than all else beside. The piercing headlights from a rapidly approaching automobile over the road, and disclosed to the lonely occupant a dark spot on the snow-covered roadside. He halted the machine, and stepping lightly ov$r the soft snow soon stood over the stiff form of little Marc To raise the child in his arms and carry him to the machine was but the work of a moment. He wrapt him up warmly and speeded up the automobile toward his home, where, he knew, a sad sight awaited him. With tears in" his eyes Mon sieur de Marmot noted the darkened windows of his cha teau. His little son had passed away that very morning, while he was in Paris on business) and there he had been notified of the death. He carried little Marc into the house and turned him over to one of the servants, with hurried instructions to care for him; then he proceeded to the room upstairs, where lay the remains of all that was left of the happy marriage with Louise, who had died a few months after the child jraw born. A few candles shed dim light on the lifeless form and by its side Monsieur knelt down and prayed fervently that God might give him strength to bear the awful blow that had befallen him. He spent the whole night at the side of his dead child, and in the morning went at once to see what had become of the little urchin he had picked up on the roadside |{e was surprised to find him little worse for the hours spent In the cold, and asked him how he would like to be his boy and stay with him for the rest of his life. Little Marc was overcome with joy, and hardly believed his ears. He wept for sheer happiness and covered the hand of his benefactor with kisses Then Monsieur led him to the little darkened room and told him the story of his bereavement When he had finished both knelt down, the one pray ing for the soul of the child that had gone to his reward, the other mumbling prayers of thanks to the Infant Jesus, to Whom he had appealed at the foot of the cross only a few hours before, and Who had rewarded him with a mangnifi-cent Christmas gift, a beautiful home aad a kind father. Mary, all beautiful! Mary, all mild! Keep me in all. my life Just like a child! o ■ ■ On Christmas Day. The little Christ comes down today And you may meet Him on His way — Perhaps He comes with timid feet Along some crowded city street, Or maybe sick or old or poor, Or even begging at your door— He does not wear His kingly crown When to this earth He has come down — There is no sign that you can read, Save He shall seem to be in need — In need of comfort sweet from you, Or some small service you can do. Ah, heart so full of other things. Than business of your heavenlv King's, f Take time this holy Christmas Day To meet the Christ upon His way! —Selected. . Quietly sleeping in Santa' pack lay the Jack-in-the-Box, when all of * sudden he feU over into the lap of the proud French doll. Santa must be reaching some little girl's house — yes — whizz—zipp—bang!!! Down, the chimney went the pack! Surety the end of the world must be near. Next came Santa. "Here Snow Flake set this tree in that corner, be quiet, do not wake the kiddies mother, and You took h«r away Dew Drop op« my pack and fnta* s*. And whea she died give me that French doll, a ear- the toM m? that You loved me riage and thoee toys in that a« wb*n J uee^ anytWng l large box. Don't make a noise! a&ild aafc You for it. And to- The Christmas Candle In Catholic countries a blessed candle is lit at 6 o'clock on Christmas Eve, placed in the principal window of each house and allowed to burn until midnight. In the many districts of Ireland, the front door is left open, too, to show the Holy Family that, if there is "no room for them at the inn," there is room in every Christian home for Christ to be born anew. This beautiful custom is the subject of the following linos by Katherine Brown: Little taper set tonight, Throw afar thy tiny light; Up and down the darksom Guide the tender, wandering feet Of the darling Christ Child Hail Mary, full of grace divine, Thou blessed chosen one. In holy joy we praise thy name, Hail, Mother of the Son! -o ■ ■ The Thief and the Innkeeper. * A thief hired a room in a tavern, and stayed some days, in th^, hope of stealing something which should enable him to pay his reckoning. When he * had waited some days in vain, he saw the Innkeeper dressed in a new and handsome coat, and sitting before his door. The Thief sa* down beside him, and talked with him. As the conversation began to flag, the Thief yawned terribly, and at the same time howled like a wQlf. The Innkeeper said: "Why do you howl so fearfully?" "I will tell you," said the Thief, "but first let me ask you to hold my clothes, for I wish to leave them in your hands. I know not, sir, when I got this habit of yawning, nor whether these attacks of homing were inflicted on me as a jugment for my crimes, or for for any other cause; but this I do know, that when I yawn for the third time, I actually turn into a wolf, and attack men." With this speech he commenced a second fit of yawning, and again howled as a wolf, as he did at first. The Innkeeper hearing his tale, and, believing what he said, became greatly alarmed, and rising from his seat, attempted to run away. The Thief laid hold of his coat, and entreated him to stop, saying: "Pray wait, sir, and hold my clothes, or I shall tear them to pieces in my fury, when I turn into a wolf." At the same moment he yawned the third time, and set up a howl like a wolf. The Innerkeeper, frightened lest he should be attacked, left his new coat in his hand, and ran as fast as he could into the inn for safety. The Thief made off with his new coat, and did not return again to the inn. Every tale is not to be believed. —_ —Aesop's Fable. UFE AND LABORS Rt Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. % P. CHRYSOSTOMUS VERWYSY, O. F. M. of Lot Angeles, Cat. What a noble example for all priests! We see here a poor Indian missionary traveling all day through snow and cold and ice, fatigued and tired with walking and carrying a heavy pack all day, and yet saving his office out in the cold, open air before a camp fire, shivering with cold. Yes, truly Father Baraga was made of the material that saints are made of! Baraga concludes: "Having returned to my mission here, I found everything in the best of Order, although I had been absent three months. During my absence the Indians assembled on all Sundays and holy days in the church, both in the morning and afternoon, and performed their prayers and singing in common as I had recommended them to do. I live here satisfied and grateful. loving and betaved as a father amongst his children, for which I thank God in the Name of Jesus." CHAPTER iLI Continuation of Father Baraga's Labors at L'Anse in 1848 and 1849. "The New York Observer's" estimate of his work. Hardships and dangers. Scarcely had Father Baraga returned from Fond du Lac, as related in the foregeing chapter when, his restless zeal for the good of souls urged him to visit the scattered Catholics at the mining country. 1 ! Great was the jey df the good people when they again beheld their common father and pastor. It was seldom he could cite fhem for his territory was large. For several years Fathers Skolla, Baraga and Mrak were the only priests in Northern Wisconsin, Eastern Minnesota and the Northern peninsula of Michigan The white settler at the mines wished very much to have a priest of their own, whom they could well support, and they asked Father Baraga to request Rt, Rev. Bishop Le-fevre to send them one, but the latter answered that with the best will he could not give them a priest, as he had none to spare. The foremen at the mines, although for the most ]>art non-Catholics, being generally men of no particular religion, were also desirous-of having a priest stationed at the mines, knowing from experience the immense influence for good which a worthy priest wields amongst his people. As to the public esteem in which Father Baraga was held by all classes of people, Protestants as well as Catholics, and of the .vrreat influence exerted by him and other Indian missionaries, we will give an extract taken from a political paper of that time, called "The New York Observer." The writer remarks : "To the most' common observer it is not difficult to assign the reasons why Catholics have such good success. The number of Catholic whites married to Indian women is greater than that of Protestant. Through this kind of influence the confidence of the Indians more easily gained than isHBHBI through any other. The children of such marriages are a sure gain. The way to gain a ready hearing on the part of the relatives is thus also facilitated. Another reason is this, that himself wholly and entirely to tke cause which he promotes, since he labors continually for others, since he fearlessly exposes his health to deafer in the service of the sick and dying. and since he is mere willing at aH times to suffer privation. "An example of this kind is told of Father Baraga at Keweenaw Point, a man almost 60 years old ("I am 51 years old, but my almost 18 years of missionary service, and especially my difficult winter-trips, have used me up considerably, so that many people, when they saw me for the first time, took me for a man of 60 years. All for the greater honor of God") who devotes the whole of his large income ('The kind contributions for my support, which the Leo pol dine Society sends me from time to time.'), as also his personal services to the cause, he has taken upon himself and receives no compensation for the same. * Last winter he went on snow shoes from L'Anse to Copper Harbor, a distance of 57 miles. ("I perform also other missionary duties. It is, however, certain that I myself, and every Cathode missionary, would be wiHing to travel, rtot only 57 miles, but also 570, soiefy to procure ' eternal \ hkppftress through Hbly Baptism 'for (me single immortal, infinitely pre-" ciotis soul.") Through an uninhabited region, solely to baptize a child, of whom he had heard that it would probably die. Such proofs of self-sac-rifice are not without influence on the observant mind of the Indian. "The Catholic missionary is everywhere at home wherever he happens to be. Neither wife nor children are placed in a disagreeable position, when the night overtakes him in an Indian wigwam. He partakes with gratitude of their homely meals and seeks nothing better. He lies down on their mat to rest and thanks his Savior that he is so well provided for. He does not waste a full half of his precious time in enjoying the pleasures of life, nor in the fulfillment of household duties, or in the care of an ever-increasing family, but through his simple and self-sacrificing mode of life, he gains entrance into the hearts of the savages and then their obedience is easily gained to the requirements of the Roman Church. Doctrines, which are taught by visible signs, are easier understood by simple people than moral explanation, nomatter in what form of words they may be clothed." • ; ' - . . ' v (To be continued) rekar ki tefe po tej dose fepemge Bake smrti. P6 i tem ozemlju prebivajo divja indijanska pismena, ki so se ufcu&fttta semkaj pred prod^ rajočo civilizacijo. Med temi Indijanci so najkrvoločnejši Chervanti. Gorje belokožcu, ki zaide feed nje. On postane gotovo ii^tv dveh in pol metra dolgih pušic. o močeni h v strelen strup; še majhna rana od take puške je absolutno smrtna. Vjetim belokožcem odsekajo Chervanti glavo, ki jo najprej izsuše s tem, da jo zakopljejo v vroči pesek, potem pa jo it is m6re apparent in a Cath- vso pobarvajo s pisanimi bar-olic missionary that he devotes vami in jej zataknejo nekake V dolini smrti. Sredi daljnega in neraziskanega področja v notranjosti Brazilije, ki se razprostira med rekama Rio Roosevelt m Rio Paraguay, leži dolina, ki ima mračno »me "Dolina smrti." To ime nosi zato, ker se tisti, , ki so se drznili prodreti v te kraje, nikdar več niso vrnili domov, ker so fi&ftBf brez sledu in glesu. ■ ■ umetne oči. Te lobanje so bojne trofeje, ki jih hranijo v posebnih kočah. Nedavno tega je neki Anglež po imenu Francis Gow gypith z več tovariši napravil ekspedi-cijo v deželo teh divjakov. Vendar se je moral že na pol pota vrniti. Sklenil pa je za trdno, da napravi prihodnje leto tjakaj novo ekspedicijo, od katere si obeta boljših uspehov. Smith pripoveduje, da so kraji, ki jih je raziskal, brez dvoma silno bogati zlata in dija-mantov. Vegetacija je nepopisno bujna in raznolična. Tudi bogata je ta dežela na drugih manj razveseljivih stvareh: strupenih golaznih in divjih zverinah. S tem, da je Smith obdaroval Indijance s tobakom in sladkorjem, Indijanke pa razveselil z zelenimi srajcami, se mu je posrečilo pridobiti si njihovo prijateljstvo. No, za upati jim vseeno ni smel mnogo, posebno ponoči ne, ker je "vojni svet" zboroval noč in dan in utegnil priti do kakšnega', za belokožce neprijetnega sklepa. Zato je Smith ponoči previdno ostajal na svoji barki, čeprav mu je tam pretila nevarnost.^ od strupenih , vodnih kač, ki jih tam kar mrgoli in ki napadejo človeka tudi Y čolnu. Pet dni zaporedoma je pluja ekspedicija po reki j navzgor. Scenerija, ki se jim je odpirale, jim; je dajala neizbrisne vtise. s , bregov* iak*. so.; ofclajHlj. gosti, temni pragozdi,-polni naj-raznorrstnejših živali,- pisanih ptic, metuljev redke lepote in nevarnega jaguarja. Naenkrat pa se je slika izpre-menila. Chervanti so gotovo bili zaključili, da belokožce ubijejo. Za drevjem so prežali divjaki v zasedi, tu in tam pa so se dvigali gosti oblaki dima, naznanjajoč sosednjim rodovom, da se bliža tujec sovražnik. Sesti dan so Chervanti prešli v napad. Z vseh strani so za-sikale pušice, in barka se je morala hitro obrniti nazaj. Le največjim naporom veslačev se je ekspidicija rešila gotove smrti. Vendar je Smith dosti časa preživel, med temi divjaki, da je vsaj nekoliko spoznal njih življenje in šege. Chervanti se tetovirajo kakor drugi Indijanci po vsem telesu. Žive v eno-ženstvu; zakonsko nezvestobo kaznujejo z izgonom. Deklice se može s 13 letom, fantje se ženijo s 16 letom. Zakone sklepajo brez vsakih ceremonij, zato pa slavtf rojstvo otroka i velikimi svečanostmi. Takoj ko sp je otrok porodil, ga okop-ljejo v mrzli vodi reke, potem pa se začne velika gostija. Smith je prinesel od tega plemena veliko zanimivih predmetov in fotografičnih slik. -o-- IZ PODZEMLJA PRI ČRNOMLJU V BELI KRAJINI. V Podzemlju, kjer ni bilo nikoli posebnega življenja, vstaja zdaj novo gibanje. Posebno živahno deluje pevski zbor fantov tn deklet, ki ima izredno veselje do petja, kar je tudi na zunaj pokazat. Zbor 36 pcvcev je namreč priredU poleti 4 cerkvene pevske prireditve ali koncerte, in sicer v Podzemlju, Metliki, Črnomlju ie Semiču. Sč dTzna je bila misel na cerkven rito cerkvenega k« oert se je vrSfl v Sfcmtču opoldne, v Črnomlju zvečer. Prireditev v Črnomlja je bila v*«nMa Občinstvo prijetno. Mislim, da v tej stari Črnomeljski cterkvl tako lepega petja če nikdar nt Silo; nihče amed poslušalcev ni mogel imet! vrfja, da čujfc zbor, sestavljen iz preprostega fjudsfva. Predna-tanje je bilo najlepše v intimnih, nežnih ročkah, polnozvočnost pa je pHi-la do veljave v veličastno-mogočnih mestih." In h koncu že doda: "Naj bi oerkveno petje v našem mestu ne zaostajalo za objavljena v imeriikih elovenikih listih (Glasilo K. S.' K. J.f Ave Maria itd), kakor tuli pri nas v slovenskidomovini Prispevki in darove sprejema g. Martin tomc, 1644 Walker Cr. Chicago, HI., kot> nabiraldc. Kdor bitro da, dvakrat da! (Advertis.) - Jožef Rot,, župnik. VAŽNO ^vsakega rojni^^dt^ fcuie- 1U notarja. Podpisani imam do Igo-io prano v izdelovanju kupnih pogodb, ^pooWastil.^vsakovretgih po- d^s^sr^'sftLiS gu Tmi rem kraja, in te rojakom toplo priporočam. ANTON ZBAANIK, slovenski javni notar, 4905 Butler Street, ----- t, izvajan od preprostih kmets-ih pevcev, zlasti še v Metliki in črtie-mlju. ki sta v glatbi! dokaj razvajeni in občutljivi mesti. In vendar, podze-mcijski pevci sO konccrte izvedli, in s kolikim uspehom! Pevske točke-»o ri*-redile na poslušalce globok utis, zlasti v Črnomlju, kjer so meščani do kraja napolnili župno cerkev. Zato je bila temu primerna tudi kritika. Čfnomeljs-ki postajenačelnik g. M. Rožanc, ki je sam komponist in Izobražen glasbenik, je poročal o naietn koncertu v 'Cerkveni Glasbenik" med dfutfm zapisal: SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE1. BOŽIČNA 15008 Sveta Noč. moški in ženski glas Sveta nebesa, fciWki in ženski 25000 Angelsko petje, moški in žens- ki glas. Zvesdke božje, moški in ženski glas. 25010 Raduj se človek moj, moški in * ženski glas. Sveti večer, moški in ženski gl. 24033 Sveta nol, blažena »oč, godba in zvonovi. Božično drevesce, godba In • zvonovi. 24034 Božični glasovi, godba s cerkve- nimi zvonovi. Rodilo m je dete, umetniška godba. DRUGE IZBRANE: , 25001 Na Obceti, marš, Frank Lovšin, harmonika. Juhu polka, Frank Lovšin, harmonika. 25002 Juhu valček, Frank Lovšin, har- monika. Domžalska polka, Frank Lovšin harmonika. 1870 Dekliška tožba, moški glas. Da ne smem, moški glas. 1871 jOj rožmarin, oj rožmarin, moš- ki gl a«. Strune mHo se glasite, moški glas. Visoka ie gora, ženski duet. Ljubi Janet, polka, kranjska MOHORJEVE KNJIGE. Knjige Družbe sv. Mohorja so dospele. Udje jih dobijo naravnost iz Prevalj po pošti. Kdor želi imeti družbeni za leto 1926, ga dobi takoj, sicer: ' 1. Koledar za lete 1926. 2. Slovenske večernice zvezek. 3. Apostoli Gospodovi TL .4 Lepo pevest "Božji eiki." Te štiri knjige stanejo en dolar, ki nej se naprej upošlje na naslov: Rev. J. M. Trunk . LeedviBe, Golo. Italijanske harmonike Iidelujemo in importiramo vaakoliine pr-vovratne ( ITALIJANSKE HARMONIKE roinegra dela, ki so najbolj je na sreCu. Jam-ianc rtCM«t lat. Naie cene najniije. Pouk na harmonike zastonj naiim kupcem. Piiite po brezplačen cenik. RUATTA SERENELLi S CO. •17 Blue Island A*«.. Dept. M, Chica«o, in. Telefon pisarneV • T«Mt* •atapfvaiua: JNO A. TEŽAK SLOVENSKA CVETLIČARNA. vogal N. Chicago in Indiana St JOLIET, ILL. V saloti imam STada roda; isdaia-Jem ?mi aa pogreb«, lopk« aa Poroke ta aa bolnišnice. Narodil* m sprejemajo tadl plsma-nim. talafonMain in braojavataa po- te Izdelujem HARMONIKI. NAD 20 LET v jP^BjiiiW^WMMI 3566 Ti »i m Ha, valček, harmonika. Ko sem k njej persov, ženski IPI- ~ duet. 4220 Polka je ukaasna, kvartet slovenskih pevcev s harmoniko. Po gorah je ivje, kvartet slovenskih pevcev s harmoniko. 7993 Deklica mila, pdje mešani zbor. Vabilo, poje mešani zbor. i 7994 Pastirček, poje mešani kvartet Kozarček se, poje meš. kvartet 24044 Kranjski vsiter, igra harmoai-ka. banjo in kitara. Holz-haker marš, igra harmonika, banjo in kitara. Posamezna plošča stane skupno s poštnino 85c. — 5 plošč $4.00. — 10 plošč $7.50. — Vseh 15 plošč S 10.00. - Vsa naročila pošljite na: JUGOSLAV AMERICAN CORP. (prej Jos. Vogrlč) 455 W. 42nd St. New York. N. ¥. ki so mod vsemi drugimi Izdelki priznane za najboljša V Izdelovanju harmonik sam torej dosegel na|boljio skušnjo In prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krijev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druee PIANO ROLLS la PLOŠČE ZA GRAMOFON* Pišite po cenik. Pri meni boste dobili muzikalični inštrumen veliki, za nizko osno. Blago razpošiljam pe oeD Ameriki. S« uljudno* priporočam rojakom. ali ANTON MERVAB 6921 8T. CLAIM ATM, CLEVELAND, ODO. 1" t n " ''IV"-*"1' **"" '""»'i1'! m i j | MRS. ANTQNUA RIFFEL, 4 slovenska babica, h KLEPEC, javei B aH pa 2l« DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo ia impor-tirana zdravila, kate» priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Piiite po brezplačni oenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli ie drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Bex 772, Ckj H sil 8ta. New York, N. Y. au»'|> ■■ J -■■■'■ .-■■.. i . . ^—-' I m M »' HI t < H » H »' I IIH< i m I I I I I Mi ;> 1 H I M 1 I I I I I I »• Prihranite nekaj od svojega zaslužka h vgak plačilni dan in vložite ? ga v nate varno in zanesljivo banko. Začudeni boste kako hitro vafti prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v našo banko {rav tako ssinesljivo kjerkoli i vi te širom držav, kakor če bi živeli v našem mestu. Pilite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom ia ognju in dostikrat se ga potroši na naši močni ia zanesljivi banki, pa je t se ga lahko dviga« aH deloma $ hi NHrmga sklada, kar JOLIET NATIONAL BANK | CHICAGO IN CLINTON ST. ) :: JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pcarce, kasir, Joseph Dunda, pomož. kasir. jrim«iii«i»»»xmggi3 L1XX1X1 iniiiirt: Izšel je koledar "AVE MARIA ZA LETO 1926. / Krasen koledar je in vsakdo, ki ga bo dobil v roke, ga bo vesel. Koledar je krasno ilustrovan. Krasijo ga zanimivi, mojstersko spisani spisi, povesti in razne razprave. Nekaj posebnega je v letošnjem koledarju kronika, katero je sestavil tako strokovnjaško prof. Rev. Pavlin. Rojaki, sezite po njem! Cena Koledarju Ave Maria je 75c. V zalogi ga imajo vsi lokalni gg. zastopniki in zastopnice. Za obilna naročila se priporoča: f ■, ' *f* • A Ve Maria Box 443, Lemont, Illinois. Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na tej sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno ali ne? • -T?- Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam dona-šajo vsaj 6 odstotkov obresti ah še več. Bonde lahko vsak dan prodate ali zamenjate v denar. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je skoro vse bonde, katere lastuje, pri nas kupila in jih še vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi vi! Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. ZASTAVE, BANQERA, REGALIJE in ZtAtE ZNAKE za društva ter člane K. S .K. J. izdeluje EMIL BACIUCAN "SIS pi^Uk^ 111 SVOJI K SVOJIM! To velja tudi za katoliška slovenska društva. NAŠA KATOLIŠKA TISKARNA se pripodoča tiskarska naročila vsem slavnim slovenskim društvom. IZDELUJEMO vse tiskarska dela lično, točno in poceni. VPRAŠAJTE vedno tudi nas za eenc, kedar naročate tiskovine. ? "AMERIKANSK1 SLOVENEC" Edina slovenska katoliška tiskarna v Ameriki. 1849 W. 22nd St. Chicago, III. , •••„ t « '», « .^r"*_* » >.. » » a-" V" '•'"'•''■ W F SEVERA CO. DAH RAPIDS, IOWA 'GLASILO K- S. K. " POIZVEDBA. Rad bi zvedel za sedanji naslov Martina Atedeša, ki je star noval pred enim letom v Pitts-burghu, Pa.; njegov zadnji naslov je bik R. P. D. 1, Colona, Monaca, Pa. Dotičnik je spadal k nafiem društvu Marije Sedem Žalosti, St. 50, K. S. K. Jednote. Kdor izmed cenjenih čitate-ljev tega Rsta ve za njegovo sedanje bivaliSče, naj mi ga naznani; ali pa če dotičnik sam te vrstice čita, naj mi takoj piše. Ce ne dobim nobenega obvestila, bom v prihodnji številki naznanil vzroč čemu ga iščem. Michael Bahor, 805 — 54th St., Pittsburgh, Pa. NA MILIJONE ljudi t bi ne bilo danes brez las, ko bi vsaki o pravem času rabili .Wahči-čevo Alpen Tinkturo, katera je najbolj ia in uapeia a na svatu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma natumi. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule* turove, kraste, grinte, lišaje, solnčnate pike in prahute na (lavi, za fevmatizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne note I. t. d. Kateri zi rabil moja zdravi-a brez uspeha, mu povrnem denar. Pilite takoj po cenik, ga polljem zastonj. Jakob WAHČIČ, I486 g. With St. . C>«~e-r.tksovo soli mora biti raztopljena v enem pint« vrele vode, ko je otrok starejši, ga jevfjcba naučiti, da se poslužuje zobne kfttačioe. Zdravje ia moč dfflgih, oziroma, stalnih zob je odvisna v prvi vrsti od skrbi in pozornosti, ki se jo. posveča mlečnim oziroma začasnim zobem, y Drugi oziroma stalni aobje se pojavijo v šestem aM sedmem letu ter jih jc vstga skopaj dvaintrideset. Izvan-redno velike važnosti je skrb za stal- {te lobe. Številne bolezni imajo svoj zvir v slabih zobeh. Zob, za katerega se dobro skrbi, priča« redkokdaj gni-ti. Priporočljivo' je. da peljete otroka vsakih lest mesecev k uglednemu zobozdravniku .ki- bo zaustavil gnilobo, ki se je morda pričela. Le zapomnite ai:—"Ena tfnča pre-prečbe, je vredna en funt zdravljenja." Ali vaš Otrok premalo tehta? Najbolj zadovoljivi uspehi pri zdravljenju slabo prehranjenih otrok so se pojavili vsled uporabe Bofdenovega Eagle Mleka* Šolski otroci, ki so trpeli vsled slabe prehrane, so se' takoj iz-boUiali kakorhitro je bilo prideljeno Eagle Mleko njihovi hrani. Nekateri so pridobili na teži dvakrat bolj hitro kot bi se zahtevalo od njihovega •normalnega razvoja. Da, cela skupina je pridobila sedem funtov več kot pa otroci enako hranjeni z navadnim mlekom v steklenicah. In učitelji so izza onega časa opazili, da eVoci niso pridobili samo v zdravju, moči in tepli zunanjosti, temveč so tudi pri učenju boljše napredovali. j—— Citajte te članke pazno vsak teden ter jih spravite za bodefe pojasnila. > ' POZDRA? nt zahvala.^ Na potu v domovino pred vkrcauem na partjik le enkrat nama*« pozdrav- BOŽIČNIM VARČEVALNIM KLUBOM ki se sedaj snujejo. Na razpolago imate šest vrst teh klu bov; pridružite se k onenfu, ki bo vam naj bplj prikladen. / ALOIS SKUU, banke znaša $12,000,000.00. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in d prsih, ttk otekline in krče rabiue 1*-**'.-' iaj^ VELIKI STENSKI Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične m nevralgične bolečine- Cena tO in 60 cantor. Zaktarajta najprej prt lakarju. Zdaj je čas za nabavo VELIKIH STENSKIH KOLEDARJEV ZA LETO 1926! Pošiljamo jih kamorkoli jih naročite. Koledarji 20x28 palcev; imajo 12 različnih slik, vsak mesec drugačno in so prav prikladni za urade, ali pa stanovanja. Cene so sledeče: Kamorkoli po Ameriki 30c s poštnino vred, za v staro domovino so pa po 25c komad. Naročila naj bi bila po 3 ali 6 komadov skupaj, kjer je to mogoče. Pilite na: Sv. Peter in verižnik Verižnik pride pred nebeška vrata in potrka. Ko mu sv. Peter odpre, se začne med njima sledeči pogovor: "Gospod sv. Peter, kako dolgo traja pri vas nebeščanih ena minut* ?" "Tisoč let." "Gospod sv. Peter, koliko pa velja pri vas en milijon dolarjev?" "En cent" "Gospod sv. Peter, prosim vas, podarite mi en cent!" "Počakajte eno minuto!" NAPRODAJ JE lesena hiša s 7 sobami, fur-nez kurjava, cementiran basement in hodnik okrog hiše, studenec, skedenj (barn), več sadnega drevja in trt. Lota je velika 50x132 čevljev. Cena samo $6,500. Vprašajte na: 1202 Clement St., Joliet, III. Telefon 3968 M. Cleveland, Ohio. Urezai se je. Kupovalka: "Ali imate še ono moko, ki ste jo imeli pretekli teden?" Trgovec: "Še! Še! Koliko je pa hočete?" Kupovalka: "Nič! Nič! Pridem zopet, kadar je ne boste več imelL" dollvtort, da se zahvalim vsem mejim prijateljem za njih prijaznost, posebno tistim, }ri so se udeležili mojega poslovilnega večen. V prvi vrsti tem dolina najlepšo zahvalo mojima predobrima sestrama in svakoma za njih dobrodušnost ter prijaznost, katero sem uživala za časa mojega bivanja med njimi. Prierč-na zahvala tudi Mrs. Pilkur in Mrs. černovlek, katere ao mi bili vedno na strani, kakor v času veselja, tako tudi v urah žaloet) in bolezni. Zahvaljujem se radi Cen j. članicam dr. Mar. Pomag. It. 188. K. SL K. J. v West Allis za presenečenje, katero so mi priredile ia za njih darove, ter krasni šopek. Drage ni sosestre! Četudi smo v resnici Mene, a moja mine! bo vedno t vami in se vas bom vedno spominjala. Lepa hvala tudi Slanicam M. P. K. "Danica", ki so bill navzoči omenjeni večer. ' Vsem torej Se enkrat nallepta hvala in prisrčno »ozdravlfcail lanttns latrrftrk New York, H. T. 4. dec. 1925. Meso morate dobro prekuhati. f\ t* na, lahko spravite I I l v telo kakega {lana »»■ Mm'" k drvftiae tega nevarna v tean lat-nem čaau. kajti ikre. . oiiromn ličinke trakulje ^KAk aa kr.j lahko oilve v JHUDZa tem 4a»u. Te ikre •« ^ftjKMIQ v metu krav ali praii-flDHQQI tu. ZVP^fl] Ti«.moakih. »enak ia otrok »e adr*ri aa kako drago Voieaen in »ieer nempeino. d«-«im jc njihova re»ai*na bolesen poSaat — trak ulja. Gotova znamenje t« potasti ao oddajanja njenih delov, morebitna pa i »guba taka * vtainim izpehavanjem. pokrit jeaik, sgaga. bolečine * hrbtu, »tečnih in aogah. omotica, glavobol, občnUk omedleviee a prašnim irlodeem. veliki, t am nI kolobarji kros oči. Želodec je taftak ia napihnjen. Človek Uidl tuU, kot da se nekaj gibi* do grlo. Bolnik ima rtnano koio, malo .eht». Ima »laho sapo, Poiaat. ki vžaaih doscie doUtno i* čevljev, pwiroit ooijastne .»-pade. 0>- »• »plati v sapnik, lahko saduti svojo »rte*. Uneblta *a takoj ie potasti. dokler na (spodkoplje sdravja. Poiljite >19.48 sa adravUo Laatana. Ne p^Stjeai.. c a o. Kkbs ~mo «f .tavno ZASTORJA ZA DVA OKNA Posebna rdečica. Lojzek: "Kajne, mamica, Če je koga sram, zardi po vsem obrazu?** Mati: "Da, dragec mojr Lojzek: "Zakaj pa je strica Jožeta sram samo z nosom?"