6 o 100200
8554 AA
OSREDNJA KNJI UNICA
p - P * 'i 26 <$6001 KOPER
3Rliviur4SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini .,	.
Abb. postale 1 gruppo Cena 50U lil*
Leto XXXVIII. ŠL 213 (11.341)
TRST, sobota, 2. oktobra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od i. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja stavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Z VEČINO 7 POSLANSKIH GLASOV NA VOLITVAH V BUNDESTAGU
Helmuth Kohl od včeraj tudi formalno novi kancler Zvezne republike Nemčije
Schmidt do konca proti spremembam - SPD po trinajstih letih spet v opoziciji Politična in gospodarska usmeritev nove vlade verjetno brez bistvenih novosti
BONN — 52-letni kršfanskodemokratski prvak Helmut Kohl je «d včeraj tudi formalno novi kancler Zvezne republike Nemčije, za-hodnonemška socialna demokracija pa sc je po trinajstih letih vladanja znašla v opoziciji. Tako se je zaključila «predaja štafetne palice* v zahodnonemšketn političnem vrhu, ki je vzbudila v Evropi in vseni svetu toliko pozornosti, istočasno pa ho šla v zgodovino kot dogodek, okrog katerega je bilo poštene igre bolj malo, pač pa toliko zakulisnih manevrov, kot jih nemška povojna politična zgodovina ne pozna. V središču vsega tega dogajanja pa
so bili kajpak liberalci, ki so »(presedlali na drugega konja* in tako prišli iz zavezništva s socialnimi demokrati v koalicijo s krščanskimi demokrati in krščanskimi socialisti.
Čeprav je bilo že v četrtek bolj fdi manj znano, da Kohl razpolaga s kakimi desetimi glasovi viška preko kvote 249 glasov potrebne večine. pa Schmidt nikakor ni bil že vnaprej premagan, saj svoje vdaje ni hotel priznati prav do zadnjega trenutka. To pa ne le zato. ker se je v zadnjih dneh vpisalo na tisoče novih članov v socialdemokratsko stranko, da bi podprli s tem njenega voditelja in so na predvečer volitev tisoči Schmidtovih pristašev manifestirali v Bonnu pred parlamentom z napisi na transparentih »Nočemo preobrata*, ampak je tudi potek glasovanja potrdil, da je bila fronta Kohlovih pristašev le neko-
liko manj trdna, kot je kazalo v začetku. Tako stanje je odražal tudi jutranji Schmidtov govor v Bun-destagu, ki je vseboval vse prej kot poslovilne besede, ampak je bil ves prežet s poudarki, da je treba v ZRN ohraniti na vladni ravni še naprej isto vodstvo kot doslej.
Odločenost Schmidta, da vztraja do konca v prizadevanjih za ohranitev oblasti je odražal tudi velik (plačani) reklamni oglas v zahodno-nemških časopisih. V njem so namreč pozivali poslance liberalne stranke, naj se obrnejo proti odločitvi Genscherjeve frakcije in volijo za to, da ostane Schmidt še naprej kancler.
Po petih urah ognjevite razprave, v katero so posegli številni poslanci in v njej ni manjkalo obtožb, pa tudi ne nizkih udarcev, je prišlo do glasovanja, v katerem so jeziček na
Nasmejani Kohl po izvolitvi za k auelerja
(Telefoto AP)
tehtnici predstavljali liberalni glasovi. Na notranjem preverjanju liberalnih parlamentarcev se je namreč od 55 poslancev 33, t.j. večina, odločila podpreti spremembe v vladi. Skupno z 226 glasovi demokrščan-ske skupine bi moralo tako proti Schmidtu glasovati 259 poslancev. Toda rezultat volitev je pokazal, da je to storilo le 250 poslancev, torej trije manj. Proti spremembi vlade je bilo oddanih 235 glasov, štiri glasovnice pa so bile bele.
Tako je zdaj že znano, da bo nova vlada imela, poleg kanclerja, še 16 ministrov, od teh bo devet krščanskih demokratov, štirje krščanski socialisti (med temi ni Bavarca Franza Josefa Straussa) in štirje liberalci, med katerimi bo Hans Dietrich Genscher prevzel mesto podkanclerja in zunanjega ministra. Na seznamu ministrov je opazna zlasti odsotnost Straussa, ki se je pustil prepričati, naj trenutno ne sega po vladnih stolčkih, v zameno pa je postal notranji minister njegova desna roka Zimmermann. Ni pa za nikogar skrivnost, da je tako stanje za Straussa le začasno, saj je trdno odločen dobiti v prihodnji vladi mesto podkanclerja in zunanjega ministra.
Helmut Kohl. ki je po poklicu pravnik in zgodovinar, je kot novi zahodnonemški kancler prisegel že včeraj, v ponedeljek pa bo uradno predstavil svoj ministrski kabinet. Kot vse kaže pa bo svoi oropam ski nastopni govor pred Bundcsta-gom opravil šele 13. oktobra.
Kaj bodo prinesle te spremembe v državi, v kateri so njeni notra nii politični dogodki vedno imeli v Evropi zelo širok odmev?
Skoraj gotovo je. da tudi nova vlada ne bo stopala po bistveno drugačnih poteh kot dosedanja. Vzrok za krizo namreč >ni bil v dejstvu, da bi se opuzivijj ne siri njala s celotno, globalno politiko Schmidtove garniture, kolikor to. j da so želeli liberalni politiki dobiti i v vladi sami več manevrskega oro- i štora, kar jim doslej m bilo omogo j čeno v taki meri. kot so zahtevali. Mnoge Kohlove programske točke so v bistvu skoraj povsem enake onim. ki si jili je zastavila že prej- j šnja vlada, pričakujemo lahko le. da se jih bo Kohl loteval drugače, j kot se jih je, ali se jih .je namera-! val Schmidt. Vse ostalo bodo malenkosti. ki skoraj gotovo še zdaleč ne bodo več nretresle zahodno-, nemškega političnega življenja ta- I ' ko, kot ga je vladna kriza sama. I
Palestincem zagotoviti neodvisno državo
NEW YORK — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, ki je sinoči govoril na zasedanju generalne skupščine OZN, je izjavil. da se krivci ne morejo izogniti odgovornosti zaradi zločinskega divjanja v Bejrutu, najmanj pa tisti, ki bi to lahko preprečili.
Lazar Mojsov je dejal, da je o-eitno, da gre za načrtovano politiko agresije in iztrebljanja palestinskega ljudstva. Ta politika temelji na iluziji, da je palestinsko vprašanje mogoče rešiti brez izpolnitve teženj palestinskega ljudstva, da živi varno v lastni neodvisni državi, in brez priznanja PLO kot njegovega zakonitega predstavnika, kot tudi umika Izraela z vseh ozemelj, ki jih je zasedel v vojni leta 1957.
Mojsov je dejal, da so na nedavnem vrhu arabskih držav v Fesu sprejeli stvarne predloge, pri njiho vem uresničevanju pa mora pomagati vša mednarodna skupnost.
ZALOŽBA LIPA V KOPRU PREDSTAVILA PELO PRIMORSKEGA REVOLUCIONARJA
Babičeva knjiga «Primorska ni kioni!a» dragoceno pričevanje o zgodovinskih časih
Knjiga, ki je izšla v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska, bo predstavljena tudi v Trstu obenem s proslavitvijo avtorjeve skorajšnje 70-letnice
Klili
Branko Babič med predstavnikom založbe «Lipa> Sušnikom (desno) in zgodovinarjem prof. Žitkom
PO OBISKIH V TEL flVIVU, KAIRU IN DAMASKU JE VČERAJ PRISPEL V BEJRUT
Reaganov posrednik Hahib išče ustrezen ključ za rešitev bližaje vzh o dne krize
Izrael in Sirijo naj bi že skoraj prepričal, da umakneta vojski iz Libanona
BEJRUT — Povratek • ameriškega posrednika Philipa Habiba v Bejrut je spri razplamtel govorice, po katerih, naj bi bile ZDA pred tem, da uresničijo Reaganov načrt za rešitev bližnjevzhodne krize, ki predvideva popoten umik izraelskih in sirskih vojakov iz Libanona.
Habib se je poldrugo uro pogovarjal s predsednikom Džemajelom, kot je zanj običajno, pa ob koncu srečanja ni izdal nobene izjave. Toda prav včeraj je glasnik egiptovskega zunanjega ministrstva sporočil, da je Habib, med predvčerajšnjim obiskom v Kairu, baje dejal, da upa, da bosta obe vojski zapu-
stili zasedeni Libanon v »nekaj te- vanji za imenovanje novega raini-
.................................m...................................................................................................Hlinil....n.....	..........................................
MJVE&JE
Obdobje politične negotovosti v ZRN
Zvezna republika Nemčija ima od včeraj novega kanclerja in novo vladno koalicijo. Kljub volilni katastrofi, ki so jo liberalci doživeli na hessenških deželnih volitvah, se je njihov vodja Genscher odločil za zavezništvo z demokristjani in za vstop v desnosredinsko koalicijo, čeprav je bila. iz volilnih izidov v Hessnu bi se dalo tako sklepali, volja večine volivcev naklonjena ohranitvi zavezništva s Schmidtovimi socialdemokrati. Genscher pa je bil najbrž prisiljen vztrajali pri svojem stališču, saj bi ponovna sprememba politike odvzela liberalni stranki vsak ugled.
Pred Nemčijo in posredno pred Evropo, saj je ZRN gospodarsko najmočnejša država na Stari celini, je sedaj obdobje politične negotovosti. Kakšno politiko bo vodil novi kancler Helmut Kohl? Koliko bo pod vplivom svojega bavarskega kolege Franza Josefa Straussa? Nemce čaka nedvomno obdobje stiskanja. Demokristjani so napovedali okrepitev davčnega bremena, olajšave za investicije, drastično skrčenje socialnih izdatkov. Poleg tega pa napovedujejo tudi obdavčevanje večjih premoženj, če ne prispevajo k investicijam.
In potem je tu zunanja politika. Preden so socialdemokrati prevzeli vodstvo Zahodne Nemčije je zanjo veljala definicija, da gre za gospodarskega velikana, obenem pa za političnega pritlikavca. Prej z Brandtom, potem pa s Schmidtom ie ZR Nemčija pridobila na političnem ugledu Odnosi z vzhodnimi sosedi so se izboljšali. Priznanje meje s Poljsko na Odri in Nisi je pomenilo velik korak naprej v primerjavi s togo politiko, ki so jo vodile prejšnje Adenaurje-ve in Kissinger. c ie vlade. Socialdemokratska poijtiini do vzhodnih dr žar, je prtvvlc k razvoju procesa popuščanju napetosti v Evropi.
Kohlu ne pripisujejo velikih dr ianniških zmožnosti, zato se V Nemčiji zaskrbljeno sprašujejo, v katero smer se bo poslej zasukala zauodiionemška zunanja politika.
PO ČRNOGLEDEM POROČILU MINISTRA LA MALFE
V vladi le navidezno soglasje o sredstvih zn izhod iz krize
Ostre kritike opozicije in ACLI - Občine nezadovoljne s Spadolinijevimi nadomestili za zmanjšane dotacije
RIM — Malone grozljivo temna slika, ki jo je podal proračunski minister La IVialfa o gospodarskem položaju in njegove morebiti še bolj črnoglede napovedi o perspektivah za prihodnje leto, so bile tudi včeraj predmet zaskrbljenih komentarjev in nasprotujočih si stališč, čedalje bolj jasno postaja, da nihče ne o-poreka izredni resnosti italijanske krize, da pa tudi med vladnimi strankami (mimo formalnega soglasja na ministrskem svetu o proračunskem dokumentu) ostajajo stališča glede stvarnih ukrepov za izhod iz, krize daleč narazen.
Socialistični minister za državne udeležbe De Michelis je na primer jasno povedal, da bo treba najti kompromis, saj «je res, da ne moremo pristati na možnost po-
novnega vzpona inflacije na 20 odstotkov, a je prav tako res, da je nesprejemljiva 12-odstotna raven brezposelnosti*. Socialdemokratski minister za delo Di Giesi pa je ponovil, da bo treba najti sredstva za investicije, tudi če bi morali za to preseči določene zgornje meje inflacije in državnega primanjkljaja, ker se ni mogoče sprijazniti s 3 milijoni brezposelnih.
Zelo ostre kritike vladnih smernic v gospodarski politiki prihajajo seveda od KPI in ostale opozicije, a celo združenje katoliških delavcev ACLI očita vladi, da ne nudi nobene jasne perspektive v zameno za žrtve, ki jih terja od delovnih lju di. Vodstvo PLI pa nasprotno zagovarja še ostrejše ukrepe, kot zamrznitev draginjske doklade pri pla-
....
Nova iranska ofenziva v osrednjem delu fronte
BAGDAD, TEHERAN - Nova i-ranska ofenziva pri mestu Mandali-ju, kjer se začne HO kilometrov dolga avtocesta do Bagdada, je včeraj pred zoro porušila relativno zatišje, ki že dva meseca vlade na fronti ob šat el Arabu. Radio Bagdad je včeraj prekinil svoje redne oddaje, da bi posredoval vojaško sporočilo iraškega generalštaba. Vojni komunike trdi, da so iraške sile pri Mendaliju po hudih bojih »zaustavile sovražno ofenzivo*. V Bagdadu sporočajo, da se boji nadaljujejo, da so pa večino napadalcev že pregnali preko meje.
Vest o novi ofenzivi je posredo-
val tudi teheranski radio, ki trdi. da so iranske sile zasedle pomembne vzpetine ob mestu Mandali, ki jih je iraška vojska zasedla v začetku vojne leta 1980. Tudi teheranski ra dio sporoča, da se boji nadaljujejo.
Po vsem sodeč ni nova ofenziva presenetila iraškega generalštaba, saj so jo vsak čas pričakovali. Že nekaj tednov je namreč Iran v tem delu fronte kopičil nova ojačenja, da se je število iranskih vojakov povzpelo na 72 tisoč. Pred dnevi je položaje pregledal iraški predsednik Husein, saj je mesto strateške važnosti zaradi avtoceste proti Bagdadu.
inh in pokojninah, povišanje tarif za javne storitve, nadaljnje kleste-
ie po socialnih izdatkih in olajšave za podjetnike. Bivši minister Bi-saglia (KD) pa krivi vlado za dosedanje odlaganje odločitev in zatrjuje, da tudi La Malfov program ne bo rešil sedanje krize.
Namen vlade, da oklesti 5.000 milijard od dotacij občinam je medtem izzval astro nasprotovanje na skupščini njihovega vsedržavnega združenja v Viareggiu, Odgovorni za krajevne uprave pri KPI Cossutta je zatrdil, da se izdatki občin v zadnjih treh letih niso povišali v razmerju z narodnim dohodkom, medtem ko je država blazno povišala svoje. Komunisti v bistvu zavračajo ponudbo, naj bi občine prejemale v zameno nekak dodatek k davkom na nepremičnine in zvišanje tarif za javne prevoze, medtem ko KD zagčvarja te ukrepe, PSI pa jih sprejema kot uvod v obnovitvi davčnih pristojnosti krajevnih uprav.
Včera sta medtem stopila ponovno v veljavo odloka o obdavčenju tetrolejsltih družb in o drugih davčnih ukrep jih, ki zadevajo bencin, pivo, banane ter boj proti davčnim utajam, ki ju parlament ni potrdil v roku 60 dni. Vlada je tudi spet odobrila odlok o povišanju količnikov davka na dodatno vrednost (IVA), ki bi zapadel 4. t.m.
BELFAST — Severnoirska teroristična skupina IRA si je prevzela odgovornost za atentat, v katerem je bil včeraj dopoldne ubit neki prostovoljni policist v Cookstovvu na Severnem Irskem.
ANKARA — Turški voditelj general Evren je včeraj pozval vse državljane, naj se nit referendumu 7. novembra izrečejo za novo ustavo.
dnih*.
Možnost miroljubne rešitve libanonskega vprašanja zagovarjajo tudi v New Yorku. Sirski zunanji minister Khadam naj bi se med pogovorom z ameriškim državnim tajnikom Shultzom obvezal, da bo prišlo do umika vseh 25 tisoč sirskih vojakov iz doline Bekaa.
Preden je prišel v Bejrut, pa se je Habib mudil še v Izraelu, Jordaniji in Egiptu. Tamkajšnjim oblastem je orisal podrobnosti Reaganovega načrta, ki predvideva tudi u-mik izraelske vojske iz Cisjordanije in ustanovitev neodvisne palestinske dežele v povezavi z Jordanijo. Tako kralj Husein kot predsednik Mubarak sta načrt označila za «u-godnega*. spodbudni znaki pa prihajajo tudi iz vrst PLO. Predvčerajšnjim zvečer je na primer vodja palestinskega marksističnega krila Havatmeh napovedal, da bo na pri-1 hodnjem vsedržavnem svetu PLO, ] ki bo decembra v Tunisu, predlagal | priznanje pravice do obstoja izraelske države.
Dobroobveščeni palestinski viri ; pa zatrjujejo, da je s pomočjo sa- j udskih posrednikov prišlo v prej-1 šnih dneh do številnih stikov med1 PLO in ZDA za izoblikovanje »pravične in trajne* rešitve na osnovi Reaganovega načrta in sklepov a rabskega vrha v Fesu.
A pot, ki jo bo treba prehoditi za dosego sprejemljive rešitve, je še dolga. Nič ne kaže namreč, da je Izrael pripravljen brezpogojno zapustiti Libanon in svojega zvestega zaveznika Saada Hadada z njegovimi milicijami na jugu države. Še manj pa je Begin pripravljen zapustiti Cisjordanijo.
V tem okviru ne gre prezreti notranjega libanonskega položaja. Mednarodne mirovne sile imajo v Bejrutu popolno oblast, a falangistične milicije se niso odrekle svojemu vojaškemu ustroju in še naprej grozijo z novimi pokoli. S tem vprašanjem pa se Džemajel za sedaj še ni spoprijel. Zaenkrat se libanonski predsednik, ukvarja s posveto-
strskega predsednika. Seznamu kandidatov se je včeraj pridružil še zmerni muslimanski sunit Soleiman Ali, ki lahko računa na podporo zgodovinskega vpdjo krščanskih konservativcev Camilla šamuna.
Džemajel bi bržkone hotel pridobiti zaupanje muslimanov, proti ka terim se je njegova stranka n:ed državljansko vojno krčevito borila. Piav zato bi utegnile morebitne koncesije vznejevoljiti najskrajnejše struje falange, ki si želijo nadalj-nega obračunavanja in prelivanja krvi. Libanonska stabilnost je to rej slej ko prej povezana s podporo. ki jo bodo ZDA ponudile Dže-majelu.
Prav v zvezi s tem vprašanjem
so se v ZDA razvnele polemike okrog tega. koliko časa smejo ameriški marinci ostati v Bejrutu, Reagan, kot znano, ni postavil nobene časovne omejitve, kongres pa pritiska, naj bi poseg ne trajal d'je kot 90 dni. Ustavna določila določajo, da sme vodja Beie hiše sam obtesati o rajanju posegov ameriških čet na ujem ozemlju, če poseg ne povzro-a nevarnosti sovražnosti do vojakov samih, številni poslanci pa so že pripomnili, da predvčerajšnja smrt marinca, ki je skušal razmi-nirati topniško bombo v bližini bejrutskega letališča, potrjuje, da so vojaki v nevarnosti in da se mora o tem, ali bodo njihov mandat še podaljšali, izreči kongres, ne pa predsednik Reagan.
ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ NA PODROČJU ENERGETIKE
Potrebni so ukrepi za omejitev porabe goriva v Jugoslaviji
BEOGRAD — Na seji odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za tržišče in cene so včeraj razpravljali o preskrbi. Udeleženci v razpravi so bili e-notni, da je položaj najtežji na področju energetike. Delegatka Hrvaške Olga Milič ič - Arslana-gič je govorila o sklepu, da na Hrvaškem omejijo točenje bencina na znesek 500 dinarjev, oziroma na 13.5 litra in dejala, da ta ukrep pravzaprav pomeni improvizacijo, saj samo povzroča gnečo na bencinskih črpalkah, ker lastniki vozil hitijo od ene črpalke do druge in zato ni mogoče govoriti o nekakšnem varčevanju. Ker o vrnitvi na sistem par ne-par ne kaže govoriti (ker je neustavno. pa tudi učinki niso ve-
liki), progresivna določitev tene goriva pa ne pride v poštev, vidi edini izhod v uvedbi bencinskih bonov za vsako vozilo. Res je, da bi to zahtevalo dolgo proceduro. tiskanje in razpečevanje bonov, vendar pa v razmerah ko so količine goriva omejene, to pa ni samo prehodna težava, boljše rešitve- ni.
Delegati so izrekli sum v srni sel zakona za zagotavljanje deviz za uvoz nafte. Dejstvo je, da so na ta način zbrali komaj tretjino potrebnega denarja. Tudi predstavniki Zls so se strinjali z o-ceno, da sedanji mehanizem za gotavljanja deviz za nafto ni najboljši in da ga je treba v prihodnjem letu spremeniti, (dd)
Svetovnega miru ni mogoče graditi na ravnotežju strahu in nasilju
NEW YORK — Svet se v sedanjem trenutku sooča z eno od tistih prekretnic v zgodovini mednarodnih odnosov, ko se mora opredeliti za eno od dveh možnosti — dovoliti, da zaostrovanje še bolj oteži razmere v svetu, ali pa preprečiti to nevarno drsenje in razvoj usmeriti k vnovični vzpostavitvi porušenega mednarodnega zaupanja in odgovornosti.
To je sinoči izjavil zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov v govoru v splošni razpravi, ki poteka na zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije.
Po njegovi oceni so glavni vzroki negativnega razvoja v svetu vse bolj nenadzorovana tekma v o-boroževanju, zanikanje pravic državam in narodom do svobodnega družbenega razvoja in samoodločbe ter okrepljeno tekmovanje s stališč sile.
Potem, ko je opozoril na oceno generalnega sekretarja OZN De Cuellarja. da je lansko leto potekalo v znamenju izrazito zaskrbljujočih svetovnih kriz in skoraj popolnega blokiranja reševanja mednarodnih problemov, je Lazar Mojsov dejal, da je takšno stanje manj rezultat občasnega zaostrovanja in bolj globlje krize povojne blokovske ureditve, ki temelji na ravnotežju strahu.
Lazar Mojsov je dejal, da se je v celoti potrdila ocena neuvrščenih držav, da miru ni mogoče graditi na ravnotežju strahu, oboroževalni tekmi, blokovski razdelitvi, interesnih območjih, vsiljevanju tuje volje, saj je lahko samo mir, v katerem bi vse države in narodi imeli pravico do svobodnega razvoja in enake varnosti, lahko stabilen in trajen. (dd)
KOPER — Založba Lipa. v Kooni je včeraj dopoldne priredila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili novo knjigo znanega primorskega prvoborca in revolucionarja Branka Babiča. »Primorska ni klonila*. Gre za knjigo, ki sicer memoarno toda dokumentirano » svetljuje in pojasnjuje vrsto dogodkov iz zgodovinsko usodnih' let n*, rodnoosvobodilne vojne na Primorskem in v Trstu in predstavlja zato dragocen prispevek k zgodovinopiv ju tega časa in k razumevanju tudi kasnejšega razvoja. Konference in srečanja z avtorjem so sa udeležili številni politični in kulturni delavci, partizanski prvoborci in gostje iz Trsta. UdeV/.enci so v svoji sredi zlasti toplo pozdravili nekdanjega člana Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko in ugledna povojna DCli-tična delavca dr. Jožo - Vilfana in Julija Beltrama.
Predstavnik založbe Lipa prof. Slavko Sušnik je v uvodnem nagovoru čestital Branku Babiču k izidu knjige in k njegovi bližnM 70-letnici ter poudaril, da založba v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska v Trstu zaključuje trilogijo partizanskih spominov uglednih primorskih revolucionarjev, saj so pred tem že izšli spomini dr. Jože Vilfana in dr. Aleša Beblerja. Veliko zanimanje za vse tri kn.itee dokazuje, da se je založba pravilno odločila gojiti tradicijo narodnoosvobodilnega boja. Hkrati so se s tem oddolžili primorskemu ljudstvu za njegove žrtve v boju za svobodo in za ntegovo izredno ljubezen do knjige.
Urednik in lektor knjige prof. Joža Hočevar je visoko ocetni Babičevo delo, pri katerem ne gre samo za osebne spomine, ampak tudi za objavo pomembnih dokumentov, od katerih se bomo z nekaterimi pnifi srečali. Rad bi poudari) dve odliki — je rekel prof. Hočevar avtorjevo človeško skromnost, saj nikoli n* postavlja sebe v ospredje dogajanj, čeprav je bil v mnogih akcijah protagonist. ampak zmeraj navadne borce in anonimne liudi. In druga odlika je Babičevo široko gledanje na narodnoosvobodilni boj na Primorskem. ki ga ne gre omejevati na neka.i let, ampak sete daleč nazaj v leto 1918 in še prej.
V	daljši predstavitvi knjige je nato zgodovinar prof. Salvator Ži ko poudaril, da nam Branko Babič skozi dokumente prikazuje kompleks
1 vprašanj, H so zadevala odnos« med komunističnima p?rti'ima Jugosla-viie oz. Slovenile in Italije od leta 1943 pa do osvoboditve Trsta.
Prof. Žitko se je pomudil predvsem pri dogodkih, ki so zgodovinsko pomembni, oziroma pri tistih, ko Babič k že znanemu gradivu dodaja nova dejstva ter jih dopolnjuje in osvetljuje. Naj omenimo samo nekatere: »Pogovor z Borisom Kidričem v Dolomitih*. »Kako naj bi se razvijali odnosi med KP Italije in Slovenije*. »Prvi sporazum med obema partijama*. »Začetek o-svobodilnega boja v Trstu*, »Uresničevanje osebnih navodil Edvarde Kardelja* ter v zvezi s tem »Potovanje v Milan*. »Prvo ilegalno delo v Trstu*, «Splošua vstaja na Primorskem in zadevne in pomembne politične odločitve*. »Srečanje s komandantom Stanetom v slovenski I-stri*. »Prihod Beblerja in Sentjurče-ve na Primorsko*, »Srečanja s pred-I stavniki KP Italije in italijanskega odporniškega gibanja in prva nesoglasja*. «Druga in tretja partijska konferenca v letu 1944 ter drugo in tretje razdobje njegovega dela v Trstu*. Prof. Žitko je ob zaključku rekel, tla vse to. kar nam je v knjigi povedal Branko Babič, ne bi smela biti njegova zadnja beseda. Dragoceni bi bili zlasti še nje-govi spomini iz prvih povojnih let, zlesti v zvezi z informbirojem.
V	imenu Založništva tržaškega tiska je avtorju čestital h knjigi in k življenjske tiu jubileju Marko Kravos in izrazil željo, da bi nadaljeval s pisanjem svominov. Povedal pa j* tudi. da bodo v kratkem pripravili srečanje z njim v Trstu.
Toplo pozdravljen od udeležencev se je Branko Babič zahvalil za čestitke. pa tudi vsem, ki so pomagali pri izidu knjige. Rekel >, da se je nekako pred šestimi leti od’o čil za pisanje teli spominov. Največ časa je porabil za študij raznih arhivskih dokumentov centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, razen tega pa je preučil tudi veliko italijanske literature. Samo pisanje pa mu je vzelo dve leti. Babič je poudaril, da ni imel namena pisati zgodovine ali kronologije, marveč se je odtočil bolj za politično oceno dogajanj med NOB na Primorskem, seveda oprto na dokumente. Tudi pri izbiri oseb se je odločil v glavnem za tiste, ki so v tem boiu največ prispevali, med katerimi je šc posebej omenil štiri padle partijske sekretarje v Trstu ter požrtvovalne kurirke in obveščevalce. Glede nadaljnjega pisanja pa je rekel, da bo pač napravil, kolikor bo mogel.
L. O.
s
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. oktobra 1982
V ZVEZI Z NAČRTOM 0 LIKVIDACIJI ZA VELJSKE NAFTNE ČISTILNICE
Aguila: sestanek med sindikati in zastopnikom Total neuspešen
Zap^e rafinerije bi pomenilo hud udarec ne le zaposlenostni ravni, ampak tudi krajevnemu gospodarstvu kot takemu ■ V ponedeljek sestanek s pristojnim ministrom
Včeraj popoldne so se predstavniki pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, enotnega sindikata kemijskih uslužbencev in tovarniškega sveta naftne čistilnice Aquila iz Žavelj sestali s pooblaščenim upraviteljem družbe Total Italiana Janpierrom La portom. Govor je bil o nuji, da se rafinerija ohrani, ne pa zapre in spremeni zgolj v nekakšno naftno shrambo, kot je v namenih matične družbe Total v Franciji. To bi pač pomenilo z ene strani postaviti na cesto nad 1.000 delovnih moči (kolikor jih je v sami čistilnici pa še v obratih, katerih dejavnost je z njo tesno povezana), po drugi strani pa ugonobiti donosno industrijsko vejo, ki je za naše kraje bistvenega pomena.
Sindikati namreč zatrjujejo, da rafinerija Aquila že zaradi zemljepisne lege ne bi smela izginiti, saj obrat dobavlja naftne derivate ne le italijanski notranjščini, tako na primer Venetu, marveč tudi Avstriji in Jugoslaviji; vprašanje zaposle-nostne ravni pa bi se na ta način že itak sila zaostrilo.
Družba Total hoče Aquilo, pa še druge štiri čistilnice na italijanskem ozemlju, zapreti do konca leta 1985, in to pod pretvezo tržnih težkoč. Sindikati odločitvi osporavajo in jo označujejo kot neupravičeno, tembolj še, ker v čistilnici ni morda kakih zastarelih strojev, ki bi ne ustrezali rafinerijski dejavnosti, ra zen tega pa je bila v zadnjem času celo deloma obnovljena, za kar je šlo 7 milijard lir. Naj se investicija razblini v nič?
No. gospod Laporte ni dal zadovoljivega odgovora, kot piše v sindikalnem tiskovnem sporočilu. Obsodil je sicer način, kako je bila zamisel o zaprtju čistilnice formulirana, to je pa tudi vse. Sindikati bodo spričo tega trmasto posredovali pri vseh mogočih zadolženih dejavnikih, naj preprečijo naklep družbe Total ter naj po drugi strani o-mogof :jo še dodatne proizvodne naložbe za okrepitev žaveljskega o-brata, o katerem ni dvoma, da je konkurenčen in v tem smislu eden redkih industrijskih obratov pr: nas. V tem smislu si bodo sindika ti začrtali različne oblike boja. ki bo pač toliko ostrejši kolikor manj ši bo posluh za problem.
Enotna sindikalna zveza bo o-bjike .svojega protesta jasneje o-predebla po sestanku vsedržavnih predstavnikov sindikatov kemijskih
delavcev z ministrom za industrijo, ki bo v ponedeljek, 4. oktobra. O rezultatih tega srečanja, pa tudi včerajšnjega snidenja z Leportom bo nadrobno seznanila delavstvo A-quile v torek. Hkrati sindikalisti za htevajo čimprejšnji sestanek z de želnim odbornikom za industrijo De Carlijem, da se z njim pomenijo o vlogi žaveljske rafinerije v sklopu vsedržavnega energetskega načrta.
O problemu čistilnice sta zavzela stališče tudi miljski župan Bordon in občinski odbor v celem. V tiskovnem sporočilu je rečeno, da milj-ska občinska uprava zaskrbljeno sledi govoricam, po katerih naj bi državna ustanova za tekoča goriva ENI soglasno z družbo Total imela namen zapreti žaveljski obrat. Občinski upravitelji se bodo v torek, 5. oktobra, sešli s pokrajinskimi tajništvi CGIL, CISL in UIL ter
tovarniškim svetom Aquile in z njimi proučili možnosti, kako preprečiti likvidacijo rafinerije.
Ker čistilnica ni domena le ožjega območja naše pokrajine, temveč je to dobrina vsega Tržaškega, bi seveda kazalo, kot naglašajo sindi kalisti, da k reševanju problema tvorno pristopijo tudi pokrajinska in tržaška občinska uprava, trgovinska zbornica, vladni komisariat in krajevni parlamentarci.
• Tržaška občina sporoča, da so se 25. septembra srečno vrnili ostareli ljudje (bilo jih je 51), ki so bili na letovanje v Valverdeju pri Cesenati-cu in v Ravasclettu.
Ob uspehu letovanja je tržaška u-prava mnenja, da morajo postati letovanja, ki so namenjena ostarelim ljudem in ki jih prireja sama ob čina, stalna.
Danes in jutri odprta meja na mejnem prehodu v Botaču
Izletniki naj imajo s seboj veljaven osebni dokument in čim manj osebne prtljage - Pobudo sta dali dolinska občinska uprava in skupščina občine Sežana
Dolina Glinščice bo danes in jutri vabljiv izletniški cilj za mnoge ljubitelje narave iz tržaške pokrajine. Kdor že pozna ta prelepi predel dolinske občine, bo tokrat imel lepo priložnost, da dolino spozna v vsej njeni celoti. Na pobudo dolinske občinske u-prave in skupščine občine Sežana bo namreč v teh dveh dneh dovoljen prost prehod čez državno mejo pri Botaču: izletniki bodo morali imeti s seboj le veljaven osebni dokument in čim manj osebne prtljage; prehod bo v obeh dneh dovoljen med 8. in 17. uro.
S to pobudo, ki je zrastla v duhu prijateljstva med dolinsko in sežansko občino, nameravajo ponovno obnoviti idejo o uresničitvi naravnega parka na meji, kot je bila iznešena na lanskem mednarodnem zasedanju o dolini Glinščice, ki se je z uspehom odvijalo v Bol juncu. Že ob tisti priložnosti je bil dovoljen prost prehod čez mejo pri Botaču: pobuda je vzbudila veliko zanimanja, saj je to priložnost izkoristilo zelo veliko število ljubiteljev narave.
Danes in jutri jo bodo zato ponovili; kot nam je povedal dolinski župan Švab, je občinska uprava mnenja, da bi jo treba u-resničevati tudi v poletnih mesecih; sedaj se bo videlo, kako se bo vse skupaj obneslo in na osnovi izkušenj se bo ukrepalo za prihodnost. Vsekakor pa gre dodati, da bo danes in jutri dovoljeno prosto premikanje po celotnem področju doline, tako da bo na pr. mogoče obiskati tudi izvir Glinščice.
K temu gre še dodati, da se bo danes dopoldne organizirana skupina podala iz Hrvatov po panoramski cesti, ki so jo uredili z deželnimi prispevki; v njej bodo politični predstavniki z obeh strani meje. V okviru te pobude pa bo jutr.i. v Botaču slikarski ex tempore.
ŠČITIL BO INTERESE PRIZADETIH
VČERAJ USTANOVILI KONZORCIJ RAZLAŠČENCEV «NAŠA ZEMLJA*
Ustanovni člani so predstavniki koordinacijskih odborov iz posameznih vasi
Pred notarjem Floro je bil včeraj ustanovljen konzorcij «Naša zemlja*, ki združuje lastnike zemljišč, ki bodo razlaščeni zaradi izgradnje avtoceste Sesljan - sedmi pomol. Ustanovni člani novega konzorcija, ki bo na vseh ravneh skrbel za zaščito interesov posameznih razlaščencev ter interesov posameznih krajevnih skupnosti, so pred stavniki koordinacijskih odborov iz Nabrežine, Križa, s Proseka in Kon-tovela, z Opčin, iz Doline ter iz Lonjerja in s Katinare. Predstavniki vseh teh koordinacijskih odborov so tudi v začasnem upravnem odboru.
Upravnemu odboru predseduje dr. Robert Stepančič (Devin - Nabrežina), namestnika predsednika sta Oskar Kjuder (Lonjer - Katinara) in inž. Jordan Zahar (Boršt), tajnik pa Pavel Slamič. V tem 9-član-skem upravnem organu razlaščencev so nadalje še Vladimir Tence (Križ), Silvester Sosič (Opčine), Andrej Nabergoj (Prosek - Konto-vel), Drago Starc (Prosek - Konto-vel) in Bojan Brezigar (Devin -Nabrežina). V nadzornem odboru pa so Edi Bukavec (tajnik KZ), Karlo Cibic (Prosek - Kontovel) in Miloš Košuta (Križ).
Protest delavcev v tovarni CMI
Tovarniški svet obrata CMI (nekdanje Fabbrica Ponti e Gru), v katerem izdelujejo posebne mehanske konstrukcije, in predstavniki enotne sindikalne zveze kovinarjev FLM se danes ob 10. uri sestanejo z ravnateljem tovarne dizlovih motorjev VM Tommasinijem. Delavci in sindikalisti mu bodo postavili odločno zahtevo po spoštovanju notranje tovarniške pogodbe, česar Intersind noče. Zaradi skrčenja proizvodnje je ravnateljstvo CMI uslužbence
danes dopoldne. V nasprotnem primeru bodo prizadetim izkazali solidarnost tudi uslužbenci tovarne VM s primerno protestno akcijo.
Če komu ni jasno, zakaj se bodo predstavniki delavcev CMI danes pogajali z ravnateljem tovarne VM, naj ve, da sodita tako CMI kot VM pod okrilje Finmeccanice in da je svoj čas bil iznešen predlog o njuni združitvi.
Listar predsednik škedenjskega sveta
Listar Bruno Baldas je bil v četrtek zvečer izvoljen za predsednika rajonskega sveta za Skedenj in čarbolo. Za zastopnika LpT so glasovali svetovalci njegove stranke in laično - socialističnega bloka, z istimi glasovi pa je bil za podpredsednika izvoljen socialdemokrat Bena. Komunisti in demokristjani so glasovali za svoja kandidata.
Deželni odbor dodelil občinam
prispevke za skrbstvo
Deželni odbor F-JK je na svoji redni seji odobril izdatek preko 4 milijard lir, ki so namenjene občinam, ki morajo sedaj upravljati strukture in osebje ukinjenih ustanov. Med temi so tudi ustanove za skrbstvo; občin, ki bodo prejele deželno dotacijo, pa je vsega skupaj osem, med temi sta tudi Trst in devinsko - nabrežinska občina.
Sklep je na seji orisal odbornik za socialno skrbstvo Renzulli, ki je med drugim omenil, da je dežela že pred tem nakazala več kot milijardo lir za stroške tistega osebja brez stalnega staleža, ki je prešlo pod občinske uprave. Nove dotacije pa bodo krili občinam predvsem stroške, ki se nanašajo na osebje s stalnim staležem.
Odbornik je med drugim odgovoril občinam, med temi je tudi devinsko - nabrežinska, ki so izrazile zaskrbljenost glede delovanja skrbstvenih struktur, ki so prešle pod njihovo upravo. Renzulli je zatrdil, da so pristojni deželni uradi stalno pozorni glede problema.
Gen. konzul SFRJ pri Modianu
• Danes bo ob 12. uri v »Modri sobi* tržaške občinske palače (Trg U-nita 4) slovesno nagrajevanje dobitnikov 29. mednarodnega glasbenega natečaja «Citta di Trieste*.
Novi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je včeraj o-biskal predsednika trgovinske zbornice dr. Marcella Modiana, s katerim se je zadržal dalj časa v prijateljskem pogovoru. Na srečanju, katerega se je udeležil tudi direk-
iiMUiiiiiiiiiiMiMHiiiiiiiiiiiMniMiiiiiiMMimiifiiiMiiiiitimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiMMiMimiiniiimiiiMiiiiiiiiimitiiiiMiiiiMMiiniiiiMiniiMMiiiiiiiiiiMi
S PRVE REDNE SEJE ZAHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA
Kdaj bosta tržaški upravi postavili dvojezične napise na zahodnem Krasu?
Skupščina se bo spet zavzela, da bodo proseško šolo poimenovali po Ivanu Regentu
Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta bo spet posredoval pri pristojnih javnih upravah, da namestijo na občinskih in tudi po krajinskih cestah ob vhodih v Križ, na Prosek in na Kontovel dvojezične table. Gre namreč za eno osnov nih vprašanj enakopravnega sožit
predčasno poslalo na dopust in ne- | ja med tukaj živečima narodoma
I I n t n 1	m a	_ —	-m u a 1 ?	— .	A C *	X m m J t	-1	* V*	I.	A	1 A AMt A	* .	»M	_ 1 : _ _ . \ L _ ..	_
kateri so si morali vzeti tudi dopust na račun prihodnjega leta. sedaj pa jim nihče noče izplačati dolžnih jim prejemkov.
Prizadeti so se srečali z direktorjem personalnega oddelka Suffi-jem, ki pa jim je površno odvrnil, češ, če je 1NPS s plačili v zamudi, bomo že vse lepo uredili. Toda kdaj? Zaradi takšnega «neodgovor-nega» odnosa je včeraj delavstvo delalo do 16.15, zatem pa se zbralo za nedoločen čas na trajni skupščini — vse dotlej ■ torej,' dokler se zadeva ne razčisti. Delavci in sindikalisti seveda upajo, da se bo razčistila
* •••••••#*••!••••••••iva fiščiv«ivtviit■vitvi«ii■ftiiiv••ificiaiiiiitBtvivfiiiiiiiiivifliiiifiiiiitiitiaiiiiiitaviiii«iiiiitv«iiatviivvavfff,fii(v,«liiaiilii(flii((i,tvlvi,i,,t(t,cfft(liivitlvfftfttlillviVt f■ll|i(iil(vtii'v(l(B9viflt•"••••••!tiči ••V#
PONOVNO VLOŽEN USTREZNI ZAKONSKI PREDLOG
DP ZA MOŽNOST RAZPISA DEŽELNIH REFERENDUMOV
Glavne značilnosti norme orisal svetovalec Cavallo - Pod besedilom predloga so pobudniki zbrali nad 16.000 podpisov
V imenu svetovalske skupine DP (Proletarske demokracije) je svetovale Cavallo včeraj ponovno predložil v deželni skupščini zakonski predlog ljudske pobude, na podlagi katerega naj bi tudi Furlanija - Julijska krajina, kot so že sto rile druge dežele v Italiji, na osnovi členov 5 in 27 deželnega statuta uvedla tudi v naših krajih možnost izvajanja referendumov za sestavo novih oziroma za odpravo neustreznih deželnih zakonov. Zakonski predlog, pod katerim so v Furlaniji in na Tržaškem svoj čas zbrali nekaj nad 16.000 podpisov (za takšne pobude je potrebno minimalno število 15.000 podpisov, medtem ko velja v vsedržavnem merilu kvorum 50.000 podpisov), je bil predložen pred dvema letoma ter je ves ta Čas ostal v predalih pristojne deželne komisije, ne da bi se deželna skupščina kdaj ukvarjala s tem vprašanjem.
Svetovalec Cavallo je včeraj na posebni tiskovni konferenci naglasil. da je nastopil skrajni čas, da tudi naša dežela uvede to sredstvo demokratičnega uveljavljanja ljudske volje, kar bi med drugim odločilno vplivalo na zboljšanje odnosov med deželnimi organi in še posebej deželno skupščino in prebivalstvom Furlanije - Julijske krajine. Kakor že omenjeno, so druge dežele z navadnim in posebnim statutom v I-
Dijaški shod proti pokolom v Bejrutu
Tržaški demokratični dijaki bodo danes zjutraj z manifestacijo po mestnih ulicah izrazili svojo ostro obsodbo pokolov v palestinskih taboriščih v Bejrutu ter želje in zahteve po miroljubni in pravični rešitvi krize na Bližnjem vzhodu. S prepričanjem, da noben dijak in antifašist ne more biti pasiven do tako tragičnih dogodkov, odbor demokratičnih dijakov višjih srednjih šol poziva na množično udeležbo na današnjem shodu.
Manifestaciji, ki se bo pričela ob 9. uri na Trgu Garibaldi, bo sledilo zborovanje, na katerem bo spregovoril tudi predstavnik osrednje pale stinske osvobodilne organizacije PLO.
taliji že prilagodile temu načelu svojo zakonodajo. Zakonski osnutek, ki ga je zdaj ponovno predložila svetovalska skupina DP. predvideva tudi določene olajšave kar zadeva izvajanja pravic do razpisovanja referendumov, tako na primer povračilo ustreznih stroškov, laže o-verovljenje istovetnosti podpisnikov, vrsto časovnih rokov pri izvajanju referendumskega postopka, poseben člen pa določa, da se morebitni že razpisani referendumi izvedejo tudi v primeru odstopa deželne vlade.
NA DEVINSKO-NABRCimSKIM ŽUPANSTVU
Srečanje s predstavniki sodišča za uveljavljanje pravic bolnikov
Z včerajšnje seje deželnega sveta
Deželni svet je na včerajšnji dolž-nostni seji (skupščina se mora po statutu sestajati prvi delavnik v oktobru in februarju) razpravljal o vrsti vprašanj, ki so jih v zadnjem času sprožili predstavniki posameznih svetovalskih skupin. V glavnem je šlo za vprašanja, ki so se nanašala na nove prometnice v gradnji pri Huminu in pri Červinjanu, odbornik Bertoli pa je med drugim odgovoril na vprašanje misovcev glede nabav sadja in povrtnine s strani Delavskih zadrug. Odbornik je dejal, da nabavljajo Delavske zadruge blago v glavnem pri raz nih proizvodnih zadrugah v državi, sveže sadje in povrtnino pa tudi pri tukajšnjih pridelovalcih; v vsakem primeru pa d a ja jo prednost dobaviteljem, ki zagotavljajo najboljšo izbiro in nainižje cene, ne da bi se pri tem prepuščali kakršnim koli kriterijem politične narave.
V začetku seje je predsednik skupščine Golli obvestil, da je svetovalec Bologna sklenil izstopiti iz svetovalske skupine LpT ter da bo odslej deloval v deželnem svetu kot neodvisen svetovalec. Skupščina se bo ponovno sestala v torek, 12. oktobra.
Debata o izseljevanju istrskih beguncev
Istrsko-beneški kulturni krožek «Istria» prireja v petek, 15. oktobra v Sesljanu javno srečanje na temo »Zgodovina nekega izseljevanja obračun razprave*, ki se ga bodo udeležili zastopniki tržaških dnevnikov, Guido Botteri, sen. Paolo Šema, Giovanni Miccoli, Livio Pesante in Alfierj Seri. Razpravo bo vodil Guido Miglia.
Med sestankom na nabrežinskem županstvu
Včeraj popoldan je bil na županstvu devinsko-nabrežinske občine sestanek med občinskim odborom in predstavniki tržaške sekcije sodišča za uveljavljanje bolnikovih pravic.
Predstavniki sodišča so odbornikom prikazali namene združenja, ki želi osvestiti bolnike glede na pravice, ki jim pripadajo in ščititi bolnika v primeru, da mora v bolnico. Sodišče je vsedržavna organizacija, ki jo sestavljajo prostovoljci. Slednji obiskujejo bolnike in sprejemajo pričevanja in obtožbe na račun dogodkov, ki so v nasprotju z njihovimi pravicami bolnikov, Sodišče poskrbi za to, da pridejo primeri kršenja pravic v javnost in tudi pred javno sodbo. Ti procesi sicer nimajo namena, da bi reševali posamezne primere, ampak želijo doseči to, da se dogodki v škodo bolnikov ne bi ponavljali.
Odbor devinsko-nabrežinske občine je soglašal z nameni in pobudami sodišča in izrazil svojo pripravljenost k sodelovanju pri senzibiliza-ciji ljudi, da bodo le-ti, in to tudi v lastnem interesu, pomagali sodišču.
Na včerajšnem sestanku so odborniki in predstavniki sodišča spregovorili tudi o težkem položaju v domu za ostarele v Sesljanu. Ob zaključku srečanja je župan Škerk povabil predstavnike sodišča, da o-biščejo prostore pri Naselju sv. Maura in se tako neposredno seznanijo s pogoji, v katerih se tam nudi ostarelim oskrba.
in konec koncev za uveljavitev de mokratičnega načela, ki so ga do sedanje uprave in koalicije skoraj vedno enostavno prezirale. Spac cini jeva občinska uprava ie sicer pred nekaj leti —- pod pritiskom javnega mnenja in tedanje konzul te — res postavila na zahodnem Krasu nekaj dvojezičnih napisov, ki pa so do danes žal ostali le osamljeni primeri. Pri tem je treba pristaviti, da je uprava po stavila dvojezične table večkrat sa-hio ob stranskih vhodih v vaši in šertako očitno hotela izogniti reakcijam italijanskih desničarjev in nacionalistov, kar je za vsako ja v no ustanovo nedopustno. Poniževalno pa je to za Slovence, ki živijo v teh krajih in ki so že neštetokrat posegli, da bi bila ta krivica vendarle odplavljena. Spomnimo se sa mo. kako ostro je pred leti posegla tržaška liberalna stranka, potem ko je neznana roka pomazala italijanski napis pred Križem ter dodala slovenske napise na nekaterih prometnih tablah. Morda je bilo to res nedopustno dejanje, ki j pa je imelo svoje korenine v ne-j zadovoljstvu zahodnokraškega nre bivalstva, katerega stališča danes dosledno zagovarja rajonski svet. To pereče vprašanje so postavili na dnevni red prve redne seje zahod-nokraške skupščine komunistični svetovalci, ki so naslovili na predsednika Štoko zahtevo, da spet poseže pri županu in 5e je potrebno tudi pri predsedniku tržaške ookraji ne. Mimogrede naj omenimo da je Cecovini v svojem upravno-oolitič nem programu prezrl to problema tiko kot tudi vprašanje poimenovanja mestnih in zakaj ne, tudi nekaterih vaških ulic po zaslužnih slovenskih osebnostih.
Spet na prošnjo svetovalcev KPI bo predsednik rajonskega sveta po segel pri županu Ceroviniju glede poimenovanja proseške osnovne šole po kontovelskem revolucionarju in borcu za narodnostne pravice Ivanu Regentu. Od prvega poziva združenja proseskih in konlovelskih star šev in družbenopolitičnih organizacij, da se krajevna osnovna šola poimenuje po Regentu, je minilo že vgč kot šest let, še danes pa ni znano kako je s celotno zadevo. Na ministrstvu za šolstvo se izgovarjajo, da je po novih zakonih pristojna za poimenovanje šol občina, tu pa se takorekoč «branijo» s čisto birokratskimi argumenti. Kakorkoli že stojijo stvari, se za
Priznanje našemu Mariu
♦	-< -»v, o * *****
da se bo v sredo, 6. oktobra, pričel ciklus nemških ‘filmov. Prvi na sporedu je film Bolwieser režiserja Rainerja Wernerja Fassbinderja. Sledila bo serija nekaterih drugih umetnin tega, pred nedavnim preminulega režiserja.
Poleg tega bodo vrteli še filme režiserjev kot so Wenders, Winkel-mann, Herzog, Sansers itd.
Filme bodo vrteli v Cappelli Vn-derground in na sedežu Goethe inštituta in sicer vsako sredo ob 18. in ob 20. uri.
birokratskimi pretvezami nedvomno skrivajo čisto politične odločitve, ki preprečujejo, da bi javne oblasti vendarle v celoti priznale Regentovo zgodovinsko osebnost. Proseča-ni in Kontovelci so naveličani o-bljub, zato se bo rajonski svet v mejah svojih pristojnosti snet odločno zavzel, da bi krajevno šolo čimprej poimenovali po zaslužnem rojaku Ivanu Regentu.
DANES IN JUTRI
Praznik grozdja v Lonjcrju
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria prirejata danes in jutri v Lonjerju vsakoletno razstavo grozdja z zaključno manifestaciji v sklopu letnih prireditev, ki 'jih organizirata skozi poletje. Na prazniku grozdja bo sodelovalo okrog 20 vinogradni-
kov iz Lonjerja in Katinare, prireditelj pa je poskrbel, da bodo nagrajeni najboljši «šproni». Nagrajevanje bo jutri popoldne okrog, 18. ure, ko bodo udeležence praznika zabavali Veseli godci iz Boljunca. Nocoj pa bo na prosti zabavi igral domači ansambel, medtem ko so prireditelji poskrbeli, da bodo tudi kioski dobro založeni s pijačo in prigrizkom. Prireditev se bo odvijala ob vsakem vremenu na pokritem društvenem prireditvenem prostoru.
V nedeljo zjutraj pa bo v okviru praznika na sporedu tudi kolesarska dirka za cikloamaterje za pokal Adrie.
R. Pečar
• Delegacija dolinske občinske u-prave, ki jo bo vodil podžupan Marino Pečenik, se bo jvjtri udeležila slovesnčM? ki jo' ob obletnici' žbora ‘odposlancev slovenskega naroda prirejajo v pobratenem Kočevju.
DREVI V REPENTABRSKI CERKVI
Koncert baročne glasbe
Nastopila bosta Luigi Rovighi in Dina Slama
Ciklus nemških filmov v Goethe Inštitutu
Nemška kulturna ustanova v našem mestu Goethe Institut sporoča,
Nadaljujejo se Glasbeni popoldnevi v repentabrski cerkvi, ki jih prireja Oddelek za staro glasbo pri GM. V lanskem ciklusu koncertov so v glavnem nastopali ansambli domačin izvajalcev, letošnji koncerti pa so v tem pogledu bolj raznoliki. Če je bil prvi koncert izključno posvečen literaturi za čembalo (oz. klavikord), smo na naslednjem koncertu prisluhnili plemenitim zvokom dveh viol da gamba. Na vrsti je torej tretje glasbeno srečanje tokrat bosta nastopala violinist Luigi Rovighi in čembalistka Dina Slama.
Tržaškim ljubiteljem stare glasbe sta ti dve imeni dobro znani, naj le omenimo, da poučuje Luigi Rovighi violino na bolonjskem konservatoriju, Dina Slama pa komorno glasbo na tržaškem konservatoriju. Sicer se oba koncertanta že več let ukvarjata z izvirno interpretacijo baročne glasbe.
Rovighi bo koncertni program izvajal na baročni violini, ki se od navadne klasične violine razlikuje po okrepljeni strukturi in po loku, ki je lažji in dovoljuje zato izvajalcu drugačne izrazne možnosti. Edinstvenost koncerta je nedvomno v izbiri programa. Na sporedu bosta namreč dve skladbi, ki jih prav gotovo stalni obiskovalci koncertnih dvoran dobro poznajo. Zato bo za tiste, ki še ne poznajo baročne interpretacije, primerjanje med tra dicionalnim in baročnim izvajanjem zelo zanimivo.
Program nedeljskega koncerta se bo pričel s Simfonijo v D-duru italijanskega skladatelja Antonia Stra-della. Sledili pa bosta slavna Sonata v g-molu Giuseppa Tartinija — «II trillo del diavolo» in Mozartova Sonata v G-duru KV 301.
Qbeta se nam torej izreden koncert, ki bo morda za nekatere pravo odkritje. Dandanes smo vajeni poslušati izvedbe skladb baročnih avtorjev kar na sodobnih modernih instrumentih in se večkrat sploh ne sprešujemo, če je naša interpreta cija verodostojna. Na tem koncertu pa bomo lahko na izvirnih instrumentih poslušali pristno glasbo Stra delle, Tartinija in Mozarta,
ES
Devinsko - nabrežinski občinski odbor je tudi letos sklenil podeliti priznanja za zasluženo delo na področju kulture in prosvetne ustvarjalnosti. Priznanja, ki ju je v četrtek v imenu občinske uprave podelil župan posl. Albin Škerk, sta prejela pesnica Gioconda Amadei in naš kolega fotograf Mario Ma gajna.
Amadeieva je letos prejela vrsto nagrad in priznanj na raznih pesniških srečanjih v naši deželi in tudi drugod po državi, Magajna pa vse od povojnega časa s svojo kamero vestno in prizadevno sprem lja življenjski utrip v tej najbolj zahodni občini tržaške pokrajine.
Na sliki: župan škerk podeljuje priznanja Amadeievi in Magajni.
Še brez imena moški ki ga je povozil vlak
Železniška policija še vedno ni odkrila istovetnosti moškega, ki so ga predvčerajšnjim našli mrtvega ob železniški progi blizu barkov-ljanskega nadvoza. V centrih za mentalno higieno ne pogrešajo ni kogar, tudi morebitni sorodniki ali znanci pokojnega se niso zglasili nikjer. Včeraj so ponesrečencu vzeli prstne odtise, kar bo nov e-
lement, ki bo lahko pomagal pri j-dentifikaciji. Kot smo že včeraj zapisali, je bil moški star okrog 30-40 let, na sebi je imel kavbojke, svetlo modro srajco, pulover enake barve in telovadne copate. Na desnem palcu mu je manjkal prvi členek. Kdor bi lahko nudil kakršnekoli informacije v zvezi z dogodkom, je naprošen, da se zglasi pri železniški policiji.
Natečaj za 13 mest namestnika pismonoše
V Uradnem vestniku republike št. 265 z dne 25. septembra t.l. je bilo priobčeno besedilo natečaja z naslovi za 13 mest namestnika pismonoše pri pokrajinskem ravnateljstvu za pošto in telekomunikacije v Trstu. Prošnje za udeležbo pri natečaju morajo zainteresirani vložiti najpozneje do 24. oktobra.
Slovenskim mladincem in (zakaj ne?) tudi mladinkam svetujemo, naj se v čim višjem številu prijavijo k natečaju, to pa iz dveh razlogov; prvič, ker gre pač za javno službo, ki je ne gre kar tako zavreči, in drugič, ker bodo z množičnejšo prisotnostjo na tem pomembnem javno storitvenem področju mogli zavreti protislovensko ravnanje, kakršnemu smo pogosto priče in o kakršnem smo poročali v našem listu prav te dni.
tor zbornice dr. S. Maurel, sta Mirošič. in Modiano pregledala sedanji položaj na Tržaškem, zlasti kar zadeva razvoj gospodarskih dejavnosti in sodelovanja med našim mestom in sosednimi kraji SR Slovenije in SR Hrvatske. V tej zvezi sta oba izrazila pričakovanje, da se bo sodelovanje na vseh področjih v prihodnje še stopnjevalo v korist prebivalstva z obeh strani meje. V razgovoru sta se generalni konzul in predsednik zbornice dotaknila tudi skorajšnjega obiska novega predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Marka Bulca, ki bo gost tržaške trgovinske zbornice sredi tega meseca.
Predsednik Colli in dolinska delegacija v Marzabottu
Jutri bodo obhajali v Marzabottu obletnico strahovitega nacističnega pokola V malem emilijanskem mestecu se bodo ob tej priložnosti zbrale množice demokratov, bivših borcev in svobodoljubnih ljudi iz vseh krajev Italije in tudi iz inozemstva, zbrale pa se bodo tudi delegacije pobratenih in prijateljskih občin Med temi je tudi delegacija občine Dolina, ki jo vodi župan Edvin Švab. Z dolinsko delegacijo pa bo v Marzabotto odpotoval tudi moški pevski zbor Fran Venturini od Domja, ki bo drevi imel v občinski palači sredi Mar-zabotta celovečerni koncert. Pevci od Domja, ki jih vodi Ivan Tavčar, bodo peli v osmih jezikih in ob spremljavi harmonikaša Oskarja Kjudra podali izbor partizanskih pesmi.
Jutrišnje osrednje ■ manifestacije pa se bo udgležil tudi predsednik deželnega sveta F-JK Mario Colli; uradni govor bo na njej imela posl. Tina Anselmijeva.
Pri Padričah center za ocenjevanje zdravstvenih aparatur
Minister za znanstvene raziskave Tesini je sporočil, da je vlada odobrila dve milijardi lir za center za ocenjevanje zdravstvenih elektronskih aparatur., ki ga bodo po vsej verjetnosti namestili v centru za znanstvene raziskave pri Padričah.
Novi ocenjevalni center bi moral delovati kot konzorcij med tržaško KZE in družbo za raziskavo «IMI -Tecnobiomediea».
Naloge centra pa bi bile ugotavljati varnost in učnikovitost zdravstvenih aparatur in primerjati razne stroje, ki se pojavljajo na tržišču.
Razna obvestila
Sindikat Slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse zainteresirane, da je na ogled na sedežu sindikata, Ul. F. Filzi 8, vsako sredo od 16. do 18. ure tekst razpisa natečajev za habilitacijo za poučevanje v otroških vrtcih in za 1 stalno mesto vzgojiteljice v slovenskih državnih otroških vrtcih in za 9 stalnih mest učiteljev na slovenskih šolah.
Zainteresirani bodo dobili na sedežu tudi vsa ustrezna pojasnila za vlaganje prošenj.
Rok za vložitev prošenj za pripustitev k natečajem zapade 30. oktobra 1982.
KRUT obvešča, da začne telovadba v torek, 5. oktobra, ob 18. uri na stadionu «1. maj*. Pridite vsi z o-premo.
..................•......................
Mala črna kronika
Kadili so cigarete s hašišem
Predvčerajšnjim zvečer so agenti letečega oddelka med običajnim kontrolnim delom vozili po Nabrežju, ko so blizu kopališča Ausonia opazili skupino petih mladeničev, ki so se po njihovem vedli »ekstravagantno*. Ob prihodu agentov so mladi nemudoma odvrgli nekaj v morje in se skušali razbežati, kar pa jim ni uspelo. Možem postave so nato priznali, da so kadili cigarete s hašišem, ki so ga malo prej kupili od neznanca na Trgu Unita. Dogodek se je zaenkrat končal tu, a genti pa zatrjujejo, da bodo nadaljevali s preiskavo.
Policija zasačila tri mlečnozobne tatiče
Nekdo je predvčerajšnjim zvečer obvestil policijo, da se okrog parkiranega mopeda v Ul. Coroneo čudno motovilijo trije fantje. Agenti so se označenemu kraju previdno
lu tri mladoletne, ki so s pomočjo specialnega orodja razstavljali razne motorne dele. 17-letnega K. S., 15-letnega F. M. in 15-letnega D. P- M. so agenti pospremili na dom jn obvestili starše, zglasiti pa se bodo morali še na kvesturi, kjer bodo odločili, kaj z njimi.
Nepazljiva voznica
podrla študenta
Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli 18-letnega Andrea Me-negattija iz Ul. Gravisi 1 in 17-letnega Fulvia Ferluga, oba študenta. Prijatelja sta se peljala z motornim kolesom po Istrski ulici, ko sta trčila v prinz, katerega je upravljala 42-letna Daria Stabon iz Ul. Carlo Antoni 24, za katero domnevajo, da ni spoštovala prednosti. V nesreči si je Menegatti lažje pretresel možgane in si verjetno zlomil koleno. Ozdravel bo v 20-30 dneh. Njegov prijatelj Ferluga pa je verjetno utrpel zlom stopala in
približali in res so zasačili na de-1 bo predvidoma ozdravel v 20 dneh'
Mii
SLOVENSKO
JSiE
y V TRSTU
SEZONA 1982/83
REPERTOAR
V ABONMAJU
Titus Maccius Plautus
Matjaž Kmecl
August Strindberg Piero Chiara
Ivan S. Turgenjev
Carlo Goldoni
HVALISAVI VOJAK, komedija prvič v slovenščini MUTASTI BRATJE, poljudna igra krstna uprizoritev SMRTNI PLES, drama DELITEV, komedija prvič v slovenščini MESEC DNI NA KMETIH, komedija gostovanje PDG iz Nove Gorice SLUGA DVEH GOSPODOV, komedija gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
VRSTA ABONMAJEV
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po. premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
■ Red F (druga sobota po premieri)
Red G (popoldan’ na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
CENE	ABONMAJEV		
	Premiera	Ponovitve	
		Red B, C	Red F, G
Parter	35.000.— lir	26.000,- lir	20.000,- lir
Balkon	15.000.- lir	15.000.- lir	15.000.- lir
Slovensko stalno gledališče razpisuje (razen za premiere) v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 20.000,— lir.
Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane 15.000 lir.
Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom.
Vpisovanje abonentov do 7. oktobra ob delavnikih od 10. do 12. in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734 265, 734-269.
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra
V	Kraški galeriji v Kcpnu bo do 17. oktobra razstavljal svoja dela tržaški slovenski slikar Deziderij Švara.
V	galeriji «11 Mandracchio« v Mi ljah bo odprta razstava slikarja Ti beria Carlinija do 10. oktobra.
V	«Clubu Mercatovecchio*, Videm Vicolo Pulesi 4, razstavlja svoja de la slikarka Mihaela Velikonja. Raz stava bo odprta do 5. oktobra.
V	občinski galeriji bo odprta raz stava slikarja Scattareggia do 5 oktobra.
TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20 Češki umetnik Jirži Anderle razstav Ija svojo novejšo grafično produk cijo.
Na sedežu Novinarskega krožka Kdrzo Italija 12'razstavlja do 9. okto bra svo.ia dela slikarka Nora Carel la. Urnik od 10: do 12.30 in od 17 do 19.30, razen nedelje.
Potovalni urad
« A U R O R A »
na naslednje izlete: 10. do 1. 11. —
vabi
od 30. 10. do 1. 11. — z avtobusom na otok Rab. Cena 79.000 lir:
od 31. 10. do 3. 11. — z avtobusom na Mali Lošinj. Cena 89.000 lir.
Poleg tega so na voljo programi za božič in Novo leto v Zagrebu, Celju, Bovcu, na Bledu in Malem Lošinju.
Informacije in rezervacije pri
potovalnem uradu «AURORA» Ul. Cicerone 4, tel. 60-261.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. oktobra MIRNA
Spnce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.45 - Dolžina dneva 11.41 - Luna vzide ob 17.58 in zatone ob 4.59.
Jutri, NEDELJA, 3. oktobra TEREZIJA
Vreme	včeraj:	najvišja	temperatura	21	stopinj,	najnižja	17 stopinj,
ob	18.	uri 19,2	stopinje,	zračni tlak
1013,8 ustaljen, vlaga 63-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje malo	razgibano,	temperatura morja
22,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Antonella Koren, Alessio Grison, Inka Žerjal, France-sca Mattiazzi, Davide Bucci, Stefa-no Sarma, Massimiliano Rupil.
UMRLI SO: 67-letni Guido Seghi-ni, 88-letna Ester Rizzi por. Romani, 80-letna Olimpia Mastropierro vd. Riccio, 26-letni Corrado Inturri, 53-letna Nerina Padovan, 88-letna Rosalia Visintin, 62-letni Giacomo Ustulin, 75-letna Maria Grassi vd. Bradaschia, 62-letni Carlo Belusich, 56-letni Bruno Brecevich, 63-letna Marcella Lubiana por. Crisman, 80 letna Rosa Lonza vd. Pellaschiar, 72-letni Marino Braida.
^SLOVENSKO i^STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi k vpisu v
GLEDALIŠKO ŠOLO
V TRSTU IN GORICI
V šolo so vabljeni vsi dosedanji slušatelji in tisti kandida-ti/ke. ki čutijo željo do odrskega ustvarjanja in vzgoje v obvladanju lepe slovenske besede.
Vpisovanje in podrobnejše informacije ob delavnikih od 9. do 13. ure do . oktobra v u-pravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734-265, ali v Gorici na sedežu Zveze slovenskih kulturnih dru-Štev, Ul, Croce 3, tel. 84-495 ob delavnikih od 11. do 14. in od 16. do 19. ure
» * »
BALETNA ŠOLA SSG
Sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem domu
Jutri, 3. oktobra, s pričetkom ob 16. uri bo v prostorih barkovljanskega društva - Ul. Cerreto 12.
PRAZNIK KARAMALOV
Ob zvokih vesele glasbe vas bomo postregli z ribami, klobasami. domačim pecivom, dobro kapljico itd.
Čaka vas tudi bogata loterija.
Vabljeni
SKD IGO GRUDEN Nabrežina
vabi danes, 2. oktobra, ob 20.30 na
PREDVAJANJE DIAPOZITIVOV MARIA MAGAJNE
o potovanju po Braziliji
KD Lonjer - Katinara ŠD Adria
priredita
TRADICIONALNI PRAZNIK GROZDJA
danes, 2., in jutri, 3. oktobra, v , društveni gostilni v Lonjerju
Vabljeni
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan in Bazovica.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel. 200-121; Sesljan: tel. 209 197;
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure, tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do :• ure, tel. 68-441.
Koncerti
Kiasoma m ...a idzjjisuje Koncertni abonma 1982-83. Vpisovanje abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 15. do 17. ure od 11. oktobra dalje. Lanski abonenti naj potrdijo svoj sedež od 4. do 8. oktobra t.l.
Izleti
SPDT sporoča, da bo odhod avtobusa na izlet v neznano (potreben veljaven dokument za prestop meje) jutri, 3. oktobra, ob 6.30 izpred sodnijske palače.
Gledališča
SSG
Jutri, 3. 10., ob 19. uri gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta v Komnu z delom Daniela L. Co-burna »Partija remija*. Z istim delom gostuje v ponedeljek, 4. 10., ob 19.30 v Novem mestu in v torek, 5. 10., ob 20. uri v Solkanu.
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se začenja oddaja abonmajev za operno sezono 1982/83, ki se bo začela 19. oktobra z gala predstavo Rossinijeve opere »Semiramide*. Abonenti prejšnje sezone imajo možnost, da potrdijo svoj abonma z izpolnitvijo posebnega obrazca, ki ga izročijo pri blagajni najkasneje de 5. oktobra od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Po tem datumu bodo abonmaji na razpolago za nove prosilce.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
1. preddverje
Do 8. 10. — Razstava: Slovenski kiparji.
Sprejemna dvorana
Do 7. 10. — Razstava: Od risanja do likovne vzgoje.
V	ponedeljek 4. t.m., ob 15. uri: Slikanje pod vodstvom lik. ped. Klare Kranjc-Oršič.
Velika dvorana
Jutri, 3. t.m., ob 19.30: Gostovanje velikega gledališča iz Moskve.
V	torek, 5. t.m.. ob 20. uri: Slovenski oktet — koncert v počastitev 30-letnice delovanja Slovenskega okteta.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 4. t.m., ob 19.30: Mladi mladim, 1. koncert, ki ga prirejata Glasbena mladina Ljub ljane in Cankarjev dom.
Mala dvorana
Danes, 2. 10., ob 10. uri: Otroška matineja. P. Kova/ - Vrtec pri stari kozi, ročne lutke
V	ponedeljek. 4. t.m., ob 16.30 in 19.30: Ramajana. Gledališče senčnih lutk iz Madrasa - Indija.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave.
Razstave v Cankarjevem domu so odprte od ponedeljka do petka, od 9. do 13. in od 15. do 18. ure, ob sobotah in edeljah pa od 9. do 13. ure. Vstop prost.
Kino
Ariston 16.45 «Montenegro Tango*. Režija D. Makaveiev. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 »Poltergeist (demoniache presenze)*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 »Porca vacca*. R. Pozzetto, L. Antonelli, A. Mac-cione.
Grattaclelo 17.00 «Porky’s — questi pazzi. pazzi porcelloni*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fcnice 1J.00 šGazzosa alla menta*. Mladinski barvni film. •
Mignoh 16.00 «Scomparso (missing)*. Za vsakogar.
Filodrammatico 15.00 «L’altro piace-re di una ninfomane*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Conan il barbaro*.
Capitol 16.30 »Vieni avanti cretino*. Lino Banfi.
Cristailo 17.00 «Rocky III.». S. Stal-lone.
Moderno 15.00 «L’arancia meccani-ca»/ Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30 «L’estasi e 1’angoscia*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Venelo 16.30 «Nessuno e per-fetto*. O. Mutti. R. Pozzetto.
Lumiere 16.00 «11 laureato*. D. Hoffman.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Tabor vabi dosedanje in nove folkloriste na srečanje, ki bo v prosvetnem domu na Opčinah danes, 2. o letošnjem programu. Vpisovanje še danes, 2. oktobra, tel. 211161.
Prispevki
Ob deseti obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za KD Igo Gruden.
BANCA Dl CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
...	S. P. A.
THST - 'ULICA F. FII.ZI 1Q -	61-4.00
1. 10. 1982
Ameriški dolai Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen
Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Srednji dinar
MENJALNICA
vseh tujih valut
GROZDJE ZA VINO
^'s£^'SUPER0RT0FRUTTIC0L0 - Trg Ca9ni1 ^
'pT ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
bAMO IZBRANO GROZDJE: BELO — ČRNO — MUŠKAT
S SEJE. NA SEDEŽU GORIŠKE POKRAJINE
Napor vseh kulturnih dejavnikov za čimbolj uspešno gledališko sezono
Razširitev upravnega odbora z vključitvijo goriških zastopnikov ■ Abonmajske predstave v Kulturnem domu, izvenabonmajske predstave v Katoliškem domu
Izvršni in upravni odbor Slovenskega stalnega gledališča sta se v četrtek zvečer sestala v prostorih pokrajinskega sveta v Gorici. Kot je dejal predsednik SSG Bogj Samsa, je bilo v četrtek prvič, da se je vodstvo gledališča sestalo v Gorici. kar dokazuje postopno prera ščanje ozemeljsko ozko začrtnih formalnih mej te naše največje in najpomembnejše kulturne ustanove in hkrati tudi spodbudo, da bo vzgledu goriške pokrajinske uprave v čimkrajšem času sledila tudi vi demska. S tem bi bilo tudi po formalni plati priznan vseslovenski zamejski značaj te ustanove, ki od svojega nastanka dalje širi sloven sko besedo in z umetniškimi užitki bogati vse zamejske Slovence, tudi Slovence v Beneški Sloveniji. Reziji in Kanalski dolini.
Drugo pomembno dejstvo, ki ni ma samo formalne, ampak tudi vsebinsko vrednost, je vključitev štirih predstavnikov goriških Slovencev v upravni svet, in sicer Marije Ferletič, Jožeta Ceja, Nade Sanzir. in Polda Devetaka.
Na sestanku, ki ga je odpri predsednik SSG Bogo Samsa so bili pri šotni direktor gledališča in njegov umetniški vodja Miroslav Košuta, člana izvršnega odbora Saša Rudolf in Afce Mermol.ia, člani upravnega odbora in predstavnika dveh kulturnoprosvetnih organizacij, ki skupno s SSG skrbita za abonmajske sezone, Rudi Pavšič in Kazimir Humar.
V časovno obširni in vsebinsko poglobljeni razpravi, v kateri so sodelovali domala vsi člani vodstva gledališča, so v obliki informacij, pojasnil, predlogov in s sprejetjem končnih in pomembnih sklepov o-predelili položaj Slovenskega stalnega gledališča na tem prostoru. Tako so se zastopniki Zveze sloven skih kulturnih društev in Zveze slo venske katoliške prosvete dogovo rili o pomembnem vprašanju, nam reč, v katerih dvoranah prirejati letošnje gledališke predstave SSG in gostujočih skupin. Po daljši raz pravi, med katero so ugotovili, da je bil dolga leta. 20 let. Katoliški dom edina gledališka dvorana za potrebe Slovencev v Gorici in da se je s Kulturnim domom zgradil objekt profesionalnega značaja, ki najbolj ustreza delovnim potrebam gledaliških igralcev in zagotavlja možnost največjega umetniškega u Žitka njegovim obiskovalcem, so se sporazumeli o kompromisnem pred, logu, da bodo abonmajske predrta ve v Kulturnem domu, izvenabonmajske pa v Katoliškem domu. Kot prva izvenabonma.iska nredstava bo nastop Primorskega dramskega gledališča (16. oktobra) z Levstikovo smrtjo v Katoliškem domu za šolsko mladino.
Sporazumeli so se nadalje o tem. da bodo abonmaje prodajali v Kul turnem domu. Obe strani sta se obvezali, da bosta vsaka po svoji plati vložili največje napore za pri dobivanje novih obiskovalcev in tako presegli lansko kritično točko v številu abonmajev zaradi neure jenih prostorskih razmer, skratka zaradi selitve gledališča po različnih javnih in zasebnih dvoranah v Gorici. Po podatkih vodstva gledališča je bilo na začetku skupnega vodenja abonmajske politike dveh osrednjih kulturnih organizacij število najugodnejše (v sezoni 1979-80 je bilo 521 abonentov), v sezoni 1980-81 je zdrknilo na 312, lani pa se je nekoliko popravilo in doseglo 362 abonentov. Dejansko število obiskovalcev gledaliških predstav se je nekoliko izboljšalo s sprotno prodajo vstopnic za vsako predstavo posebej, za nekatero več za drugo manj.
Sicer pa se je v posegih udeležencev v razpravi vendarle čutila primarna skrb vseh, kako pripe ljati v gledališče čimveč obiskovalcev, da bi ogled gledaliških pred stav čutili kot potrebo po umetni škem užitku, po sprostitvi in tudi kot priložnost za medsebojno komu niciranje. Tako vodstvo gledališča kakor tudi predstavniki med narod nostno skupnostjo delujočih animatorjev se globoko zavedajo velikega narodnoobrambnega in kulturnega pomena Slovenskega stalnega gledališča za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti, zavedajo pa se tudi povezovalne in združevalne na-
loge SSG med različnimi idejnopolitičnimi subjekti. S tem v zvezi je prišla jasno do izraza tradicionalna in dolgoletna strpnost med tržaškimi gledališkimi «potrošniki» in svojskost goriških razmer, ki jih bo mogoče preseči s postopnim in vztrajnim delom, prežetim s strpnostjo in resnično kulturno ustvar jalnostjo.
Da bi Slovensko stalno gledališče postalo gledališče vseh Slovencev, je tudi samo doslej dosti in veliko naredilo s svojimi neposrednimi stiki, s svojim odprtim pristopom do vseh, ki ga želijo imeti v gosteh, in tudi z oblikovanjem takšne repertoarne politike, ki ustreza potrebam ljudi, katerim je namenjeno. Repertoar torej ni izraz umetniške potrebe ene same osebe, am pak skupnih potreb in možnosti sredin v katerih deluje. Tako bosta v letošnji abonmajski ponudbi kar dve slovenski deli Alojza Rebule in Matjaža Kmecla, originalni deli, zaradi katerih letošnji abonma nima primerjave s poprejšnjimi. Gledališča bo prvenstveno delovalo na prostoru, kjer Slovenci v Italiji živimo, a hkrati bo kot doslej s svojimi nastopi od Portoroža oa do Idrije tkalo niti Vezi z jugoslovanskimi narodi, z matičnim narodom, s primorskim ljudstvom bivajočim na obmejnem pasu. Opravljalo pa
bo tudi posredniško dejavnost s tukajšnjim italijanskim kulturnim mi ljejem, in sicer tako, da je, kot doslej, v svoj program vključilo delo italijanskega avtorja.
Poleg skrbi za povečanje števila obiskovalcev s podeželja (doslej je bilo s tega območja samo 45 abonentov), je beseda tekla tudi o pobudah za usposabljanje gledaliških igralcev, zlasti za moške vloge. Tako so ugodno ocenili prizadevnost pokrajinske uprave, ki je priredila uspešen tečaj igralske umetnosti, in ji priporočili, naj po tej poti nadaljuje in po možnosti dobi posnemovalce, da bi postopoma Goriška odpravila vrzel, ki zaradi neurejenih razmer že predolgo traja in kar prinaša objektivno narodno škodo. Predlagali so, naj bi pri abonmajski politiki bili čimbolj prožni, kar bi omogočilo pritegni tev različnih kategorij (upokojencev, dijakov itd.). Pri tem bi vsa sredstva množičnega obveščanja morala do največje možne meje podpreti abonmajsko kampanjo in pripeljali čimveč Slovencev v gledališko hišo, da bomo odpravili zamudo, ki se med drugim v odnosu na tržaške razmere kaže tudi v tem, da smo imeli v zadnjih neurejenih razmerah v odnosu do Trsta komaj 15 odstotkov abonmajskih naročnikov, (gv)
JUTRI MNOŽIČNA PRIREDITEV KOLESARJENJE PRIJATELJSTVA*
Organizatorji, Občinska zveza za telesno kulturo iz Nove Gorice, združenje TGS in ZSŠDI, vabijo jutri, na množično udeležbo na kolesarski prireditvi, ki jo prirejajo že petič, pod geslom »Kolesarjenje prijateljstva*. Udeleženci bodo prevozili okrog 30 kilometrov dolgo progo. speljano po ulicah in cestah obeh sosednjih mest. Start bo ob 9. uri izpred stavbe občinske skupščine v Novi Gorici, cilj pa bo v športnem parku v Novi Gorici. Prireditelji posebej poudarjajo, da prireditev ni tekmovalnega značaja, priporočajo pa zlasti udeležbo organiziranih skupin društev in šol. Prijave in pojasnila v uradih zgoraj omenjenih organizacij.
Danes pri KD Oton Župančič
Društveni večer za uvod v letošnje
delovanj«
V prihodnjih dneh bodo tudi pri KD Oton Župančič pričeli z redno pevsko dejavnostjo. Tako so se že prejšnji torek sestali pevci m pev ke mešanega zbora ter se pomenili o programu dela v jesensko-zimski sezoni pa tudi o marsičem drugem. Domenili so se, da bodo vaje dvakrat tedensko v domu Andreja Bui dala in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30.
Z redno dejavnostjo bodo v prihodnjih dneh pričeli tudi pri otro
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
llllllllllllllllllllllllllllinilllllllllHItliniHMHIIIIIIIIIIlllllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIflllllllllltllMIIIIIIIIIflltltlllllllMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIin
RAZGIBAN POTEK OBRAVNAVE PROTI 27-LETNI GL0RII CUZZI
Obsojena na dve leti in pol zapora ker je uspavala in oropala klienta
Na včerajšnji obravnavi je tudi žalila sodišče ter soobtoženca, 25-letnega Luigija Pedoneja
Tako razgibane sodne obravnave že dolgo ni bilo. Za to je včeraj dopoldne, na goriškem okrožnem sodišču, poskrbela 27 letna Videm-čanka Gloria Cuzzi, ki je dodobra ozmerjala in žalila člane sodnega zbora, nič kaj prijazno razpoloženje po dokazala tudi soobtožencu 25-letnemu Luigiju Pedoneju. e Zaradi velike-pozornosti iini«pošto-varija do sodnega .zbora, si bo najbrž prislužila nov sodni' postopek.
Bralci se prav gotovo še spominjajo čudnega dogodka, ki se je pripetil - prve dni julija letos in 0 čemer smo poročali 10. julija. 33-letni Calogero Giardina, upravitelj
Letošnja
gledališka ponudba
V letošnjem rednem abonmaju bomo gledali šest predstav:
Titus Maccius Plautus - Hvalisanj vojak, Matjaž Kmecl -Mutasti bratje, August Strindberg - Smrtni ples in Piero Chiara - Delitev in dve gostovanji: Ivan S. Turgenjev - Mesec dni na vasi (PDG Nova Gorica) in Carlo Goldoni - Sluga dveh gospodarjev (Drama Ljubljana).
Izven abonmaja bosta na sporedu dve deli: Alojz Rebula Hribi pokrite nas in Andrej Inkret -Etos Tanatos.
Za otroke je v- repertoarju i-gra Itala Calvina - Macurvaldo.
Program za šole in društva predvideva naslednja dela: Platon - Sokratov zagovor, Fiodor Dostojevski - Sanje smešnega človeka (Drama Ljubljana), pravljico za najmlajše in še eno delo za višje srednje šole.
Iz lanske sezone bo SSG ponovilo Krvavo svatbo Federica Garcie Lorce, Odpirača Victor-ja Lanouxa in Partijo remija Danila L. Coburna.
javnega lokala v Fagagni, je v Vidmu srečal žensko s katero naj bi preživel nekaj nočnih uric. Zadeva pa se za Giardino končala bolj klavrno, v bolniški postelji v nezavestnem stanju. Z občasno prijateljico, ki ga je zapustila na avtocesti, nekje med Vilešami in Gonarsom, pa je izginil tudi denar.
nekaj dragocenih predmetov ter čekovna knjižica.
Giardino so zdravniki tržiške bolnišnice že naslednjega dne dodobra pozdravili in na podlagi njegovih izjav je preiskovalcem kaj kmalu uspelo izslediti, v nekem videmskem hotelu, tatinsko prijateljico noči. V hotelski sobi so celo našli nekaj Giardinovih stvari. Ugotovili so tudi. da je Cuizijeva klVdfitu nasula v pijačo dobršno dozo mečnega uspavalnega sredstva «roipnol». Kmalu zatem pa so izsledili še 25-letnega Luigija Pedoneja in to zaradi ponarejenega podpisa na u-kradenem čeku. Tako sta se oba znašla na zatožni klopi, zaradi ropa, namerne povzročitve telesnih poškodb ter zaradi nasilja. Pedone pa je moral odgovarjati še zaradi ponarejenega podpisa na čeku.
Javni tožilec je za Cuzzijevo predlagal zaporno kazen štiri leta in 10 mesecv ter globo 500 tisoč lir, za njenega prijatelja pa tri leta in 10 mesecev ter 300 tisoč Ur kazni.
Pri odmeri kazni pa je sodišče upoštevalo tudi olajševalne okolišči-
ne ter Cuzzijevo obsodilo za dve leti in pol zapora in 300 tisoč lir kazni, Pedoneja pa na šest mesecev zapora in 150 tisoč Ur kazni. Oprostilo ga je namreč dveh kaznivih dejanj. Glede ponarejenega podpisa na čeku pa se bo zmazal z globo 100 tisoč lir.
Skupščina obrtnikov članov združenja CNA na Tržiškem
V Tržiču se bodo jutri ob 9. uri zbrali na skupščini člani obrtniškega združenja CNA. Skupščina bo v dvorani Vivaldi, Ul. Galileo 93. Obrtniki bodo razpravljali o nekaterih splošnih vprašanjih pomena in vloge obrtniških dejavnosti v sedanjem gospodarskem trenutku pa tudi o specifičnih vprašanjih zdravstvenega varstva in pokojnin. Pred tednom dni je bilo podobno zasedanje za obrtnike s področja Krmina in Gradišča.
škem pevskem zboru. Pravzaprav bo prva vaja že v ponedeljek. 4. t.m., ob 15. uri. Otroci bodo vadili v domu Andreja Budala.
Ob začetku nove sezone pa bo tudi nekakšna družabnost, srečanje vseh pevcev (tudi takih, ki ne sodelujejo več v zboru), kotalkarjev, prijateljev društva in nasploh vsen vaščanov, ki tako ali drugače pomagajo pri delovanju društva. Družabnost bo danes od 19.30 dalje v domu na Piiošču.
Natečaj za izvirne zborovske skladbe
Zveza slovenske katoliške prosvete je letos spomladi razpisala natečaj za izvirne zborovske skladbe za mešane, ženske in moške pevske zbore. Natečaja se lahko udeležijo slovenski zamejski skladatelji iz Italije in Avstrije. Prispevke je treba do 31. oktobra letos poslati poštnoležeče na naslov Zveza slovenske katoliške prosvete (Unio-ne culturale cattolica Slovena. Gorica fermo posta) 34170 Gorizia -Gorica.
Nadaljuje se 2. kongres zdravnikov - nefrologov
V Gorici se je včeraj začel delovni del 2. kongresa zdravnikov — nefrologov. Udeležuje se ga okrog 200 strokovnjakov iz sedmih evropskih dežel. Medtem ko so včeraj bila na vrsti predavanja o različnih aspektih in vzrokih ledvičnih obolenj, bodo danes razpravljali predvsem o vprašanjih v zvezi s pre-sajevanjem ledvic. Kongres zdrav-nikov-nefrologov prirejajo vsaki dve leti.
Tečaj slovenščine v krožku Umanita
Kulturni krožek »Umanita* bo tudi - letos priredil tečaj slovenščine. Predavanja bodo v večernih urah v prostorih zavoda Lenassi, pričela pa se bedo že v tem mesecu. Prijave sprejemajo do 12. oktobra v tajništvu PSDI v Gorici, Ul. To-minz 9 vsak delavnik od 16.30 do 19.
ure.
tiliiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiitiiiiiuuiimiitiiiiifiiiiuiiiiiiiHiiiiiiifiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRID RA1PLCT0M ALI IAPLCT0M KRM?
ZA TOVARNO DETROIT SE ZANIMA NOVA DRUŽBA «NU0VA DETROIT*
Na sedežu združenja industrijcev prvi sestanek s predstavniki sindikata ■ Četrti poskus reševanja krize
Obnovitev proizvodnje v tržiškem podjetju Detroit naj bi zagotovila družba »Nuova Detroit*. Kako in pod kakšnimi pogoji je bil govor na sestanku na sedežu zveze industrijcev v Gorici, kamor so povabili tudi predstavnike sindikalne konfederacije, predstavnike sindikata kovinarjev ter seveda predstavnike tovarniškega sveta. Menda so pred stavniki nove družbe tudi že predstavili načrt za sanacijo težkega položaja v podjetju.
Predstavniki sindikata bodo predlog preučili v prihodnjih dneh ter šele nato odgovorili Vsekakor pa
srečanja in pogajanja potekala v prisotnosti deželnega odbornika za industrijo, ker ima predvsem dežela moralno in politično dolžnost prispevati k čimprejšnji razrešitvi krize, sindikati pa zahtevajo tudi da ne pride do odslovitve delavcev, ki so danes formalno še zmeraj zaposleni v podjetju, čeprav so že od začetka lanskega leta v dopolnilni blagajni.
Novost torej glede razpleta krize v enem od treh ključnih podjetij na Goriškem. Bo četrti poskus uspel? Najbrž je še prezgodaj za kakršnekoli ocene in napovedi. Toliko bolj,
Jelen na polju pri Marianu
Avtomobilisti, ki so včeraj zjutraj vozili po državni cesti med Gradiščem in Marianom, so bili priče nenavadnemu dogodky,M Na njivi blizu ceste se je pasel velik je: len. Žival se ni dosti menila za radovedneže, ampak se je mirno pasla naprej. Od kod jeleni v teh krajih? Domnevajo, da gre za žival, ki je semkaj prišla iz lovišč na jugoslovanski strani meje. Manj verjetno se zdi. da bi žival prišla semkaj iz lovišč v Kanalski dolini.
O tem velja zapisati, da so jelene tudi že v prejšnjih letih večkrat o-pazili v ravninskem predelu goriške pokrajine, zlasti med Brdi in Sočo. Jelen je pred leti padel celo v cementno strugo namakalnega kanala pri Moraru in so morali žival nato. ker se je ranila v poskusu, da bi se izvlekla iz vode, u-streliti.
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev in sekcija VZPI - ANPI Gorica prirejata 14. oktobra izlet v Istro. Odhod iz Podgore (pri spomeniku) ob 6.45, s Travnika ob 7. uri. Na sporedu je obisk Plave lagune in Poreča. kosilo je v Momjanu pri Bujah; povratek v večernih urah. Vpisovanje v pisarni Arturja Košute v Ul. Mameli 8 in na sedežu društva v Ul. Malta 2. Strošek 18.1)00 lir. Pohitite z vpisom!
postavljajo sindikati dvoje osnovnih | ker se zdi, da so med glavnimi čla-I pogojev: da bodo morebitna nova j ni nove družbe tudi dosedanji lastniki.
Z zasedanja odbora Slovenskega stalnega gledališča v pokrajinski sejni dvorani v Gorici
Razna obvestila
ŠZ Dom - Gorica sporoča, da se bo v ponedeljek, 4. t.m., ob 15. uri pričela redna vadba splošne telesne vzgoje za otroke iz vrtca in osnovne šole. Vadba bo v telovadnici Kulturnega doma, v Ulici Brass, tudi ob četrtkih ob isti uri.
Kino
iiorlca
CORSO 18.00—22.00 «lo so che tu sai che io so*. A. Sordi in M. Vitti. Barvni film.
VERDI 18.00—22.00 «lnterceptor — il guerriero della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.3(1 22.00 «Arancia mec-canica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Reds*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »U časa di Mery».
DEŽURNA LEKARNA
Do 19.30 .je dežurna lekarna Štandrežu, tel. 85-136, od 19.30 d) pa lekarna Tavasarti, Korzo Ita št. 10, tel. 84-576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI<
San Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73-:
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Jutri ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici
VEČER PESMI IN PLESOV JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI
Izvaja:
FS BRANKO CVETKOVIČ iz Beograda
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
V polnem teku priprave na letošnje sedemnajsto Borštnikovo srečanje
SSE bo nastopilo z Lorcovo «Krvavo svatbo» ■ Zanimiva razstava banjaluških likovnikov - Večer mladih graških književnikov * V kratkem festival komorno baročne glasbe, v okviru katerega bo nastopil tudi Črtomir Šiško vic
Umetnostna galerija je ob proslavljanju. dneva mariborske univerze uvrstila tudi zanimivo likovno razstavo lilcovmh umetni kov-pedagogov pedagoške akademije in pritegnila še kolege s pobratene univerze v Banjaluki. Na vpogled so bila dela maribor skih likovnikov nekdanjih pedagogov kiparke Vlaste Zorko - Tihčeve in slikarja Slavka Koresa in sedanjih pedagogov-slikarjev in grafikov Bojana Golije, Albina Krambergerja, Petra Krivca, L ud-irlui Pandurja in kiparja Viktorja Gojkoviča, medtem ko so bile postumno razstavljene tudi podo be ustanovnih članov skupine PA71 sliliariev Maksa Kavčiča in LaW!a Pandurja.
Likovnilci-pedagoai iz Bančnice so se predstavili z upodnbitva mi ustanovitelja znane ban-alnike umetniške skupine eCetverice* vo-
•iiiiivniiniiiiiumniiiiiiniiiiHiniMiiiHiiMHiMiimn
Goriški taborniki na tečaju
Za tabornike Kodu Modrega vala je pravkar minula sezona izzvenela vzpodbudno in uspešno. Gomia ugotovitev vei.ia še posebno za Goriško četo taborniške organizacije. Povečanje članstva, ustanovitev novih vodov in družin. uspelo letno taborjenje so važni mejniki na poti utrjevanja in razširjevania taborniške organizacije. Vse to seveda narekuje take oblike dela. ki omogočajo, da se silnice uresničijo.
Pred kratkim sprejeta odločitev. da vsaka taborniška družina razvija svojo dejavnost v več vodili. pa narekuje potrebo po novih in kakovostnejših kadrih. Iz tega razloga se je preteklo soboto. 25., in nedeljo, 26. sentern-bra. odvijal poseben tečaj za tabornike - vodnike. Tečaj se je vršil -v predavalnici v Ulie: Croce v Gorici. Program je obsegal na.ricdnje teme: Okvirni načrt za naslednjo sezono. Pregled zgodovine RMV. Naloge vodnikov na večjih akcijah. Pregled zgodovine Zveze tabornikov Slovenije in Ju goslavije. Vodenje družine in roda. Priprava na različne vrste sestankov. Priprava in vodenje iger. Ideje z.a ročna tlela. Razprava o podrobnem programu v posameznih družinah
Iz navedenih tem je razvidno, da je bil tečaj izrazito internega značaja ter .je težil V usposabljanju večjega števila sedanjih in bodočih vodnikov v sklopu taborniške organizacije Rodu Modrega vala. Vse pa ie potekalo v duhu 50. obletnice RMV, ki io bomo praznovali čez dobro leto.
mp
ZLATARNA URAR NA
«Svizzera»
>11 * Soroce
SEIKO
DOXA
TRST
Ulico S Spindione 1? Tei 60 252
kojnega Dušana Simiča in Alojza C urica, Josipa Graniča, Enesa Mundžiča, Enter ja Slalje in Be-kirja Misirlica. Profesor banjalu-ške pedagoške alcademije Tomislav Dugonjič se je predstavi! z grafikami, kipar Mustafa Skop-Ijak pa s kiparskimi deli. Oba umetnika sta že prej posamič raztapljalo v Mariboru.
Razstavo pobratenih univerz Ba njaluke in Maribora, ki je nudila zanimiv vpogled v pestro raznoliko likovno ustvarjanje u-melnikov-pedagogov, ki usmerjajo mlade generacije umetnikov v obeh republikah, je odprl nekdanji rektor mariborske univerze in sedanji predsednik Kulturne skupnosti Maribora dr. Miro Bračič ob prisotnosti, rektorjev obeh univerz iz Banjaluke dr. Ibrahima Tabalcoviča in dr. Dalija Džonla-giča iz Maribora.
Estetsko zanimiva in po domišljiji bogata je bila sodobno prostorsko zasnovana razstava tapiserij mlade ustvarjalke Ete Sadar - Breznikove. Novost njenih atraktivnih stvaritev je uporaba svile, ki vnaša v prostor s prosojnim bleskom živo kombiniranih barv zares impresivno podobo.
Kulturni stiki avstrijskega mesta Gradec in slovenskega Maribora so bili doslej živahnejši na gledališkem, glasbenem in likovnem področju. Tokrat so se Mariborčani v dvorani Kazine spoznali tudi z literaturo oraških pisateljev. Svoja dela so predsta vili in brali pesnik in pisatelj Alois Hergouth, prozaist Eisendle in pesnik Otto Eggenreich v izvirniku, medtem ko sta slovenske prevode prevajalcev Kajetana Koviča in Bernarda Rajha brala pesnika Kajetan Kovič in Slav ko Jun.
Vsekakor je bil literarni večer pomemben kulturni dogodek za nadaljnje zbliževanje oraških in mariborskih pisateljev, sai bodo v decembru mariborski pisatelji Gradčanom vrnili obisk z branjem v slovenščini in nhhovih prevedenih del v nemščini.
O letošnjem štatenberškem srečanju pisateljev, posvečenem te mi «Usoda mojega rokopisa». ki je bilo ponovno v starem oradu riatenbera. tokrat ne bomo poročali v tem okviru. Verjetno bo več poročal kdo od prisotnih tržaških pisateUev. ki sg se. če; prav v skromnem številu, udeležil»' fena zanimivega srečava.
Kmalu bo nared že štirinajsti fesHval komornp baročne nlasbe. ki bo uvedel letošnjo glasbeno sezono v Mariboru.
Kot prvi bo na programu Kvartet pozavn iz Švice ki aa vodi slovenski alasbenik Branimir Slokar. Sledili bodo finski Komorni orkester, mariborski «Colleginm Musicum» s tržaškim violinistom Črtomirom šiškovičem kot nos tom, Ljubljanski baročni trio. znani ansambel London Bach or-chestra in svetovno znani organist Martin Haseiboeck z Dunaja. ki bo na novih orglah mariborske stolnice zaključil letošnh. po vsebini bogat komorni baročni festival.
Predpriprave za sedemnajsto Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč, ki bo od 21. do 30. oktobra, so v polnem teku. Gledališki kritik in teatrolog France Vurnik, ki mu je bila poverjena naloga kritiškega izbora in usklajevalca tekmovalnega programa, ie izmed šestnajst prijavljenih uprizoritev iz desetih gledališč, izbral• deset predstav.
Ljubljanska Drama bo predsta-
vila «Disident Arnoi in njegovi» Draga Jančarja, mariborska Drama »Vašo Zeleznovo* Maksima Gorkega. Slovensko stalno gledališče Trst Lorcovo tKrvavo svatbo*, celjsko Ljudsko gledališče *Se-stre» Wendyja Kesselmana, Mestno gledališče ljubljansko »Lov na divje race» Aleksandra Vampilo-va. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica «Levstikovo smrt» Matjaža Kmecla, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana •uSmrad opero* Svetlane Makarovič in Davorja Rocca, Eksperimentalno gledališče *Glej» <Ni človek, kdor ne umre» Velimira Stojanoviča, Prešernovo gledališče Kranj zStvar Jurija Trajba-sa» Vitomila Zupana in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo «Stare čase» Harolda Pinterja.
Ko se bodo kmalu odprla še vrata mariborskega gledališča, bo ponudba jesenskega kulturnega programa še boaateiša.
EMIL FRELIH
Danes starta «Fantastico 3»
Na prvi televizijski mreži se začne danes oddaja Fantastico 3, ki je vezana na italijansko novoletno loterijo. Na sliki ekipa, ki bo v oddaji sodelovala in sicer od leve Marina DelI’Abnte, Gigi Sabani, Renato Zero, Raffaella Carra, Corrado in Marina Perzy. Sedi režiser Enzo Trapani	(Telefoto AP)
POGOVOR Z RENATOM QUAGLIO, ROJAKOM IZ REZIJE (2)
Z manifestom «Dolo park j e od Rezi je» so se za dolino začeli novi časi
Ustanovitev zadruge «Ta rozina dolina» ima za namen obnovo živinoreje in pridelovanje tipiziranega sira - Jezik v Reziji lahko reši samo trdno, na tradicijah obnovljeno gospodarstvo
(Nadaljevanje iz četrtkove številke)
Mnogostranost interesov Rena ta Quaglie se začenja oblikovati veliko časa pred tistim prelomnim letom, ki je bilo leto 1968. Najbrž so se njegove notranje stiske pojavile že takrat, ko je spoznal razkorak med evangelijsko in vsakodnevno resnico. V katoliški srenji ni bil edini, ki se je znašel v precepu. Bil ua .je eden izmed redkih v Furlaniji. ki je spoznal, da je mogoč boj za pravičnost samo z jasno izbiro, s tem, da se postavi na stran interesov preprostih ljudi. To spoznanje je kot vulkan uda rilo' iz njega ob potresu.
«Potres ni podrl samo hiš, ampak je imel sposobnost obrniti tudi zavest. Ko se je v Reziji vse zrušilo, sem bil sposoben vi deti in slišati to, za kar sem bil poprej slep in nem. Potres je bil zame kot zrcalo, v katerem sem prepoznal samega sebe in ves moj rojstni kraj. Zavedel sem se. da so moje korenine v Re ziji in da lahko samo takšno spo znanje osmisli moje življenje,* mi je pripovedal. Prejšnja leta se je udejstvoval v ekstraparlamentar-nih skupinah in iskal življenjski model, ki bi ga ogrevala človeška toplina.
V družbi razpaseno lakomno poseganje po gmotnih dobrinah mu .je bilo tuje, celo sovražil ga je. saj ni dajalo nobenega zadovoljstva, polnilo ga .je s praznino, ga teralo v obup.
»Po potresu sem se vrnil v Rezijo, toda drugače kot pred leti, ko sem odhajal tja na počitnice ali na obiske, ko sem tja pri ha.jal kot tujec, ki ni čutil več pristnega življenjskega utripa svo jih ljudi,* je Quaglia nadaljeval svoje razmišljanje in se povrnil k osnovni temi, ki jo je razvijal
v vsem svojem pogovoru.
«Po potresu sem prisluhnil besedam mojih ljudi in začel opazovati njihov način življenja. Polastila se me je neizmerna že Ija. da poženem korenine globoko v to' zemljo in začnem dihati z mojimi ljudmi. Tako sem odkril njihovo neizmerno bogastvo doumel sem življenjsko filozofijo starejših in njihove nauke, ki so zame bili eksistenčnega pomena.* Quaglia je ta življenjski preobrat opisal v pesmi Ta zadnja mloka Sartawa — Zadnji Sarto\v izvir (Sart je ime hriba v Reziji).
«SpoznaJ sem,* je nadaljeval, «cla ljudje samo zahtevajo in da če višino šamoTTa.ješ,' 'se' neftega dne znajdeš praznih rok. Takrat je najtežje, takrat je proces istovetnosti v zagati. Iz takšne zagate mi je pomagal Sartow iz
Renato Ouaglia
■iinrtniiintT—i"TT—* ....................................................iiimHiiiiMiiitiMiiiimiHiiiiMiiiiiiiitiniiiimiiiiiiHiiiliiiiiiiHiiiiMMMiiiiiiimitiniiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiim
»PRIMER PIZZAMIGLIO* ZGOVOREN ZA POZNAVANJE PROBLEMATIKE SPLAVA
Reči kruhu kruh in splavu splav
še vrabci na strehah čivkajo — pravimo, ko govorimo o stvareh, za katere vsi vejo, pa čeprav jih vedno ue prizavajo radi. In med take »splošno znane tajne* sodi trpka ugotovitev, da so povsod v Italiji pred majem 1978, ko jc začel veljati zakon o prosto voljni prekinitvi nosečnosti, opravljali protizakonite posege.
Očitno je »neuradni glas* segel tudi do italijanskega parlamenta. Iti je zakon odobril, če so v zakon številka 194 vnesli tudi poseben odstavek, ki izrecno predvideva možnost, da bi po maju 1978 prišlo do sodnih obravnav zaradi protizakonitih posegov, do katerih je prišlo pred tem datumom.
Vsekakor so splavi, zakoniti ali ne, pre resno vprašanje, da bi zaslužili ironični ton, ki pa v celoti velja odnosu, ki ga še danes do tega perečega problema kažejo nekatere zdravstvene ustanove ter seveda tudi operaterji in del sodnijsko - pravniških krogov.
Ponoven povod za takšne in slične ugotovitve je nedavni prizivni proces proti pri mariju Pizzamigliu in ženskam, ki so se sa-moobtožile, da bi do procesa prišlo. Zaključil se je sicer ugodno, ker so bile sprejete teze ženskega gibanja, ki se je zgrnilo okoli pogumnih »samoobtoževalk*. kljub temu pa je zapustil grenak priokus.
Pa čeprav je »primer Pizzamiglio* trenut no precej poznan, bi na kratko obnovili celoten razvoj. Afera je izbruhnila, ko je zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti že ve ljal: novih predpisov se je hotela prislužiti mati enajstih otrok, ki je ponovno zanosila toda v pordenonski pokrajini ni bilo zdravni ka, ki bi poseg hotel opraviti. Vsi so izjavili da »oporekajo iz moralnih razlogov*, kar za kor tudi dopušča.
Toda takrat so se nekatere ženske »»pom
nile*, da so še majo prej nekateri ginekologi, proti ustreznemu plačilu, posege le opravljali. Koardinacijsld odbor žensk pordenonske pokrajine se je skušal z nekaterimi zdravniki, o katerih je šel »ljudski glas*, da so opravljali posege, pogovoriti. Med temi je bil tudi Attiiio Pizzamiglio, primarij ginekološkega in [»rodniškega oddelka bolnice v Spilimbergu. Razgovor, ki ga je sprožil sam Pizzamiglio, se je končal z obtožbo, češ da so »ženske nad njim izvajale nasilje*.
Obtožba je sicer propadla že med sodno preiskavo, ki pa je potrdila obtožbe na račun primarija. Attilia De Stefano in Adriana Lem garo - Presacco sta namreč izjavili, da sta splavili v ambulanti ginekologa Pizzamiglia (v interni ambulanti, ki je sodila v sklop bolnice) ter kot pričo, oz.iroma posrednico, na vedli Letizio Iodiee.
Januarja letos je bil v Pordenonu prvosto . penjski proces, ki pa se je začel z neljubim presenečenjem. Sodniki so namreč, ne da bi prizadete ženske sploh kaj vprašali. Pizza migliu in njim dosodili amnestijo in jim tako preprečili, da bi prestopile prag sodne dvorane. Nakar so primarija obsodili zaradi po neverb zdravstvenih dokumentov.
Proti sodbi so vložili priziv vsi: Pizzami glio, ki so mu »odpustili* tudi, kar so mu dosodili, javni tožilec, ki je zahteval strožjo kazen za ginekologa zaradi poneverb in o prostitev vseh zaradi splavov, in končno še ženske, ki niso hotele biti pomiloščene, tem več oproščene.
Ne gre namreč za besedno igro: če te o-prostijo, pomeni, da se je neko kaznivo de janje le izvršilo, če te kratkomalo pomilos tijo, lahko ostane upravičen dvom, da je nekaj sicer bilo, toda ne povejo točno kaj.
Pri va*j zadevi je zanimivo ali absurdno.
odvisno od zornega kota. da so «sokrivke» hotele dokazati, da so kršile zakon. Samo tako so namreč istočasno dokazale, da se .je »tisto* res dogajalo.
Tržaški sodniki so končno dovolili »samo-obtoževalkam*. da javno spregovorijo. Njihovo pričevanje je bilo skopo in sila odseka-* no, kot vsa pričevanja v sodnih dvoranah. Pripovedi pa strašne v vsej njihovi skopi preprostosti: zanosila sem, imela sem že o-troke, tega otroka nisem mogla imeti, izvedela sem za Pizzamiglia, za njegov poseg sem imela dovolj denarja (zahteval je najprej sto, potem sto petdeset tisoč za poseg), šla sem k njemu, tiajprej me je v ambulanti pregledal, nato »predrl* s kovinskim koničastim predmetom, sprejeli so me v tretje nadstropje, zadržali so me tri dni, nato sem šla domov.
Zgodbe kot tisoče drugih, ki pa niso prišle na dan, vsaj ne v bistvenih podrobnostih. Čemu so jih torej te ženske javno iznesle? Prav gotovo ne zato, da bi obsodili Pizzamiglia, kajti vedele so za člen 4, po katerem so bile tudi same oproščene. Toda poleg tega člena' jih je v zakonu še cela vrsta, ki so ostali na papirju, iz česar sledi, da zakon v celoti slabo uresičujejo. Veliko zaslug ima jo pri tem prav zdravniki, kot je primarij Pizzamiglio, ki so se maja 1978 prelevili v oporečnike in zato sedaj, v skladu z zakonskimi predpisi, ne opravljajo več tistih posegov, za katere so bili nekdaj posebej in bogato plačani.
Moralo naj si iz te zgodbe potegne vsakdo sam po sklepni ugotovitvi: s svojo odla čitvijo je tržaško prizivno sodišče med drugim odredilo, da je čas, da se tudi na sodišču reče kruhu kruh in splavu splav.
(bip)
vir, ki pravi, da ne smem obupati. Tudi Sartow izvir je šibek, kot da bo zdaj zdaj usahnil, pa nikoli ne usahne. Zato, pravi izvir pesniku; se nikar ne boj, ker se boš pri meni lahko vedno odžeja). To je osnovni element, ki me je neminljivo in do kraja Dri vezal na Rezijo.* Quaglia pravi, da ni šel po potresu v Rezijo iskat svojega osebnega zadoščenja, ugleda, javnega uveljavljanja. Nič vsega tega Z Rezijo je vzpostavil zaupno zvezo, ki mu je dala moč, da se je z veliko ihto lotil obnovitve porušene do line. Tja je odšel kot animator, nabit z čnergijo in voljo, da sure meni stvari in odnose. V Solvici je ustanovil odbor za obnovo, ki se je imenoval odbor za bo; Nje gova prvenstvena naloga je bila preprečiti uveljavitev modela ob nove Rezije, ki so ga izdelali na vrhu in ki ni upošteval ne gospodarskih, ne zgodovinskih ne kulturnih danosti. Načrtovalcem ni bilo do tega. da bi preprečili odhajanje domačinov, montažne hiše so postavili na najbolj plodno zemljo. Nepopravljivo so bili u darjeni s slepoto. Odbor za boj je nastopil z- javnim v rezijan-ščini pisanim in v rdeči barvi tiskanim manifestom, prvini manifestom odločne in napredne naravnanosti z naslovom «DoJo nar kje od Rezije* (Dol parklje od Rezije) »Če hočemo živeti ha svoji zemlji, jo moramo braniti*.
Ker z vrba vsiljeni načrt ni ustrezal interesom doline in ker s samo demagogijo ne bi napravili nič koristnega, so se lotili izdelave krajevnim razmeram prilagojenega načrta. Ustanovili so zadrugo «Ta rozina dolina* v Solvici, zbirali domačine na sestankih in jim pojasnjevali predlog, da bi vso zemljo v nekdanji ob čini Solvica združili. Izvedli so temeljite analize lastninskoposest-niških odnosov in naleteli na u-goden sprejem pri ljudeh tako da se je število zadružnikov v petih. šestih mesecih od začetnega števila 16 povzpelo na 70.
Kaj je ta zadruga pravzaprav hotela doseči?
Kot je povedal Quaglia. so načrtovali obnovo starih oblik kmetijstva. ki so še v petdesetih in šestdesetih letih dajale domačinom možnost preživljanja. Obnoviti so hoteli senožeti, urediti pašnike, ovrednotiti gozdove in zgraditi hlev, da bi imeli govedo, pozneje pa sir' za prodajo na tržišču. Strokovnjaki so izdelali po samezne faze uresničevanja tega načrta, pri čemer so se poslužili solidarnostnih nrispevkov, ki so jih prejeli od furlanskih emigrantov in od bolonjske kurije.
V tem delu pogovora nisem imel več pred seboj zasanjanega pesnika, ki je brskal po svojih čustvih, ampak pragmatika (socializma ne bomo gradili s pridigami, mi je rekel malo poprej), ki je uspeval v svojih namenih zato, ker je srce in dušo vložil v prizadevanja za obnovo svoje doline.
»Z denarno pomočjo smo izboljšali komasirana zemljišča in jih posejali s travo. Poskušali smo tudi z zelenjavo, vendar smo spoznali, da bi tc prišlo v poštev kdaj kasneje. Sedaj je potrebno obnoviti živinorejo, ker še živijo generacije, ki jim je bila zemlja vir za preživljanje. Pognojili smo travnike in začeli s košnjo. Zgradili smo hlev za 52 krav, ki smo ga odprli čred nekaj tedni.* je pojasnjeval načrt, ki naj pripomore k gospodarskemu dvigu. Za dosego tega cilja so se lotili tudi u-rejevanja gozdnih poti. Ne morda zato, da bi se z avtom peljali na visokogorsko ravnico Pusti gozd, ampak zato, da bi se doma-
čini na nov način sprijaznili z gozdom, spoznali njegove koristi in začeli izkoriščati njegovo bo-, gastvo.
«S pomočjo teh cest se bemo lotili urejevanja visokogorskih pašnikov, tistih, do katerih stroj ne mere, da bi se lotili reje drob niče, zlasti koz, ki jih je v pre teklosti v velikem številu redila vsaka rezijanska družina,* je pripovedoval Renato, pri tem pa ni iz njega govorila samo njegova sociološka znanost, ampak tudi pristna rezijanska, lahko bi rekel celo malce ponosna narava, por.os-na na vse, kar so postorili in kar še bodo. ’
, »Ljudi moramo „$ilSj';oyno pripraviti za nove naloge, zeml o moramo urediti in zgraditi objekte. Financiranje vsega tega je zadnje opravilo, ki mi povzroča naj- , manjše skrbi.* je optimistično pristavil.
»Moramo biti preudarni in se ravnati po načelu dobrega gospodarjenja. Kp smo. pripravili pašnike in senožeti, skrbno vzredili živino. začeli z molžnjo krav v hlevih in koz na planini, bomo iz mleka obeli čred izdelovali tipiziram rezijanski sir in ga prodajali. S tem bomo sklenili proizvodno verigo,* je opisoval ambiciozni in delno že uresničeni načrt.
Na tem mestu se je zaustavil in se spomnil na teme, obdelane na začetku [»govora.
»Gospodarska osnova je pogoj za preporod kulturnega življenja v Reziji. Branili se bomo samo s samostojnim gospodarstvom, z razvijanjem tistih proizvodnih oblik, ki so porodile našo kulturo. Ne smemo ostajati na folklorni ravni, ustvarjalno moramo oblikovati naš kulturni utrip. V prejšnjih časih je nastajal v intimnem stiku lju di z naravo. Obnoviti moramo ta stik in ga tako ovrednotiti, da bomo prekosili razdobje bajk, tra dicionalne glasbe itd. in naše no tranje potrebe prilagoditi novim časom, ki starih ne bodo pozabili ali jih zatajili. Vidiš, zakaj dvo mim v uspeh takšne konference o pisanju rezijanščine, kakršno so priredili lani. Rešitev ni v piša nju, ampak v obnavljanju stika med ljudmi in z vsem, kar jih ob daja, v sposobnosti pogovarjanja v iskanju slovenskih izrazov za nove odnose in stvari, da se nam ne bo potrebno izrazov sposojati pri Furlanih ali pri Angležih. Sta rim besedam moramo nanizati no ve besede, ki jih v našem duhu oblikuje življenjski vsakdan.* Ta !ko logično in tako preprosto je te povedal, da sem ga moral opozb riti na njegov poziv na «črkarski pravdi*, da bi morali spet začeti uporabljati tiste lepe slovenske bo sede v rezijanskem narečjuki jil pri mladini vse pogosteje nado meščajo italijanske spakedranke
Tule se je najin pogovor iztekel še sedaj se spomnim, kako j< med naju padel molk. On me ji gledal iz svojih modrih oči, jaz pa sem mu prikimaval in ponav ljal, pa ne vem zakaj: ja, j;> ja . .. In ton mojega glasu je ol vsakem »jaju* postajal nižji . ..
Ni bilo več kaj dodati, niti kaj vprašati, če ne po sliki. Da jo objavimo — ne za tiste, ki so spo sobni človeka spoznati po opisu njegove notranjosti — ampak za one. ki jih je naša, na sliki te melječa civilizacija tako spreme nila. da je postala podoba nujna spremljevalka njihove zaznav nos ti.
»Malo sem se slikal, mi ni do te ga,» je govoril in brskal po skrom nem slikovnem gradivu. Medten pa se je iz kuliinje, skupno s kla sično glasbo, pričel širiti vonj p< pravkar pripravljeni večerji, znak. da je skrajni čas za slovo.
GORAZD VESEL
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Preiskave komisarja Mai-grela
11.25	Nekoč je bil.;. človek - risanka
11.50	Na stari poti kraljev - dokumentarec
12.30	Check up - oddaja o medicini
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik 1
14.00	Vroča noč inšpektorja Tibb-sa - film
15.35	Glasba - Zame, zate, za vsakogar
16.30	Astroboy - risanka
17.00	Dnevnik 1 - Flash
17.05	Življenje na Zemlji - dokumentarec
18.10 Izžrebanje loterije
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Posebna oddaja iz parlamenta
18.50	Vsi v šolo - 1. del
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.40	Fantastico 3 - zabavno glasbena oddaja
v studiu Raffaela Carra, Gigi Sabani in Renato Zero
22.00	Vsi v šolo - 2. del
23.00	Programi prihodnjega tedna
23.15	Dnevnik in Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Bis
12.30	Dnevnik 2 - posebna oddaja
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Scoop Kultura, predstave in druge aktualnosti
14.00	Športna sobota Sanremo: Tenis - italijansko prvenstvo
16.15	Program za mladino
Tin Tin in Milou - risarka
17.30	Dnevnik 2 - Flash
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	Programi prihodnjega tedna
18.00	Dnevnik 2 - Dribbling
18.50	Profesionisti - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40	Borgijevi - TV nadaljevanka
21.40	Fantomas proti Scotland Yardu - film
23.20	Dnevnik 2 - Zadnje vesti, ob koncu registriran polčas košarkarske tekme italijanske A-l lige
Tretji kanal
17.30	»Asassinio per contratto* -film
18.45	Programi prihodnjega tedna
19.00	Dnevnik 3
19.35	Programi tretje TV mreže
20.05	Vsi na oder: kinoteka
29.40	Dokumentarec
22.05	Beseda in slika
22.40	Dnevnik 3
23.15	Most nad Rokavskim preli-
V<M0,7.,l.KlH ■>'	,<	,
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Mali pingvin - otroška serija
8.20	Zbis: tri predice
8.J5 Begunec - otroška serija
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mo *aik: Almanah: Videti, vedeti, va diti - mali leksikon telesne kulture in prostega časa; 8.30 Pot-puri napevov in melodij: 9.15 Dra mat.iziran> roman: Andrei Budal: »Na konju*, 4. del: 10.10 3 kon certnega in opernega repertoar:a;
11.30	Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Magična ura; 13.20
V sklopu današnjega dramskega sporeda boste ob 18. uri lahko prisluhnili sedmi In zadnji oddaji KALEJDOSKOPA HUMORJA. Urednik oddaje Sergej Verč je tudi to pot odbral iz arhivskih tra-kotečnih polic vrsto dramskih l-skric vedre vsebine In Jih dramaturško uvezal v šest rubrik. Štirideset minut arhivskih zbodljajev bosta to pot predstavila I-vana Placer in Aleksij Pregare, s krajšimi monologi pa bodo pri oddaji sodelovali Anton Petje, Bogdana Bratuž In Silvij Kubal. Tudi to pot so si seveda izposodili humor pri nestorju slovenskih kabaretistov Franu Mtlčlnskem-Ježku. Zapel bo eno svojih najzna-menitejših pesmic «Requiem za klovna«. Iz rubrike »Smeh iz domačih logov* vas opozarjamo še na Borisa Kobala, ki si |e Izposodil glas pri aktivistki Marjani in (>ri .zmeraj prisotnem Fonzi s predavanjem o marksizmu. In za sklep oddaje še pesmica na dve različni uglasbitvi. Gre za pesem Marka Kravosa «Leva desna*, kot sta jo uglasbila Aleksander Vodopivec in Pavel Ota. Skratka dovolj pestro in zanimivo za vse okuse in želje!
Iz studia neposredno: Glasba 00 željah; 14,10 Otroški -kotiček -Karl May: »Winnetou», 6. m zad nji del; 14.55 Diskoteka: 15.30 Gremo v kino: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali boste; 17.40 Romantične melodije; 18.00 Kalejdoskop humorja; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Slovenski program)
6.00.	6.30, 7.25, 14.00, 16.55 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere: 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 7.28 Zaključek:
13.00	Glasba, objave, 13.15 Kino spored: 13.30 Reportaža iz zamejstva: 14.10 Predstavitev oddaj, glasba, informacije, intervjuji:
15.00	Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Zabavna glasba:
16.30	Mladim poslušalcem.
9.05	Pustolovščina - otroška se rija
9.35	Gusarji kapitana Gancha -TV nadaljevanka
10.00	Novo vznemirja - nadaljevanje in konec
11.00	Pozdravljena, Makedonija
11.15	Včeraj ... za jutri: Kres -dokumentarec
11.50	Poročila
14.25	Nogomet:
Budučnost - Olimpija
16.20	Poročila
16.25	TV kaseta: Novi fosili
16.55	Košarka:
Crvena zvezda - Partizan
18.30	Naš kraj: Šentgotard
18.45	Ciciban, dober dan: Jesen
v dolini ribnikov
19.05	Zlata ptica
19.15	Risanka
19.20	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Bes - ameriški film
Joe Wilson, lastnik bencin ske črpalke oddide na srečanje s svojo zaročenko. Na poti pa ga meščani malega mesta obtožijo, da je ugra bitelj. Najprej ga poskušajo linčati, potem pa zažgejo zapor, v katerem je zaprt. Posreči se mu zbežati in za grenjen se vme na »kraj zločina*, da bi se soočil s svojimi tožniki. Film je poln nasilja, tudi glavni junak, magnat, je nasilen človek. Vendar Langova kamera sledi vsakem detajlu, tako da v filmu spoznamo tudi mentaliteto ljudi, njihov provin-cializem in netolerantnost.
, Tako kot v drugih filmih, Lang tudi tu prikazuje ob čutek krivde in strah pred smrtjo. Film Bes ima moč no dramsko zasnovo in sodi med najlroljše Langove nme riške filme. Režija: Fritz Lang. Igralo: Speri.er Tra-cy, Sjlvia Sidney, Walter A bel, Walter Brennan, Bruce Cabot
21.35	Zrca’o tedna
21.50	Večer s Tomažem Domicljem
32.35	Poročila
Koper
14.25	Nogomet:
Budučnost - Olimpija
16.15	Z nami pred kamero TVD - Vesti
16.55	Košarka:
Crvena zvezda - Partizan
18.30	Inšpektor Bluey - TV film
19.15	Risanka
19.30	Z nami pred kamero TVD - Stičišče
20.15	Drugačno mesto - dokumentarec
21.15	TIT) - Danes
21.30	TV nadaljevanka
22.30	TVD - Danes
Zagreb
16.40	Mah koncert.
16.55	Košarka:
Crvena zvezda - Partizan
18.30	Srčno vaši - dokumentarec
20.00	Zadnji žarek somraka - film
KOPER
(Itoiiianski program)
6.30, 7.30, 12.30, 15.30 in 18.30 Dnevnik, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30. 17.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.00 Glasba; 8.32 Pesem...; 8.45 Knjižne novosti; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lueianovi dopisniki; 10 00 Be sede in glasba; 10.32 Glasbeni prostor Pesem dneva: 10.40 Mo zaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.33 Pesem.... 11.32 Radijska priredba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Radijska priredba; 15.15 Orkester The Lovables, 15.45 Italijanski zbori; 16.00 Istrski akvareli; 16.15 Poje in igra skupina Casadei: 16.32 Week-end, 16.55 Pismo iz...; 18 45 Slišimo se jutri.
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00.	13.00, 14.00, 15.00. 17.00 in
19.00	Poročila; 6.00 8.45 Glasbe na kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 9.02 - 10.03 Week end - radijski variete; 10.15 Glasbeno govorni program: lt. 10 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 - 12.03 Kul turne aktualnosti; 12.23 Radijska priredba; 13.30 Rock glasba; 14.03 Zerovi dopisniki; 15.03 Popoldan ski spored: 16.25 Zlata leta ame riške glasbe; 17.03 Radio kam-ping: 17.30 Program za mladino:
18.00	Objektiv Evropa; 18.30 Glas ba; 19.15 Start - športne vesti;
19.30	Jazzovska glasba; 20.00Glas beno govorni program; 20.40 Glasbeni premor; 21.03 «Z» kakor zdravje; 21.30 Radijska kriminal ka; 22.00 Radijska priredba; 22.28 Gledališka predstava; 23.10 Telefonski klic.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.25 Iz naših sporedov; 7.30 A radiom na poti: 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Zapojmo pesem; 9.20 Klavirski intermezzo...; 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 10.05 Panorama lahke glas bo: 10.40 Po republikah in pokra jinah: 11.05 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Janez Zadnikar; 12.10 Godala v ritmu: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo:
13.30	Priporočajo vam...;	14.05
Glasbena panorama: 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob
17.00	- Zunanjepolitični magazin;
18.00	Po,je mezzosopranistka Zla-
ta Ognianovič; 18.30 Mladi mladim: 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Od tod do polnoči.	<
NOGOMET
DRUGO KOLO V EVROPSKIH POKALIH
ŽREB NEUGODEN ITALIJANOM IN JUGOSLOVANOM
Verjetno najtežja naloga čaka Juventus, beograjsko Crveno zvezdo in splitskega Hajduka
zemci ne sodijo v najmočnejše ekipe te skupine.
•	BK Kopenhagen (Dan.) - Water-chei (Bel.)
•	Crvena zvezda (Jug.) - Barcelona (šp.)
•	AZ 67 Alkmaar (Niz.) - Inter (It.)
•	Aberdeen (škotka) - Lech Poznan (Pol.)
•	Galatasaray (Tur.) - Austria Dunaj (Av.)
9 Swansea (Wales) - Pariš St. Ger-main (Fr.)
•	Real Madrid (Šp.) - Ujpest Dos-za (Madž.)
9 Tottenham (VB) - Bayern Miin-chen (ZRN)
POKAL UEFA
Na papirju bi zgledalo, da je v tem pokalu kratko potegnil splitski Hajduk, ki se bo srečal s francoskim Bourdeauxom, ki je v res dobri formi. V prvem kolu so Francozi vzhodnonemški enajsterici Carl Zeiss nasuli kar osem golov, prejeli pa le enega, v domačem prvenstvu pa so trenutno na tretjem mestu za Nantesom in Lensom. Ven-
dar lahko pričakujemo, da tudi drugemu jugoslovanskemu zastopniku Sarajevu, ne bo lahko: prava vrednost romunske enajsterice Corvinul je sicer še neznanka, vendar je v domačem prvenstvu med prvimi, Romuni pa so se doslej nasploh dobro odrezali (spomnimo se na primer, da je Universitatea izločila Fiorentino), k temu pa dodajmo še dejstvo, da se Sarajevčani očitno še niso otresli stare hibe podcenjevanja nasprotnika, kar so dokazali tudi na tekmi proti bolgarski Sla-viji, ko so vodili z 2:0 in dopustili, da jih je nasprotnik dohitel.
Morda še najlažja naloga čaka Napoli, ki se bo srečal z zahodno-nemškim Kaiserslauternom, ki trenutno ni v najboljši formi, čeprav je tudi res, da so zahodni Nemci vedno nevarni. Težko pa je oceniti nasprotnika Rome, švedsko moštvo Norkčping, ki je izločilo angleškega Southamptona. Lahko bi k temu dodali, da je lanski zmagovalec v tem pokalu nepričakovano postal švedski IFK Goteborg, kar gotovo potrjuje trdoživost švedskih ekip.
ZORICH — V Ziirichu so včeraj izžrebali pare osmine finala v pokalu prvakov in pokalu pokalnih prvakov ter šestnajstine finala v pokalu UEFA. Prva srečanja bodo na sporedu 20. t.m., povratna pa 3. novembra. Že prvi bežen pogled kaže, da žreb ni bil preveč naklonjen jugoslovanskim in italijanskim moštvom, ki so si priborila pravico do nastopa v drugem kolu POKAL PRVAKOV
Jugoslavija je v tem pokalu ostala brez svojega zastopnika, saj zagrebški Dinamo v povratni tekmi ni uspel ubraniti razlike enega gola proti lizbonskemu Sportingu.
Turinski Juventus je sicer premostil prvo oviro, vendar je pokazal toliko vrzeli, kot jih je le malokdo pričakoval, čeprav je imel na drugi strani skromno ekipo.
Prav zato se Trapattonijevemu moštvu, če ne bo bolje izkoristilo i-gralskega potenciala, ki mu gotovo ne manjka, ne obeta nič dobrega proti belgijskemu Standardu, ki je trenutno v vodstvu v belgijskem prvenstvu skupaj z Beverenom, Lo-kernom in Bruggeom.
• Standard Liege (Bel.) - Juven-tus (It.)
9 Liverpool (VB) - JK Helsinki (Fin.)
9 Dinamo Boukarešta (Rom.) A-ston Villa (VB)
9 Real Sociedad (Šp.) - Celtig Glas-gow (Škotska)
9 Hamburger (ZRN) - Olympiakos Pirej (Gr.)
9 Rapid Dunaj (Av.) - Widzew Lodz (Pol.)
9 CSKA Sofija (Bol.) - Sporting Lizbona (Port.)
9 Mentori Tirana (Alb.) - Dinamo Kijev (SZ)
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Španska Barcelona je vse kaj drugega kot norveški amaterji Lil-lestroma, s katerimi je beograjska Crvena zvezda v bistvu opravila dve trening tekmi. V domačem pr venstvu sicer Barceloni ne gre ta ko. kot so računali, čeprav se je ojačila z Maradono. Trenutno je na osmem mestu lestvice s štirimi točkami (dva remija in po en poraz in ena zmaga). Vendar se še slabše godi Beograjčanom, ki so v osmih kolih zbrali skromnih se dem točk, z doslej prikazano igro pa so povsem razočarali, tako da se jim proti Barceloni ne obeta nič dobrega.
Inter se bo pomeril z AZ 67 iz Alkamaarja, proti kateremu bi moral le izboriti uvrstitev, saj Nizo,
•	•	V' f /• ' • lir A ‘j	J	* 'ic,	i.
9 Slask Wroclaw (Pol.) - Servet-te (švi.)
9 Anderlecht (Bel.) - Porto (Port.) 9 Werder Bremen (ZRN) - Bra-ge (Šve.)
9 Valencia (Šp.) - Banik Ostrava
(ČSSR)
9 Ferencvaroš (Madž.) - Zurich
(Švi.)
9 St. Etienne (Fr.) - Bohemians Praga (ČSSR
9 Spartak Moskva (SZ) - Harleem (Niz.)
9 Dundee United (škotska) - Sta-vanger (Nor.)
9 Roma (It.) - Norkoeping (Šve.) 9 Hačduk Split (Jug.) - Bordeaux (Fr.)
9 Glasgow Rangers (Škotska) -zmagovalec-srečanja Koln - AEK Atene, ki bo 6. t.m.
9 Shamrock Rangers (Ir.) - Craio va (Rom.)
9 Zurich (Švi.) - Ferencvaroš (Madž.)
9 Paok Solun (Gr.)- - Sevilla (Šp.) 9 Napoli (It.) - Kaiserslautern (ZRN)
9 Corvinul Hunedoara (Rom.) - Sarajevo (Jug).
V PRVENSTVU Cl LIGE
Na današnjem prvem gostovanju v Vidmu jadranovci računajo na pomoč navijačev
Srečanje proti moštvu Eurocar bo ob 18.30 * Ne podcenjevati nasprotnika
Po prijateljskih tekmah, po tur nirjih, po trdih in temeljitih tre ningih se bo danes za Jadran začelo najtežje in obenem najprivlačnej-še obdobje — nastopi v prvenstvu C l lige.
Naši fantje bodo namreč v pr vetn kolu tretjeligaškega Drvenstva igrali v Vidmu proti moštvu Euro car. Videmsko moštvo je premočno napredovalo v C-l ligo in vse je kazalo, da je tudi resno namenjeno sestaviti tako ekipo, ki bi bila tudi v -višji konkurenci »nedosegljiva* za ostala moštva. Ambiciozni načrti pa so v poletnih mesecih splahneli in videmski tretjeligaš je izgubil več dobrih košarkarjev, tako da so sedaj cilji Vidcmčanov povsem drugačni.
T,o pa seveda ne pomeni, da bo danes Splichalovo moštvo ored lahko nalogo. Nasprotno! Videmča-ni ne bodo zlahka prodali svoje kože. O tem smo prepričani. Igra-
V ORGANIZACIJI ZSŠDI, ŠZ BOR, ŠPORTNE ŠOLE TRSI IN POD POKROVITELJSTVOM TVRDKE REŠIM
Danes edinstveno srečanje s plavala Triglava
Brata Petrič seveda v središču pozornosti - Od Bazovice do stadiona «1. maj» - Predavanje dr. Petriča
Kot smo že poročali, bomo danes imeli v naši sredi resnično ugled ne goste.
V zamejstvo namreč prihajajo na obisk plavalni klub Triglav iz Kranja, s celo vrsto odiičnih plavalcev, jugoslovanskih in balkanskih prvakov ter seveda s svojima aso ma Borutom in Darjanom Petri čem. Spremljal jih bo njihov vrhunski trener dr. Drago Petrič.
Obisk gre prisrčno pozdraviti sa.i resnično nimamo v zamejstvu veliko priložnosti, da lahko stisnemo roko in obenem spregovorimo besedo s slovenskim športnikom svetovnega kova. Organizatorji sreča nja so ZSŠDI, ŠZ Bor in Športna šola Trst, ki so napeli vse moči, da bi našim ljudem, športnikom in ne omogočili srečanje s trenutno najuspešnejšimi športniki Slovenije. Pokrovitelj srečanja je podie t,je Rešim ki je tako omogočilo srečanje samo in pokazalo dobršno
mero posluha tudi za dogajanja na drugih področjih ne samo na gospodarskem.
Toda povrnimo se k današnjemu gostovanju. Namen organizatorjev je predvsem ta, da bi plavalni šport, ki pri nas v zamejstvu kljub neposrednemu kontaktu z morjem, skoraj da ne obstaja v kaki orga nizirani obliki, skušali popularizirati. Plavanje zaenkrat sestavljajo le plavalni tečaji ZSŠDI, ki so pa v bistvu didaktičnega značaja in so namenjeni predvsem najmlajšim, ki bi se radi naučili plavati. Tekmovalnega plavanja v naši zamej ski sredi ne poznamo. Mogoče pa bo prav to današn.je srečanje z vrhunskimi slovenskimi plavalci de lovalo kot nova vzmet, da bo kdo pričel resneje razmišljati tudi o možnosti utemeljitve organizirane ga plavalnega odseka pri kakem našem društvu.-..
KOŠARKA
PRVA JUGOSLOVANSKA LIGA
LETOS VEČ FAVORITOV ZA NASLOV
V tujino odpotovalo več domačih asov - Ljubljančani danes v Zadru
Danes bodo startala tudi moštva V prvi jugoslovanski košarkarski ligi.
Dvanajst ekip, med katerimi je tudi ljubljanska Olimpija, starta z različnimi cilji: za državni naslov, za uvrstitev pod samim vrhom (kar omogoča nastop v evropskih pokalih) in za obstanek v ligi.
Katero moštvo bo osvojilo letos nje. 39. jugoslovansko prvenestvo? Izrazitega favorita ni Glede na dosedanje nastope v jugoslovanskem pokalu, v katerem je bilo presenečenj na pretek, kaže, da se bo za državni naslov lahko borilo več ekip. Med le temi gre v prvi vrsti omeniti zagrebško Cibono. ki je sicer izgubila tri pomembne košarkarje, kot so Nakič, Ušič in Bečič, Novoselovo moštvo pa je vendarle ohranilo večino boljših igralcev, kar je tu jamstvo za boj za sam vrh.
Resen kandidat za osvojitev le tošnjega naslova je tudi beograjska Crvena zvezda, ki pa je nerodno izgubila v jugoslovanskem pokalu, tako da bo potrebno počakati na prve prvenstvene nastope, da bomo lahko realno ocenili moč Žeravičine ekipe.
Jugoslovanski strokovnjaki uvrščajo v ožji krog favoritov tudi Zadar, šibenko in Bosno, pa tudi Partizana ne gre podcenjevati.
Ljubljanska Olimpija ne sodi med kandidate za sam vrh, Drvaričevi varovanci pa ne bi smeli imeti težav za obstanek v ligi.
Že danes pa bodo Ljubljančani pred izredno težko nalogo. V gosteh bodo namreč igrali proti Zadru. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri.
Letošnjo jugoslovansko prvenstvo bi moralo potekati v glavnem v «z»-,aku mladih*. Več domačih asov je namreč odpotovalo v tujino (Da-lipagič, Slavnič. Jerkov Krstulo vič), tako da bi se morali uveljaviti nekateri mladi košarkarji, med katerimi velja predvsem omeniti Dražena Petroviča (šibenka).
Današnji spored
Crvena zvezda - Partizan Budučnost - Borac Šibenka - Cibona JugoplasDka - Kvarner Zadar - Olimpija Jutri: Radnički - Bosna
MEDCELINSKI POKAL
Ford vse bliže naslovu
ROTTERDAM — S sinočnjo zrna go proti argentinskemu Ferrocarri lu se je Ford Cantu še bolj pribli žal končni zmagi na turnirju za medcelinski košarkarski pokal. Sedaj mu zadostuje, da v današnjem srečanju premaga nizozemsko peter ko Nashua Den Bosch.
Včerajšnji izid: Ford Canth - Fer-rocarril 102:75 (44:38). Najuspešnej ši v italijanskih vrstah je bil Bryant s 25 točkami.
V drugem včerajšnjem srečanju je Helmex, ki je na repu lestvice, precej nepričakovano odpravil ameriško vojaško ekipo Armed forees, s 95:86.
LESTVICA PO 5. DNEVU Ford Cantu 6 točk; Nashua Den Bosch in Makabi Tel Aviv 4: Ferrocarril Oeste, US Armed Forees in Elmex Lejten 2. Ferrocarril in Elmex imata tekmo več.
DANAŠNJI SPORED Elmex - Makabi: Armed Forees Ferrocarril; Nashua - Ford.
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Ljubljanska Olimpija danes v Titogradu
V prvi jugoslovanski nogometni ligi bodo danes igrali dve tekmi. Ostala srečanja pa bodo jutri.
Ljubljanska Olimpija se bo danes v Titogradu spoprijela z ekipo Bu-
dučnosti, ki ima le točko manj od Ljubljančanov. Srečanje bo za Ljubljančane dokaj težko. Tekma bo tudi po TV.
V drugem današnjem srečanju med Partizanom in Dinamom iz Vin-kovcev pa so favoriti Beograjčani.
SPORED 9. KOLA
Danes: Budučnost - Olimpija (po TV); Partizan - Dinamo (V).
Jutri: Dinamo (Z) - Sloboda; Crvena zvezda - Željezničar; Velež -Beograd; Osijek - Galenika; Sarajevo - Vojvodina; Rijeka - Vardar; Hajduk - Radnički.
Gre torej za zanimivo pobudo, ki jo velja spremljati.
Gostje bodo prispeli že zjutraj, in sicer v Bazovico, kjer se bodo poklonili spominu štirih bazoviškili
SPORED
9.30: prihod gostov in obisk spomenika štirih bazoviških junakov
10.30: ogled objektov ŠD Polet 11.00: ogled Kraške hiše 12.00: ogled sesljanskega zaliva
13.00: ogled prostorov TPK Sirena
15.30: ogled Kulturnega doma 18.30: srebanje na stadionu «1. maj»
Mladi «azzurri»
RIM — Za prijateljsko nogomet no tekmo Avstrija - Italija (igralci pod 21 letom), ki bo v sredo v Ennsu, je zvezni trener Azeglio Vidni sklical 18 igralcev. Le ti so: Baresi, Battistini in Icardi (Milan), Bonetti in Mancini (Sampdoria). Caricola (Bari), Ferri (Inter), Gabriele (Cesena), Galderisi (Juven tus). Galia (Como), Galli in Man-zo (Fiorentina), Mariani (Catanza-ro), Mauro (Udinese), Miles! (Lee co). Monelli (Ascoli) Rampulla (Va rese) in Valigi (Roma).
junakov. Sledil bo ogled športnih objektov openskega Poleta nakar bodo gostje odšli na ogled Kraške hiše v Repnu. Predstavniki kranj skega kluba Triglav si bodo ogledali še prostore Tržaškega pomor skega kluba Sirena tržaški zaliv in naš Kulturni dom.
Ob 18.30 pa bo veliko srečanje z gosti na stadionu «1. maj* v Trstu. Po pozdravnih nagovorih bo na vrsti projekcija didaktičnega filma o plavanju, sledilo bo krajše predavanje dr. Periča o vseh korist nih aspektih plavalnega športa. Ta koj nato bo razgovor s plavalci, ki bodo odgovarjali na vprašanja prisotnih. Seveda ob tem vabimo vse naše starše, najmlajše, športnike in simpatizerje da priložnosti ne izgube, ne zamude in da se v velikem številu udeležijo srečanja, ki je vsekakor s pričo imenitni!) gostov edinstvenega značaia
TENIS
Polfinale Davisovega pokala
Francija in ZDA v vodstvu
RIM — Razen res velikih presenečenj. se bosta v finalu Davisovega pokala 1982 pomerili Francija in ZDA, ki že po prvei1 dnevu vodita z 2:0 proti Novi Zelandiji oziroma Avstraliji.
Izida včerajšnjih polfinalnih srečanj:
V	Perthu (Avstralija): Avstralija - ZDA 0:2 (McEnroe - McNamara 6:4, 4:6, 6:2, 6:4; Mayer - Alexan der 6:4. 3:6, 6:1, 6:2).
V	Aix En Provence (Francija); Francija - Nova Zelandija 2:0 (Tu
lasne - Simpson 6:3, 4:6, 7:5, 6:2; Noah - Lewis 6:3, 6:1, 7:5).
V okviru Davisovega pokala sta v teki: še dve srečanji, in sicer med Španijo in Veliko Britanijo za obstanek v A skupini ter med Madžarsko in Dansko v finalu B skupine. Izidi prvega dne: Velika Britanija -Španija 2:0 (Jarret - Luna 5:7, 2:6, 7:5, 6:0. 6:3; Mottram - Maeso 6:2, 6:0. 6:2); Madžarska Danska 1:1 (Taroczy - Mortensen 6:1, 6:3, 6:3; Bastiansen - Machan 4:6, 6:2, 2:6, 6:4 in 6-2L
NOGOMET
Del Sabato dal ostavko
Na včerajšnji seji nogometnega tretjeligaša Tricsline sta dala ostavko predsednik Del Sabato in podpredsednik Pernarcich.
Kaže tudi, da je predsednikova in podpredsednikova odločitev dokonč-
li bodo odločno, zagrizeno, pole tavno, kot je značilno za vse fur lanske košarkarske ekipe. Videm čani pa bodo poleg tega lahko ra čunali tudi na domačo občinstvo ki je na košarkarskih tekmah še kako pomembno.
Prav zaradi tega računajo da nes Jadranovo vodstvo in igralci sami na podporo svojih navijačev, ki so bili lani odločilnega pomena pri velikih podvigih našega moštva. Videm zares ni daleč in tako je pričakovati velik odziv naših navijačev, ki bodo danes jadranovcem
Poziv prijateljem JADRANA
Odbor Jadrana vabi prijatelje naše združene košnrkurske ekipe, da v sezoni 1982/83 priskočijo na nomoč Jadranu pri reševanju organizacijskih in administrativnih problemov.
Če ima kdo — ne glede na starost in spol — vsaj uro časa na teden, ki bi jo lahko daroval Jadranu, je vljudno na-prošen, da se javi osebno ali po telefonu uradu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. št. 76-73-04) ali pa pri odbornikih Jadrana.
Vsakdo bo dobrodošel, zlasti še, če je pripravljen sodelovati v tehničnem odboru Jadrana, ki sc sedaj ustanavlja.
Odbor JADRANA
ob tem, prvem nastopu (ko tudi trema terja svoje. . .) neprecenljive koristi.
Jadranovci so se za prvenstvo dobro in temeljito pripravili. V prija teljskih tekmah in na turnirjih so pokazali, da so nared za prvenstvene nastope. Zavedajo se, da jih letos čaka izredno težka naloga (ostra konkurenca, dolga potovanja. . .), vseeno pa začenjalo pr venstvo optimistično razpoloženi. In to upravičeno! Na treningih so dali vse od sebe, garali so več mesecev.
Zato je pričakovati, da bodo tud) v ietošn.jem odigrali eno vidnejših vlog v tem prvenstvu.
SPORED 1. KOLA Eurocar Videm - Jadran Castelfranco - Pachera
Stefane! TV - Maltini Culligan FI - Teramo Basket Canella San Donš	Ca ve ja Forli
Castiglione BO - Pall. Vicenza Budrio - Portorecanati CIS Pordenon - Ben Cento
.TROFEJA MESTA TRST*
Jadranovi mladinci danes proti Don Boscu
Drevi se bo mladinska ekipa Jadrana spoprijela s šentjakobskim moštvom Don Bosca. Tekma se bo pričela ob 19.30 v semenišču na Istrski ulici. Don Bosco bo trd oreh za mlade jadranovce, saj se je leta okrepil z nekaterimi igralci lanske mladinske ekipe OECE. Don Bosco .je namreč v prvem kolu te trofeje premagala ekipo Scoglietta s 105:94. (Andrej Vremec)
27. VSEDRŽAVNI KONGRES
Predaval tudi prof. Aldo Rupel
V	zdraviliško - turističnem središču Torre Canne Terme v Puljah je bil konec septembra 27. vsedržavni kongres o preventivni telesni vzgoji, ki ga je organiziralo društvo «So-cieta Italiana Ginnastica Medica* in ki je potekal pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo.
Tridnevnega simpozija, na katerem so ocenili in prikazali razne metode preventivi e telesne vzgoje pri doraščajoči mladini, se je udeležil tudi prof. Aldo Rupel, ki je na kongresu predaval na temo o organizaciji preventivne telesne vzgoje v jugoslovanskem šolskem sistemu, s posebnim poudarkom na položaj v Sloveniji.
V	svojem posegu je Rupel razčlenil tovrstni problem v Sloveniji in to predvsem na podlagi izkušenj šolskega sistema v Škofji loki ter novogoriški regiji. Ob tem je tudi u-gotovil razliko pristopa, saj je v Sloveniji zdravstvena komponenta o-čitno bolj prisotna. Organizacijo dela ima namreč zdravstvena enota, telesnovzgojni učitelj pa je le član te ekipe. Pri nas pa je položaj precej drugačen in to še posebno po letu 1975, ko so na šolah ukinili korektivno telovadbo, kar pomeni, da je ta prešla v roke privatnikov ali javnih uprav, vsekakor pa ne deluje organizirano.
NiMMniiitiiiiiiitintfiiiiitiiiitiiiiitHiiiniiiiiiiimtiiiiiimiiiiMiiiiiiiiotMHMitMiiiiiimimiitiiinintHiiiiiifvn
L) ANUS
SOBOTA. 2. OKTOBRA 1982 NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Ma-riano
CICIBANI
14.30	na igrišču Giarizzole: Gia-rizzole A - Breg; 14.30 v Žavljah: Zaule - Primorje
KOŠARKA
PRVENSTVO C -1 LIGE
18.30	v Vidmu («Carnera»): Eurocar Videm - Jadran
MLADINCI
(«Trofeja mesta Trst*)
19.30	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Jadran
ODBOJKA
PRIJATELJSKA TEKMA
19.00	v Trstu, stadion «1. maj*: Bor - Lučki Radnik Reka
JUTRI
NEDELJA, 3. OKTOBRA 1982 NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu: Vesna - Cima Ad-viser
UllllflMtltllVIIItMfttllllliflltMIIIttlllf llttltltftttMMIfftltiitlllliftfitliltllfiMlllllltlllf Ifltltlllfltlltlttlttflf M ItMfltf lltlllllf llllllftlllllltf ||)tlMtll||||||i||i((ti|tVlf IIHItttMII9
ODBOJKA
NA OBEH STRANEH MEJE
Jutri interliga za pionirke
Pri nas dva turnirja (v Trstu in Dolini) - Rečani drevi na stadionu «1. maj» - Na ženskem in moškem turnirju v Ljubljani tudi Bor in Breg
Tudi na odbojkarskih igriščih po-, po en turnir in seveda nosi vse staja vse bolj živahno. Prvenstveni1 stroške organizacije, ki res ne bo-
boji se sicer ne bodo še pričeli, toda naše ekipe se na prvenstvene obveznosti ta čas intezivno pripravljajo. Na vrsti so sedaj prijateljske tekme in turnirji, ki so nedvomno najboljši za preverjanje sposobnosti v posameznih igrah in glede u-igranosti ekipe.
Jutri se prične interliga za pionirke
Po dolgoletnih željah in tudi razgovorih je končno le prišlo do konkretnega sodelovanja med Obalo, Goriško in zamejstvom. Prijavilo se je kar 12 ekip, in sicer pionirk rojenih leta 1968 in kasneje, ki so porazdeljene v štiri skupine. SKUPINE
1.	Breg, Kanal in Koper C.
2.	Bor, Koper B in Brda.
3.	Nova Gorica, Sokol in Sbga.
4.	Koper A, Kontovel in Nova Gorica B.
V skupinah se igra po sistemu liga turnirjev na dva dobljena seta. V vsaki skupini društvo organizira
do veliki. Prvo kolo bo jutri s pričetkom od 10. uri. Organizatorji prvega turnirja pa so: Breg v Dolini, Bor na stadionu «1. maj* v Trstu, v Novi Gorici odbojkarski klub iz tega kraja ter OK Koper v Kopru. Glede finalnega tekmovanja pa se bodo dogovorili pozneje.
Prepričani smo, da bodo turnirji dobro uspeli in to ne samo tekmovalno, ampak tudi organizacijsko ter v največji meri pri spoznava nju mladih z obeh strani meje. Samo tekmovanje pa bo prav gotovo odlična propaganda, da se pritegne na odbojkarska igrišča najmlajše generacije.
Moški in ženski furnir
v Ljubljani
ZTKO Ljubljana Vič - Rudnik organizira v sodelovanju z OK Partizan Vič in OK ŠDOŠ Brezovica mednarodni ženski in moški odbojkarski turnir, imenovan »Vič 1982». V ženski konkurenci bodo nastopile naslednje šesterke: Merkur Nova
BBM	NAŠE ENAJSTERICE V RAZNIH AMATERSKIH LIGAH
Jutri pričetek 3. Al nu Tržaškem in Goriškem
Trener Primorja Milan Mikuš ocenjuje možnosti naših ekip v tem kolu v vseh treh amaterskih ligah
Jutri bo prvo kolo nogometnega prvenstva tretje amaterske lige, obenem pa bodo igrali tekme 3. kola v prvem in drugoamaterskem prvenstvu. Za mnenje o možnostih in predstavitvi tekem naših zastopnikov v različnih ligah smo povprašali trenerja proseškega Primorja Milana Mikuša.
1.	AMATERSKA LIGA Vesna — Cima Adviser
«Po mojem mnenju bi se tekma morala zaključiti pri neodločenem izidu. Vesna me v prvih tekmah in v predtekmovanju ni preveč navdušila. ker mislim, da ji manjka nekoliko prodornosti v napadu. Cima Adviser je ekipa, ki razpolaga z velikimi imeni; kot so Tosetto, Bot-ta in Mendella. Mislim pa, da ima podobne probleme kakor vse mestne ekipe, ki lahko trenirajo bolj neredno »
2.	AMATERSKA LIGA Kras — CGS
»CGS je zelo dobra ekipa, ki lahko meri zelo visoko. Igra zelo pri-
vlačen in hiter nogomet, medtem ko sem opazil, da je igra Krasa vse preveč počasna, da bi lahko bila učinkovita. CGS razpolaga tudi z dvema dobrima igralcema Abramom in Tesevichem. Igralci te ekipe zelo radi uporabljajo ,,off - side taktiko”. Glede na dejstvo, da igrajo tekmo v Repnu, je zelo težko predvidevati končni rezultat.*
Gaja — Supercafffe
»Tekma bo za Ga jo zelo težka, saj .je Opicina Supercaffč ekipa, ki bo za vsakogar trd oreh. Glede na igralce, s katerimi razpolaga, posebno Giovannini, Dagri in Pitacco, bi ga celo uvrstil med favorite. Gaja pa ni zelo izboljšala svoje ekipe po napredovanju.*
Zarja — Isonzo
«Mislim, da se bo tekma končala z neodločenim izidom. Zarji se precej pozna odsotnost kakega napa dalca, Isonzo pa, kot kaže, je na nekoliko slabšem nivoju, kot so običajno goriška moštva.*
Domto — Primorje
«Tudi za nas bo tekma zelo težka. Domio je zelo dobra ekipa posebno v napadu, kjer razpolaga s solidnima igralcema Bernabeijem in Ma-iorano. Mi pa imamo še nekaj težav v napadu.*
3.	AMATERSKA LIGA NA TRŽAŠKEM
Breg — Rabuiese
»Takoj moram povedati, da nasprotnikov Brega ne poznam. Breg bo odigral to prvenstvo z zelo pomlajeno ekipo. Kar lahko sodim po tekmi, ki smo jo odigrali pred časom, bi lahko rekel, da razpolagajo Brežani z dvema dobrima igralcema. ostali pa igrajo na poprečni ravni. Glede na dejstvo, da bo igral na domačem igrišču menim, da bi lahko bil Breg favorit.*
Roianese — Primorec
«Primorec je res zelo dobra ekipa, ki razpolaga s 6 - 7 res dobrimi igralci. Igra zelo dobro, posebno v obrambi. Tudi trener Claudio Fonda
je zelo sposoben. Roianese je lan sko leto izpadel iz druge lige, vsekakor pa je moj favorit za to tekmo Primorec.*
NA GORIŠKEM Juventina — Medea Zelo težko je v prvem kolu napa vedovati možnosti ene ali druge ekipe, saj so se moči posameznih moštev, v primerjavi z lansko sezono, spremenile in le prvenstvo bo dalo pravo sliko moči posameznih enajsteric. Kar zadeva to srečanje, lahko povemo, da je Medea lani nastopala v višji ligi in zatorej ima za sabo vsaj večjo izkušenost od Štandrežcev. Kljub temu pa bi moralo biti srečanje enakovredno, tako da imata obe ekipi enake možnosti za zmago.
San Lorenzo — Mladost Doberdobci bodo gostovali v Šlo-vrencu, pri ekipi, ki v lanskem prvenstvu ni veliko pokazala. Če k temu dodamo, da so Doberdobci letos opravili kakovostni skok, potem lahko upamo, da bodo na furlan-
skem igrišču lahko osvojili tudi ves izkupiček.
Sovodnje — Piedimonte
Za uvod v letošnje prvenstvo bodo Sovodenjci igrali proti ekipi iz Podgore, ki je v lanski sezoni prav na tem terenu premagala Marsono-ve varovance in jim odvzela dve izredno dragoceni točki v boju za napredovanje. Zato mislimo, da je to razlog več, da se bodo slovenski nogometaši s prepričljivo zmago oddolžili za lansko »uslugo*, obenem bi to bil najboljši začetek prvenstva. (pr)
«Bravo 83»
BOLOGNA — Posebna lestvica «Bravo 83» za nogometaše, ki nastopajo v treh evropskih pokalih:
1. Diaz (Napoli) 77; 2. Valigi (Roma) 41; 3. Maradona (Barcelona) 40; 4. Wheelan (Liverpool) 25; 5. Vierchovvood (Roma) 24; 6. Juary (Inter) 19.
Gorica, TVD Ljubljana Vič ter Breg in Bor.
Moške ekipe pa so naslednje: OK Brezovica, Šempeter pri Celju, Nuo-va Pallavolo Trst in Bor.
Samo tekmovanje bo precej naporno, saj se bo igralo po sistemu vsak z vsakim na dva dobljena seta. Za vse šesterke pa bo to od lična priprava pred pričetkom prvenstva in enkratna priložnost za uigravanje šesterk. Pri moških sta favorita Šempeter, ki bo letos na stopal v 2. ligi, ter tržaška Nuova Pallavolo. Prijetno pa zna presenetiti tudi Brezovica. Za borovce bo to prvi uradni nastop, saj bodo letos nastopili v povsem prenovljeni in pomlajeni zasedbi.
V ženski konkurenci imata največ možnosti za končno zmago novogoriški Merkur in Bor. Podrejene vloge ne bodo igrale niti domačinke in niti Breg.
Lučki Radnik Reka
v gosteh pri Boru
Drevi bodo odbojkarji Bora odigrali prijateljsko tekmo z Lučkim Radnikom z Reke, ki nastopa v hrvaški ligi. Za goste nastopa tudi bivši reprezentant Vučkovič, kar pomeni, da bodo imeli Tržačani na drugi strani mreže več kot dobrega nasprotnika (G. F.)
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga mladih Koprčanov
Kras — Koper 1:3 (0:0)
KRAS: Marino Tavčar, Mitja Za gar, Umek, Križman. Lucijan Ška bar, Mesar, Grgič, Alan Škabar, Černe. Šuc in Anton Tavčar.
Igrali so še: Grmek, Erik Žagar, Marko Škabar, Frasinelli, Marueel-li, Štefan Kutin in Andrej Kutin.
KOPER. Kotnik, Ražman. Žunič, Galič, Krstič, Lakošeljac, Božič. Kocijančič. Bolčič, Trajber in Pas-sutto.
Igrali so še: Šegatin. Kramer. Blagonič, Hertarič, Matič, Burin in Ribarič.
Krašovci so sicer izgubili proti močni ekipi iz Kopra, toda z igro so povsem zadovoljili. «Rdeče-beli» so bili enakovredni nasprotniku že v prvem delu srečanja, v nada ljevanju pa so jih gostje prekašali, ker imajo bolj izenačeno ekipo in so kljub številnim menjavam ostali enako učinkoviti. Koprčani so po kazali zelo dobro tehniko Krasove-mu trenerju Hafnerju je tekma služila predvsem zato. da bi preiz kusil vse igralce. (R. B.)
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - CGS; 15.00 pri Domju: Domio - Primorje; 15.00 v Trebčah: Gaja - Opicina Super-caffe; 15.00 v Bazovici: Zarja - I-sonzo
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini: Breg - Rabuiese;
15.00	na Proseku: Roianese - Primorec; 15.00 v štandrežu: Juventina - Medea; 15.00 na starem igrišču v Mossi: San Lorenzo Mladost: 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Piedimonte
DEŽELNO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
10.30	v Žavljah: Giarizzole - Breg
POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV
10.30	na Proseku: Primorje - For-titudo
POKRAJINSKO PRVENSTVO NAJMLAJŠIH
10.30	v Bazovici: Zarja - San Lui-gi; 10.30 v Trebčah: Primorec - Vesna
POKRAJINSKO PRVENSTVO ZAČETNIKOV
13.30	pri Sv. Sergiju: Costalunga - Kras; 9.00 na športnem centru pristaniških delavcev: Portuale - Breg;
11.00	v Štandrežu: Juventina - Cor-monese B: 11.00 na občinskem igrišču Straccis: Azzurra - Sovodnje
ODBOJKA
INTERLIGA PIONIRK
10.00	v Dolini ir. Trstu: nastopata tudi Breg in Bor;
MEDNARODNI TURNIR
9.00	v Ljubljani: nastopata tudi Bor in Breg
KOLESARSTVO
»POKAL ADRIA*
10.30	v Lonjerju: nastopa tudi Adria.
Ju*ri diria za cikloama^rje
Na 55 km dolgi progi iz Lonjerja do krožne proge Bol junec. Donijo, tovarna Velikih motorjev in s končnim vzponom iz Boljunca v Ix>n er se bo jutri končala letošnja tekmovalna sezona kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja,
Lonjersko društvo organizira namreč dirko cikloamaterjev za »Pokal Adria* odprto vsem registriranim tekmovalcem seniorjem. Poleg domačih članov bodo nastopili tudi nekateri kolesarji iz Furlanije in Slovenije. Med glavnimi favoriti je prav gotovo Ljubljančan Hafner, ki nastopa za neki italijanski klub iz Trsta in je bil letos odločno najboljši v svoji kategorija v dirkah organizacije UDACE. Poleg ostalih bosta nastopila tudi člana lonjerske Adrie Poropet in Macarol.
Start dirke bo ob 10.30 v Lonjerju. ( R. Pečar)
OBVESTILA ]
SZ Bor - Atletska sekcija
sporoča, da bo seja odbora atletske sekcije v torek, 5. oktobra, ob
20.30	na stadionu <1. maj*.
* * •
ŠZ Bor • Gimnastični odsek
sporoča, da bo
OBČNI ZBOR
sekcije danes, 2. t.m., ob 16. uri na stadionu «1. maj* v Trstu.
ŠZ Bor - Odbojkarska sekcija
sporoča, da bo prvi trening ženske začetniške ekipe v torek, 5. oktobra, ob 17.30 na stadionu «1. mai*. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom.
ŠZ Bor
sporoča, da bo v ponedeljek, 4. oktobra, ob 18 uri na stadionu «1. maj* sestanek s predstavniki sekcij za določitev novih urnikov vadbenih ur.
* • •
SK DEVIN
obvešča, da se bo danes, 2. oktobra, pričel tečaj za alpske smučarje na plastični stezi ▼ Nabrežini z naslednjim urnikom: začetniki od 14. do 15. ure, druga skupina od 15. do 16.30, tretja od
16.30	do 18. ure. Za začetnike Je tečaj brezplačen. Pojasnila in vpisovanje pri Brunu škerku vsak dan od 18. do 20. ure. tel. 200236 ali na sedežu vsak torek od 20.30 dalje. Na razpolago so tudi i/ka*n|e» PESI.
Uredništvo, uprovo, oglasni oddelek
VRST, Ul. Montecchi 6. PP S59	Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica Orevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 Ur — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeliah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacij in podietjo mesečno 120,00, letno 120o!co!
Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Zo SFRJ žrfc račun 50101-603-45361 AUI F — OZS -61000 Liubliano Gradišče 10/ II. nad., teleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 nun)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1 000, osmrtnice po tormatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlamie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh riruqih dežel v Italiji pri SPI.
2. OktObrO 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
izd*;* k in tiska j
Izit
iTrat
elan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
ODPLAČIL NE MOREMO PRELOŽITI
Seveda ni prav me presenetljivo, če je v zadnjem času skorajda vsak sestanek na najvišji politični ravni posvečen gospodarskim težavam Jugoslavije. To sa mo dokazuje, da so na teh ravneh pravzaprav ugotovili, kaj ponujajo zdajšnji gospodarski tokovi. Ta i ealnost pa je dokaj črna. vendar, kot vsi potr jujejo, ne brezizhodna Čeprav se zdi, da ne bi. smelo biti nobene večje dileme o tem. kakšne so naloge za odpravo gospodarske krize, različni no litiki različno gledajo na lo. kje so izhodi, kako je treba ukrepati. To je seveda dobro, ka jti veliko idej lahko omogoči prodor najustreznejše zamisli o rešera
prijel dolžniški krč. Na ta način naj bi ta podjetja in banke zajela sapo. pognala proizvodnjo v normalen tek. tak normalen tek bi omogočil tudi večji izvoz in kasneje bi lahko lažje odplačali dolgove.
Kako to. da je naenkrat postala ideja o preložitvi dolgov tako zanimiva. pa čeprav politiki in zvez ni gospodarstveniki neprestano govorijo. da Jugoslavija normalno, čeprav s težavami, odplačuje za padla posojila. Najjasneje je vzro ke za to orisal na partijskem plenumu Jure Bilič iz Hrvaške, ki je dejal, da mora Jugoslavija le tos poravnati še za 1,27 milijarde
,	,	, .	A ,„	dolarjev dolgov. Gre za dolgo
n tu gospodarske krize,	taksno ročne in kratkoročne dolgove.
križanje idej pa je izredno pomembno. tudi za samo politiko, kajti politična diferenciacija je v takšnih časih izredno n omemb na. Vsa? nekaj tega (morda bi bilo celo bolje zapisati: precej ročnih tega) je bilo tudi na neaavnem plačati zasedan ru zveznega partijskega plenuma. Ker je bila v ospredju razprava o gospodarskem položaju Jugoslavije, je moralo seveda nujno stopiti v ospredje vprašanje jugoslovanskih dolgov do tujine, kajti veliki dolgovi najbolj omejevalno delujejo na jugoslovansko gospodarstvo.
Zanimivo je. da so se komunisti na tem sestanku spraševali najprej, kolikšni so sploh dolgovi Jugoslavije do tujine in opozarjali. da imajo različne podatke. Ta stvar ne bi bila pretresljiva. če seveda ne bi šlo za najvišji partijski sestanek, za katerega bi pričakovali, da so vsaj tu podatki natančno jasni. Tako Da kaže. da nekdo vendarle špekulira s temi podatki, pa čeprav je zvezna služba nekaj dni po seji vi e nama sporočala, da jugoslovanski dolgovi nekoliko presegajo ‘21 milijard dolarjev in da bo treba skorajda celotno vsoto vrniti do leta 1986. To seveda pomeni, da bi morali letos in še naslednja tri leta vsako leto vrniti več kot pet milijard dolarjev posojil iv obresti na ta posojila.
To pa seveda pomeni zelo mo čav odliv akumulacije oziroma odliv narodnega dohodlca. Že v prejšnjem gospodarskem pismu smo pisali, da je zaradi tega na stopila na jugoslovanskem finančnem trgu huda suša in da so pod jetja zaradi tega v velikih težavah, ter da se zato marsikje v državi (take pobude so bile izre cene tudi na tem partijskem p le numu) ogrevajo za javno posojilo, s katerim bi pomagali gospo darstvu iz težav oziroma bi mu lahko vsai nekoliko omilili finančne težave. Ker je zdaj gospodar stvo v tako neugodnem položaju, da ne more več normalno delovati in aa je treba razbremeniti se je rodila ideja, da bi mu odvzeli nekoliko tistih bremen, ki jih predstavljajo tuji dolgovi. Toda, ker dolgov, ki jih je najelo samo gospodarstvo alt pa za nie ga poslovne banke, sama država ne more vrniti (ker ima tudi sama dokaj velike dolgove), niti ni skorajda nikakršnih drugih možnosti za poravnavo zapadlih dolgov (ni mogoče na primer dobiti novih dolgov za odplačilo že za padlih), se zdaj mnogi ogrevajo za odložitev plačila dolgov Predlagajo. da naj bi se s tujino dogovorili. da bi nam omogočila predstavitev (reprogramiranje) dolgov.
Za takšen način reševanja za drea z dolgovi so se v zadnjem času že odločile nekatere države (Poljslca. Mehika. . .) in tak sporazum tudi dosegle. Toda cena takšnih sporazumov ie visoka, kajti obresti za takšna posojila močno poskočijo in plačati je treba več, kot je dola v resnici vreden.
Tega se zavedajo tudi posamezni predlagatelji pri nas na primer (Ivo Parinšin. ki je znan financ ni strokovnjak in Dragotin Kosova c. direktor velikega Energo-investa). zato ne zahtevajo, da naj bi država zahtevala odložitev plačila dolgov, pač pa. da bi to možnost dopustili posameznim bankam in podjetjem, ki iih ie
Od tega mora Hrvaška prispeva ti 269 milijona dolarjev, ki jih bo lahko tudi poravnala. Toda isto časno mora ta republika plačati še 760 milijonov dolarjev kratko posojil (še letos mora '289 milijonov dolarjev). Poleg tega mora prispevati za na kup nafte, za potrebe federacije in za solidarnostno zbiranje de viz še 18b milijona dolarjev. Jure Bilič je dejal, da Hrvaška vse to sicer lahko plača, toda niti en sam dolar ji ne bo več ostal za uvoz reprodukcijskega materiala (potrebovali pa bi vsai za 200 milijonov dolarjev reprodukcijske ga materiala). Znašli so se torej v dokaj nemogočem položaju, sai jim lahko povsem zamre indv striiska izdelava, kar pa že me ji na nekakšen gospodarski kr ah Zaradi tena seveda zahtevajo, da bi rim dovolili, da bi voclietia in banke, ki jih dolgovi najbolj tepe jo. lahko odložili plačila.
Toda — na partijskem plenu mu so se izrekli proti takšni mož nosti. Naša najpomembnejša go spodarska naloga je: odplačeva nie tujih dolgov in lej nalogi moramo podrediti vse ostale naloge ie bilo ponovno poudarjeno. Zakaj je to tako pomembna naloaa ie dokai -jasno. Preložitev plačil bi. pomenila finančni bankrot za Jugoslavijo, je dejal Janko Smo le. Zaprli bi se skoraj vsi finančni kanali, ki delujejo med Jugo slavijo in svetom. To pa pomeni, da “bi se zatrrl tudi marsikateri kanal za pretok blaga. Kaj bi na primer pomenilo za iuaoslo pansko gospodarstvo, če bi se mu zaprle tuje naftne pipe?
Toda, še bolj kot to, je pomemb no nekaj drugega. S finančnim diktatom, ki bi bil narekovan iz tujine, bi prišli tudi politični dik tati. To pa je seveda tisto, v kar Jugoslavija ne more pri voliti.
Zato se zdi. da je bil dosežen bistven premik tudi glede na no tranje, zlasti gospodarske navade Zavrnitev ideje, da bi tistim, ki so najbolj zadolženi, dovolili pre ložitev posojil, je namreč hkrati tudi potrditev zahteve, da mora dolgove plačevati tisti, ki jih je najel in mora za taksen ko rak nositi tudi vse morebitne ne gativne posledice. Taksna nega tirna posledica je v zdajšnjem času hud gospodarski položaj v posameznih delih Jugoslavije n ziroma kar v vsej Jugoslaviji-Hrvaška, ki na primer zdaj toži. da sicer še lahko odplača dolgo ve in poravna obveznosti do federacije, da pa bo to močno za majalo industrijo, se ie precej ne spametno zadolževala — bolje re čeno. nespametno so se zadolže vala posamezna podietia in ban ke. Velike težave namreč pov zroča zagrebška Prior edna ban ka. ker ne more poravnati za padlih posojil, ki jih je v preteklosti najela. Zato mnoai pre dlagajo, da bi morala ta banka v stečaj (dolgove bi potem mo rala poravnati država). /car bi bil dokaj dober poduk za vse tiste, ki so se veliko zadolževali, pa zdaj ne moreč odplačevati dol gov in Hh mora zato odplačevati celotna Jugoslavija solidarno stno. Dolgov na ni malo. sai so pravkar obiavili. da smo si v tv lini sposodili za več kot 21 mili ktrd dolarjev.
JOŽE PETROVČIČ
PRED ZASEDANJEM POLJSKEGA PARLAMENTA
Predlog za novi zakon o sindikatih pripravljen
Storim sindikatom so šteti dnevi - Oster napad na Solidarnost ■ Spomenica poljskih škofov Jaruzelskemu
VARŠAVA — Zakonodajna komisija za družbena vprašanja poljskega parlamenta sta že po samih dveh dneh sestavili in odobrili zakonski osnutek o sindikatih, ki ga bodo zdaj predložili v razpravo in odo britev sejmu (parlamentu). Ta se bo sestal ob koncu prihodnjega tedna. če bodo ta predlog uzakonili bo to pomenilo ne le .razpust Solidarnosti, ampak tudi avtonomnih, stanovskih, kmečkih in obrtniških sindikatov. Sodeč po tem, kar piše tisk, naj bi bili novi sindikati neodvisni in samoupravni, vendar pa njihova aktivnost ne bi smela biti usmerjena proti ustavi in veljavnim zakonom.
Medtem se nadaljuje in celo stopnjuje gonja proti Solidarnosti. Glasilo poljske armade Zolnierz Wolno-sci (Vojak svobode) je sprožilo doslej najostrejši napad na prepovedani poljski sindikat v članku z naslovom: «Tisti, ki so si domišljali, da so sindikalni aktivisti.» Pri tem piše, da se je znani odbor za družbeno samozaščito (KOR) vrinil v Solidarnost in ustvaril v njej subverzivno politično skupino, ki naj bi se s pomočjo «psevdosindikata» polastila oblasti v deželi. Ti ljudje naj bi bili — po mnenju člankarja — pripravljeni na vse, celo na držav Ijansko vojno, da bi spreobrnili družbehopilitične temelje socialistične države.
Glasilo poljske združene delavske stranke Trybuna ludu pa piše, da bo potrebno nove sindikate postaviti na noge na povsem novih temeljih, da bi sodelovali pri gradnji socializma ter priznali ustavna načela in vodilno vlogo partije ter nedotakljivost zavezništev, ki jih je sklenila Poljska.
Reakcije na ustanovitev novih sindikatov so na PoUskem različne. Del delavstva spremlja te dogodke apatično, proti novim ukrepom pa so se že izjavili predstavniki Solidarnosti. pa tudi člani drugih prepovedanih sindikalnih gibanj.
6. oktobra, torej še pred zaseda njem sejma, se bo z generalom Ja ruzelskim sestal še nadškof Glemp, da bi se ne le dogovori] za dokon čni datum papeževega obiska na Poljskem, ampak bo tudi izročil šefu države spomenico poljskih škofov, katere vsebina je sicer še neznana. skoraj gotovo pa vsebuje tudi pomisleke ob sedanjem družbeno - političnem stanju na Poljskem ter opozorilo, da bi razpustitev Solidarnosti in drugih sindikatov zanesljivo povzročila pogoje za nov družbeni nemir v državi.
Vse torej kaže, da bodo tedni, ki so pred nami, ;.a bodočnost Poljske v marsičem odločilni.
Drag kirurški poseg
SYDNEY — Avstralsko vrhovno sodišče je nekemu 16 letnemu mladeniču. ki so ga bili šest dni po rojstvu podvrgli obrezovanju, a je zaradi nastanka prisada- izgubil tretjino spolnega uda, dodelili 730 milijonov lir odškodniue. Telesna pomanjkljivost je hudo prizadela o-sebnost fanta. Da ne bi prišla na dan se je izogibal družbi deklet, izmikal pa se je tudi športu, da bi ga pod prho ne zasmehovali.
NOVA TRAGIČNA SMRT V VRSTAH CALVIJEVIH SODELAVCEV
BIVŠI DIREKTOR TORINSKE PODRUŽNICE BANU AMBR0SIANA NAPRAVIL SAMOMOR
Pri Ambrosianu trdijo, da je nepremišljeno dejanje le sad živčne bolezni
MILAN — Funkcionar denarnega 7>avoda «Banco Ambrosiano* Giuseppe Dallacha je včeraj v Milanu napravil samomor. Pognal se je skozi okno kopalnice svojega urada v četrtem nadstropju in mrtev obležal na dvorišču.
Dogodek .je globoko odjeknil v bančnih krogih, saj je podoben samomoru alvijeve osebne tajnice Te-rese Grazielle Ccrrocher, ki se je prav tako pognala skozi okno. Po vsem sodeč pa naj ne bi tokrat ne premišljenemu dejanju botroval stečaj tega denarnega zavoda, temveč izključno osebni razlogi.
Dallacha je namreč že dalj časa bolehal za /(depresivnim sindromom®. Spomladi je doživel živčni zlom, da se je v službo vrnil šele
pred šestimi dnevi, da .je bil za ' rja torinske podružnice, je bila nam-časa vse Calvijeve afere v kliniki, j reč taka, da je moral hočeš nočeš V svoji dolgi karieri, pri Ambrosia ' biti soodgovoren ali vsaj seznanjen nu se je zaposlil leta 1931, se je j z marsikaterim nečistim Calvijevim Dallacha povzpel vse do direktor- ! poslom. Povsem razumljivo skušajo skega mesta torinske podružnice, j sedaj pri Ambrosianu prikazati vče-Po bolezni so ga premestili v Mi j rajanji samomor kot nepremišljeno lan in ga imenovali za direktorja ] dejanje trenutne neuravnovešenosti.
razvojnega oddelka. Morda je prav to navidezno nazadovanje še stopnjevalo njegove živčne in psihične težave, da se je že po slabem' tednu službovanja na novem delovnem mestu odločil za samomor.
Vsekakor pa bi lahko bili za temi zdravstvenimi in osebnimi razlogi tudi konkretne odgovornosti v zvezi s Calvijevimi posli. Dallacha ni bil navsezadnje zadnji v kolesju Ara-brosiana, njegova funkcija direkto-
MiiimiiKiiMiiiiuiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiitiiiiiitiuiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiimiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiHiiiiiimiiiHiiiiit
PO 15 LETIH VZAJEMNIH NAPADOV IN NAPETOSTI
Prvi znaki odtalitve v odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko
Pomočnik zunanjega ministra SZ lljičov sredi meseca v Pekingu na uradno vabilo kitajske vlade
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
MOSKVA — Kot da bi želeli vrniti diplomaciji delček od njene nekdanje veljave, je včeraj na svečanem sprejemu ob 33-letnici razglasitve Kitajske ljudske republike na kitajskem veleposlaništvu Leonid lljičov, eden od pomočnikov sovjetskega zunanjega ministra, pred prisotnimi novinarji potrdil, da potuje sredi oktobra v Peking, kjer se bo sestal s predstavniki kitajske vlade. Sama pot Iljičova v tem trenutku niti ne bi bila kakšno posebno presenečenje, ker je bil lljičov v Pekingu ..t.vdi lani kot gost tamkajšnjega sovjetskega ambasadorja, toda tokrat potuje na posebno povabilo kitajske vlade, kar daje sovjetsko - kitajskemu srečanju seveda povsem drug — uradni značaj.
lljičov, ki je med drugim tudi šef sovjetske delegacije na madridskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju, v pogovoru s tujimi novinarji sicer ni hotel povedati, o čem se bo pogovarjal s kitajskimi gostitelji, toda večina meni, da uradni obisk visokega funkcionarja sovjet-
Miroljubna invazija
Kyle in Kimberly Trieber iz. Morgantovvim v ZDA se ne bojita lutk, ki upodabljajo izvenzemcljsko bitje zadnje ameriške znanstvenofan-tastične filmske uspešnice	(Telefoto AP)
m mmmm ms iMS® i
* **
Zaskrbljujoči podatki turističnega prometa v
o zmanjšanju letošnjem letu
KOPER — Podatki so zaskrbljujoči. Turistično gospodarstvo obalno-kraške regije je za to srednjeročno obdobje načrtovalo rast domačega turističnega prometa za 3,5 odstotkov, tujega pa za 6 odstotkov. V prvih osmih mesecih letos so v regiji zabeležili za 4,5 odstotka manj prenočitev kot lani Prenočitev domačih gostov je bilo letos za tn odstotke več, tujih pa za celih deset odstotkov manj kot lani v osmih mesecih. V Sloveniji je v tem času prenočilo za tri odstotke manj gostov kot lani, dva odstotka več domačih pre nočitev in kar 12 odstotkov manj prenočitev tujih gostov. Največji upad obiska je stati stika zabeležila v turistično najpomembnejši — piranski občini, kjer ustvarijo dve tretjini vseh prenočitev v regiji, oziroma slabo petino prenočitev v republiki.
Domačih gostov .je bilo resda nekaj več. vendar so si izbirali krajši in cenejši dopust.
V hotelih jih skorajda ni bilo, zato pa so v glavnem preživljali dopustniške dni v počitni škili domovih, zasebnih sobah in predvsem kampih.
Med razloge za usihanje tujskega turizma so člani medobčinskega sveta SZDL našteli predvsem: vprašljivo sposobnost našega turističnega gospodarstva, da bi se pravočasno prilagodilo vse ostrejši konkurenci na tujem trgu. premalo učinkovito propagando na tujih trgih, za kar odmerjamo tudi vse premalo denarja (THP je na primer za propagando namenila 0,3 odstotka svojega prihodka. Emo nini hoteli pa 0,2 odstotka), neredna in po manjkljiva oskrba tržišča s prehrambenimi in drugimi proizvodi, oskrba z naftnimi de rivati, večurni zastoji na mejnih prehodih, visoke cene v zunajpenzionski porabi, zmešnjava ob zamenjavi starih bencinskih bonov z novimi ob podražitvi bencina, zapozneli
uvoz tujega tiska, malomaren odnos nekaterih gostinskih delavcev do gostov . . , statistiki so tudi že /.računali, da je bil- neposredni devizni priliv za 18 odstotkov nižji kot lani, pa tudi prodaja bencinskih bonov je upadla za 44 odstotkov. Nekoliko bolje so za devize skrbeli občani s tega območja, ki so na svoje devizne račune položili za 30 odstotkov več deviz kot lani.
Kaj storiti ob vseh teh, ne preveč razveseljivih podatkih, kaj narediti do druge poletne sezone? Člani obalno-kraškega medobčinskega sveta SZDL so se zavzeli za to, da bi izdelali celovit akcijski program, ta naj bi zadobil vrsto ljudi, organizacij, institucij in forumov (ves splet turistično odgovornih subjektov, ki naj bi v času izven sezone pomagali odpraviti vrsto slabosti, ki so. nakopičile v poslovanju turističnega gospodarstva.	B. Š.
skega zunanjega ministrstva v Pekingu praktično pomeni začetek novega kroga sovjetsko - kitajskih pogajanj o normalizaciji odnosov in o odprtih medsebojnih vprašanjih, ki že več kot desetletje in pol ovirajo sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Še posebej, ker je bil Leonid lljičov tudi tisti, ki je do leta 1979, ko so se zaradi sovjetske intervencije v Afganistanu ponovno močno zaostrili sovjetsko - kitajski odnosi, vodil s sovjetske strani pogajanja s Pekingom.
V Moskvi danes vsi pravijo, da je politika «drobnih korakov® v sovjetsko - kitajskih odnosih očitno prinesla prve premike in da je že nekolikokrat izražena obojestranska pripravljenost za izboljšanje odnosov med Moskvo in Pekingom naletela vsaj na odziv, če se že niso povečale realne možnosti za normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Pri tem zlasti omenjajo besede Brežnjeva iz Bakuja, kjer je sovjetski voditelj poudaril, da je za Sovjetsko zvezo «zelo važna stvar normalizacija in postopna ozdravitev sovjetsko - kitajskih odnosov na podlagi zdravega razuma, medsebojnega spoštovanja in vzajemne koristi®, prav tako pa tudi včerajšnjo sovjetsko pozdravno brzojavko kitajskemu vodstvu, v kateri je rečeno, «da delavska Kitajska v svojih prizadevanjih uživa i-skrene simpatije, podporo in pomoč s strani Sovjetske zveze*.
Da letošnje nekajkrat izražene sovjetske ponudbe za normalizacijo odnosov s Kitajsko le niso naletele na povsem gluha ušesa v Pekingu, čeprav je kitajska vlada nenehno poudarjala, da pri njih veljajo «samo dejanja in ne besede*, je postalo očitno ob zadnjem kongresu kitajske partije, ki je bil v Moskvi deležen posebne pozornosti. Naenkrat so namreč iz sovjetskega tiska izginili vsi kakorkoli kritični članki o Kitajski, o samem kongresu pa so sovjetska sredstva obveščanja poročala zelo korektno. V iisku je bilo moč prebrati obširne dele iz glavnega referata Hu Yao-banga. prav tako pa tudi stališča o kitajski zunanji politiki, sovjetski komentatorji pa so pri tem poudarili Hu Yaobangove besede, da «ki-tajsko sovjetski odnosi lahko gredo po poti normalizacije*.
To je bil pozitivni znak tako za Moskvo kot za Peking in v Kremlju so se še posebej potrudili, da bi kitajsko novoizbrano vodstvo dodatno «vzpodbudili» za izboljšanje v sovjetsko - kitajskih odnosih. Pozorni opazovalci dogajanj med Kremljem in Pekingom so pri tem hitro opazili, da so se v Moskvi tokrat vzdržali vsakršne kritike kitajske notranje in zunanje politike, tudi tistih stališč, ki so jih v Krem lju vseskozi smatrali, da jih — kot «prva socialistična država* — lahko naslovijo na «kitajske tovariše*, in ki so bile več ali manj prisotne v kitajskem tisku tudi ves čas, od kar je spomladi sovjetski voditelj Leonid Brežnjev v Taškentu odkrito in s konkretnimi predlogi pozval Kitajsko na normalizacijo odnosov s Sovjetsko zvezo.
Po kongresu kitajske partije v Moskvi niso govorili več o nikakršni javni »kritiki* kitajske zunanje politike, prav tako pa tudi ni bilo moč slišati očitkov, da se kitajsko vodstvo «spogledujc ali pa celo direktno sodeluje z imperialističnimi državami*. Očitno so v Moskvi ocenili, da je v tem trenutku treba vsaj počakati, če že ni takoj moč začeti generalnih pogovorov s Pekingom, in videti, kakšna bo pokongresna politika kitajske partije, ki je brez dvoma spremenila svojo linijo in se v marsičem distancirala od nekaterih /(tradicionalnih maoistienih stališč*.
Nihče zaenkrat še ne govori o tem, kako se mislita Moskva in Peking lotiti najpoglavitnejši!) medsebojnih problemov, brez katerih —
vsaj zaenkrat — sovjetsko - kitajska normalizacija skorajda ni mogoča. Gre za sovjetske čete na kitajski meji, za sovjetske čete v Mongoliji in v Afganistanu, prav tako pa tudi za sovjetsko politiko v jugovzhodni Aziji, o čemer vsem Kremelj sploh noče' razpravljati, za Peking pa so vsa ta vprašanja prineipielnega stališča.
DANILO SLIVNIK
Taka dejanja navsezadnje škodi,jo ugledu tega denarnega zavoda, ki po stečaju dela prve korake.
Samomor Corrocherjeve, smrt Roberta Calvija, atentat na bivšega podpredsednika Roberta Rosona in včerajšnji Dallachajev samomor niso samo «nesreče na delu* temveč jasen namig na zagonetne posle. Že sama Dallachajeva živčna bolezen je s tega zornega kota izredno sumljiva. Včerajšnji samomor pa je lahko za novi Ambrosiano pravi alarmni zvonec, da je v novem denarnem zavodu še vedno kaj narobe. Navsevadnie je glavna struktura razen najvišjih odločilnih organov ostala ista. Dobršen del funkcionarjev pa je gotovo seznanjen z marsikaterim Calvijevim skrivnostnim poslom.
LUKSEMBURG - Tukajšnje o-blasti so aretirale pilota sovjetskega letala iljušin, ki je v sredo s pristajalne steze letališča //Findel* zdrknilo v globel in zgorelo. Pilota so aretirali, ker ni hotel odgovoriti na vprašanja članov preiskovalne komisi je. Enaka «usoda» je doletela tudi ranjenega sopilota, ki se zdravi v bolnišnici. Oblasti so medtem sporočile, da je letalska nesreča zahtevala smrt šestih oseb (štirje Luksemburžani, neka Francozinja in še neidentificiran potnik), Pozno sinoči se je izvedelo, da so pilota in sopilota sovjetskega iljušina izpustili na svobodo, ker sta naposled sklenila, da sodelujeta z luksemburškimi oblastmi. Pri preiskavi o vzrokih nesreče sodeluje tudi šest sovjetskih opazovalcev.
PETROLCH1 MICA ADRIATICA
F. MALE
Tekoča goriva za ogrevanje Pogonska goriva Dodatki gorivom Maziva
SERVIZIO
TOTALCOMFORT
TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400
LESiMI
pier bruno ro//o s.r.i.
•	GREDI
•	LETVICE
•	NAVADNA in POKLOPNA VRATA
•	OBLOGE IN IZOLACIJE (STIFERITE)
•	PODI
•	VEZAN LES AVIO E MARINI
34074 TRŽIČ (GORICA) — UL. A. C. COLOMBO 51
Telefon (0481) 72916 — Tlx. 460156
V Bujah razpravljali o obmejnem prometu
BUJE — Predsedstvo bujske občinske skupščine in razne družbenopolitične organizacije so včeraj preučili vprašanje maloobmejnega prometa. Ugotovili so, da so v prvih sedmih mesecih leta dosegli šestdeset milijard lir obmejne izmenjave s Furlanijo - Julijsko krajino, do konca leta pa naj bi presegli rekordno vsoto 200 milijard lir. N* dan je prišel tudi predlog o ustanovitvi mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki naj bi se dosledno ukvarjala s problematiko maloobmejnega prometa. Bujska občina želi obenem razviti tehnično -industrijsko sodelovanje, še posebej s podjetji pobratene devinsko -nabrežinske občine.
E. O.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
UPOKOJENEC iz Trsta išče žensko, po možnosti v Gorici, ki bi ga bila pripravljena sprejeti v stanovanje za daljši čas. Plača 450 tisoč lir. Ponudbe poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Trst pod šifro //upokojenec*.
PRODAM 140 basno harmoniko vic-toria. Telefon 040/54363 ali 228171.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu trikrat tedensko. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro //Gospodinjstvo*.
METROMARKET išče prodajalca/ko za oddelek s fotografskimi potrebščinami. Pogoj: odslužen vojaški rok in znanje slovenščine ali srbohrvaščine. Javiti se v torek, 5. oktobra, v Ul. Torrebianca št. 18.
DNE 29. septembra sem na avtobusu iz Trsta na Prosek pozabil šolsko torbo črne barve. Poštenega riajditelja prosim, da telefonira na št. 040/225149.
PEDIATER dr. Oskar Volpi sporoča. da deluje v okviru zdravstvenega zavarovanja SAUB od danes. 1. oktobra dalje v ambulanti v Ul. S. Catarina 1. Informacije od 9. do 12. ure na št. 040/68114.
IZREDNA PRILIKA: eirkularka za hobbiste, mali kompresor 25 1. kombinirka za obdelavo lesa s 4 operacijami - Ul. Combi 9/1 Trst.
MOTOR Honda 750 Ecour v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/34220.
DOKTOR komercialist organizira tečaj o davčni amnistiji (condono fiscale). Telefon 040/763965.
PRODAM merilec za vino in lijak iz medenine. Telefonirati v uradnih urah na št. 040/741670.
PRODAM fiat 850 special v odličnem stanju - generalno popravljen v avgustu 1982. Telefonirati po 14. uri na št. 040/910148.
IŠČFMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali dr. ekonomije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Novi uradi*.
KUPIM rabljeno žensko kolo klasičnega modela. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/567876. ■
PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu. Telefonirati' od 12. do 14. ure na št. (040) 226577.
16-LETNI fant s prakso v peki kruha išče službo v pekarni ali slaščičarni. Telefon 040/228318.
PRODAM alfa sud 1300 B letnik 79. kovinsko sive barve, prevoženih 44 000 im Telefon 61034 od 10. do 12. ure. Vprašati po Švabu.
GROZDJE za vino prodaja Kmetijska zadruga v Trstu vsak dan v skladišču v industrijski coni - IH. Traversale Est - telefon 81 73-25.'
?? sobota 2. oktobra??
danes odkrijemo avtomobil
SiERRn
Odkriti je pravi Izraz, ker je SIERRA FORDOV avtomobil bodočnosti: novo pojmovanje avtomobila srednjega razreda z večjo močjo in manjšo porabo, elegantnejši in udobnejši, varne|šl in z nižjimi stroški za vzdrževanje. Poleg tega še razni modeli (1300 - 1600 - 2000 - 2300) na bencin in diesel po dosegljivih cenah.
To odkritje bomo nazdravili s kozarcem dobrega briškega vina danes,
2. oktobra, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure
pri
PC
NUOVA
CGNCESSIONARIA
Trst ul.Caboto 24