PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 49 (12.681)
Trst, petek, 27. februarja 1987
Vladna kriza naj bi se začela sredi prihodnjega tedna
Craxi bo v senatu napovedal odstop
RIM — V torek ali v sredo bo Bettino Craxi v senatu napovedal svoj odstop. Vest je v palači Mon-tecitorio prvi napovedal socialdemokratski tajnik Nicolazzi, ki je tudi dodal, da se bodo danes sestali tajniki strank vladne večine. Interpretacij te skope iniormacije seveda ni manjkalo: je Craxi hotel prehiteti demokristjane? gre za poskus, da bi prisilili KD, da ne umakne svoje delegacije iz vlade, ki bi tako lahko vodila državo do predčasnih volitev? je Craxi popustil De Mitovemu pritisku? sta se tajnika obeh strank že dogovorila o predčasnem razpustu parlamenta?
Kasneje je bilo objavljeno uradno sporočilo, da bo »vrh« danes ob 11. uri; sporočilo je spremljala Forlanijeva »avtentična interpretacija«, po kateri naj bi Craxi danes sporočil zaveznikom, da bo pustil predsedstvo vlade. Po Forlanijevem mnenju naj bi do odstopa prišlo z namenom, da Craxi tako olajša razčiščenje in da ne daje vtisa, da noče spoštovati sporazuma o štaieti. Gre za preenostavno rešitev, da bi ji bilo moč verjeti. Počasi, v teku dneva, je prodrla v javnost druga interpretacija, ki je postajala čedalje verjetnejša: Craxi in De Mita sta
se sporazumela za »dogovorjen razpust« parlamenta. De Mita bi na ta način "dosegel odložitev re-ferendumov, zlasti onega o jedrski energiji, obenem pa naj bi se Craxi obvezal, da bo v prihodnji zakonodajni dobi podpiral vlado, ki ji bi predsedoval demokristjan. V zameno naj bi De Mita zagotovil Craxiju, da bo njegova vlada vodila priprave na predčasne volitve. Da je tako je moč sklepati tudi iz previdnosti včerajšnjih izjav demokristjanskih in socialističnih voditeljev. To potrjujejo tudi Martellijeve besede ob koncu vodstva socialistične stranke, ko je dejal, da so socialisti večkrat potrdili pripravljenost, da pristanejo na vlado, ki bi jo vodil demokristjan, seveda na osnovi dogovorjenega programa.
Komunisti seveda odločno nasprotujejo »dogovorjenemu razpustu« zbornic. Na seji vodstva so včeraj poudarili, da mora predsednik republike opraviti »več poskusov« preden razpusti parlament. Nekorektno je — pravijo proi KPI — v isti sapi trditi, da ni moč sestaviti nove vlade in da je petstrankarska koalicija eedina možna formula.
G. R.
Odprta meja ne more biti razlog za krivolov
Stališče obalne konference SZDL
o vprašanju ribolova v Jadranu
BORIS ŠULIGOJ
KOPER - »Smo sicer močno zainteresirani za odprto mejo med Italijo in Jugoslavijo, to pa še ne pomeni, da odobravamo nenehne kršitve načel o nedotakljivosti te meje. S tem, ko italijanska stran ne stori nič konkretnega pri preprečevanju nenehnih vdorov italijanskih ribičev v jugoslovansko morje, prevzema tudi odgovornost za morebitno poslabšanje odnosov med državama«, je menil Marjan Tkalčič, predsednik občinske konference SZDL Izola na današnji seji predsedstva obalne konference, na kateri so izoblikovali stališča ob skoraj vsakodnevnih vdorih čez mejo in organizira-
nem krivolovu italijanskih ribičev na jugoslovanski strani severnega Jadrana.
»Pričakovati je bilo«, so med drugim zapisali v predlaganem besedilu stališča še, »da bodo po jesenskem tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu, ko je izgubil življenje italijanski ribič, ki je lovil v jugoslovanskem morju, italijanske oblasti in demokratične politične sile poiskale ustrezne ukrepe in preprečile nadaljnje organizirane kršitve v jugoslovanskih ozemeljskih vodah in ropanje jugoslovanskega morja v Tržaškem zalivu. Zdaj ugotavljamo, da takih aktivnosti ni bilo in da italijanski ribiči še naprej izkoriščajo občutljivost diplomatskih dogovarjanj o reševanju skupnih vprašanj za svoje
Prevozniki še stavkajo
RIM — Stavka avtoprevoznikov se še nadaljuje. Kljub predsinočnjim optimističnim napovedim ministra za prevoze Signorileja so namreč avtonomni sindikati, ki združujejo večino prevoznikov, sklenili, da nadaljujejo s stavkovnim gibanjem, ker želijo večja jamstva, da bodo obljube, ki jih je dal Signorile pred televizijskimi ekrani, tudi v kratkem času izpolnjene. Skratka, stanovske organizacije prevoznikov zahtevajo vladni odlok, vlada pa ga, kot kaže, ni pripravljena sprejeti. Kljub temu je bil sinoči Signorile še vedno optimist in je dejal, da bodo ukrepe sprejelfpo hitrem postopku; vprašanje omejitve hitrosti na avtocestah na 90 km na uro namesto dosedanjih 80 bodo rešili s popravkom že sprejetemu odloku, o povišanju tarif pa bo odločal medministrski odbor za cene. Medtem pa se je stanje v vsej državi izredno poslabšalo in skoraj povsod primanjkuje bencina, cene povrtnin pa so poskočile za 100 in več odstotkov.
roparske pohode v naše vode. Predsedstvo obalne konference SZDL na ta način opozarja tudi jugoslovansko vlado in sekretariat za zunanje zadeve, da se italijanska stran že pred uveljavitvijo sporazuma o ribolovu ne drži mednarodno priznanih določil o ribolovu in ne spoštuje mednarodno priznane morske meje med državama.«
Tudi Apollinio Abram, član predsedstva obalne konference SZDL, je opozoril, da bi bilo potrebno državno mejo med Italijo in Jugoslavijo spoštovati prav zaradi tega, ker je zadnja leta celemu svetu vzor dobrososedskih odnosov, odprtosti in povezanosti. Ker gre torej za mejo, ki povezuje, so zato nanjo še posebej ponosni tudi pripadniki tu živeče italijanske narodnosti. Drago Mislej dosedanji sekretar predsedstva obalne konference SZDL je menil, da v dogovarjanju o ribiškem sporazumu z Italijo Jugoslavija ne nastopa kot enakopraven partner, da pa bi morali pred uveljavitvijo tega sporazuma doseči vsaj dvoje: ugotoviti s strani ustreznih strokovnih inštitucij, kakšno je zdaj biološko stanje na spornem ribolovnem območju in zagotoviti primeren nadzor nad izvajanjem ribiškega sporazuma. O vsem tem so še sklenili, da bodo 10. marca v Izoli pripravili še en posvet odgovornih in strokovnih služb z ribiči vseh treh obalnih občin ter dodali, da bi morali k razpravam o ribiškem sporazumu vključevati tudi istrske ribiče.
Vatikan v zadregi zaradi zapornega naloga proti nadškofu msgr. Marcinkusu
SANDOR TENCE
RIM — Finančni škandal stoletja, stečaj ene največjih zasebnih bančnih ustanov »Banco Ambrosiano«, je torej prizadel sam vrh vatikanske finance. Zaporni nalog proti predsedniku IOR, denarnemu zavodu za verske ustanove, nadškofu Paulu Marcinkusu predstavlja pomemben korak naprej v sklopu večletne preiskave milanskih sodnikov, ki hočejo razkriti zapleteno ozadje bankrota Calvijeve banke, od njegovih nejasnih odnosov z Michelejem Sindono, do njegove (nepojasnjene) smrti pod Mostom »črnih kapucinov« v Londonu junija leta 1982. Vatikanski prelat je bil že dalj časa vpleten v to afero, nihče pa ni pričakoval, da se bodo preiskovalci odločili za tako strog ukrep, ki nima precedensov v italijanski sodni kroniki. Marcinkus je ameriški državljan, a je dolgo let živel v Italiji, pred nekaj meseci pa se je previdno umaknil v Vatikan, kjer je za italijansko policijo seveda nedosegljiv. Rimska vlada in sveti sedež nista namreč nikoli vzela v poštev možnosti podpisa sporazuma o izročitvi, čeprav so nekateri pravniki mnenja, da se to vprašanje lahko sedaj reši s pravilnim tolmačenjem lateranskih paktov iz leta 1929. Kakorkoli že, je zaporni nalog proti Marcinkusu in njegovim sodelavcem spravil v veliko zadrego vatikanske oblasti, ki so za sedaj izbrale pot molka. Določeno zadrego pa je opaziti tudi v italijanskih političnih in vladnih krogih.
Uradno ni še povsem jasno, kaj piše v obtožnici proti voditelju IOR, ki je, kot smo že omenili, že nekaj let vpleten v to preiskavo. Gotovo je vsekakor, da je pokojni Roberto Calvi namenil precejšnjo vsoto (govori se seveda o
milijardah) Cerkvi ter ta denar črpal iz blagajn »Banca Ambrosiano«, ki je pri teh poslih vzdrževal tesne stike z vatikansko banko. Sodniki so v preiskavi posvetili veliko pozornost ogromnim dolgovom, ki jih je nakopičil Calvi, ter vlogi IOR pri nekaterih nejasnih bančnih in finančnih operacijah v tujini, posebno v Srednji in Južni Ameriki. V obrambo Marcinkusa je leta 1984 nastopil tudi vatikanski dnevnik »Osservatore Romano«, ki je takrat obtožil italijanski tisk, da vodi demagoško in obrekovalno kampanjo proti vatikanskim finančnikom in torej posredno tudi proti papežu.
Paul Marcinkus velja za briljantno in zelo sposobno osebnost. Rodil se je v Chicagu v pobožni družini litvanskega porekla in je bil za duhovnika posvečen leta 1947, pet let kasneje pa je že prestopil vatikanski prag in pričel kariero v tamkajšnji diplomaciji. Bil je nekaj let cerkveni predstavnik v Kanadi in v Boliviji. Leta 1964 pa ga je papež Pavel VI. poklical k sebi ter ga imenoval v upravni svet IOR, ki ga je leta 1971 določil za predsednika. To funkcijo je kljub viharju, ki je sledil Calvijevi smrti, ohranil vse do danes, čeprav je bil pred kratkim že na tem, da postane apostolski nuncij v Angliji. Proti njegovemu imenovanju pa je ostro nastopila britanska cerkvena hierarhija.
Bančni zavod za verske ustanove, ki je bil uradno ustanovljen leta 1942, skrbi za upravljanje in nadzorstvo nad kapitali (nepremičnine, zemljišča, vrednostni papirji itd.), ki so namenjeni vzdrževanju in razvoju cerkvenih institucij. Banka ima med svojimi klienti predvsem škofije in župnije iz vsega sveta, med podporniki pa tudi več tisoč posameznikov.
Moskva obnovila jedrske poskuse
MOSKVA - — Včeraj ob 8. uri zjutraj so na poskusnem poligonu pri Semipalatinsku (severovzhodni Kazahstan) izvedli jedrsko eksplozijo. S tem je Sovjetska zveza tudi praktično prekinila svoj enostranski moratorij, ki ga je generalni sekretar CK KP SZ razglasil konec julija, začel pa je veljati 6. avgusta 1985 ob 40. obletnici prve uničujoče eksplozije v Hiroši-mi. Moč včerajšnje eksplozije je bila pod 20 kilotonami TNT, se pravi, da je bila slabša od bombe nad Hirošimo in v skladu s sporazumom med ZSSR in ZDA iz leta 1974 o omejevanju moči jedrskih poskusov.
»ZSSR obžaluje, ker ZDA niso bile pripravljene spremeniti moratorij v obojestransko prekinitev poskusov«, je na tiskovni konferenci v zunanjem ministrstvu izjavil predstavnik obrambnega ministrstva generalmajor Gelij Batenin ter pripisal VVashingtonu krivdo za to, da je Moskva morala obnoviti jedrske poskuse.
Kaj je v Novi reviji tako atraktivnega?
LJUBLJANA — Že dolgo ni bila kakšna knjiga tako iskana, kot je zdaj zadnja številka Nove revije, ki je v celoti sestavljena iz prispevkov k novemu slovenskemu nacionalnemu programu. Naklada Revije je majhna (okoli 3000 izvodov), večji del je razpošljejo naročnikom, tako da je preostala »zaloga« v knjigarnah pošla, še preden se je prava prodaja sploh začela. Tiskovna konferenca, ki jo je v zvezi z vsebino Revije pripravil Jože Smole, predsednik RK SZDL, je seveda zbudila zanimanje tudi pri ljudeh, ki doslej za Novo revijo še dobro slišali niso, toda tem v pretežni večini ne preostane drugega, kot da podvige slovenskih mislecev ocenjujejo skozi kritiko in proteste v sredstvih javnega obveščanja.
57. številka Nove revije že izredno močno odmeva tudi po drugih republikah. Pred dnevi so imeli na beograjski televiziji oddajo v živo, v kateri so gledalci lahko spraševali Hamdijo Pozderca, Vidoja Žarkoviča in Aleksandra Piro o ustavnih spremembah - pa se je kar nekaj gledalcev ogorčeno pritožilo nad nacionalizmom v Novi reviji. Poz-derac (član predsedstva SFRJ) je priznal, da brošure še ni videl, da je niti še niso prevedli v srbohrvaščino, toda kolikor lahko oceni po članku v Borbi, »gre za nacionalistični izpad, za stare teorije v novi preobleki«. Še to je
dodal, da je prepričan, da bodo tovariši iz Slovenije »našli dovolj moči in sposobnosti, da bodo pojav ustrezno okvalificirali ter ustrezno ukrepali«.
Kako bodo »tovariši iz Slovenije« upoštevali namig bodočega šefa države, se bo še videlo, za zdaj so na nacionalni program v Novi reviji zelo ostro reagirali borci oziroma predsedstvo republiškega odbora njihove zveze - predvsem so protestirali zaradi politikantskega napada na samoupravljanje in federativno ureditev Jugoslavije. Avtorski komentar o tem je doslej v Sloveniji objavil le glavni urednik Dnevnika Milan Meden.
Simptomatično je, da je tem več komentarjev v okoljih, kjer, kot je priznal Hamdija Pozderac, vsebine sploh ne poznajo iz prve roke, temveč se opredeljujejo in razburjajo zaradi citatov v člankih dopisnikov iz Slovenije. Nova revija je potemtakem v večini primerov prepuščena odgovornosti najrazličnejših selektorjev, ki bodo z bolj ali manj srečno roko izbrali povzetke dolgih in precej zapletenih člankov iz 57. številke, a na vsak način iztrgane iz kontekstov zaokroženih misli.
Z. Š.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZKS o pisanju Nove revije
LJUBLJANA - Predsedstvo CK ZK Slovenije je včeraj ob izidu 57. številke »Nove revije« izdalo sporočilo, v katerem je med drugim zapisalo: Avtorji v Novi reviji niso v ničemer upoštevali, da so slovenski komunisti na zadnjem kongresu aktualizirali svoj program in predložili demokratične poti za njegovo dograjevanje s tesnim sodelovanjem vseh ustvarjalnih nosilcev znanja in napredka. Tak program naj bi zagotavljal slovensko samouresničevanje na civilizacijski in tehnološki ravni začetka tretjega tisočletja in nam zagotavljal kulturno, ekonomsko učinkovito, v svet odprto, socialistično samoupravno domovino. Zveza komunistov Slovenije je večkrat nedvoumno povedala, da lahko kaj takega, znotraj enotne akcije jugoslovanskih komunistov, doseže le, če deluje odprto, v sodelovanju z vsakomer, ki se je voljan odgovorno in javno zavzemati za tako slovensko perspektivo - in to v okvirih socialistične, samoupravne in federativne Jugoslavije, v kateri si sredi današnjega nemirnega sveta vsi
narodi in narodnosti Jugoslavije, premagujoč lastna protislovja, zagotavljamo razvoj, svobodo in varnost. To so prava vprašanja, odločilna za usodo slovenstva. Kdor tačas obrača pozornost Slovencev drugam in na ta način seje razdor med njimi in z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije, deluje proti interesom slovenskega naroda.
»Prispevki« pa v nasprotju s tem prinašajo nekatera izrazito nedemokratična, nesamoupravna in protijugoslovanska stališča, sem in tja zaznamovana še z nacionalno nestrpnostjo in pretvarjanjem zgodovine, ki noče videti, da živimo v pohelsinški Evropi, toda še vedno v negotovem svetu in na enako občutljivem robu med obema velikima blokoma. V sporu med starim in novim, ki je ta čas Jugoslaviji več kot očiten, so politična stališča iz njih tako hote ali nehote na strani zgodovinsko preseženega, so podpora najbolj dogmatičnim, resničnemu napredku in socialistični demokraciji na-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Kaj je v Novi reviji tako atraktivnega?
ZKS o pisanju Nove revije
Zeleni hudo zamerili radikalcu Pannelli
Konferenca o energiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Kaj potemtakem, je v Novi reviji tako atraktivnega in spornega? Preglejmo nekaj stališč in tez posameznih avtorjev, ki utegnejo igrati glavno vlogo v polemikah. Hočeš nočeš bo torej tudi pisec tega prispevka eden od »selektorjev« citatov, vendar drugačne poti najbrž res ni, saj ni verjetno, da bi se pri Cankarjevi založbi zaradi izrednega zanimanja odločili za ponatis zadnje številke...
V uvodu uredništvo Nove revije pojasnjuje, da se je nacionalnega vprašanja lotilo zaradi krize, v kateri so se Slovenci znašli v Jugoslaviji in se kaže v posebnem malodušju, množičnem izseljevanju, visokem količniku samomorilnosti. Revija, pravijo, noče pisati novega nacionalnega programa, temveč ponuditi le nekaj prispevkov zanj. Šlo naj bi torej za pobudo za drugačno razmišljanje o Slovencih, brez samocenzure in drugih običajnih publicističnih »zvijač«.
Prvi avtor izmed šestnajstih, kolikor jih nastopa na 246 straneh, je Tine Hribar, ki razmišlja o slovenski državnosti ter se kritično loteva razmer, v katerih danes živi slovenski narod. Nekaj poudarkov: v samoupravljanju se skriva podvojeno nasilje: »tvoje odločitve ti diktira drugi, hkrati pa te prisili v priznanje, da so to tvoje samoodločitve.« Slovence je strah državnosti, ker se bojijo že same predstave o državi. Slovenska želja po samostojnosti ne plahni, »v marsikaterem Slovencu se budi želja, da bi se Slovenci po osvoboditvi izpod tujih nacij dokončno osamosvojili tudi odnosov do sorodnih narodov.«
O jugoslovanski nacionalistični krizi govori Ivo Urbančič. Med drugim komentira tudi memorandum Srbske akademije znanosti in pravi, da je sicer nekoherenten in se v njem mešajo razni nacionalizmi, da je za Slovence neprijeten, toda ga Urbančič v celoti sprejema kot močno spodbudo za razpravo o problemih ter ga ocenjuje kot pozitivno dejanje. Obstoječi republiško-pokrajinski razdelitvi Jugoslavije Urbančič očita, da je umetno ustvarila nacionalne državnosti tudi tam, kjer te niso samoniklo izhajale iz lastnih kompletnih zgodovinskih gibanj kot takih. Pri tem misli na Bosno in Hercegovino, Črno goro in Vojvodino, dodaja pa, da je bila ig-norirana imanentna nacionalistična zahteva Albancev Kosova in Metohije...
O slovenski univerzi razmišlja Janez Jerovšek, generacijska nasprotja razlaga Željko Rus, Marjan Rožanc se zavzema za liberalni koncept reševanja nacionalnega vprašanja, Jože Snoj govori o položaju krščanskega intelektualca, Drago Jančar in Niko Grafenauer pa pišeta o slovenskem eksilu (izgnanih, izseljenih in asimiliranih Slovencih) ter samomorilnosti kot posledici pritiska družbenega sistema na posameznika.
Tudi takšen, površen pregled vsebine verjetno dovolj zgovorno nakaže smeri razmišljanj v tej izredno zanimivi številki Nove revije. Izšla je natanko ob začetku javne razprave o ustavnih spremembah, toda stežka bi človek verjel, da bodo polemike o tezah in stališčih omenjenih mislecev v ustavni razpravi kaj prida pomagale Sloveniji. Še najbolj bodo brošure veseli »lovci na meščansko desnico«, ki so zdaj dobili na mizo serviran pravcati »jedilni list made in Slovenija«.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
sprotujočim in nevarnim silam, zoper katere navidezno protestirajo, v njihovi logiki je skrita močna spodbuda,podpora in celo poziv vsem tistim družbenim silam, ki so prepričane, da je edina možna in realna rešitev kriznih težav totalen in totalitaren spopad z vsemi posledicami.
Takšno perspektivo pa seveda ZK z vso odgovornostjo zavrača - tudi v imenu prihodnosti in sreče delovnih ljudi vseh narodoV in narodnosti Jugoslavije, tudi slovenskega naroda.
Ob tem, ko predsedstvo ZK CK zavrača politična izhodišča nekaterih »prispevkov« za slovenski nacionalni program, pa se hkrati zavzema za intenziviranje strpne, demokratične in strokovno poglobljene razprave v okviru SZDL in političnega sistema socialističnega samoupravljanja o vseh tistih temeljnih vprašanjih, ki so zares pomembna za prihodnost slovenskega naroda, je med drugim zapisano v sporočilu slovenskega centralnega komiteja.
(dd)
poteka v splošni apatiji
RIM — Radikalci so nepričakovano razbili politično fronto, ki nasprotuje gradnji novih jedrskih central in ki je dala pobudo za ljudske referendume o tem vprašanju. Za presenečenje je včeraj poskrbel Marco Pannella, ki je na tiskovni konferenci med potekom konference o energiji izjavil, da je pripravljen podpreti gradnjo ene ali dveh nukleark pod pogojem, da bo vlada pričela izvajati državni energetski načrt ter tako končno posvetila pozornost tudi alternativnim energetskim virom.
Poseg voditelja radikalcev je sprožil ostro reakcijo Proletarske demokracije in ekologistov, ki ne sodelujejo na konferenci, a ji seveda zelo pozorno sledijo na hodnikih kongresne dvorane, kjer so tudi včeraj priredili serijo improviziranih tiskovnih konferenc. Pannella je s svojim stališčem podprl vladne sile, ki nasprotujejo referendumom, je podčrtal predstavnik Zveze zelenih gibanj, medtem ko je glasnik
Proletarske demokracije očital evropskemu poslancu radikalne stranke predvolilne manevre v sklopu načrtovanega volilnega pakta s socialisti in socialdemokrati.
Ta polemika je bila edina zanimivost včerajšnje debate na konferenci o energiji, ki se dolgočasno bliža koncu. Minister za znanstveno raziskovanje Granelli je v bistvu potrdil znana stališča Krščanske demokracije, ki se je opredelila za varno in postopno jedrsko izbiro. V svojem posegu je minister ostro polemiziral s socialističnim podtajnikom Martellijem, ki je v sredo izjavil, da je konferenca brez vsakega pomena in torej pravzaprav nepotrebna. Z Martellijem je polemiziral tudi minister za industrijo in organizator zasedanja Zanone, ki je mnenja, da je konferenca kljub polemikam, vendarle nudila vladi in parlamentu stvarno izhodišče za bodoče energetske izbire.
SANDOR TENCE
Komisija Tower objavila poročilo o Irangatu Vrsta krivcev in Reaganove »nespretnosti«
WASHINGTON — Po treh mesecih trdega dela je komisija Tower izdala obsežno poročilo s prvimi rezultati preiskave o aferi Irangate in o finansiranju contrasov iz Nikaragve. Komisijo, ki ji predseduje bivši republikanski senator John Tower in jo sestavljata še bivši državni tajnik Edmund Muskie in bivši svetovalec za državno varnost Brent Scowcroft, je imenoval sam predsednik ZDA Ronald Reagan.
Rezultati preiskave komisije Tower, zbrani v svežnju tipkanih strani, ki bi jo morali v kratkem objaviti pri nekem newyorškem založniku, potrjujejo splošno zmedo, ki je označevala afero Irangate in vse njene priveske od samega začetka. Po izjavah predsednika komisije, Reaganovega prijatelja To-werja, na predsednikovi upravi še vedno visi oblak neizrečenih dvomov, pritajenih resnic, laži. Skrajni Towerjev poskus, da bi omejil, ko že ne minimiziral, Reaganovo vpletenost v aferi preprodaje orožja Iranu, je delno spodletel, saj je ameriški predsednik izpadel le kot nesposoben. Towerjeva trditev, da predsednik »očitno ni dojel prave narave operacije, v katero je bil vpleten«, predpostavlja, da je bil predsednik nepripravljen, slabo informiran, ter da ni
imel pregleda nad delom svojih najbližjih sodelavcev.
Komisija Tower je jasno izrazila svojo kritiko »pomanjkljivi« upravi Bele hiše in je potrdila, da je ameriško odprtje Iranu, oz. poskus dialoga s Teheranom, ki naj bi ga podprle številne pošiljke orožja, »v popolnem nasprotju s političnimi izbirami administracije na področju terorizma in vojne med Iranom in Irakom.« Nasprotja in nedoslednosti so še vedno odprti in nerešeni, zmeda pa je rodila le tako ameriško politiko, ki je škodila državi.
S predsednikom Reaganom, ki naj bi bil »nesposoben«, ali vsaj »nespreten«, sta v vse hujših škripcih tako polkovnik Oliver North, ki naj bi zakrivil »krajo« zaslužkov prodaje orožja Iranu, ki jih je nato namenil podpori contrasov v Nikaragvi, kot bivši admiral John Poindexter, ki naj bi prikril Northovo »podtalno« delovanje. Komisija Tower ni mogla zaslišati Northa in Poindexterja, zato pa je končno poročilo pomanjkljivo predvsem v analizi razpletov druge faze Irangata, finansiranja contrasov. Preiskovalci komisije Tower pa naj bi odkrili, da je polkovnik North prodajal Irancem orožje po višji ceni. Razliko, v vrednosti približno 20 milijonov dolarjev, naj bi namenil contrasom.
Poročilo komisije Tower ne beleži nobenega direktnega napada na predsednika Reagana, če izvzamemo namigovanja o njegovih »napakah« in »spodrsljajih«, je pa prežeta s kritikami na vse najbližje predsednikove sodelavce. Poleg že omenjenih Northa in Poindexterja, sedijo na zatožni klopi tudi šef predsednikovega kabineta Donald Regan, ki so mu dnevi v Beli hiši šteti, pa tudi državni tajnik George Shultz in obrambni tajnik Caspar Weinberger. Oba sicer nista v prvi osebi vpletena v afero Irangate in Contrasgate, sta pa, po mnenju komisije Tower, kriva, da sta zavzela odmaknjena stališča in nista pomagala predsedniku Reaganu s strokovnimi nasveti. V tem pogledu lahko Shultz in VVeinberger računata še na enega sokrivca, na človeka, ki upravlja ameriško tajno službo CIA, Caseya. Tudi on naj bi vedel za Northovo mešetarjenje, o tem pa naj ne bi obvestil ne CIA ne Reagana.
Predsednik Reagan je izjavil, da bo spregovoril o poročilu komisije Tower, ki ga mora »pazljivo prebrati«, v prihodnjem tednu in se je zahvalil komisiji za opravljeno delo »ne glede na zaključke«. Pravih zaključkov pa zaenkrat, kljub trudu Towerja in obeh • sodelavcev, ni veliko in Irangata še ni konec.
MAREC ’87
Dimitrij Rupel poskuša duhovito razpravljati o problemih slovenskega jezika, ki je po njegovem mnenju v Jugoslaviji drugorazredni jezik.
Spomenka Hribar piše o sovraštvu in spravi. Med drugim pravi, da je varneje biti znotraj Jugoslavije kakor zunaj nje, vendar pa opozarja tudi na »leninske principe raznarodovanja, ki so še vedno temeljni principi uradne politike oblasti do narodov in narodnosti v Jugoslaviji...«
Veljko Namorš se ukvarja z zgodovino in današnjim položajem slovenskega jezika v JLA, o »civilni družbi« pa pišejo Aleks Goljevšček, Jože Pučnik in Grega Tomc.
Med najbolj spornimi avtorji pa je zanesljivo Franc Učar, ki se je tokrat lotil .pravne ureditve položaja Slovencev kot naroda. Mimo njegovih tez o NOB, AVNOJ in O F ni šel doslej še noben komentator ali protest. Med drugim pravi, da so vse odločitve o usodi naroda med vojno vprašljive in da to velja tudi za odločitve AVNOJ. Tudh OF si ni mogla med vojno prilastiti pravice, da predstavlja narod, glede na tolikšno število Slovencev na nasprotni strani. S pravnega vidika ni mogoče govoriti o poštenih Slovencih, ki so sodelovali v Osvobodilni fronti in o izdajalcih, ki nimajo pravice, da bi bili deležni pri oblikovanju narodove usode. Govoriti je mogoče samo o zmagovalcih brez moralne diskvalifikacije.
(Kaj bi, če smemo ugibati, o teh vprašanjih menil Bojan Štih, ki je, žal, umrl še pred pripravo »nacionalnega programa« Nove revije. V svojem zadnjem intervjuju je med drugim dejal: »Ne pozabimo na temeljno historično dejstvo - niso napadli slovenski partizani, komunisti, krščanski socialisti, liberalci, sokoli Nemčije, ampak je Nemčija napadla Slovenijo. Kaj je s tem naredila, vemo...)
Peter Jambrek govori o pravici do samoodločbe slovenskega naroda ter preučuje pravico do odcepitve. Ko govori o pogojih, ki bi morali biti izpolnjeni za odcepitev, omenja tudi postopek za spremembo ustave SFRJ, ki terja soglasje vseh republiških skupščin.
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. 3. 1988.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki
doprinosu BOT na 12 mesecev bruto z odtrglja-jem 6,25% plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska cena
99%
Ponudba občinstvu
od 2. do 6. marca
Rok
Prvi letni kupon
bruto	neto
10 let
10,35% 9,70%
V Benečiji in Reziji: koledovanja blumarji godci
in še marsikaj
PUST,
SPREMENI NAM MASKO!
V Vidmu in Furlaniji: sprevodi, maske, šeme...
Tudi v Miljah vse živo...
Na Goriškem: sior Anzoleto pogreb strica Lovreta in veliko veselja
Pred nekaj dnevi smo poročali o srečanju ljudskih mask v Špetru in omenili, da je to nekakšna uvertura v pravo pustovanje, ki bo potekalo v posameznih vaseh in zaselkih, torej v najnaravnejšem okolju in povsem spontano, brez vsakršne turistične težnje, v glavnem brez občinstva in ploskanja, ampak ob veselju, ki zajame tako ali drugače celotno vaško skupnost.
V	Benečiji se je po mnogih vaseh ohranilo pustno koledovanje, ko skupina pustov s harmonikašem na čelu obide vse hiše v vasi, pa še v sosednjih vaseh, zapoje in zapleše, da se prikupi gospodinjam, ki znajo biti zelo radodarne. Z nabranimi darovi si skupina priredi večerjo in ples. Na to veselico imajo običajno vstop samo koledniki, včasih vaščani, tujci pa prav gotovo ne.
Po zgornjem opisu je potekalo nekoč pustovanje v vasi Matajur, še pred kakimi petnajstimi leti. Tedanji mladi so se razšli po svetu na delo in običaj je zamrl. Lani so ga obnovili, letos je bila skupina prisotna v Špetru, ne bo pa pustovala v domači vasi, ker se je odločila, da se udeleži pustovanja v Ptuju. Pač pa bodo koledo-vali Marsinci (Marsin je v občini Pod-bonesec, od Špetra proti meji), ki so si zadali dokaj naporen program: v soboto so namenjeni v Matajur in sosednje vasi, v nedeljo bodo v dolini, v Sovodnjah in bližnjih zaselkih, v ponedeljek bodo v domači vasi, v torek pa... bodo pestovali mačka. Tako so povedali, prav gotovo pa se bo zabava nadaljevala tudi v torek in se bo po vsej verjetnosti zaključila s plesom v domači gostilni.
Nekaj podobnega naklepajo pustovi v Roncu (naprej od Špetra, v Briščih gre pot desno v reber), ki nameravajo obiskati v nedeljo Matajur, za ponedeljek se še niso odločili, v torek pa bodo šli na obisk k Marsincem. Skupina iz Petjaga (vas v bližini Špetra) se ne namerava odpraviti predaleč, samo do Ronca, verjetno v torek.
Nekoliko bolj umirjeni so Mažerolci (Mažerole so v občini Tavorjana, precej visoko, kjer se konča cesta), ki bodo pustovali v glavnem doma, kjer bo v nedeljo zvečer ples, v torek bodo nekam šli, odvisno bo pač od razpoloženja. Pustni skupini iz Hlodiča in Barda bosta verjetno razveseljevali domači vasi v nedeljo.
Poglavje zase so blumarji ali črno-vrški pustovi, ki nameravajo obnoviti stari običaj, kot že vsa zadnja leta, v torek popoldne, čeprav imajo ob tem nekaj težav, ker večina fantov dela v dolini. (Črni vrh je v občini Podbone-sec, v Logu gre pot levo, vas pa je na koncu ceste.) Vsekakor se nameravajo zbrati v torek kmalu po kosilu in v teku obkrožiti vas, kot predpisuje običaj, da bodo s čim višjimi skoki pridobili naklonjenost narave in da bodo z zvonci izgnali zle duhove iz vasi. Tako vsaj po starem verovanju...
* * *
Zelo znan in med etnologi zelo priljubljen je pust v Reziji, kjer so napovedi lahko samo "načelne", saj človek nikoli ne ve, iz katerega klanca se bo prikazal godec. Glasba bo privabila plesalce in veselica se bo začela. Nič ni organiziranega, nič ni točno napovedanega, tisti, ki se namerava potepati po Reziji v pustnem času, bo pa skoraj gotovo naletel na pustno razpoložene plesalce. Sledi naj le zvoku citir in bunkul. Zagotovo se pripravljajo na ples, tako v soboto kot v nedeljo, na Bili (S. Giorgio, prva vas v dolini, nedaleč od avtoceste, po izhodu v Carnii): če bo lepo vreme - kar na trgu, drugače pa v gostilni. Zdi se, da na Ravanci ali v drugih vaseh ne pripravljajo kaj posebnega. Sicer, človek nikoli ne ve. Na Bili bodo plesali tudi v torek pozno popoldne in zvečer.
V	sredo pa je predviden proces, že spet pozno popoldne, okrog 17. ali 18. ure: na trgu bodo sodili babacu in ga zažgali. Prehudo ne bodo žalovali, zna biti, da bo tudi v sredo ples, če bo le pravo razpoloženje. O Rezijanih pripovedujejo tudi, da so za cel teden podaljšali konec pusta...
V Vidmu in videmski pokrajini je predvidenih kar precej pustnih pobud, v glavnem so to sprevodi alegoričnih vozov ali plesi, tako za odrasle kot za otroke.
Najbolj zanimiva je pravzaprav pobuda videmske občine v samem mestu, kjer bo zaključek pusta v torek, 3. marca, potekal v pravi dantejevski atmosieri. Šeme, skupine in vozovi se bodo zbrali na Trgu Liberta ob 14. uri, sprevod bo nato obkrožil center mesta, posebna komisija bo nagradila najboljše skupine, torej tiste, ki so se najbolj približale Dantejevi zamisli o nebesih, vicah in peklu, nato še najbolj zlodejevo, angelsko, grešno, ogabno in podobno masko. Maske se bodo potem lahko zatekle v Nebesa, ki bodo na Trgu Marconi okrašena z barvanimi balončki in oblački, točili pa bodo samo belo peneče se vino. Vice v Ul. Mercato Vecchio, kjer bodo glavne barve rdeča, rumena in zelena, ponujali bodo kavo, čaj in čokolado, ali Pekel na Trgu sv. Jakoba, kjer bo dominantna barva rdeča in se bodo udeleženci lahko odžejali samo s črnim vinom ali grogom. Povsod bo seveda do polnoči ples ob kraju primerni glasbi.
Sprevodi alegoričnih vozov bodo tudi v manjših občinah: Treppo Grande, Červinjan, Codroipo, Forni di Sopra in Santo Stefano di Buja prirejajo sprevode v nedeljo, 1. marca, teden kasneje, 8. marca, Majano, 15. marca pa Osoppo. V Fojdi bodo pustni plesi od petka do nedelje (ta je posvečena otrokom) pod ogromnim šotorom. Velike otroške plese so organizirali tudi v Tavagnaccu v soboto in v Reani del Roiale.
Med najvažnejše pobude spada sprevod v Tolmeču v nedeljo, 8. marca. Sodelovale bodo skoraj vse občine karnijskega območja, iz Kanalske doline, iz Humina in pordenonske občine, pa tudi razni pro loco in kulturna društva ter ustanove.
ROBERTO PUSIOL
Na Opčinah že vse pripravljeno
SPORED 21. KRAŠKEGA PUSTA
JUTRI ob 14. uri odhod alegoričnih vozov in skupin s Pikelca do križišča pri Prosvetnem domu in nato po Proseški ulici do Brdine. Približno ob 16. uri nagrajevanje skupin na Brdini.
Na sprevodu sodeluje 11 pustnih vozov, 7 skupin in štiri godbe. V Prosvetnem domu bo delovala pustna osmica.
Ob 21. uri bo v Prosvetnem domu ples ob zvokih ansambla Furlan. Prva bosta seveda zaplesala kralj Pust in kraljica.
NA SLIKI: prizor z lanske prireditve.
SPORED 4. MILJSKEGA PUSTA
DANES, 27. iebruarja na Trgu Marconi
Ob 15.30 sprevod Colombin (k sodelovanju so vabljena vsa ošemljena dekleta) ob zvokih godbe Spazzaca-mini
Ob 16.30 bo tekmovanje za Zlati fancelj. (Zainteresirane! naj se prijavijo do 15. ure v občinski vratarnici in naj izročijo najmanj 50 "fancljev" (pravijo jim tudi miške).
JUTRI, 28. februarja na Trgu Marconi
Ob 15. uri se bo začelo vpisovanje za 1. pustni zimski maraton z ovirami. Štart ob 15.30. Nagrade nudi skupina Muja Nova.
Ob 16.30 bodo zmagovalci prejeli nagrade, nakar se bo začel ples v Diskoteki na trgu, ki jo je organizirala skupina Radioattivita.
V NEDELJO, 1. marca Ob 14. uri po ulicah D'Annunzio, Roma, mimo Trga republike in še po ulicah Tonello, Signolo, S. Giovanni in Drevoredu XXV. aprila sprevod alegoričnih vozov in pustnih skupin Ob 17.30 nagrajevanje skupin Ob 18. uri bodo skupine in godbe obšle miljske ulice in uličice.
V PONEDELJEK, 2. marca Ob 10. uri bodo pustne skupine obhodile hiše in gostilne, da bodo nabrale darov za zaključno večerjo.
Ob 16. uri bo začela delovati Diskoteka na trgu (Trg Marconi).
Ob 18. uri bodo med plesalci izbrali najbolj smešno šemo.
V TOREK, 3. marca Ob 10. uri bodo pustne godbe igrale otrokom v šolah v Miljah, Zavijali in Zindisu.
Ob 15. uri bodo na Trgu Marconi prejeli nagrado skupine in posamez->niki, ki so imeli poseben uspeh med nedeljskim sprevodom.
Po 16.30 se bodo godbe in pustne skupine spet razkropile po miljskih uličicah.
V SREDO, 4. marca Ob 15.30 z Vrta Evropa - žalni sprevod. Vdove in ljubice, predstavnice vseh nastopajočih skupin bodo spremljale kralja Pusta do Trga Marconi za zaključni govor. Sprevod bo šel do portiča, kjer bodo Pusta zažgali in ga vrgli v morje.
Pust v Benetkah privlačnost zase
Pust v Benetkah je prav gotovo privlačnost zase kljub vsem nevšečnostim, ki ga lahko spremljalo. Človek, ki se poda v pustnem času v Benetke, mora vedeti, da bo naletel na gnečo, lahko se mu zgodi, da sploh ne bo uspel videti tega, kar si najbolj želi, lahko se mu zgodi (evfemistično!), da bo vse zelo drago plačal in da se bo vrnil domov nepotešen, morda celo razočaran. Za pogumneže (ali naivneže) objavljamo kljub vsemu spored kot dopolnilo k podatkom o prireditvah in pustnih pobudah, ki smo jih objavili preteklo soboto.
Prireditve bodo v glavnem potekale na treh trgih: na osrednjem Trgu sv. Marka, nedaleč na Trgu sv. Pola in na Trgu sv. Štefana.
DANES — PETEK:
Ob 19.30 bo na Trgu sv. Marka nastopala skupina Zavatta z akrobati in drugimi cirkuškimi zanimivostmi. Na Trgu sv. Pola bodo ob 20.30 nastopali znani rock pevci. Na Trgu sv. Štefana bo ves dan "lov na zaklad". Zainteresiranci naj se med 17. in 19. uro prijavijo v Gostilni pri morilcih (Osteria ai assassi-ni).
JUTRI — SOBOTA:
Ob 15.30 bo po Canal Grandu zgodovinski sprevod ambasadorjev (Corteo storico degli antichi am-basciatori), ki se bo zaključil na Trgu sv. Marka, kjer bo nastopala nizozemska skupina Kunstenma-kerstheater Jan Rauh. Ob 18.15 bo nastopila operna pevka Renata Scotta, sledila ji bo Lorella Cuccarini s svojo baletno skupino, ki bo predstavila glasbeni variete, ob 20.30 se bodo predstavile osebnosti znanega Fantastico, ob 21.15 bo na vrsti skupina Zavatta, ob 21.40 bo z Orkestrom sv. Marka Ples Serenissi-me.
Na Trgu sv. Polo se bo spored začel ob 17. uri, na Trgu sv. Stefana pa ob 19.30.
V	NEDELJO:
Na Trgu sv. Marka ob 12. uri si bodo lahko otroci in odrasli ogledali glasbeno pravljico Pierino e il lupo (ob glasbi Prokofjeva). Ob 15. uri bo spet nastopila skupina Kunstenmakerstheater Jan Rauh, ob 16. uri bodo zaigrali 1 Solisti Veneti, ob 19. uri se bodo pojavile osebnosti Fantastica, ob 19.25 skupina Anne Fratellini Ecoie Nationale du Cirgue s sporedom Razne umetnosti in klovnerije, ob 20.20 skupina Zavatta, ob 21. uri bodo I Solisti Veneti nastopili v Baziliki.
Na Trgu sv. Pola se bodo od 18. do 23. ure zvrstili pevci, ki so se odlikovali na rockovski reviji ob san-remskem festivalu. Na Trgu sv. Štefana se bo spored začel ob 17.30.
V	PONEDELJEK:
Ponedeljek je manj pester. Na Trgu sv. Marka se bo seveda marsikaj dogajalo od 15. ure dalje. Ob 19.45 bo nastopila španska skupina Los Muchachos s klovni in akrobati, ob 21. uri pa Skupina turinske-ga gledališča. Na Trgu sv. Štefana bo od 18. do 24. ure koncert za mlade.
V	TOREK:
Na Trgu sv. Marka se bo odvijal izredno pester spored: ob 15.30 bo zgodovinska povorka, ob 18. uri bo nastopal Rudolf Nurejev, ob 18.30 Raina Kabai-wanska, ob 19.20 Harlekin Piergiorgia Fasola, ob 21.00 Carla Fracci. Ob 22.20 bo na vrsti Požar na Vzhodnem gradu ob magiji ognja na vodi. Na Trgu sv. Pola bo ob 20.30 koncert, na Trgu sv. Štefana pa praznik "paninarov".
IVANA SUHADOLC
Pustovali bomo seveda tudi na Goriškem. V vsakem mestu, v vsaki vasi, v številnih društvih, v gostiščih, v krogu prijateljev. Ponekod po že ustaljenih navadah, drugod po novih. V tem ali drugem kraju so v zadnjem času pustovanje obnovili. Tradicijam so dodali nove prijeme. Vsaka generacija hoče seveda dodati kaj svojega. Traktorji in tovornjaki so zamenjali vozove s konjsko vprego. Pustne šeme, oblečene v arabske petrolejske mogotce, so zamenjale nekdanje vaške posebneže ali osebe iz pravljic.
Seveda bodo pustne običaje obudili tudi v slovenskih vaseh. Pri bežnem in seveda, po sili razmer, nepopolnem pregledu pustnih prireditev na Goriškem začnimo kar pri prireditvah v slovenskih krajih, pa čeprav te časovno prihajajo po tistih v Gorici ali v kakem furlanskem ter bizjaškem kraju.
O pustnih običajih v Dolu nam je Zdenko Vogrič veliko in lepo napisal v nedeljo. Doljani bodo pustovali v ponedeljek, torek in tudi v sredo. Enako bo na Vrhu. V ponedeljek popoldne gredo od hiše do hiše neporočeni moški, v torek poročeni. Enako se dogaja v ponedeljek in torek v Doberdobu. Tej vaški navadi tu v sredo po pustu (od 15. ure dalje) dodajajo še Pogreb strica Lovreta. Gre za največjo pustno prireditev v slovenskem kraju na Goriškem, ki v Doberdob privabi veliko ljudi. Stric Lovre se, potem ko je pogrebni sprevod obšel vso vas, spravi nad vso doberdobsko skupnost in pošteno ošteje vse nepravilnosti, ki so bile v zadnjem letu.
Pustovali bodo seveda tudi v drugih slovenskih krajih. V marsikateri dvorani bo društvo v teh dneh imelo plese za najmlajše, za mlade, za prav nič več mlade.
Na pust pa se pripravljajo tudi tisti, ki običajno pripravijo kak voz. Gabr-ci, ki se s tem ukvarjajo že več let in ki so v Gorici ter drugod bili tudi nagrajeni, bodo letos šli v Tržič v torek. Na goriškem pustnem sprevodu v nedeljo pa bodo sodelovali Števerjanci (tudi njih prisotnost je že nekaj tradicionalnega) ter Pevmanci, Oslavci in Štmaverci, ki bodo letos prvič pripravili svoj voz.
Pa smo že v Gorici. Tu bo pustnih prireditev več. Skoro vsak rajon je pripravil svojo. Pokroviteljstvo nad vsemi je prevzela Goriška občinska uprava. Pričetek bo že v soboto, 28. februarja, na Kornu. Poleg godbe na pihala bodo tu priredili mimohod pustov, ples, raketne ognje.
Največ ljudi bo seveda privabila nedeljska popoldanska prireditev, ki bo letos že deveta po vrsti. Po glavnih mestnih ulicah bodo šle maskirane skupine ter vozovi, ki so iz leta v leto lepši. Pa vsako leto več jih je. To prireditev prireja Skupina za ohranjanje tradicij iz Podturna. V nedeljo zvečer pa bomo v Gorici videli še nekaj drugega. Skupina iz naselja Sv. Ane je poskrbela za oživitev stare goriške tradicije.
Zvečer bo na obzidju razsvetljenega grada strašila Bela dama, nekdanja junakinja goriškega pusta in strašilo nekdanjih goriških otrok. To bo nekaj novega. Tudi v Gorici, in sicer v Podturnu, bodo pusta pokopali v sredo. Dan prej, na pustni torek, pa bo ljudsko rajanje na Travniku.
Tržič je eden tistih krajev v deželi, kjer je pustna prireditev na pustni torek. Točno opoldne na Trgu republike sior Anzoleto Postier pred polnim trgom naredi enoletno poročilo o življenju v tem kraju. Iz njegovih ust pridejo vsi mogoči očitki na račun politikov, gospodarstvenikov, kulturnikov, vseh, ki so v Tržiču znani. Popoldne, od 14.30 dalje, pa se po glavnih ulicah prične pomikati pustni sprevod. Poleg skupin iz Goriške pridejo za to priložnost v Tržič skupine, ki so že sodelovale na nedeljskih prireditvah v Gorici, Miljah, na Opčinah, pa še kje drugje v Furlaniji.
Seveda je, kot rečeno, pustnih prireditev še več, a druge so omejeno krajevnega značaja.
MARKO VVALTRITSCH
Za kršilce so predvidene stroge sankcije
Zaposlovanje tujih delavcev: ugodnosti zapadejo 27. aprila
Na srečanju krožka Miani v ospredju vprašanja gledališč
Na zasedanju o tržaški kulturi beseda o težkem položaju SSG
Krožek »Miani« je včeraj pričel dvodnevno zasedanje o tržaški kulturni stvarnosti. Včeraj dopoldne so bile na vrsti tri tržaške gledališke ustanove in je iz uvodnih poročil izzvenela skoro soglasna obtožba na šibko zanimanje Trsta, kar pa je tudi odraz odpovedi ali celo bojazni do prihodnosti. O tem je tudi pričala skrajno slabo zasedena dvorana v Ul. S. Nicolo 5. Po uvodnih pozdravih predsednika pokrajine Locchija in predsednika krožka Fogarja so spregovorili predstavniki treh ustanov.
Za gledališče Verdi je intendant De Ferra najprej orisal nujno rekonstrukcijo gledališča, za kar bodo potrebovali dve leti, ko bo seveda moralo gledališče delati drugje. Izdelali so vse načrte, kako naj bi delali v gledališču Rossetti, za potreben denar pa ni skrbi, če bo seveda obstajala ustrezna politična dobra volja. De Ferra je nato govoril tudi o programski usmeritvi, ki mora upoštevati ljudskost zahtev in ne more biti usmerjena samo k novostim.
Za Slovensko stalno gledališče je predsednik Bogo Samsa najprej pod-
robno in dokumentirano orisal dolgo zgodovino slovenskega gledališkega ustvarjanja v Trstu. Navedel je kompleksne značilnosti ustanove, ki mora odgovarjati manjšinski narodnostni skupnosti, ki ima izredno raznolike zahteve. Te naloge pa je ustanova vedno profesionalno kvalitetno in umetniško ustvarjalno opravljala, ker je odražala izredno ljubezen in prizadevanje celotne skupnosti. Pomembno nalogo je ustanova opravila kot posrednik kulturnega bogastva slovanskega in romanskega sveta in s tem izredno prispevala v celotno kulturno zakladnico.
In tako gledališče, osrednja kulturna ustanova Slovencev v Italiji, gledališče širokega sodelovanja, je v izredni in naravnost dramatični krizi. Ustanova je od 1. februarja brez sredstev in kriza se kot snežena kepa vali in narašča. Ker ni dovolj sredstev, ni mogoče izpolniti ministrske zahteve po številu predstav, kar pa grozi celo z zmanjšanjem prispevka in nevarnostjo, da Slovensko stalno gledališče vržejo iz kluba italijanskih stalnih gledališč. Predsednik Samsa je nato ugo-
tovil, da je skupni imenovalec za težave gledaliških in kulturnih tržaških ustanov v premajhnem zanimanju in posluhu za kulturo, ki ustvarja pogoje za moderen vsestranski napredek.
Za italijansko stalno gledališče je podpredsednik Guido Botteri najprej ugotovil relativno zanimanje za gledališče, ki zajame v Trstu okrog ene desetine prebivalcev, poudaril pa je njegov pomen tudi v deželnem okviru in gostovanja pri italijanski skupnosti po Istri. Botteri je govoril o ljudskem gledališču in njegovi demokratični vlogi. Kot primer je navedel dramatizacijo Slataperjevega dela »II mio Carso«, z drugimi primeri pa je ilustriral prispevek k sožitju in obnavljanju kulturne tradicije Srednje Evrope. Obžaloval je, da se v Trstu podcenjuje kultura in položaj mesta kot glavnega mesta dežele in skrajnega italijanskega mesta na vzhodnih mejah. Iz tega bi morala slediti strategija mesta, ki služi posredovanju in izkoriščanju kulturnih ustanov, prepogosto pa se temu odpoveduje, se zapira in s tem odpoveduje lastni prihodnosti.
Pred mesecem dni je stopil v veljavo zakon, s katerim je vlada hotela sanirati množični pojav dela "na črno", ki ga v Italiji opravljajo tuji državljani. O novih predpisih smo se pogovorili z načelnikom urada za tujce na tržaški kvesturi dr. D'Agostinom, ki nam je med drugim povedal, da je v tem mesecu uredilo v Trstu svoj delovni položaj okrog 70 tujih delavcev, v glavnem jugoslovanskih državljanov, nekaj pa je tudi Filipincev, Maročanov in Spancev.
Kaj mora pravzaprav narediti tuj delavec? Odvisno od njegovega statusa. Če nima dovoljenja za bivanje, se mora najprej zglasiti na kvesturi, kjer mu izdajo začasno. Ta dokument nato predloži Pokrajinskemu uradu za delo, kjer izjavi, pri kom je zaposlen in pod kakšnimi pogoji. Potem ko Urad preveri te informacije, mu izda delovno dovoljenje, predvidoma za dobo dveh let. Na osnovi te nove dokumentacije mu kvestura nato izda dovoljenje za bivanje za isto obdobje. V primeru da tuj delavec že ima dovoljenje za bivanje (iz študijskih, turističnih ali družinskih razlogov), se mora najprej zglasiti na Uradu za delo, kjer uredi svoj položaj. Novo v tem zakonu je dejstvo, da Urad izda delavcu dovoljenje za delo mimo vseh prednostnih lestvic in posebnih predpisov.
Toda te ugodnosti zapadejo 27. aprila. Po tem datumu so za kršilce predvidene stroge sankcije. Za organizatorje ilegalne delovne sile in izkoriščevalce delavcev "na črno" znaša zaporna kazen od enega do 5 let zapora, za vsakega tujega delavca pa bodo morali plačati globo od 2 do 10 milijonov lir. Pri tem ne gre pozabiti, da bodo kršilci takoj šli v zapor, ker jih bodo pač zasačili med izvrševanjem kaznivega dejanja (flagranza di reato). Dalje: delodajalec, ki bo zaposlil tujega delavca, ki nima ustreznega delovnega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom od 3 mesecev do enega leta ter z globo od pol do dveh milijonov lir. Ta kazen je predvidena tudi za delodajalce, pri katerih je zaposlen tuj delavec, ki ni še uredil svojega statusa.
Novi zakon ima še eno novost: z razliko od dosedanjih norm bo namreč kaznovan tudi tuj delavec. Če ne bo imel dovoljenja za delo, bo namreč moral plačati denarno kazen od 100 do 500 tisoč lir, nato pa moral zapustiti italijansko ozemlje, kot je veljalo doslej.
Na kvesturi opozarjajo, da so novi predpisi resnično ugodni. Zainteresiranim priporočajo, naj se ga poslužijo, kajti po 27. aprilu bo kršilcem trda predla.
Pesnik Miroslav Košuta na otroški urici v NŠK
Otroške urice so male ure za otroke, ki so jim všeč pravljice in pesmice. V otroški urici srečaš prijatelja, si lahko ogledaš slikanice in poslušaš pesmi ali pravljico, ki jih prebere sam pisatelj.
Prvo otroško urico je v sredo priredila Narodna in študijska knjižnica z željo, da bi v svoje prostore privabila čim več otrok. V knjižnici hranijo namreč na tisoče otroških knjig, ki se bodo počutile osamljene in zapuščene, če jih ne bo noben otrok prijel v roke. Takšno misel je v sredo izrazila gospa Magda Maver, ki si je pobudo zamislila, rekoč, da so v knjižnici zelo veseli, če je mnogo obiskovalcev, še posebno pa, če je mnogo otrok.
Prvi gost otroških uric je bil naš pesnik Miroslav Košuta, ki je napisal več zbirk za otroke: Zaseda za medveda, Vitez na obisku, Štirje fantje muzikantje, Ptička smejalka in druge, in čigar nova zbirka je trenutno v tiskarni. Gospa Maver ga je predstavila rekoč, da se je tudi pesnik kot otrok rajši potepal kot pa hodil v šolo ali na pašo.
Miroslav Košuta, ki se je predstavil kot Učko, pa je povedal, kako so ga v času fašizma krstili za Angela in kako si je potem v mladostnih letih sam prisvojil ime, ki je bilo tako .všeč njegovi mami, in nazadnje še uradno postal Miroslav. Nato je otrokom še povedal, da najrajši piše besedne igre in jim je iz svojih zbirk prebral več pesmi, nekaj potepuških, razigranih, a tudi takih, o katerih velja dobro razmisliti, ker vsebujejo svet resnice.
Proti koncu so se tudi otroci opogumili in še sami tu pa tam kaj povedali. Nazadnje so se spravili nad obljubljene krofe in oranžado, ki jih je pripravilo osebje Narodne in študijske knjižnice. A niso pozabili na knjige, ki so si jih v velikem številu sposodili. Ravnatelj knjižnice prof. Jože Pirjevec je še najavil, da prireja knjižnica tudi natečaj za osnovnošolske otroke, ki s spisom ali risbo lahko popišejo vtise, ki so jih odnesli z otroških uric. (bg)
pismi uredništvu
Kulturna politika v Devinu-Nabrežini
»Poročilo o zadnji seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta, ki je bilo objavljeno v Vašem dnevniku 25. 1.198 7, me je spodbudilo k pisanju ne zaradi polemike, ampak zato, ker menim, da je bilo, vsaj glede mojega resorja (kultura, šport in šolstvo) pomanjkljivo. Prepričana sem namreč, da je delo, ki ga odborništvo za kulturo in šolstvo opravlja v devin sko-nabre-žinski občini, vredno večje pozornosti.
V tako raznoliki stvarnosti, kot jo imamo (slov. domačini, istrski, italijanski in tržaški priseljenci), je torej bistvenega pomena z ene strani ustvarjati kulturo sožitja med raznimi komponentami, z druge strani pa s posebno občutljivostjo podpirati domače kulturne dejavnike, ki dolga desetletja z velikimi napori skrbijo za ohranitev in utrditev lastne identitete v narodnostno tako izpostavljenem okolju. V tem smislu je torej prav področje kulture bistvene važnosti. Zato je moje odborništvo jasno začrtalo smernice kulturne politike devinsko-nabrežinske občine, ki bi jo lahko tako razdelili v štiri okvirna poglavja: vzgoja in izobraževanje, raziskovalno delo, dokumentacija in pričevanje ter, na zadnjem mestu, manifestacije. Poleg tega sodi v kulturno politiko tudi skrb za infrastrukture, ki delno sodijo v resor odborništva za kulturo, delno — predvsem kar se izvedbe tiče — pa za to skrbijo drugi kolegi.
Vzgoja in izobrazba ali z drugimi besedami skrb za kulturno rast našega prebivalstva, je dejavnost, ki jo vodim že več let. Na eni strani naj omenim številne tečaje, predvsem jezikovne in glasbene — še posebej naj omenim tečaje slovenščine za Italijane; vsako leto dajemo na razpolago štipendijo za udeležbo na visoko kvalitetnem seminarju Glasbene matice v Grožnjanu. V ta okvir sodi tudi načrt za poživitev občinske knjižnice, v kateri bomo v
Prizadevanja dolinske občinske uprave za zaščito okolja
• l^v	• VI* v«vv •	•
Pri Dragi zaceli s čiščenjem gmajne
Uprava občine Dolina je začela te dni tudi z dejanskimi oblikami zaščite okolja, ki spadajo v okvir prizadevanj za ohranitev naravnega bogastva in značilnosti. V bližini Drage in sicer na površini, ki spada pod draško srenjo, so na delu delavci podjetja, ki bodo ta teden očistili gmajno in ji povrnili tipično podobo. O tem nas je seznanil odbornik za okolje Stojan Sancin.
»Kras je bil v prazgodovini pokrit z gozdovi, že od časa gradišč pa ga je začel človek spreminjati za svoje potrebe. Veliko pozneje, ko se je človek "prevzgojil" v pastirja, so za to poskrbele domače živali. S pašo so postopoma uničevale floro, tako da je danes Kras prispodoba pustinje, pokrite s kamni in redkimi iglavci.«
Danes je kmetijstva vedno manj, živina, sicer redka, se tudi več ne pase na odprtem, ali pa samo v izjemnih primerih, zato kraški svet ponovno spreminja svojo podobo. Res je še vedno pust in nehvaležen, vendar je treba to, kar je zanj značilno, se pravi kraško gmajno, na vsak način ohraniti. »Zato je uprava naše občine dala nekemu podjetju v zakup dela za čiščenje kraške gmajne,« je nadaljeval Sancin, »obenem pa je ta odločitev takorekoč poskusnega značaja, saj bodo dela potekala na pičlo odmerjenem teritoriju. Če se bo izkazalo, da je naš namen pravi, oziroma koristen, bomo seveda s takimi ukrepi še nadaljevali. Povedati pa moram tudi, da je ta odločitev v skladu z zakoni o naravnih parkih. Po drugi strani pa je prav v Dragi še nekaj živinskih hlevov, in kmet bo letos poleti lahko pasel živino na primerno pripravljenem pašniku.«
Draška gmajna bo torej v kratkem počiščena. Finančna sredstva za dela je v višini 90% prispevala Dežela, ostalih 10% stroškov pa bo krila občina Dolina.
Vedno v sklopu prizadevanj za zaščito in ohranitev okolja bodo tudi na področju Male Gročance, ki spada pod borštansko srenjo, začeli s čiščenjem gozda. To pot je Občini priskočila na pomoč gozdna uprava, ki bo dela opravila na lastne stroške. Gozdarji bodo tako odstranili odvečna drevesa in grmičje; drva (menijo, da se jih bo nabralo za približno 5 tisoč kvintalov) pa bo lahko prevzela borštanska srenja. To pomeni, da jih naknadno lahko proda ali pa razdeli med vaščane.
Seveda se ob takih primerih samo po sebi rodi vprašanje, zakaj občina najema podjetja za čiščenje srenjskega zemljišča. Odbornik Sancin nam je razložil, da je treba taka dela dati v zakup, kajti občinski delavci niso pristojni za njihovo opravljanje. Seveda je treba razpisati natečaj, delo pa dobi v zakup tisto podjetje, ki ponudi najboljše pogoje, oziroma, ki zahteva manj denarja zanj. Če bi se domačini združili v podjetje, pa naj bo to delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo in podobno, bi seveda tudi sami lahko konkurirali in nemara tudi dobili zakup, v kolikor bi se to občinski upravi izplačalo. Seveda bo moralo biti to podjetje z vsemi potrebnimi pogoji in ne samo sklenjena zadruga. Vrh tega pa bi dobili tudi prispevek in to za čiščenje lastnega ozemlja. Denar bi seveda šel v skupno blagajno. Stvar pa ni tako enostavna. Znano je, da se za tovrstna dela javljajo vedno eni in isti ljudje, ki se "gozdarstva" lotijo v mrtvem času, se pravi po službi in drugih osebnih dejavnostih. Resnici na ljubo pa tudi ni kdove kako velike razpoložljivosti, bodisi primernega osebja kot tudi časa. »Prav bi bilo, ko bi ljudje razumeli, da je skrb naše občine za okolje in njegovo zaščito res nepristranska,« je dejal odbornik Sancin, »saj je zemlja tudi njihova, oziroma srenj-ska, je pa vsekakor veliko bogastvo, ki ga ne gre zanemarjati.« (mi)
bližnji prihodnosti organizirali tedenska srečanja za otroke z namenom, da bi jih približali branju.
In če smo že pri otrocih, naj na drugi strani poudarim, da si tudi drugače prizadevamo za to, da bi vsi otroci pridobili čimbolj enake pogoje za svojo kulturno rast to pa predvsem s posegi na ravni otroških vrtcev. S triletnim načrtom za preprečevanje šolskega neuspeha ter kulturne in socialne zapostavljenosti otrok smo postavili temelje za drugačno kulturno politiko do otrok (če se je v naši občini doslej že sploh moglo govoriti o kaki politiki do njih!). O tem načrtu je bil govor na tiskovni konferenci, ki jo je odborništvo sklicalo lanskega decembra. Poseg, ki ga projekt predvideva, je po našem mnenju izredno važen, saj bi moral imeti v prihodnosti vidne posledice ugodnega značaja. O tem načrtu, ki mu je dala priznanje in ga financira Evropska gospodarska skupnost iz posebnega sklada za narodne manjšine (to je bilo edino financiranje take pobude slovenske manjšine v Italiji), pa se naš tisk ni prav pretirano razpisal.
Na področju raziskovalnega dela naj začnem pri dvatisočletnici kamnolomov. Res je šlo za manifestacijo, vendar je bilo za pripravo lanskoletne razstave potrebno opraviti ogromno raziskovalno delo, s katerim je skupina raziskovalcev, ki deluje v okviru KD Igo Gruden, osvetlila dobršen del zgodovine Nabrežine in bližnje okolice. Druga raziskava, ki je praktično zaključena, je raziskava o krajevnih in ledinskih imenih v občini, ki jo je opravil prof. Pavle Merku po nalogu občinske uprave. V tem letu pa bo Slovenski raziskovalni inštitut organiziral v Devinu Raziskovalni tabor. Občina bo pri organizaciji sodelovala, prav tako pa bo sodeloval Zavod združenega sveta, kajti v skupnem interesu je, da Tabor dobro uspe in da mladi raziskovalci zberejo čim več podatkov o Devinu.
Na področju dokumentacije in pričevanj naj poudarim, da bi bila ogromna škoda, ko bi ne ovrednotili bogatega gradiva lanskoletnih proslav dvatisočletnice kamnolomov. V ta namen smo formalno ustanovili muzej, ki ga bomo uredili v rojstni hiši pesnika Iga Grudna, v kratkem bomo izdali publikacijo o ciklusu strokovnih predavanj, ki smo jih organizirali v Nabrežini, v pripravi pa je tudi bogata knjiga o nabrežinskih kamnolomih. Izdati nameravamo še dve publikaciji, in sicer Merkujevo raziskavo o ledinskih in krajevnih imenih ter gradivo letošnjega Raziskovalnega tabora. Vse te izdaje so nujno potrebne za boljše poznavanje naše stvarnosti v pretek-. losti in sedanjosti ter za ohranjevanje naših tradicij.
In končno so tu prireditve, manifestacije. Mimo že večkrat omenjene dvatisočletnice kamnolomov, mimo pozornosti do domačih kulturnih ustanov in posameznikov, mimo sodelovanja s pobratenima občinama Bujami in Ilirsko Bistrico, naj omenim predvsem dve prireditvi, Kabaret Karst Brothers v Sesljanskem zalivu in tri predstave Kresne noči na starem devinskem gradu: dve nadvse uspeli prireditvi na krajih, kjer doslej slovenskih prireditev še ni bilo.
Kot zadnja točka pa so tu infrastrukture. V celi občini nimamo dostojnega prostora za sedež kulturnih društev, da o kaki dvorani sploh ne govorimo, če izvzamemo novo župnijsko dvoranico v Nabrežini. Da je stanje tako, ni
kriva samo občina, ampak je treba dobršen del odgovornosti pripisati kratkovidnosti ustanov, ki razpolagajo s sredstvi, a so raje gradile dvorane v vaseh, kjer so dvorano že imeli, vseh 14 vasi naše občine pa je ostalo prepuščenih samim sebi. Niti za novi sedež društva »Igo Gruden«, za katerega je bilo že pred leti odkupljeno zemljišče, ni bil predložen načrt. Na tem področju je občina opravila svoje: podpisala je pogodbo z načrtovalcema nabrežinskega Kulturnega doma in v dveh mesecih bomo imeli na vpogled že prvi načrt; pevskima zboroma Fantje izpod grmade in Dekliškemu zboru Devin smo odstopili za dobo 20 let staro poslopje v Devinu, ki ga bosta zbora sama preuredila v sedež. Odobrili smo načrt za jropravilo bivšega otroškega vrtca v Sempolaju, kjer bo tudi sedež KD Vigred. Načrti za preureditev starega poslopja na nabrežin-skem trgu bodo vsebovali tudi novi sedež Godbenega društva.
To je, v glavnih obrisih, kulturna politika devinsko-nabrežinske občine. Za tako majhno občino predstavlja delo na tem področju ogromno umskih, materialnih in tudi finančnih naporov. Marsikaj bi se dalo izboljšati in spremeniti; možna je o tem delu razprava, potrebna pa je večja pozornost tudi s strani tistih, ki bi morali skrbeti za obveščanje svojih bralcev in poslušalcev.	Marinka Terčon
odbornica za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas pri devinsko-nabrežinski občini
Dečje jasli in otroška zavetišča
V sodobni ureditvi za skrb, vzgojo in varstvo otrok sta pravkar imenovani ustanovi naravnost nepogrešljivi; saj po eni strani rešujeta nešteta vz-gojnovarstvena vprašanja, po drugi strani pa znatno prispevata k odpravi marsikatere družbene in gospodarske težave. Pri tem pa je treba seveda še posebej poudariti, da njuna dejavnost vpliva v marsičem na samo število rojstev otrok in posredno še poznejši vpis otrok v otroške vrtce in v šolo. Prav zato sta vloga in pomen obstoja ter delovanja le-teh še toliko večja, ko gre za našo ožjo slovensko zamejsko stvarnost, saj moramo dodati v našem konkretnem primeru tudi narodnostni moment.
Kljub povedanemu pa je treba ugotoviti, da nimamo v našem zamejstvu ene same tovrstne ustanove, ki bi opravljala tako pomembno družbe-novzgojno in narodnostno nalogo, po drugi strani pa se doslej ni zavzela za rešitev tega perečega vprašanja, ki se tiče končno tudi naše same biti, nobena naša ustanova, niti poklicna. Smo pač že navajeni, da tudi ko naštevamo razne vzgojne ustanove, se naše naštevanje začne komaj pri otroških vrtcih.
Verjetno bi se naši mladi lažje odločili za zakonsko življenje in za večje število rojstev, če bi svoje otroke lahko zaupali kaki ustanovi, ki bi v našem specifičnem prostoru opravljala opisano vzgojno varstveno nalogo.
Zadnji čas je, da se zbudimo vsi posamezniki, naša narodnostna skupnost in še zlasti za to poklicane ustanove. Ustanovimo za to poseben ožji odbor, če drugače ni mogoče, ki bi pripravil vse potrebno za uresničitev te zamisli.
Sledi podpis
Redno spomladansko zasedanje Pokrajinske gospodarske konzulte
Trgovinska zbornica lani povečala obseg in učinke svojega delovanja
Sindikati očitajo Deganu, da ne spoštuje zakona
Tudi tržaško pristanišče zaprto zaradi stavke pristaniščnikov
Pregled dejavnosti zbornice in njenih sekcij v letu 1986 in predlogi za večjo učinkovitost ter za nove pobude v letošnjem letu, so bili v središču včerajšnjega rednega spomladanskega zasedanja Pokrajinske gospodarske konzulte. Predsednik Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tombesi je prebral sintezo izčrpnega in s podatki opremljenega poročila o delu zborničnih uradov in teles v lanskem poslovnem letu, ki jo je zaključil s predlogom o reorganizaciji uradov Trgovinske zbornice za njihovo večjo učinkovitost.
Iz primerjave podatkov iz leta 1985 in 1986 izhaja vsestransko povečanje dejavnosti zborničnih uradov, kljub temu da se je število osebja znižalo od 99 na 95 zaposlenih. V anagrafu tržaške zbornice je bilo zadnjega decembra lani vpisanih 19.053 podjetij (leto prej 18.739), od tega 12.231 individualnih podjetij, 1.392 dejanskih družb in 5.430 pravno ustanovljenih družb, konzorcijev itd. Posebno vidna je bila promocijska dejavnost urada za zunanjo trgovino: poskrbel je za udeležbo na raznih pomembnih sejmih v tujini in za uspele gospodarske misije v Grčiji, Jugoslaviji in Avstraliji. Razvila se je dejavnost mešanega odbora z Avstrijo, medtem ko sta bila ustanovljena nova s Češkoslovaško in z Madžarsko. Trgovinska zbornica je tudi pomembno prispevala k izboljšanju gospodarskih odnosov s temi državami v okviru manifestacij Alpe-Jadran. Na kmetijskem področju je predsednik Tombesi spomnil na objavo dekreta o disciplini zaščite kraških vin in na tehnično pomoč vinogradnikom, ki jo je Trgovinska zbornica organizirala v sodelovanju z Deželnim vinogradniško-vinarskim centrom. Poseben ozir je veljal tržaški borzi, ki je bila, tako kot druge italijanske borze, deležna blagodejnega učinka finančnih gibanj. Preprodaja vrednotnic se je povišala za 136,8 odstotka, njihova vrednost pa je zrasla za kar 517,7 odstotka. Predsednik Tombesi je omenil še lansko umestitev kolegija razsodnikov, ki se je je udeležil tudi pravosodni minister Martinaz-zoli, prvi del poročila pa je zaključil z zahvalo generalnemu tajniku, podtajnikom' funkcionarjem in osebju za opravljeno delo v lanskem letu.
V	drugem delu se je predsednik lotil reorganizacije uradov Trgovinske zbornice, pri čemer je bistveno vprašanje administrativne reforme. Le-ta sodi v pristojnost vlade, parlamenta in deželne uprave, zato je njegov predlog zadeval na eni strani delovanje javnosti odprtih uradov in na drugi strani notranje administrativne organizacije. Za učinkovitejše in bolj vsestransko delo uradov je po njegovih besedah, poleg uvedbe informatskega sistema, nujno povečanje organika.
V	razpravo so posegli predsedniki oziroma predstavniki vseh sekcij Trgovinske zbornice in nekateri člani konzulte. Predsednik Latcovich je orisal delo sekcije za zunanjo trgovino in se zadržal predvsem pri uspešnih izidih njenih pobud, kot so: akcija za spremembo jugoslovanskih valutarnih predpisov in za odstranitev ovir v obmejni menjavi, znižanje obrestne mere pri carinskih kreditih (od 12 na 6 odstotkov), posegi za preustroj tržaškega pristanišča in za rešitev položaja pri tržaški carini, preverjanje promocijskih potreb zunanjetrgovinskih podjetij itd. Član konzulte in podpredsednik tržaške delegacije Italjug Stanko Bole je v uvodu svojega posega izrazil priznanje Trgovinski zbornici za njeno zelo intenzivno delo v lanskem letu, nato pa se je zadržal pri nekaterih točkah, med katerimi naj omenimo nujnost okrepitve ekonomskega sodelovanja v okviru skupnosti Alpe-Jadran, usmeritev prizadevanj Trgovinske zbornice za uresničenje statusa naše dežele kot obmejne dežele EGS, preučitev ugodnosti, ki jih bo ponudil nov zakon o obmejnih območjih in neizkoriščenih možnosti ter neuresničenih obvez iz osimskih sporazumov (zlasti izgradnje avtocestnih povezav s pomočjo ustanovitve mešanih italijansko-jugoslo-vanskih družb). Bole je svoj poseg zaključil s konkretnim predlogom, naj Trgovinska zbornica razpiše štipendije za usposobitev simultanih prevajalcev za različne jezike, zlasti za tiste iz dežel Alpe-Jadran. V razpravo so nato posegli še predstavnik sekcije za zemeljske in zračne prevoze Pellis, predsednik sekcije za industrijo Lippi, predstavnik sekcije za turizem in spektakel Rosolini, predstavnik sekcije za kmetijstvo Tagliaferro ter člana konzulte Scarpa in Puppi.
(vb)
Tržaško pristanišče je bilo včeraj zaprto zaradi enodnevne vsedržavne stavke pristaniščnikov. V Trstu so delavci Enotne družbe pristaniščnikov prekrižali roke že v sredo popoldne, včeraj pa so se jim pridružili še uslužbenci Pristaniške ustanove. Prekinitev dela so proglasila vsedržavna vodstva stanovskih organizacij sindikatov CGIL, CISL in UIL, in sicer v znak protesta zoper zadržanje ministra za trgovsko mornarico Costanta Degana glede izvajanja zakona št. 26 iz lanskega leta o preureditvi italijanskih pristanišč.
Delavci tržaške Enotne družbe so v sredo na zborovanju označili najnovejši ministrov odlok o izvajanju omenjenega zakona kot »neodgovor-
Staffierijev program drevi na seji tržaškega občinskega sveta
Tržaški občinski svet se bo spet sestal drevi, da bi opravil to, česar ni mogel storiti na prejšnji seji zaradi odsotnosti večine občinskih svetovalcev. Na dnevnem redu je namreč razprava o programskih izjavah novega odbora, ki jih je župan Staffieri prebral v občinskem svetu zadnje dni lanskega leta.
Radio Opčine bo tudi drevišnjo sejo neposredno prenašal z začetkom okrog 19. ure.
Veselo vzdušje v pričakovanju kraškega in miljskega sprevoda alegoričnih vozov
Kralj Pust obeta veliko zabave in smeha
Dnevi, ko je svet narobe in si lahko privoščimo tudi nekavalirske šale, so že pred nami. Kraške in miljske pustne skupine si vihajo rokave, da bi v času izdelale paradne vozove, navadni ljudje pa si medtem prizadevajo, da bi vsaj po vzdušju ne zaostajali za pravimi pustnimi delavci. V Miljah se je pustni maraton, pravzaprav največji praznik v občini, uradno začel včeraj zgodaj popoldne, ko je od rtiča pri Sv. Roku priplul v portič sam kralj Pust, kajpak ob spremstvu številnih dvorjanov. Na pomolu so ga z godbo in plesom sprejele miljske pustne skupine, ki so ga v znak starih običajev (ni še jasno, če patriarhalnih ali matriarhal-nih) "izročile v varstvo" desetim nevestam. Kralj Pust se ni obotavljal: z velikim veseljem se je vdal običaju, vzel neveste pod roko ter se ob spremstvu godb skupin Bellezze Naturah in Buhi e pupe podal po miljskih uličicah do Marconijevega trga.
Ko je sonce še bilo visoko in se je na trgu nabralo lepo število pustnih mask in radovednežev, je skupina "I Fraieri" s starodavnim plesom "della verdura" svečano uvedla pravo pustno slavje, ki se bo v Miljah nadaljevalo
do pepelnične srede, ko bo "pogrebni" sprevod. Miljski pust ima na programu vsak dan nekaj novega. Danes popoldne bo ob 15.30 ob spremljavi godbe Spazzacamini dekliški sprevod "Colombin", pozneje pa tekmovanje za "zlati fancelj". To so le uradne pobude, kajti kdor obišče te dni Milje, je lahko prepričan, da bo za vsakim vogalom lahko našel vesele in razigrane družbe.
Za pustne skupine pa so ti dnevi polni mrzličnega dela, saj je treba dodelati vozove in vse tiste podrobnosti,
brez katerih ostane šala marsikdaj brez soli in popra. Poglejmo, kaj se pripravlja v ' kraškem golažu". Kdo bo letos osvojil lovoriko, za katero se pustni delavci s Proseka in Kontovela, po triletnih zapovrstnih zmagoslavjih, letos ne potegujejo. Za plaketo bosta prvič potili pot skupini iz Mačkolj in Prebenega, ki se bosta spustili v boj z "Gusarji", na Krmenki pripravljajo presenečenje s "Kavo do Brasi!", Gro-pajci in Padričarji pa se bodo spraševali, 'Kam bo padla vaga". Za Repen-tabor se bo predstavil "Zadnji Kraševec", za Opčine bo zaigralo "Gledališ-
Ugledna gosta v openski banki
Te dni sta se predsednik Deželne zveze hranilnic in posojilnic Giuseppe Marangon in ravnatelj Adelino Melchior sestala na Opčinah z Upravnim svetom in Nadzornim odborom tamkajšnje hranilnice in posojilnice. Do sestanka je prišlo na povabilo HPO. Na njem so razpravljali zlasti o osnutku novega statuta, ki ga je Vsedržavna zveza hranilnic in posojilnic izdelala v dogovoru s pristojnimi organi zavoda Banca dltalia.
Predsednik Upravnega sveta HPO Pavel Milič in ravnatelj Drago Gantar sta med drugim seznanila ugledna gosta še z nekaterimi drugimi vprašanji, ki pobli-že zadevajo delovanje tega kreditnega zavoda.
če", za Šempolaj bo potarnal "Ubogi mičken", Praprot pa se bo predstavil z antimilitarističnim geslom "Več veselja, manj orožja«. Bazovica se pripravlja na sinhrotron z "Ne..e..e", Repnič bo zaigral 'Šahovo tekmo v 'zamejskem raju"', Podlonjerci pa bodo tudi preganjali "Gusarje", vendar "malvazije". Kraški pust se torej kot vedno najavlja z žgočimi temami, ki jih bodo pikrost, odrezavost in humor naredili še bolj ljudske in občutene.
Tudi v Skednju je pustno vzdušje na višku, popoldne za mladež, v večernih urah pa za bolj odrasle mlade, ki ne izgubijo priložnosti, da s pomočjo maske spremenijo, vsaj za nekaj ur, svoj običajni videz. V škednju bo v soboto od 15. do 24. ure in v nedeljo ter v torek od 13. do 24. ure zaprt promet. Da bi omogočili sprevod Kraškega pusta, bo v soboto od 11. do 19. ure prepovedano parkiranje in ustavljanje na obeh straneh Proseške ulice na odseku med Narodno ulico in Ul. Ferro-via ter okrog Brdine.
Na slikah: levo - pustno vzdušje včeraj popoldne v Miljah, desno -Mačkoljani na delu za pripravo pustnega voza
Finančni stražniki prijeli razpečevalca heroina in hašiša
Finančna straža je v preteklih dneh zadala nov udarec razpečevanju mamil v naši deželi z aretacijo 25-letnega razpečevalca Vincenza Datija, doma iz Melisse pri Catanzaru v Kalabriji, ki je sedaj v Koronejskih zaporih na razpolago sodnim oblastem.
Datija so agenti operativne skupine za boj proti mamilom ustavili med rednim pregledom, ko se je s svojim avtomobilom fiat argenta peljal na avtocestnem odseku med Moščenicami in Sesljanom v smeri proti Trstu. Pospremili so ga v urade davčne policije v Trstu, kjer so skrbno pregledali tako njega kot avtomobil. V avtu so našli 250 gramov marihuane, eno dozo heroina in majhno tehtnico, ki naj bi služila za pripravo doz mamila, na samem Datlju pa so našli,*v raznih žepih, en gram in pol hašiša. Kmalu za-
tem so preiskali še Datijevo stanovanje in našli še 63 gramov heroina, 180 gramov destrozija, ki naj bi služil za pripravo mešanic, ter 365 semen indijske konoplje. Količina mamil je torej znatna, iz česar preiskovalci sklepajo, da je bil mladenič iz Kalabrije kolikor toliko pomemben člen v verigi razpečevanja mamil. Dejstvo, da je razpečevalec prihajal prav iz določenega predela italijanskega Juga pa potrjuje domnevo, da imajo v "trgovanju" z raznimi mamili tudi pri nas prste vmes razne oblike organiziranega kriminala, kot so mafija, kamora ipd.
Po nalogu namestnika javnega tožilca dr. Daria Grohmana so seveda razpečevalca aretirali in pospremili v Ko-ronejske zapore, kjer je na razpolago sodstvu, ki nadaljuje preiskavo.
Trije mladeniči ranjeni v prevrnjenem furgonu
Za enega pridržana prognoza
Pretirana hitrost je bila - po mnenju agentov prometne policije - glavni vzrok nesreče, ki je prejšnjo noč terjala tri ranjene. Zgodila se je v Ul. D'Alvi-ano okrog enih po polnoči, ko se je furgon fiat 850, v katerem so se peljali trije mladeniči, prevrnil na bok, ko je voznik, ki je očitno preveč pritiskal na plin, zgubil nadzorstvo nad vozilom.
Vse tri so morali z rešilcem prepeljati v katinarsko bolnico. Najhuje je bil ranjen 21-letni Stefano De Nuzzo, Ul. Schiapparelli 2, ki si je zlomil nekaj reber ter se ranil po vsem telesu, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Voznik furgona, 24-letni Franco Schi-berna, Istrska ulica 39, se je potolkel po rokah in kolenih: pridržali so ga na
opazovanju s prognozo okrevanja v dveh tednih. Samo lažje poškodbe pa je imel 23-letni Franco Scherli, Trg Santorio 7/1, ki so mu v bolnici nudili samo prvo pomoč ter bo okreval v desetih dneh.
Na ortopedski oddelek katinarske bolnice so včeraj popoldne sprejeli tudi 18-letnega študenta Paola Faita s Ceste za Lazaret 1, ki se je ponesrečil s svojim motorjem honda 125 v središčni Ul. Carducci malo pred 16. uro. Fant, ki se bo moral zaradi zloma desne noge zdraviti dva meseca, se je prevrnil na asfalt, potem ko je z motorjem zadel ob bok avtomobila volvo, ki ga je vozil 32-letni Ennio Miyat z Jezera štev. 32.
no dejanje«, ki ne spoštuje sklenjenih sindikalnih sporazumov in ki vnaša zmedo v pristaniški sistem. Minister naj bi se ne držal objektivnih kriterijev pri določevanju višine odvečne delovne sile in naj bi v nasprotju z zakonskimi določili grobo omejeval pogajanja s sindikati za uvedbo dopolnilne blagajne na krajevni ravni. Na osnovi odloka bi po mnenju pristaniških delavcev morali govoriti o obezni predupokojitvi, medtem ko zakon predvideva spodbude za prostovoljno odhajanje zaposlenih.
Podobna stališča so zavzeli uslužbenci Pristaniške tfstanove na zborovanju, na katerem so se zbrali včeraj zjutraj. Tudi oni so poudarili potrebo, da bi morali uvesti dopolnilno blagajno na elastičen način, tako da bi za celo vrsto delavcev predupoko-jitev ne bila dejansko že zdaj obvezna. Zavzeli so se sploh za to, da bi sindikati dejansko odigrali vlogo subjekta v izvajanju zakona 26/1986.
Ob vsem tem velja omeniti, da načrt za preureditev tržaškega pristanišča predvideva zmanjšanje števila zaposlenih od sedanjih 2.488 na 1.494, se pravi 994 delovnih mest manj. Trenutno je namreč pri Pristaniški ustanovi 1.356 delavcev, načrt pa predvideva 950 delovnih mest. Še bolj drastično klestenje naj bi prizadelo Enotno družbo pristaniščnikov, pri kateri bi se moralo število zaposlenih znižati od sedanjih 2.496 na 1.141. Pripomniti pa je treba, da bi po zakonu morali preureditev izvesti v teku 2 let, medtem ko ministrski odlok znatno krči tudi roke, v katerih naj bi skrčili delovna mesta.
Vsedržavna stavka pristaniščnikov se je pričela včeraj ob 6. uri, končala pa se bo danes ob isti uri. Ni pa izključeno, da bo do podobne prekinitve dela spet prišlo v bližnji prihodnosti.
Srečanje predstavnikov Kočevja in Doline
Včeraj dopoldne sta se sestali na dolinski občini delegaciji pobratenih občin Kočevje in Dolina. V delegaciji iz Kočevja, ki jo je vodil župan Stane Letonja, so bili predstavniki družbenih organizacij Feliks Vidmar, Cveto Arko in Nace Krničnik. Delegacijo občine Dolina, ki jo je vodil župan Edvin Švab, so sestavljali upravitelji podžupan Marino Pečenik in odbornika Germano Švara in Boris Mihalič.
Prisotni so se pogovarjali o dosedanjih stikih in o načrtih za bodoče sodelovanje. O poteku sestanka bo dolinska občinska uprava podrobno poročala organizacijam in društvom v občini.
Nadaljuje se tečaj o slovenski kulturi
V dvorani »Ferrero« na Stari univerzi (Ul. Universita 7) bo danes z začetkom ob 16.30 drugo predavanje v okviru tečaja o slovenski kulturi v Trstu, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. Sociologa Darko Bratina in Emidij Su-sič bosta govorila na temo: »Znak kot pritrditev in zanikanje«.
Danes predstavitev revije Mitteleuropa
Danes ob 18. uri bodo v hotelu Sa-voia Excelsior Gianfranco Carbone, Ugo Finetti in Fulvio Tomizza predstavili drugo številko revije trimeseč-nika Mitteleuropa, revije skupnosti Alpe-Jadran, ki je tokrat posvečena problematiki pristanišč Severnega Jadrana. Prisoten bo tudi odgovorni urednik revije Cesare Tomasetig. Srečanje prireja Klub Rosselli.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Felicita Pulgher roj. Kočevar
Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice.
Žalostno vest sporočajo: mož Gio-vanni, hčerka Novella, sestri Blanca in Valeria, nečakinja Nedi in drugi sorodniki
Trst, 27. februarja 1987
(Pogrebno pdojetje - Ul. Zonta)
KD France Prešeren in pustni odbor
priredita
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Pustovanje
SPORED:
danes, 27. februarja, od 20.30 do 0.30 - igra ansambel BAZAR; jutri, 28. februarja, od 21. do 4. ure - igra ansambel TAIMS; v nedeljo, 1. marca, od 20.30 do 0.30 - igra ansambel POMLAD; v ponedeljek, 2. marca, od 20.30 do 0.30 - igrajo VESELI GODCI; v torek, 3. marca, od 21. do 4. ure - igra ansambel Pomlad.
V nedeljo, 1. marca, od 14.30 do 18. ure
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom
Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
Vabljeni!
razna obvestila
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Teatro Slabile iz Bočna ponovil delo D. VVassermanna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Mannoni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
V	nedeljo ob 16. uri (F/B) je na sporedu ponovitev Puccinijevih: LE VILLI in GIANNI SCH1CCH1. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli.
V	torek, 3. marca, ob 20. uri premiera Respighijeve opere LA FIAMMA, o kateri bo v ponedeljek ob 18.15 v dvorani Baroncini spregovoril glasbeni kritik Gi-anni GORI.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 27., in jutri, 28. t. m., ob 19.30 v Kranju na TEDNU SLOVENSKE DRAME s predstavama I. Cankarja POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI in ZA NARODOV BLAGOR.
kino
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Le avventure dl Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; 1. Sean Connery, F.
' Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Monty Python -II senso della vita, kom., VB 1983; r. Terry Jones; i. Graham Chapman, John Cleese, □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Storia d'a-more, dram., It. 1986; r. Francesco Ma-selli; i. Valeria Golino, Blas Roča Rey.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Stre-gati, kom., It. 1986; r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
RADIO - 15.30, 21.30 French erotica, pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Societa del Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
Gledališče Verdi - GLEDALIŠČE CRISTALLO. Nedeljski koncerti. Prihodnjo nedeljo bo v gledališču Cristallo nastopil vokalni ansambel gledališča Verdi, ki ga sestavljajo Elisabetta Brand-mayr, Nadia Fabris, Marian Hixon, Giu-lio Cannata, Paolo Loss in Erminio Amo-ri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
razstave
V	galeriji Torbandena - Ul. Torban-dena 1 - so na ogled dela jugoslovanskega slikarja MIODRAGA DJURIČA -DADA.
V	galeriji Cartesius bo do 5. marca na ogled skupinska razstava številnih grafikov naše dežele.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v' Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	občinski galeriji bo do 4. marca na ogled razstava slikarja NINA GERGO-LETA.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
vabita v
PRAVLJIČNI SVET VILINCKA
in
NA VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
ki bo v nedeljo, 1. marca, od 15. do 19 ure.
izleti
Taborniki RMV Trst-Gorica vabijo člane na smučarski izlet na Piancavallo, ki bo 15. marca.
šolske vesti
ARISTON - 16.00, 22.00 La storia ufficia-
le, dram., Arg. 1984; r. Luis Puenzo; i. Norma Alejandro, Hector Alterio. EKCELSIOR II - 17.00, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 52 gioca o muori, krim., ZDA 1986, 114’; r. John Frankenheimer; i. Roy Scheider, Ann Margret.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102’; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.15 Slip caldo bag-nato, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 La signora dei ca-valli, porn., □ □
Bralne značke — Voditelji bralnih značk didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 28. t. m. sporočijo vrsto in število bralnih značk za posamezne šole na naslov: D. Lupine - šola F. Bevk - OPČINE. Poznejša naročila ne pridejo v poštev!
včeraj - danes
Danes, PETEK, 27. februarja 1987
GABRIJEL
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob
6.50	in zatone ob 17.07.
Jutri, SOBOTA, 28. februarja
ROMAN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.37 najnižja -20 cm, ob 8.13 najvišja 43 cm, ob 14.49 najnižja -64 cm, ob 21.25 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,6 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb narašča, veter 10 km na uro jugovzhodnik, vlaga 46-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tamara Sturm, Gil Vegliach, Gian Maria Allibrante, Riccar-do Sancin, Stefano Collarini.
UMRLI SO: 46-letni Sergio Denich, 77-letni Enrico Forchieri, 87-letna Ada Bec-htinger, 79-letni Bruno Mattiassi, 19-letni Matteo Franforte, 80-letna Zora Pettiros-so, 93-letni Adolfo Rolli, 78-letna Emma Sain, 69-letni Giovanni Bortolato, 90-let-na Lucia Dionis, 86-letni Lodovico Co-vach, 30-letna Elvi Grabar, 33-letni Clau-dio Sain, 75-letna Danica Zlobec, 72-letni Alberto Gabrielli, 92-letna Dorotea Scha-fer, 79-letna Giovanna Tognon, 77-Ietni Pietro Callea, 90-letna Carolina Vovk.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. feruarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delLIstria 18. ZGONIK (229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Nabrežinska godba bo v nedeljo, 1. marca, ob priliki pustnih slavnosti, obiskala naslednje vasi: Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot, v ponedeljek in torek pa Sesljan, Vižov-Ije ter Nabrežino in okolico, da bi z veselo koračnico proslavila kralja Pusta.
ŠD Polet vabi na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Šola Glasbene matice vabi na nastop, ki bo danes, 27. t. m., ob 18. Uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Slavistično društvo v Trstu obvešča, da bo seja odbora danes, 27. februarja, ob
18.30	v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V razpravi bo več ključnih vprašanj, zato želimo, da se odborniki seje zagotovo udeležijo.
V Društvu slovenskih izobražencev, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 2. marca, ob 20.30 govoril prof. Dimitrij RUPEL na temo KULTURNO-POLITICNA SITUACIJA V SLOVENIJI S POSEBNIM OZIROM NA VLOGO EDVARDA KOCBEKA.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da je še nekaj prostih mest za pustno večerjo, ki bo jutri, 28. t. m., ob 19.30. Zaželene so pustne šeme. Za naročila tel. 827528.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, sporoča, da se nadaljuje turnir briškole-trešeta. Vpisovanje v torek, 3., ali v četrtek, 5. marca, ob 20.30.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu IVANU SAL-VIJU in mu želi še mnoga zdrava leta.
mali oglasi
IZGUBIl se je med Sesljanom in Nabrežino psiček, šest mesecev star, pasme nemški ovčar. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 291024 ob urah obedov ali 631113 ob uradnih urah (nagrada).
PRODAM dobro vpeljano čistilnico. Posebna izvežbanost v poklicu ni nujna, ker je možna priprava na delo v navedenem sedežu. Za pojasnila tel. na št. 772669.
MLADIČE škotskega ovčarja, stare dva meseca, prodam. Oče camp. Yu, mati odlična. Cena 300.000 lir. Tel. 0481/31177 - 882317.
NA RAZPOLAGO so še tri samice nemškega ovčarja odličnih staršev. Tel. 0481/31177 - 882317.
TRGOVSKA FIRMA import/export išče izkušeno/ega uradnico/ka za notranje in zunanje delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Tnjovska firma«.
IMAŠ TEŽAVE z nemščino? Telefoniraj na št. 281069 od 15. do 16. ure.
UKRADEN je bil avtomobil fiat 500 L, evidenčna tablica TS 147474. Kdor ga je videl, naj telefonira na št. 226573.
VASHICO FR, neuporabljeno, z winder-jem in objektivi (iste znamke) 28, 50 in 200 mm prodam po izredno ugodni ceni. Ponudbe v večernih urah na tel. (0481) 87711.
PRODAM električni štedilnik in kristalno zrcalo v dobrem stanju ter podarim pralni stroj. Tel. 723671 ali 417814.
OŠMICO je odprl Ignacij Stranj - Križ-pot.
PRODAM registrsko blagajno INDESIT model R-806 po ugodni ceni. Tel. 251026.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
DVOSOBNO mansardno stanovanje v bližini svetoivanske šole oddamo starejšima zakoncema. Tel. 572734.
PRODAM rulotko z verando ELNAGH v dobrem stanju. Tel. 228390.
DAJEM v najem v občini Dolina 70 kv. m prostora, primernega za trgovino ali bar. Tel. 228390.
OSMICO je odprl Josip Lovriha - Dolina 45.
PRILETNI upokojenec išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 816502 v večernih urah.
TRGOVSKO podjetje zaposli osebo, veščo uradniškega dela. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio, 34170 Gorica, pod šifro »Izkušen uradnik.
KUPIM frezo s prikolico. Tel. 228164.
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajce za rejo in za zakol. Tel. 229285
ZAJČJA farma Dušan Milič - Repnič prodaja zajčji hlevski gnoj. Tel. 229285.
IMPORT-EXPORT sprejme v službo dinamično osebo, ki obvlada tehniko zunanje trgovine. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Import—export«.
DAJEM v najem opremljeno stanovanje v dvonadstropni hiši nebivajočim v Trstu. Tel. 228390.
menjalnica
26. 2. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1280.	Japonski jen.................... 7.90
709.—	Švicarski frank ............ 839.—
211.50	Avstrijski šiling.......... 100.40
626.	Norveška krona ............. 182. -
33.30	Švedska krona................. 197.50
1970.	Portugalski eskudo.............. 8.60
1870.	Španska peseta.................. 9.60
185.50	Avstralski dolar .......... 820.-
9.10	Debeli dinar.................... 2.05
950.—	Drobni dinar.................... 1.80
or 11(0 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
razne prireditve
KD L Grbec - Skedenj priredi jutri, 28. t. m., ob 16.30 OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z animacijo in ob 20. uri PUSTOVANJE. Vabljeni!
KD Vesna in ŠD Mladina prirejata v nedeljo, 1., in v torek, 3. marca, ob 15. uri v Domu A. Sirka otroško pustno rajanje. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi na PUSTNI PLES, ki bo danes, 27. t. m., v telovadnici v Repnu. Igral bo ansambel L. Furlan. Vstopnice dobite pri vhodu pred začetkom plesa.
Krožek mladih komunistov priredi PUSTNI PLES 28. t. m. v Ljudskem domu v Križu. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Ljudskem domu
KD F. Venturini vabi na PUSTOVANJE '87. V nedeljo, 1. marca, otroško pustno rajanje, od 20. do 24. ure PUSTNI PLES. V torek, 3. marca, od 20. do 1. ure PUSTNI PLES. V Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Tabor mladih priredi PUSTNI PLES za »znane osebnosti« v Prosvetnem domu na Opčinah 2. marca ob 21. uri. Vabila dobite vsak dan od 19. do 21. ure v Prosvetnem domu na Opčinah.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v srenjski hiši v Borštu.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel priredi v torek, 3. marca, ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
KD Valentin Vodnik iz Doline vabi vse male pustne šeme na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v torek, 3. marca, od 15. ure dalje.
SKD Barkovlje vabi na predstavitev knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka »Soba 150« danes, 27. t: m„ ob 20. uri v prostorih društva v Ul. Cerreto. Aleksij Pregare bo podal Paljkove in svoje pesmi.
SKD Vigred priredi v nedeljo, 1. marca, OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo v prostorih osnovne šole od 15.30 do 18. ure. Vsi otroci toplo vabljeni!
Repentabrski pustni odbor vabi vse občane na pustno zabavo, ki bo v nedeljo, 1. marca, od 20.30 dalje v občinski telovadnici v Repnu. Poskrbljeno bo za prigrizek in ples.
SKD Tabor-Opčine. Moški in ženski zbor vabita na PUSTNO OSMICO «NA BEKARJEVEM BRJAČU® v Prosvetnem domu, kjer bodo še jutri, 28. t. m., na voljo pustne specialitete in domača kapljica.
Slovenski kulturni klub in mladinska sekcija Slovenske skupnosti prirejata jutri, 28. t. m„ VELIKO PUSTNO ZABAVO š plesom v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Pričetek ob 18. uri. Vstop samo z vabili, ki se lahko dobijo na slovenskih višjih šolah.
JK ČUPA
vabi na predavanje
JURIJA ŠTERKA »Sam čez Atlantik«
Doživetje prvega slovenskega samotarskega jadralca, ki je pre-plul ocean.
V petek, 6. marca, na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
prispevki
V	spomin na Alojza Briščika darujeta družini Dilema in D'Agostino 20.000 lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na sestrično Cvetko Trampuž darujejo Nada in Pepi 20.000 lir ter Ivanka in Palmino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Meri in Ruggera Dillija darujeta Palmino in Ivanka 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Mirka Škabarja darujeta Palmino in Ivanka 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Svetko Trampuž daruje Ivanka Lupine 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na mladostne dni Zore Ru-kin vd. Caharija daruje Ivanka Lupine
15.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Svetke Tram-
puž-Pertot darujejo učno in neučno osebje osnovnih šol »K. Štrekelj« in »J. Jurčič« ter ga. Bogomira 95.000 lir za zgoraj omenjeni šoli.
V	spomin na Marijo Furlan darujejo sinovi 100.000 lir za zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina predrage sestrične Kristine Lavrenčič roj. Batič darujeta Vilko in Bianka Batič 30.000 lir za VZPI-ANPI Lonjer.
V	spomin na sestro Marijo Furlan daruje brat Karlo 50.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk in 50.000 lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na dragega prijatelja Mirka Škabarja darujejo za SK Devin: družini Briščak Miro in Darko 50.000 lir, Vidau Zvonko 20.000 lir Fabjan Just in družina
50.000	lir, Viktor Stopar 20.000 lir, Pino Hrovatin 20.000 lir, Colja Ivanka 10.000 lir, Bandelj Marija 10.000 lir.
Vrstniki Corbatto Franco, Šušteršič Vido, Sosič Lucijan, Tomasella Bruna, Terčon Dorina, Zidarič Romano, Zega Emiljo, Adam Marjana, Bogateč Darija, Pahor Vilma, Marušič Jožko, Crasnich Alberto, Franza Bruno, Škerk Marija, Pi-eri Ruggero, Sardoč Danila, Škabar Silvana, Leghissa Franjo, Antonič Bruna, Sannini Maura, Gruden Marija, Trobec Mirko darujejo v spomin na dragega prijatelja Mirka Škabarja 230.000 lir za SK Devin.
Boris Kuret daruje 10.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Alojza Briščika daruje Dinči Gorup 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob pokojne Nevenke Škabar daruje družina Purič
20.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Mirka Škabarja daruje družina Purič 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
V	spomin na prijatelja Mirka Škabarja daruje Vojko Mijot 30.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke daruje Giulio Gulič 50.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Namesto cvetja na grob pokojnega Dorota Zergola darujeta Albina in Mario Kralj 10.000 lir za Kulturni center v Lo-njerju.
Namesto cvetja na grob drage Kristine Lavrenčič daruje Santina Pertot z družino 10.000 lir za popravilo spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na Antonia Cosma daruje družina Osič 20.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	počastitev spomina Tineta Rebeka-Rebenija daruje Justa Bizjak 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na strica Srečka Štoko darujeta Henrik in Lorenza 20.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	spomin na strica Srečka Štoko daru,, jeta Henrik in Lorenza 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin pok. Ančke Bogateč daruje Albin Maganja z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin pok. Vlada Košute daruje Albin Maganja z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob pokojne Marte Sedmak roj. Herman darujeta Silva in Karmelo Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Kristino Batič darujeta Avgust in Marija Castellani 15.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
V	spomin na brata Zdravka in Danila Pregarca ter na svakinjo Melito daruje Sonja z Justom 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega strica Zdravka Pregarca ob 17. obletnici smrti darujeta Silva in Ljonka 10.000 lir za Dijaško matico.
Alba Rozman daruje 20.000 lir za KD I. Grbec.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN

PEDEIOPE
1 kg volne
20.000 lir
psnaoPE
TRST
Ul. Carducci 43 Telefon 727630

filmi na tv zaslonu
kinoatclje
PO SLEDOVIH SLOVENCEV PO SVETU - 1. del: NA VSEH KONCIH SVETA. RTV Ljubljana 1987. Scenarij in režija: Dorica Makuc, Mija Janžekovič. RTV Ljubljana, nocoj, 27. februarja, ob 20.50.
Drevi bo ljubljanska televizija predvajala prvi del TV nadaljevanke Po sledovih Slovencev po svetu. Gre za obsežen in celovit poskus dokumentarnega zapisa o zgodovini slovenskega izseljeništva, ki je nastal po večletnem raziskovalnem delu avtoric, goriške rojakinje Dorice Makuc in Mije Janžekovič. Oddaja je doživela svojo premiero s predstavitvijo 2. dela nadaljevanke, Za kruhom, na minulem 2. Film video monitorju v Gorici.
Zanimiv in hkrati dokumentarno bogat niz dvanajstih oddaj je terjal večletno raziskovanje "po domačih in tujih arhivih, pa tudi obiske pri slovenskih izseljencih v Evropi in Severni Ameriki. Tako sta nastali dve oddaji o izseljevanju slovenske inteligence na tuje (prvi in zadnji del) in serija desetih dokumentarnih filmov o množičnem odhodu s slovenskega ozemlja preprostih delavcev, rudarjev, njihovih žena in družin.
Današnja oddaja pripoveduje o intelektualni emigraciji v prejšnjem stoletju: o škofu Frideriku Baragi, ki se je odpravil med ameriške Indijance, se priučil njihovega jezika in ga prvi zapisal v knjižni obliki, o goriškem profesorju filozofije Antonu Fisterju, ustanovitelju prvega društva za zaščito živali na Avstro-Ogrskem, in o mnogih drugih slovenskih izobražencih, ki so se iz raznoraznih nagibov podali v svet in zapustili neko trajno sled o svojem bivanju v tujini.
LA GUARDIA DEL CORPO — Vojimbo — Telesna straža. Japonska 1961. Režija: Akira Kurosawa. Igrajo: Toshiro Mifune, Eijiro Tono, Kamatari Fujiwara. RAI 1, jutri, 28. februarja, ob 22.25.
Poleg silnih zgodovinskih fresk japonskega življenja v 16. stoletju (Sedem samurajev 1954, Kagemusha 1980), v katerih je Kurosawa prikazal nasilje kot izraz srda in upora globokega humanista proti vedno prisotnim krivicam v družbi, se je japonski režiser lotil tudi zgodovinske tematike iz čisto spremenjenega fevdalnega reda 18. stoletja. Tako je nastal film o samuraju, ki v novem družbenem kontekstu izgubi svojo vlogo in se večkrat preživlja kot telesna straža kakega pustolovca ali sleparja. Pri tem izgubi nasilje protagonista Sanjura vsako opravičilo, saj ga ne urejuje več moralni kodeks samurajev in filmski prikaz se prelevi v ogorčeno parabolo o pohlepnosti in nasilju.
Vendar ne gre za zdolgočasen zgodovinski zapis, marveč za pronicljivo ironično zgodbo, ki v številnih šaljivih, skoraj burkastih prizorih veliko dolguje tradicionalnemu japonskemu komičnemu gledališču Kabuki. Film je učinkovit in užiten po napetem in živahnem ritmu, sarkastičnem glasbenem komentarju (adaptacija druge Madžarske rapsodije F. Liszta), rafinirani fotografiji (Miyagawa), izredni igri protagonista Toshira Mifuna.
LE NOTTI BIANCHE — Neprespane noči. Italija 1957. Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Marcello Mastroianni, Maria Schell, Jean Marais. RAI 3, jutri, 28. februarja, ob 16.45.
DON CARLO. Anglija 1985. Režija: Brian Large. Igrajo: Ileana Cotrubas, Luis Lima, Giorgio Zancanaro, Bruna Baglioni. RAI 3, v nedeljo, 1. marca, ob 15.30.
VAGHE STELLE DELL'ORSA — Tavajoče zvezde Velikega voza. Italija 1965. Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Claudia Cardinale, Jean Sorel, Michael Craig, Marie Bell. RAI 3, v sredo, 4. marca, ob 20.30.
MORTE A VENEZIA — Smrt v Benetkah. Italija-Fran-cija 1971. Režija: Luchino Visconti. Igrajo: Dirk Bogarde, Silvana Mangano, Bjorn Andersen, Romolo Valli. RAI 3, v četrtek, 5. marca, ob 20.30.
Po tretji italijanski televizijski mreži se nadaljuje serija Viscontijevih filmov. V tem tednu si bomo lahko ogledali kar tri filme in televizijski posnetek znane uprizoritve Verdijevega Don Carlosa. Visconti jo je zrežiral leta 1958, njegova postavitev pa je prešla v zakladnico londonskega Vo-vent Gardena. Televizijski posnetek opere je nastal leta 1985 v režiji Briana Largeja, Viscontijevo gledališko režijo pa je reproduciral C. Renshaw.
V četrtek ne prezrite filma Smrt v Benetkah, ki ga je Visconti posnel po istoimenski povesti Thomasa Manna. Glasbenik Gustav von Aschenbach (v Mannovi povesti gre v resnici za književnika, toda Visconti je protagonista spremenil v glasbenika iz dramaturških razlogov, pa tudi ker je hotel poudariti kako je na Mannovega Aschenbacha vplivala figura avstrijskega skladatelja Mahlerja) se odpravi na oddih v Benetke.- V hotelu se seznani s ^poljsko družino in kmalu ga prevzame pubertetna lepota. Čeprav se mu skladatelj skuša izogibati, ga vendarle mladi efeb očara do take mere, da rešitev ni več mogoča.
Odlična je igra protagonista Dirka Bogarda, izvrtno pa je izkoristil turobne in mrzle barve beneške lagune delgo-letni Viscontijev sodelavec Pasguale De Santis (fotografija v L innocente, La caduta degli Dei). Zelo sugestiven je glasbeni izbor Mahlerjevih skladb.
CASSANDRA CROSSING. ZDA 1976. Režija: George Pan Cosmatos. Igrajo: Sofia Loren, Richard Harris, Ava Gardner, Martin Sheen, Burt Lancaster. Canale 5, v nedeljo, 1. marca, ob 20.30.
Za ljubitelje pustolovskih in akcijskih filmov je na sporedu napeta zgodba o teroristu, ki se po atentatu na raziskovalnem centru za bakteriološko orožje zateče na vlak Ženeva-Stokholm. Tudi sam je okužen, zato pa predstavlja nevarnost za vse ljudi, s katerimi pride v stik. Tedaj tajni agenti preusmerijo vlak proti »Cassandri Crossing«, se pravi proti edini možni rešitvi - pokolu vseh potnikov. Potniki zaslutijo, kaj jih čaka in se uprejo nehumani odločitvi, kar je povod za vrsto pustolovskih prizorov, ki jih je režiser spretno posnel iz nenavadnih zornih kotov.
MOJ PREMALO SLAVNI STRIC. Jugoslavija 1986. Režija: Tugo Štiglic. Igra: Branko Miklavc. RTV Ljubljana, v torek, 3. marca, ob 20. uri.
Na pustni torek se bomo lahko zabavali pred televizijskim ekranom s hudomušnim in širokoustnim Stanetom Dergancem-Verigarjem. Z enournim kramljanjem pred kamero in sprehajanjem po nekdanji in današnji Ljubljani nam bo ta svojevrstni pripovedovalec neposredno in barvito predstavil svoje rodno mesto in njegovo zgodovino. V duhovitem zapisu vseskozi izstopa izredna igralna sposobnost edinega nastopajočega, Branka Miklavca.
INTIMNI DNEVNIK — Naplo gyermekeimnek. Madžarska 1982. Režija: Marta Meszaros. Igrajo: Zsuzsa Czin-koczi, Anna Polony, Jan Novvicki, Tarnaš Toth. RTV Ljubljana, v sredo, 4. marca, ob 20. uri.
Celoten naslov se glasi: Intimni dnevnik za moje otroke. Gre torej za izpovedno, avtobiografsko filmsko upodobitev, ki pa prerašča v prikaz zgodovine (vsaj zadnjih štiridesetih let) Madžarske.
Leta 1947 se Julija vrne z dedom iz SZ na Madžarsko. Mati ji je umrla, očeta je zgubila v čistkah. Odslej bo živela pri sorodnici'Magdi, zagrizeni revolucionarki in komunistki, ki jo želi tudi posvojiti. Julija je ne sprejme, čeprav ji njen položaj daje velike ugodnosti. Dekle se vedno bolj navezuje na Magdinega kolego Janosa, v katerem vidi podobo svojega očeta (istovetenje poudrja Meszarosova s tem, da odigra obe vlogi isti igralec). Toda tudi Janosa izgubi, saj postane žrtev čistk, tokrat stalinitičnih.
Film je prejel posebno nagrado v Cannesu leta 1984.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
DEEP PURPLE - THE H0USE 0F BLUE LIGHT LP
Deep Purple - legenda se... ne nadaljuje. Po skoraj dveh letih in pol so nekdanji rock-bogovi dokončali svoje zadnje delo z naslovom The House Ol Bhie Light. Blackmo-re in ostali so tokrat popolnoma omagali. Glede ustvarjalnosti in fantazije niso niti senca tiste skupine, ki smo jo poznali. Seveda ne smemo pozabiti, da so to štirideset-letniki, ki imajo za seboj nešteto uspešnih svetovnih turnej in nastopov, da bi jim lahko marsikatera današnja rock skupina samo zavidala. To zadnje delo je v bistvu sad preteklih in izteklih izkušenj in kot tako ga moramo ocenjevati.
Najboljši in nedvomno najizvirnejši song v albumu je Dead Or Alive, ki je odigran zelo agresivno in bo verjetno v karatkem postal hit za privržence skupine Deep Purple. V ostalih pesmih ni zaslediti nič novega, pa čeprav so nekateri »prerokovali« elektronsko revolucijo, o kateri ni ne duha ne sluha. Z vsem spoštovanjem do tega super-banda pa bi povedal, da je verjetno njihova najbolj poznana pesem še
Z nagradami sodelujejo:
vedno Smoke On The VJater in se ansambla prav v tej luči pogostoma zelo radi in z velikim veseljem spominjamo...
Ostale pesmi albuma so: Bad At-titude, The Unwritten Law, Call Ol The Wild, Mad Dog, Black & VJhite, Hard Lovin' Woman, The Spanish Arher, Strangerways, Mitzi Dupree in seveda Dead Or Alive.
^	® Sr
/O
^----------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Monlecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
|	današnji televizijski in radijski sporedi					
						 is				1
HI RAM	C	RAI 2	1	[ A RAI 3	!	1 IT RTV Ljubljana	pP) TV Koper				
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nan.: Llnafferrabile Reiner
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: I magnifici sei
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Pista! (2. del)
18.30	Koncert iz Kvirinala: Messa so-lenne v G-duru za zbor in orkester (L. Cherubini, dir. G. Ferro)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II cavallo in doppio petto (kom., ZDA 1968, r. Norman To-kar, i. Dean Jones, Diane Baker), nato risanka
22.15	Nanizanka: Infermiera di notte
22.40	Dnevnik
22.50	Dnevnik. Posebna oddaja
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Boks: Belcastro-Di Santis (ital. prvenstvo v petelinji kategoriji)
9.55 Smučanje: veleslalom ženske 1. tek (prenos iz Zvviesela)
10.45	Nan.: In due si ama meglio
11.15	Inf. odd.: Didaktični material
11.30	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -Gioco mortale
19.40	Vreme, dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - kultura
23.30	Aktualnosti: Studio aperto
23.45	Film: Cielo rosso alTalba (kom., ZDA 1970, r. James Goldstone, i. Richard Thomas, Catherine Burns, Desi Arnaz jr.)
12.00	Informativna oddaja: Alicina knjižnica (5. del)
12.30	Inf. odd.: Zemljepis danes
12.55 Informativna oddaja: Manager -Industrija in sindikat v ZDA
13.25	Veleslalom Ženske (2. tek)
14.00	Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: La figlia del capitano (dram., It. 1948, r. Mario Cameri-ni, i. Irasema Dilian, Amedeo Nazzari, Vittorio Gasman)
17.10	Zabavna odd.: Tutto di ... noi
18.30	Šport: kolesarstvo
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Na preturi
20.05	Dokumentarec: Monografija -Obredni plesi v Indiji
20.30	Baletno tekmovanje: Rojeni za ples (finale)
22.10	Dnevnik
22.15	Glasbena oddaja: Brendel izvaja Schuberta
22.50	Dnevnik
23.20	Dokum. oddaja: Za Luchina Vis-contija - Igralci (4. oddaja)
(prenos iz Zwiesela)
10.00	Tednik
11.40	Dok.: Po sledeh napredka
13.25	Šport: veleslalom ženske, 2. tek (prenos iz Zwiesela)
15.05	Tv mozaik (pon.)
16.45	Šport: svetovni pokal v smučanju (povzetki iz Zvviesela)
17.15	Poročila
17.20	Otr. odd.: Makedonske ljudske • pripovedi - Itar Pejo in Aramite
17.45	Lutkovna naniz.: Fračji dol
18.15	Dokumentarec: Izkušnje in preizkušnje - Primorska saga
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik in Jezikovni utrinki
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nad.: Peter Veliki (4.del)
20.50	Dokum.: Po sledovih Slovencev v svetu - na vseh koncih sveta
21.25 Glas. odd.: Peter s Pop Show
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Bandolero (vestern, ZDA 1968, r. Andrevv V. Mc Laglen, i. James Stevvart, Dean Martin)
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.45	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
GORICA — Srečanje upraviteljev Gorice in Nove Gorice TRST — Posvet o tržaških kulturnih ustanovah
GORICA — Peti likovni natečaj galerije II Torchio MILJE — Priplul je pust ŠPETER — Napoved pustnih prireditev
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Opera: La cenerentola (avtor G. Puccini, dirigent S. Cambreling)
23.15	Dokumentarec: NOB v Sloveniji - Napad na Jugoslavijo (2. del)
Jfg| CANALE 5
8.40
9.30
11.10
13.30
14.30
16.30 17.00
17.30
19.30
20.30
22.30 0.30
Nadaljevanka:	La
grande vallata Nanizanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito Nadalj.: Sentieri Film: Selvaggio e il vento (dram., ZDA 1957, r. George Cukor, i. Anna Magnani, An-thony Ouinn, Anthony Franciosa)
Nanizanka: Aliče Kviz: Doppio Slalom
Nanizanki: Love Boat, 18.30 Baretta Variete: Studio 5 Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby Variete: Maurizio Cos-tanzo show
Nanizanka: Sguadra speciale
| @ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dokumentarec: To je Hollywood
16.40	Dokumentarec: Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Brutti, sporchi e cattivi (kom., It. 1976, r. E. Scola, i. Nino Manfredi, Marcella Michelangeli)
22.40	Film: Shalako (vestern, ZDA 1968, r. Ed-ward Dmytryck, i. Sean Connery, Brigit-te Bardot, Stephen Boyd)
0.40 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
ff) ITALIA1
8.35 Nanizanka: Fantasi-landia
9.20 Film: Il sosia (dram., ZDA 1976, i. Robert Lansing, David Scar-roll)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gicaEmi, Lupin
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Ispettore Callag-han: il caso Scorpio e tuo! (krom., ZDA 1971, r. Don Siegel, i. Clint Eastwood)
22.30	Športna oddaja: A tut-to campo
23.30	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
eOJjgjfl TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi,
Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: I ragazzi della Buon Costume (kom., FR. 1980, r. Claude Fo-urnier, i. Harry Reems, Nicole Morin)
22.20 Športna oddaja: Euro-calcio
23.25 Filmska rubrika: Tut-tocinema 0.30 Week-end
[ t TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45 Nadaljevanka: Cime
tempestose
19.00	Dnevnik
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The Cor-ruptors
0.30 Glas. odd.: Musič Box
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik;
13.20	Zbori; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Naš jezik, 14.20 Ne prezrimoi; 15.00 V svetu filma; 16.00 Osebno; 17.10 Ricer-cari za harfo (Bruno Mansutti); 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.47 Naši umetniki; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Fantazija in valčki; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val radia Koper;
14.30	Pesem tedna; 15.00 Slovenijales;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Glasba; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje...; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba;
16.00	Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 Neposredni prenos seje tržaškega občinskega sveta; med oddajami,podnevi in ponoči, glasba.
Obveza županov Gorice in Nove Gorice o nadaljevanju in krepitvi sodelovanja
Scarano in Bašin podpisala posebno listino
Stopnja sodelovanja med Gorico in Novo Gorico je bila v teh letih in je še zmeraj zelo točen barometer za merjenje odnosov med Republiko Slovenijo in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino ter med Jugoslavijo in Italijo. To so na včerajšnjem srečanju med župani in upravitelji Gorice in Nove Gorice posebej poudarili. Če je temu tako, lahko sklepamo, da pomenijo včerajšnji obisk novogoriške delegacije, pogovori na županstvu v Gorici in predvsem podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu ter o skupnih prizadevanjih za gospodarski, socialni in družbeni razvoj prebivalstva ob meji izredno pomemben dogodek, nekakšen mejnik, ki pušča za sabo nekajmesečno razmeroma težavno obdobje zamrznitve odnosov in ki pomeni osnovo in spodbudo za nadaljnja skupna prizadevanja v gradnji miru in sodelovanja ob meji, v prepričanju, da je taka politična izbira edino pravilna in lahko za vzgled urejanja odnosov med državami z različnimi družbenimi in gospodarskimi sistemi tudi drugod v Evropi.
Delegacijo novogoriške občine je sprejel župan dr. Antonio Scarano s sodelavci, ki je v krajšem nagovoru posebej naglasil, da sta Gorica in Nova Gorica prehodili že četrt stoletja dolgo skupno pot (prav te dni namreč mineva taka obletnica), ki ni bila zmeraj lahka, vendar so znali upravitelji zaobiti težave in nevarnosti nesporazumov, ki bo utegnili zaviralno vplivati na uresničevanje politike odprtosti, prijateljstva in sodelovanja. Scarano je v govoru omenil, kako je bilo na pripravljalnem sestanku, pred nekaj
dnevi, doseženo popolno soglasje, da se najbolj odločno podpre delovanje treh mešanih komisij in da se v prihodnje posebna pozornost nameni obravnavi in reševanju vprašanj s področja gospodarskega sodelovanja. »Ne skrivam, da so vmes še težave, vendar sem trdno prepričan, da bomo zmogli z vztrajnostjo in iznajdljivostjo ustvariti kaj novega, vsebinsko pomembnejšega,« je dejal Scarano.
V odgovoru je predsednik novogoriške občinske skupščine Danilo Bašin dejal, da se strinja z oceno goriškega župana in da se je treba ob takih trenutkih ozreti tudi na prehojeno pot, ki v primeru Gorice in Nove Gorice res ni kratka. Bašin je včerajšnje srečanje
ocenil kot pomemben vsebinski korak v nadaljnji graditvi sodelovanja med mestoma. V teh prizadevanjih mora imeti slovenska narodnostna skupnost tudi v prihodnje pomemben delež. Bašin je izrazil zadovoljstvo nad prizadevanji goriške občinske uprave glede gradnje šolskega centra za Slovence. Povedal je tudi, da so se v zadnjem obdobju vendarle začele odstranjevati ovire za izgradnjo osimskih cest in da vse kaže, da bodo že sredi leta začeli dela na odseku med državno mejo in Razdrtim.
Srečanja na goriškem županstvu — ob tem velja omeniti, da je bilo zadnje tako srečanje v taki sestavi pred več kakor dvema letoma in pol — se je
udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu, Livij Jakomin, ki je dejal, da sta Gorica in Nova Gorica odigrali odločilno vlogo v graditvi odnosov, ne samo na krajevni ravni ampak tudi na relaciji med državama. Jakomin je posredno izrazil predlog, naj bi se obe mesti v prihodnje tudi pobratili.
Po podpisu listine (podpisala sta jo župana Scarano in Bašin ter predsedniki treh mešanih komisij) iz katere izhaja skupna volja in obveza po graditvi sodelovanja, miru in prijateljstva in ki jo bomo objavili v celoti (predvidoma v jutrišnji številki), je sledil ogled tovornega postajališča na Jere-mitišču.
V	novogoriški delegaciji, ki jo vodil predsednik občinske skupščine Danilo Bašin, so bili še podpredsednik Aleksander Lovec, predsednica IS skupščine Jolanda Slokarjeva, predsednik komisije za stike z zamejstvom Lojze Lah, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje na področju družbenih dejavnosti Stojan Fakin, predsednica komisije za mednarodno sodelovanje na področju varstva okolja in urejanja prostora Vida Tavčarjeva ter člana komisije za sodelovanje z zamejstvom, Marjan Drobež in Rajko Korenč.
V	delegaciji goriške občine pa so bili poleg župana odborniki Mario Del Ben, Armando Obit, Andrej Bratuž, Franco Obizzi, Flavio Culot, Lanfran-co Zucalli, Luciano Gentile, občinski tajnik dr. Giulio Senni in odgovorni funkcionar s področja planiranja Carlo Michelutti.
Reformistična in leva struja PSI predstavili program za kongres
Pokrajinski kongres stranke bo 14. in 15. marca
V priredbi Bricev in občine Krmin
Na Dobrovem kulturni večer posvečen Alojzu Gradniku
Sredi marca, točneje 14. in 15. marca, bo v Gradišču pokrajinski kongres PSI, teden dni kasneje pa v Gorici deželni kongres te stranke. Gre za dva pomembna dogodka, ki bosta, po vsej verjetnosti, pomenila viden mejnik v življenju stranke.
Ker do pokrajinskega in deželnega kongresa ni več daleč, se, naravno, odvijajo živahne priprave na ti dve zborovanji, kjer se bo pokazalo tudi, kako močan je vpliv posameznih struj.
Kakor je slišati, se bodo na pokrajinskem kongresu predstavile s svojimi dokumenti in svojim programom vsaj tri struje.
Reformistična struja, ki se sklicuje na predsednika vlade Craxija (v deželnem merilu pa na odbornika Renzulli-ja), ter leva struja se bosta na kongresu predstavili skupno in z enotnim dokumentom. Ta dokument, ki je v bistvu dopolnilo k dokumentu, ki ga bo na vsedržavnem kongresu prebral tajnik Craxi, so predstavili v sredo zvečer na srečanju, ki je bilo v goriškem Palače hotelu in kjer so bili poleg vodilnih osebnosti dveh zgoraj omenjenih struj, Fontaninija, Devetaga in Medeota, prisotni zlasti številni ugledni predstavniki PSI s Tržiškega.
O razlogih skupnega nastopanja in ciljih, ki si jih zastavljata reformistična in leva struja, sta govorila predvsem Sergio Medeot in Gialuigi De-vetag, medtem ko sta bivša tržiška župana Gianni Maiani in Gino Saccavini govorila pretežno o razmerah na Tr-žiškem ter o nujnosti utrjevanja enotnosti in povezanosti dveh delov pokrajine.
V obširnem dokumentu, ki so ga predstavili na srečanju z novinarji in ki bo osnova za, predvidoma zelo živo razpravo na skorajšnjih kongresih, so poleg splošnih vprašanj razčlenjena tudi številna specifična vprašanja, ki posebej zadevajo območje goriške pokrajine pa tudi dežele. Tako recimo glede enotnosti dežele, glede odpravljanja razlik v gospodarskem in družbenem razvoju, glede zdravstva (ta problematika je ponovno v ospredju prav te dni) glede odnosov in zagotavljanja pravic slovenski narodnostni skupnosti. Posebna pozornost je v dokumentu namenjena gospodarski pro-
blematiki: upravljanje Goriškega sklada, sredstev "paketa Altissimo", vloge podjetij z državno udeležbo , prometnih struktur, pristanišča v Tržiču itd. Vse to poleg seveda številnih drugih vprašanj, ki zadevajo notranje odnose v stranki sami, odnose z drugimi strankami in ki naj bi PSI vrnili vlogo in pomen dinamičnega in naprednega družbenega dejavnika.
Lokali ob pustu odprti vso noč
Kvestor v Gorici je te dni izdal odredbo, ki dovoljuje lastnikom javnih lokalov in zabavišč podaljšanje nočnega urnika ob praznovanju pusta. Vse dni do torka, 3. marca, bodo lokali lahko odprti do 5. ure naslednjega dne. Zainteresiranim ni treba v ta namen vlagati posameznih prošenj.
V Attemsovi palači so včeraj predstavili sejem Flash moda, ki bo na goriškem razstavišču ob Ločniškem mostu točno čez mesec dni, od 27. do 30. marca. Prirejata ga sejemska ustanova pri Trgovinski zbornici in Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA. S sejmom oblačil, obutve, okrasnih predmetov in kozmetike - vse to namreč zajema pomladanska modna prireditev - se pričenja letošnja goriška sejemska dejavnost, ki bo skupno, do konca leta, zajela šest manifestacij.
O tem je spregovoril predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilac-qua, ki je predstavil še ostale pobude, ki se bodo letos odvijale na razstavišču. Od 9. do 17. maja bo najpomemb-
Letos mineva deset let, odkar so se pobratile Občina Krmin ter krajevni skupnosti Dobrovo in Medana v jugoslovanskih Brdih. Obletnico nameravajo počastiti z več prireditvami. Tako je bilo rečeno zadnji dan prejšnjega leta, ko so se, najprej na mejnem prehodu Plešivo, potem v šolskih prostorih v Borgnanu, srečali zastopniki pobratenih in prijateljskih krajev ob meji.
Že nekajkrat so bile na tej ali drugi strani meje skupne kulturne prireditve. Taka bo danes, v petek, 27. februarja, ob 19.30 na Dobrovem. V tamkajšnjem kulturnem centru bodo domači briški pevci imeli koncert, domači recitatorji pa bodo prebrali nekaj pesmi domačega literata Alojzija Gradnika. Njegove pesmi v italijanskem in furlanskem prevodu pa bodo prebrali recitatorji iz Krmina.
Pobudnice večera so krajevni skupnosti na Dobrovem in v Medani ter
nejša, 17. mednarodni goriški sejem Espomego. Istočasno bo tudi sejem športnih oblačil in opreme Sporthema: lani je ta prireditev privabila veliko število obiskovalcev, medtem ko je bil odziv razstavljavcev dokaj skromen. Zaradi tega so pomislili na združitev s sejmom Espomego, kar lahko zagotovi večjo odmevnost in uspeh tudi športnemu sejmu.
V jesenskem času načrtujejo še tri pobude. Od 24. do 28. septembra bo spet na vrsti Flash moda. Medtem ko bodo marca predstavili pomladansko-poletne modne kolekcije, bo septembrski sejem namenjen predstavitvi modelov za jesen in zimo. K razdvojit-vi modnega sejma, je povedal Bevilac-qua, nas je skoraj prisilil nenadejani uspeh lanskega prvega poskusa na tem področju, ko je v treh dneh in pol obiskalo razstavišče kar 18 tisoč ljudi, svoje izdelke pa je prikazalo kar 150 razstavljavcev. Od 7. do 15. novembra bo sejem pohištva in opreme Ambien-te, od 4. do 8. decembra pa kmetijski sejem Agricola 87. Poleg navedenih gre omeniti še odmevno avtomobilsko in motorno prireditev Motorexpora-cing, ki ni v organizaciji Trgovinske zbornice pač pa pod njenim pokroviteljstvom.
Bevilacgua je dejal, da si s sejemskimi prireditvami v Gorici želijo ovrednotiti pozitivne aspekte obrobne zemljepisne lege Gorice, predvsem njeno vlogo v odpiranju širšemu prostoru in posredovanju med zahodnim in vzhodnim svetom. Sejmi so v prvi vrsti usmerjeni v valorizacijo potenciala krajevnega gospodarstva, so pa tudi
Občina Krmin. Prireditelji obljubljajo, da bo mejni prehod na Plešivem odprt do 23. ure, tako da bodo Krminčani imeli možnost iti čez mejo in vrniti se domov po končani prireditvi.
Jutri Prešernova proslava v Ronkah
V župnijski dvorani v Pomjanu bo jutri ob 19.30 prireditev v počastitev Dneva slovenske kulture. Program bodo oblikovali učenci slovenske osnovne šole iz Pomjana, gojenci glasbene šole in pevska skupina So-vodenjska dekleta. Govoril bo Marko Waltritsch.
Večer prirejata Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri javnem večnamenskem kulturnem centru v Ronkah in Zveza slovenskih kulturnih društev.
priložnost za srečevanje, spoznavanje in medsebojno bogatenje z gospodarstveniki bližnjih držav, predvsem iz Jugoslavije in Avstrije.
O sejmu Flash moda je poudaril predvsem dvoje aspektov: njegovo edinstvenost na deželni ravni in sodelovanje z Deželno obrtniško ustanovo. Oboje zagotavlja Gorici vlogo specializirane izložbe modnega ustvarjanja na deželni ravni.
Predsednik ESA Carlo Faleschini je potrdil to središčno vlogo Gorice na modnem področju v kontekstu vse večje specializacije sejemskih prireditev. Ustanova za obrtništvo bo to vlogo še naprej podpirala, saj je po njegovem mnenju goriški sejem primer, id dokazuje, kako je treba na pravilen način komercializirati našo deželno proizvodnjo, da se uveljavi na vedno bolj konkurenčnem tržišču. Flash moda je prireditev,usmerjena na italijansko vsedržavno pa tudi na mednarodno tržišče modnih izdelkov. Gorica, s svojo strateško lego, z zgodovinsko tradicijo v tekstilni industriji in odprtostjo navzven, je zato idealno prizorišče za to pobudo.
Kratek poseg je na tiskovni konferenci imel tudi predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, ki je nove sejemske pobude označil kot sad inteligentnega in racionalnega pristopa. Kvaliteta je v specializaciji sejemske ponudbe, je dejal, pozitivno pa je ocenil tudi odprtost srednjeevropskemu prostoru. Omenil je tudi zanimivo sodelovanje s Pokrajinskim muzejem, ki je že lani obogatil sejemsko prireditev s prikazom kulturno in zgodovinsko dragocenih starih oblačil.
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
»FRANCESCO PRESCHERN«
Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge
34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155
Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303
Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380
MRLIŠKI OGLEDI PONOČI IN OB PRAZNIKIH 0481/93515
Konec mavca začetek letošnjih goriških sejemskih prireditev
Sejem Flash moda zagotavlja Gorici središčno vlogo v sektorju oblačil
Povsem uspel operni koncert
Zabavna Pergolesijeva opera Služkinja gospodinja je žela uspeh na sobotnem koncertu v goriškem avditoriju, ki ga je v ciklusu sobotnih koncertov priredilo združenje Lipizer. Nastopili so znani basist Alfreda Mariotti, mlada sopranistka Sonia Dorigo in kakrakterist Piero Pittaro s spremljavo videmskega komornega orkestra pod taktirko Walterja Themla.
' Opera je za Gorico novost in je, čeprav je stara že dvesto let, pravi biser v svojem žanru, ki še vedno navduši občinstvo. Pergolesijeva glasba se imenitno poda živahnemu libretu in le malo skladateljem je uspelo na enak način z glasbo ponazoriti značaje oseb že v prvi ariji opere.
_ Mariotti je povsem zadovoljil pričakovanja s svojim polnim in bogatim glasom, hkrati pa stilno izredno preprostim in učinkovitim. Sonia Dorigo je bila prefinjena, živahna, briljantna v glasbeni in igralski izvedbi svoje vloge služkinje-gospodinje. Nemi služabnik, ki ga je odigral PierO' Pittaro, je bil tudi duhovit in prefinjen, prav tako je zadovoljila izvedba komornega orkestra.
V drugem delu koncerta so predstavili romance iz Figarove svatbe W. A. Mozarta in Donizettijevega Ljubezenskega napoja, kjer sta pevca še bolje pokazala svoje zmožnosti. Spremljal ju je pianist Hilarij Lavrenčič, ki je s svojim občutljivim izvajanjem znatno pripomogel k uspehu pevskega večera.	F. Q.
razne prireditve
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja pustni ples v Kulturnem domu v Sovod-njah v nedeljo, 1. marca, s pričetkom ob 20.30. Vstop do zasedbe prostorov.
Mladinski krožek obvešča, da je vstop na pustna plesa v Kulturnem domu jutri, 28. februarja, ter v torek, 3. marca, možen samo z izkaznico. Informacije še nocoj od 20. do 21. ure na tel. 83495.
Kulturno društvo Briški grič vabi na pustne prireditve v dom na Bukovju. V soboto, 28. februarja, ob 18. uri bo prireditev za najmlajše. Na sporedu tudi nastop ljubljanske lutkovne skupine. Ob 20.30 bo ples z ansamblom za odrasle, opolnoči paštašuta. Nagrada za najlepšo masko. Vabila dvignite v Zadrugi Brda ter v gostilni v Dvoru.
ZSKD vabi otroke na pustno rajanje, ki bo v torek od 15. ure dalje v Kulturnem domu v Gorici. Ob 16.30 lutkovna prireditev: Zakaj teče pes pred zajcem.
KD Sovodnje prireja otroško maškarado v torek, 3. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu. Vabljeni vsi otroci.
KD Jezero v Doberdobu prireja v ponedeljek, 2. marca, s pričetkom ob 15.30 pustno rajanje za otroke.
razna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bo občinska knjižnica ob petkih odprta javnosti od 10. do 12. ure. Za druge dni ostaja urnik nespremenjen.
Občina Sovodnje obvešča, da bo jutri mesečna akcija zbiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Občani naj papir ali lepenko, povezano v svežnje, odložijo na pločnike.
SPD Gorica obvešča, da se bo smučarski tečaj v vsakem primeru nadaljeval v nedeljo, 1. marca. V primeru da bo cesta za Nevejsko sedlo zaprta, se bo tečaj odvijal na Trbižu.
Komisija za socialna vprašanja pri
TO SKGZ, Združenje aktivistov OF in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo, da je le še do jutri, 28. t. m„ odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji v letu 1987. Prošnje in informacije na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 84644.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Insieme con le stellette«.
Gledališka predstava.
CORSO 18.00-22.00 »Mr. Crocodile Dun-dee«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Morbosamente tua«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert: Jess - Trio Wien.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Cotton club«. KULTURNI DOM 18.15-20.15 »Orwell '84«.
DESKLE 19.30 »Noč kometov«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
Knjiga »Pepsi ali provincialni Donjuan«
Pomenljive gledališke novele dramatika Toneta Partljiča
Pod na videz nekoliko burkastim okvirnim naslovom - -»Pepsi ali provincialni Donjuan« - je znani slovenski komediograf Tone Partljič zbral petero novel, ki posredno ali neposredno vse po vrsti izhajajo iz gledališča oziroma gledališkega življenja. Rekli smo, izhajajo iz gledališča, zakaj ko bi v tem istem gledališču ostale in se zgolj vanj spet vračale, prav gotovo ne bi prišlo do tistih pomenov in ref-lektiranja, do katerih prihaja v primeru obravnavane knji-e. Gledališče - spet absurdne kombinacije igre in resnice, jer kljub vsemu minevanju in izginevanju akterji te dejavnosti dobesedno prehajajo iz mladosti v zrela leta in starost, kjer torej, namreč v gledališču, življenje poteka v nezadoš-čeni izpolnjenosti toliko kruteje in toliko bolj sarkastično. Gledališče - ta prazni oder brez ozadja, kjer ti mine življenje kot v kakšnem cirkusu, pa se pravzaprav vprašaš: kje je večji »teatrum mundi«, na prekletih odrskih deskah ali zunaj v svetu, kjer se s častitljivo resnobnostjo noč in dan, dan in noč dogajajo še večje absurdnosti, teče resnična kri in ljudje umirajo zares.
V tem smislu obravnava prva novela ostarelega in pozabljenega igralca Lucijana Petkovška, ki ga je življenje izvrglo, kot je izvrglo toliko drugih (igralcev) - živimo namreč v času, ko se stari ljudje pravzaprav zelo bridko umikajo in morajo umikati mlajšim - da bi nepotrjene govorice o nagradi Talij inega prstana, še prej pogreb ravno tako stare kolegice, obudile v tem nesrečnem in nesojenem gledališkem prvaku iluzijo novega življenja sredi žarometov, slave in priznanja. Vse se seveda konča slabo in plin bo dokončal pot človeka, ki se je v bistvu že zdavnaj zaključila. - Pa provincialni osvajalec Pepsi, mlad igralec, ki pade v odmaknjeno provinco, kjer ne najde drugega smisla, kot da sešteva svoje osvajalske uspehe, se zapleta z najrazličnejšimi ženskami, dokler se tudi znotraj tako brezobveznega in skorajda neodgovornega življenja ne zgodi tisto »več«, nekakšna izravnava stvari, ki jo je naš nesrečni junak zaslužil, po svoje pa prav gotovo ne: nevrotična najstnica ga bo, obotavljalca in zanikovalca prave in resnične ljubezni, dobesedno zabodla sredi ljubezenskega srečanja. — Posebno posrečena in notranje povezana se zdi novela »Desdemo-na«, ki govori o Mariji, ki bo končno dobila veliko vlogo Desdemono, v tragediji ljubosumja, kar pomeni, da je njen mož, občinski šofer, bolestno ljubosumen, sumniči vse, dokler Marija ne zapusti gledališča, on odide na delo v Irak, medtem pa se splete med njo in režiserjem Drejcem stras-
tna ljubezenska zgodba. Toda v pravi noveli idile ni in ne more biti; ko Marija obišče moža v tistem nesrečnem Iraku, se z možem ponesreči v prometni nesreči. - »Monologi trezne igralke« so izpovedovanja (igralke) alkoholičarke, ki bo šla končno na mučno in sramotno (?) zdravljenje, da bi na koncu bridko obvisela v prostoru lastne, še globlje osamljenosti. - »Uralov zadnji nastop« pa je nenavaden nastop že priletnega igralca, ki bo šel recitirat graničarjem, medtem obujal skeleče spomine na partizanska leta, na ljubo Sonjo, ki so jo tedaj ubili, spet padel v popivanje, srečal Sonjinega brata, taval po prepovedanem področju, dokler ga ne bo graničar na položaju tako rekoč po pravilih ustrelil.
Kot rečeno, gre v vseh novelah za gledališče zgolj kot za ambient, od koder se poganja Partljič v splošne in zavezujoče dimenzije. S pomočjo literarne oblike, ki se ji pravi -novela. Kaj to pomeni? To pomeni, da dobesedno stisne na videz banalne usode povprečnih ljudi v kolesje neke višje sile, da ne rečemo usodnosti, ki je v vsaki zgodbi od stavka do stavka vse bolj prisotna in delujoča, čeprav ji ne moremo dokazati porekla in izhodišča. Skratka, sredi neobveznih pripetljajev, kakršnih je na stotine v življenju, sredi brezštevilnih kontaktov in kontaktiranja, mešanja ljudi in pomenov, mešanja zakonitega in slučajnega, se na lepem sproži povezovalna sila, ki iz slučaja ustvarja zakonitost, iz lahkomiselnosti usodnost, iz svobodnega zamaha vsakdanjih dni nujno vsoto ali obračun, ki ga bodo morali junaki plačati kar predrago, da bi bralci ob tem postali neprizadeti. Partljič je v vseh petih primerih zelo posrečeno uveljavil svoj znani smisel za humor in humornost, ga pravzaprav oplemenitil z nekakšno rahločutnostjo in lucidnostjo, distanco in šarmantnostjo ter okretnostjo zapisa in obratov, istočasno pa vešče sprožil tisto višjo silo, ki se je pač odločila poseči točno v te zgodbe, ki jih imamo sedaj priložnost prebirati. In ravno zaradi takšne in tovrstne veščine ne gre več za gledališče pač pa za življenje, banalne zgodbe postanejo pretresljive, nespametna vsakdanjost se spremeni v poezijo, na videz tragični zaključki pa so poveličanje vsega človeškega. To človeško pa je v prvi vrsti resnica, da ima pač vsak posameznik svojo vrednost, pa četudi se mnogokrat ni v ničemer potrudil, da bi se sam - brez usodne sile -dokopal do zavestnega in smotrnega oblikovanja svoje enkratne in neponovljive zemeljske in tukajšnje poti.
JANEZ POVŠE
V spomin na slikarja Romola Bertinija
Pred dnevi so položili k zadnjemu počitku enega starejših tržaških likovnih mojstrov, slikarja in kiparja Romola Bertinija. Pravimo tržaškega likovnika, pa čeprav je bil Bertini po rodu Benečan, saj se je rodil v mestu na Laguni in sicer leta 1905. V svojem rojstnem mestu se je tudi izšolal in strokovno usposobil, vendar je dolga desetletja preživel v našem mestu in se v njegovo stvarnost tako vživel, da je bil zares Tržačan. K temu mu je pripomogla tudi njegova plemenita lastnost, da je posvetil veliko časa svojim raziskovanjem in to ne le na področju slikarstva, ki mu je bilo poklic, pač pa tudi na področju družboslovja in smo zato Slovenci imeli v njem dobrega prijatelja.
Bertini je zelo veliko potoval, posebno v mlajših letih, prav tako je veliko bral in je bila zato njegova razgledanost zelo široka. Kot tak je bil tudi družbeno in politično odločno opredeljen in angažiran, seveda v naprednem smislu.
Ta njegova svetovnonazorska opredelitev je seveda vplivala tudi na njegovo likovno ustvarjanost. In če vzamemo v poštev samo to, kar je mojster dal na ogled na svojih razstavah v Trstu ter na raznih skupinskih likovnih manifestacijah pri nas, bi mogli reči, da je bil v samem začetku, tam, konec petdesetih let, v svoji likovni izraznosti in motiviki krepko zasidran v realizmu, ki bi pa ga ne mogli uvrstiti med tedaj modne socialistične tokove, pač pa bi lahko rekli, da je bil to nekakšen poetski realizem. Pozneje se je postopoma, hkrati pa po zelo logični poti otresel mnogih izraznih elementov in se usmeril k nekakšnemu simbolnemu konstruktivizmu, pri katerem je ostal do konca.
Zadnja leta mojster ni veliko razstavljal, toda pred približno pol leta je pripravil večjo razstavo v tržaški galeriji »Al Bastione«, kjer je dal na ogled dela iz starejše dobe pa vse do današnjih dni in na tej razstavi je prišla do izraza njegova najbolj zrela ustvarjalna faza, ki je marsikoga presenetila. Bila je to doba njegovega prehoda iz začetnega realističnega sloga v modernejšo govorico. (Fre)
Kriza knjige
V osrednjih slovenskih časopisih smo te dni lahko brali članke o aktivu komunistov, ki delajo na založniškem področju, članki pa so opozarjali na krizo slovenske knjige. Naj tu zadostuje le podatek, ki ga je v včerajšnjem komentarju na prvi strani Dela objavil Peter Kolšek. V enem samem letu je število leposlovnih knjig upadlo za več kot 350 naslovov, leposlovne knjige pa so le del dejavnosti.
Kriza vidno zmanjšuje število izvirnih slovenskih knjig (tu ne mislimo le na leposlovje) in sploh knjig, ki niso napisane iz komercialnih namenov, čeprav je nemogoče pisati o nekem velikem slovenskem tržišču, ker je pač Slovencev malo. Prav iz tega vidika pomenimo Slovenci nekakšno anomalijo. V današnjem svetu postaja tržišče vedno bolj pomembno, saj narekuje velikim založbam usmeritve in izbire. Slovenci takega tržišča nimamo in slovenske založbe niso neka megapodjetja. To pa seveda ne pomeni, da moramo Slovenci ostati brez knjig. Če bi ostali pri golih gospodarskih računi-cah, bi nam trda predla, saj na koncu tudi računati ne bi znali več. Konec koncev ni mogoče živeti brez kulture in znanja.
Zapis o slovenski TV proizvodnji
Marko Marinčič je podal (na PD iz 31. 1.) izčrpen obračun o 2. Film Video Monitorju, tj. o goriškem pregledu slovenskega filma in televizijske proizvodnje v letu 1986. Svoj zapis je skoraj v celoti posvetil filmu in odzivu prisotnih italijanskih kritikov. Zato se nam zdi potreben še poseben razmislek - čeprav zapoznel - o predstavljeni TV produkciji.
Izvirni sporedi in lastna produkcija slovenske TV hiše nastajajo v raznih produkcijskih centrih; v okviru umetniškega programa, v uredništvih otroškega in mladinskega programa, razvedrilnega, dokumentarnega programa itd. TV urednik Toni Tršar, ki je sodeloval s Kinoateljejem pri opredelitvi televizijskega izbora, je kritikom na obisku v Ljubljani npr. predočil razvejenost umetniškega programa, ki vsako leto proizvaja do šest TV filmov, dve nadaljevanki, po dve TV operi in TV baleta, več kot deset gledaliških adaptacij, eksperimentalne projekte idr.
Goriška publika si je tako lahko ogledala nekaj bolj posrečenih in značilnih del te proizvodnje: nadaljevanko o Primožu Trubarju, TV komedijo Supervitalin in TV dramo Vehovčev Jurij - Baron. Prikaz teh del je potrdil, da tovrstne realizacije nastajajo v razmeroma zadovoljivih profesionalnih razmerah.
Produkcije slovenske TV ne morejo računati na visoke »budžete«, zato pa so ustvarjalci omejeni že pri zasnovi scenarija, pri samem snemanju, in so prisiljeni na komorne postavitve, na scenografsko stilizacijo, na gledališko recitacijo itd. Če upoštevamo te pogoje in objektivne omejitve pri sami produkciji, lahko ugotavljamo, da je bil dober del predstavljenega materiala realiziran na dostojni ravni, gledljiv in, kar je poglavitno, da le-ta odraža neko nacionalno »štimungo«, v kateri se lahko tudi zamejski gledalec zrcali in prepozna.
V tem smislu sta bila seveda zanimiva izseka iz kulturno-dokumentar-nega programa RTV: Kamniti pigma-lion, bleščeči portret arhitekta Jožeta Plečnika in premierska predstavitev dokumentarne nadaljevanke o slovenskem izseljenstvu, Po sledovih Slovencev v svetu.
Najbolj pa so nas (prijetno!) presenetili izvirni sporedi uredništva otroškega in mladinskega programa, npr. kulturno-razvedrilni oddaji Periskop in Ex libris M & M, ki sta izraz izredno svežega in sodobnega medijskega pristopa. Sam glavni urednik otroških in mladinskih sporedov Janez Lombergar je poudaril na okrogli mizi Film video monitorja, da slovenski televizijci zadnja leta nastopajo na raznih mednarodnih TV festivalih ter se tako zgledujejo po najzanimivejših tujih izkušnjah: »Zato navedeni oddaji (to velja za Videogodbo, posrečeno oddajo popularne glasbe in glasbenih video posnetkov, op. p ) sta med najbolj gledanimi v Sloveniji in se lahko primerjata po izvirnosti koncepta in
svežini realizacije s podobnimi programi, ki jih producirajo v skandinavskih deželah, v Belgiji, Kanadi, Avstraliji...
Programska shema (tj. celotna struktura vseh sporedov ljubljanske TV) je sestavljena iz kopice raznoterih prispevkov in zvrsti, v lastni in tuji produkciji: od informativnih, kulturnopolitičnih sporedov do športnih prenosov, od varieteja in glasbe do filmov, nanizank, risank itd. Vendar gre iskati prav v takšnih oddajah, kot Periskop, tisto novo, sodobno in najbolj dopadljivo podobo slovenske televizije, ki je nikakor ne najdemo v šablonskih in miljardnih varietejskih oddajah Berlusconijevega in Baudovega kova. To je svojski vzorec televizijske (avdiovizualne) proizvodnje, ki združuje infor-mativnost in angažiranost, značilni za vzhodne socialistične televizije, z inteligentnim in nikdar cenenim spektaklom najboljših zahodnih TV studiov. Res iznajdljiv in sodoben pristop, ki nekoliko spominja na lepi oddaji Carla Massarinija Mister Fantasy in Non necessariamente...
Kljub razmeroma zanimivemu izboru TV del na maksiekranu so gledalci pretežno privilegirali tradicionalne filmske projekcije v veliki dvorani Kulturnega doma. Zakaj to?
Je že res, da čar klasične kinopred-stave bolj priteguje kot »hladno« predvajanje videoprojektorjev in monitorjev... Lahko pa se tudi vprašamo, v kakšni meri je ta neodzivnost odvisna od dejanskega poznavanja oziroma sprejemanja slovenske televizije v zamejstvu. Načelno radi poudarjamo in se prepričujemo, kako pomembno je slediti sporedom TV Ljubljana, da je to pravzaprav dolžnost vsakega poštenega manjšinca... Potem pa pred domačim sprejemnikom kar radi pritiskamo na gumb raznih Berlusconijevih in drugih postaj (kot to počenjajo tudi številni gledalci za mejo).
Vendar ne bi moralizirali. Tudi mi večkrat občutimo, da je slovenska TV le »preveč toga«, »seriozna«, pretirano »kulturno-informativna«, in »ideološko nastrojena«, še zlasti za naš primorski in zahodnjaški okus. Vendar TV Ljubljana ni samo to! In ne moremo njenega celotnega programa opredeliti in razvrednotiti s takimi šablonskimi etiketami. Iz Ljubljane oddajajo tudi izredno zanimive sporede, nekatere od teh smo navedli. Filmski program ponuja (v izvirni verziji), poleg ameriških in komercialnih filmov, odlična in nepoznana dela iz evropskih in drugih kinematografij, filme, ki ne bodo nikoli prikazani v Italiji!
Kakšna je zavest slovenskega gledalca v Italiji o tem? In informacija? Mislimo, da sta skrajno nezadovoljivi in anahronistični. Le redkokdo iz Trsta in Gorice poseže po Stopu, domačem tedniku za film in televizijo, ki izhaja v Ljubljani. In tudi ves zamejski tisk, vključno s PD, posveča vse premalo pozornosti slovenski TV.
DAVORIN DEVETAK
Puščica Crt je »passe-partout«, ki ti omogoča koriščenje treh pomembnih storitev: BANCOMAT, CARIFAST, CRT/PASS.
V skladu s svojo politiko združevanja in posodabljanja storitev ponuja tržaška hranilnica Cassa di Risparmio di Trieste svojim imetnikom tekočih računov poleg popolne razpoložljivosti v zvezi z različnimi finančnimi operacijami, aktivnega svetovanja pri vseh oblikah investicij in poleg že običajnih storitev Bancatel, »servizio mazzettisti« (za imetnike več tekočih računov) in kreditnih kartic sedaj še izredno praktično Cit PASS.
Ena sama izkaznica je »ključ« za:
BANCOMAT, ki zagotavlja dvig gotovine 24 ur dnevno na vseh avtomatičnih okencih po celi Italiji.
CARIFAST, to je naš učinkoviti in sodobni »sodelavec«, ki nam pomaga pri pologih, omogoča informacije v zvezi s tekočim računom, izdaja plačilne naloge, plačuje račune. Vse to zelo hitro in v absolutni tajnosti, pa še obrazcev nam ni treba izpolnjevati.
Crt FASS — koristna storitev tržaške hranilnice Cassa di Risparmio di Trieste, ki nam omogoča nakupe v vseh konvencioniranih trgovinah z neposredno obremenitvijo na tekoči račun.
Obiščite nas: kapilarna razpredenost naših podružnic nam omogoča, da smo vedno na razpolago svojim strankam v Trstu — kjer smo prisotni s številnimi agencijami v celi pokrajini in v deželi.
Cit
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
banka, ki ti nudi nekaj več
(37:45)
ŽALJGIRIS: Brazis, Visockas 6, Ven-slovas 1, Čivilis 20, Lekarauskas 4, Krapikas, Kurtinajtis 24, Homičjuš 20, Markevičuš, Jovajša 10.
TRACER: Bargna 11, Boselli 11, Pit-tis 2, D' Antoni 6, Governa 2, Premier 14, Meneghin 6, Gallinari 4, Barlow 14, McAdoo 30.
SODNIKA: Mottard (Bel.) in Ohr-man (Šved.)
PM: Žaljgiris 12:14, Tracer 21:25. GLEDALCEV: 4.000. TRI TOČKE: Žaljgiris 7:18 (Kurtinajtis 3, Homičjuš 2, Jovajša 2); Tracer 3:11 (Boselli 1, D’ Antoni 2).
KAUNAS - S to zmago so si Milančani praktično že zagotovili uvrstitev v superfinale. Žaljgiris je tudi tokrat igral brez svojega poškodovanega asa Sabonisa in je gladko izgubil boj pod košema (skok 44:26 za Tracer). Igra Sovjetov je slonela na metih z razdalje Homičjuša in Kurtinajtisa, ki pa sta po
dobrem začetku kmalu (že kronično) zgubila glavo in žilico. Junak srečanja je bil McAdoo, ki je igral tudi za svojega mlajšega (in spet zelo nespretnega) rojaka Barlowa. Bivši as Lakersov je imel odstotek v metu 11:17 ob 13 skokih. Dobro so igrale tudi menjave Gallinari, Bargna in Boselli.
Zadar - Real Madrid 107:83
(56:40)
ZADAR: Pahlič 21 (1:2), Popovič 30 (5:8), Matulovič 16, Šarlija 2, Blaževič 11 (1:2), Vrankovič 2, Petranovič 15 (3:3), Komazec 8 (2:2), Obad, Škroče.
REAL MADRID: Mateo, De Coral 27 (8:9), r.omay 16 (0:2), Valdivieso, Ruiz-Paz 10, Corbalan 8, Rullan 20 (3:3), Carbajal 2.
SODNIKA: Douvis (Gr.) in Brais (Bel.). GLEDALCEV: 5.000
Tekma med že izločenima peterkama je bila zgolj formalnega značaja. Španci so nastopili brez vseh svojih
najboljših igralcev (Itturyaga in Američan Šprigss sploh nista dopotovala v Zadar, Branson, ki je pred tekmo treniral, je začuda sedel v civilu na klopi), tako da zmaga Zadrčanov ni bila nikoli v dvomu. Center Vrankovič je že v sedmi minuti zapustil igrišče. Brez njega so Zadrčani igrali hitreje. Samo v prvem polčasu so dosegli kar 11 trojk, skupno jih je bilo 17. Skratka, sinoči bi premagali še boljšega nasprotnika.
Makabi - Orthez LESTVICA				106:87
Tracer	8	6	2	678:229 12
Makabi	9	6	3	772:747 12
Orthez	8	5	3	654:659 10
Zadar	8	4	4	665:652 8
Real Madrid	8	2	6	681:708 4
Žaljgiris	9	2	7	707:778 4
PRIHODNJE KOLO Orthez - Zadar; Makabi - Žaljgiris 81:74; Real Madrid - Tracer
Ugodnejše za Karpova
LINARES - Karpov in Sokolov sta drugo partijo dvoboja izzivalcev šahovskega svetovnega prvaka prekinila v 41. potezi. Karpov (kot beli) je v boljšem položaju, a ni rečeno, da mu bo to zadostovalo za zmago. Na vrsti je bil damina indijska obramba. Stanje je 0,5:0,5.
Jutri smuk za SP
FURANO — Močan snežni metež je na Japonskem prekrižal račune smučarjem, ki so računali na poskusne vožnje za sobotni smuk. V Furanu bi moral biti poleg smuka v nedeljo na sporedu tudi superveleslalom, ki bo tudi veljal za SP.
Salonenu priznali zmago
PARIZ EISA je sporočila, da so bili zaključeni tehnični izvidi na vozilih mazda, lancia in ford, ki so sodelovala na rallyju po Švedski. Tako na vozilih kot v bencinu mazde niso ugotovili nepravilnosti in zmago priznali finskemu pilotu Salonenu (mazda). Vrstni red dopolnjujeta lancii Erikssona in Kankkunena.
Lafitte: predvsem zdravje
MONZA — Francoski pilot formule 1 je povedal, da se ne bo udeležil dirk za svetovno prvenstvo v prvem delu sezone. Lafitte je lani utrpel hudo nesrečo med VN Anglije in bil večkrat operiran zaradi kostnih in mišičnih poškodb na nogah. V Monzi bi moral preizkusiti novo vozilo ligier JS 2902, po daljšem razgovoru pa ga je osebni zdravnik prepričal o neumestnosti novih tveganj. Mesto Lafitta bo med dirkami za SP verjetno prevzel Italijan Ghinzani.
Boks: Haglerja odstavili
CARACAS — Predsednik boksarske zveze VVBA je povedal, da so sklenili svetovnemu prvaku srednje kategorije Haglerju odvzeti naslov. Razlog je v odpovedi Haglerja za srečanje z Britancem Grahamom. Hagler, ki se pripravlja za dvoboj z Leonardom, je izjavil, da gre za izživljanje treh svetovnih boksarskih forumov, ki skušajo prenesti na boksarje medsebojne spore.
Košarkarski pokal prvakov: medtem ko je Zadar premagal Real
Tudi Milančani uspešni v Kaunasu
Žaljgiris - Tracer	85:100
Mednarodni turnir v Viareggiu
Na kolesarski dirki po Siciliji
Nemški nogomet na knjižnih policah
Jugoslovansko prvenstvo
Zdaj znana oba polfinalna para
VIAREGGIO — Zelo borbeni tekmi sta izluščili drugi par polfinalistov mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja. Posebno občutena je bila tekma med Sampdorio in Genoo, ki so jo odigrali v Genovi pred kar 10 tisoči gledalcev. Redna tekma se je končala pri stanju 1:1, pri streljanju 11-metrovk pa so bili boljši igralci Ge-noe. V drugi tekmi je Fiorentina z 1:0 izločila Milan.
Jutri bodo odigrali polfinalna srečanja Fiorentina - Genoa in Torino - Vi-cenza, finalna tekma pa bo na sporedu v ponedeljek.
Prestižna zmaga Kopra
Po dveh dokaj bledih igrah so nogometaši Kopra danes dosegli odmevno mednarodno zmago z 2:1 (0:0) proti češkoslovaškemu prvoligašu Plastiki, ki je zmagal pred tednom dni na Koprskem turnirju. Za Koper sta bila uspešna Poljšak in Labor, za goste pa Borštnar (avtogol). (Kreft)
Veteranu Gavazziju 4. etapa
ALCAMO ( Trapani) - Veteran (36 let) Pierino Cavazzi je zmagovalec predzadnje (četrte) etape kolesarske dirke po Siciliji od Sciacce do Alcama (165 km). Po zelo živahni vožnji je v ciljnem naletu za las (kot je razvidno s posnetka) prehitel rojaka Biffija, tretji pa je bil Maurizio Fondriest, stari znanec (in zmagovalec) dirk v priredbi lonjerske Ad-rie, zdaj med profesionalci Na skupnem vrstnem redu še naprej vodi Italijan Rossi z 31" prednosti pred Carolijem in 32" pred Dancem Sorensenom. Zadnja etapa (158 km) bo od Castellamareja do Palerma.
Doping proti neuspehom
BONN - Knjiga "Anpfiff" (začetni žvižg) vratarja nogometne reprezentance ZRN Schumacherja je s svojimi razkritji o jemanju poživil med nogometaši Bundeslige dvignila oblak gostega dima. Knjigi je zagotovljen uspeh bestsel-lerja, vratar pa je okrnil zunanji videz nedotakljive kaste.
Schumacher je v knjigi, ki bo v nekaj dneh dosegla knjigarniške police, napisal, da je tudi sam pred prijateljskimi tekmami jemal sirup proti kašlju in preparat "capta-gon", kar zmanjšuje občutek utrujenosti. Navada pa naj bi bila zelo razširjena med igralci, ki so podvrženi hujšim naporom, kot je običajno vratar. Schumacher je izrecno omenil tekmo med katero je FC Kohln reševal status prvoligaša in nastopil z umetno razdraženimi igralci.
Vodstvo kluba je Schumacherja simbolično izključilo za eno kolo, ustvarila pa se je fronta, katere videz je knjiga očitno okrnila. Schumacherju so že odvzeli funkcijo kapetana državne reprezentance, grozijo pa tudi drugi ukrepi. Branita pa ga močno razširjen bulvarski časopis "Bild Zei-tung" (5 milijonov izvodov) in tudi javno mnenje. Razplet bo verjetno doživel vsaj delen uspeh Schumacherja, zmaga pa bo verjetno Pirova. Tudi v Bundesligi se namreč skrivajo veliki finančni interesi, ki bodo skušali zadevo zagrebsti. Vratar si je v nogometnih krogih ustvaril precej sovražnikov, predvsem skritih. Sam trener Beckenbauer je izjavil, da bo knjiga škodila ugledu nemškega nogometa.
Hokejistom Jesenic 22. državni naslov
BEOGRAD Hokejisti Jesenic so sinoči osvojili svoj 22. državni naslov. V tretji odločilni tekmi »play-off« so v Beogradu premagali Partizan s 5:3 (0:0, 2:1, 3:l).Jesenice so osvojile tudi prvi dve tekmi.
SP v namiznem tenisu: zdaj posamezniki
NEW DELHI — Na SP so začeli z borbami posameznikov. V drugo kolo so se za Jugoslavijo prebili Primorac, Lupulescu, KaliniC, Perkučinova in Ojsterškova. Spotiti se je moral le Lupulescu (3:2 proti Nizozemcu Halde-nu).
V italijanskem taboru je povzročila formalno senzacijo zmaga Bisija proti .... Kitajcu. Čin Čin Long je bil res Kitajec, vendar iz Taivvana, ki nikakor ni namiznoteniška velesila. Napredovala je tudi Giorgia Zampini. V igri ženskih dvojic sta italijanski dvojici napredovali v 32-ino finala.
Košarka: (promocijska liga) po zelo neugodnem »predpustnem« kolu
Jutri zanimiv derbi na »1. maju«
Sinoči v zaostali tekmi promocijskega prvenstva
Prepričljiva zmaga Doma
Oj, predpust, ti čas presneti, da bi več ne prišel vdrugo! Prav v dneh, ko smo na raznih koncih proslavljali Dan slovenske kulture in ko se večina že vneto pripravlja na pustovanje, so se trenerji in igralci naših članskih pokrajinskih ligašev lahko upravičeno hudovali nad zlo usodo. Prizaneseno je bilo edinole Kontovelu Electronic shop, še to pa na račun openskega Poleta.
A začnimo kar po vrsti. Najprej moramo posebno priznanje za dobrosrčnost in človekoljubnost podeliti košarkarjem Brega Adriatherm, ki so širokogrudno izpolnili edino željo za-dnjeuvrščene ekipe Green Star: da bi se od letošnjega promocijskega prvenstva poslovila vsaj z eno zmago. Tovrstno »darilo« bi sicer bolj oplemenitilo kakšno izmed moštev pri vrhu, ampak saj veste: kdor več ima, ta tudi nerad daje. Green Star je na vsak način prebil led in sploh ni izključeno, da bo odslej poskrbel še za kak podvig, morda prav na račun enega izmed naših predstavnikov. S porazom proti Kontovelu Electronic shop je Polet sklenil resnično »črni« teden, v katerem mu je podaljšana roka disciplinske komi-
sije košarkarske zveze odvzela točki s tekme proti Libertasu in mu dodala (oziroma odvzela) še točko penalizaci-je. Pripetilo se je namreč, da so pole-tovci v navedenem srečanju nastopili s Paolom Ferlugo. ki je bil prej izključen za eno kolo. Žal pri Poletu so za to izvedeli šele tri dni zatem. No, odslej bodo verjetno pravočasno pogledali v poštni predalček.
Nepotreben zastoj so zabeležili tudi borovci, ki so tako omogočili Alabar-di, da jih dohiti na drugem mestu. Polet pa je s petega zdrknil na sedmo mesto.
V Borovem športnem centru bo tokrat na sporedu bratski spopad med borovci in Kontovelci. Breg Adriatherm bo sprejel v goste vodilno Stello Azzurro, Polet pa bo obiskal sila nevarno igrišče tržaškega Santosa.
(Cancia)
____________1. DIVIZIJA_____________
V A skupini bo osrednje srečanje kola dvoboj med pristaniščniki in Sokolom. Po nerodnem spodrsljaju bo Cicibona v B skupini skušala pogasiti
gorečo Fiammo. V skupini brez pravice do napredovanja bodo borovci igrali proti Ferroviariu, Kontovelci pa v gosteh s Santosom. (Cancia)
_____________KADETI_______________
SOKOL - RICREATORI 75:86 (35:48)
SOKOL: Škrk 26 (4:8), Gherli 2, Go-lemaz, Pertot (0:2), Stanissa 14, Paulina 8 (0:2), Bogateč 2, Lesizza 11 (2:5), Bru-mat 8 (0:3).
TRI TOČKE: Lesizza 3
Zaostala tekma se za sokolovce ni rodila pod najbolj srečno zvezdo. Po izenačenem začetku so namreč gostje povedli in prav v trenutku, ko so se jim naši približali, si je sokolovec Paulina zvil gleženj, zaradi česar bo moral nositi mavec celih 20 dni. Tedaj sta na igrišče stopila visoka Brumat in Pertot, ki sta se lepo izkazala in tudi po njuni zaslugije Sokol izenačil z dvema zaporednima trojkama Lesizze in košema Stanisse. Tržačani so zmagali zaradi večje izkušenosti, trije sokolovci pa so morali na klop zaradi osebnih napak. Pohvaliti je treba tudi Škrka zaradi dobre igre v napadu. (L. I.)
Dom - Corridoni 112:76 (45:30)
DOM: Nanut 53 (7:9), Puiatti 30 (1:3), Kristjančič 11 (1:4), Corsi 4 (0:1), M. Dornik 4, U. Dornik 6, Orzan 3 (3:5), Romano 1 (1:2)
PON: Montagnani v 36. min, Orzan v 37. in Baraben v 40.
Obl: Dom 25, Corridoni 24. TRI TOČKE: Nanut 6, Puiatti 1.
Domovci so v zaostalem srečanju promocijskega prvenstva na domačih tleh prepričljivo in kar s stotico premagali ekipo Corridonija iz Poljana. Naši so bili vseskozi v vodstvu, zato o zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma. V prvem polčasu so naši takoj povedli, v 17. min. so že vodili z 21 točkami prednosti (43:24). Vse je že kazalo, da je srečanje odločeno, ko je gostom uspelo zmanjšati zaostanek v 25. min. na samih pet točk (51:46). Toda v nadaljevanju so Semoličevi varovanci igrali odločneje in visoka zmaga je bila tu. Najboljši igralec srečanja je bil nedvomno Nanut, ki je bil s 53 točkami za nasprotnika nerešljiva uganda.
»Igrali smo,»nam je dejal Nanut«, sproščeno, preudarno, saj smo znalLre-
agirati v kritičnih trenutkih drugega polčasa, ko so nasprotniki zmanjšali zaostanek na samih 5 točk. Če bomo igrali še tako naprej, dobrih rezultatov ne bo manjkalo. Vsa težja srečanja bomo v nadaljevanju prvenstva odigrali doma z izjemo tekme v Gradežu, zato imamo še dobre možnosti v boju za napredovanje v D-ligo.
LESTVICA: Alba in Edera 18; Ardi-ta in Dom 16; Grado 14; Libertas 12; Corridoni 10; Goriziana in Fortitudo 6, Polisontina 4, Senators 0.
Jutri bodo domovci v drugem kolu povratnega dela v gosteh igrali proti skromni peterki Senators, ki je na dnu lestvice brez zmage. Srečanje bo v telovadnici »Stella mattutina« s pričetkom ob 18. uri.
1. divizija
Domovci bodo jutri igrali na domačih tleh proti ekipi Soteca, ki je po prvih treh kolih na dnu lestvice v družbi Doma in ekipe iz Vileš. Srečanje bo v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 18. uri.
Pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena zadovoljni z obračunom lanske sezone
Če je lahko eno od meril za ocenjevanje uspešnosti nekega društva vključitev njegovih članov v državno reprezentanco, potem lahko rečemo, da tržaški pomorski klub Sirena iz Barkovelj gotovo sodi med naša uspešna društva.
V vseh razredih, od optimistov do evrope, laser, finn in tudi v deskanju v pretekli sezoni ni manjkalo spodbudnih rezultatov, med katerimi je gotovo najvidnejše 5. mesto, ki ga je Ariana Bogateč dosegla na svetovnem prvenstvu v razredu evropa na Finskem. Seveda pa ne gre prezreti vseh drugih, kot je poudaril Edi Filipčič (ki je bil potrjen za predsednika na prvi seji novoizvoljenega odbora, ki je izšel iz nedavnega 10. rednega občnega zbora), od Lorenza Bogatca, ki se je v razredu finn meril na evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem, do Maksija Ferfolje (laser), Karla Ferfolje in Mirana Guština (oba optimist), Petra Ster-nija (evropa) in pa Gerte Meucci (optimist).
Seveda pa so tudi zadnje vesti več kot spodbudne in le dokaz več, da je delo z mladimi kvalitetno in strokovno zastavljeno. Italijanska jadralna
Spodbudni dosežki v vseh razredih
zveza je namreč v seznam možnih reprezentantov za nastop na olimpijskih igrah v Seulu vključila tudi Lorenza Bogatca. Iz naše dežele je vsega skupaj 13 članov iz petih društev (6 za Adriaco, po 2 za Triestina della vela, Circolo velico iz Milj in SVOC iz Tržiča ter 1 za Sireno). Bogateč tekmuje v razredu finn, v katerem sta še Ales-sandro in Andrea Nieverov (SVOC iz Tržiča). Naša dežela ima svoje zastopnike še v razredih tornado, in 470 moški in ženske, brez zastopnikov pa je v razredih star, soling, FD in med deskarji.
Že na zadnjem občnem zboru je Filipčič v svojem poročilu naglasil, da bodo v prihodnjem dveletnem obdobju skoraj vse moči posvetili športnemu delovanju. »Razbremenili smo se del na terenu«, nam je povedal Filipčič, ko smo ga vprašali za nekaj pojasnil, »sedaj imamo streho nad glavo in tudi več časa za jadralno dejavnost.«
Koliko tečajev imate namen organizirati?
»Priredili bomo dva 10-dnevna tečaja (lani enotedenska) za optimiste in deskarje. S tem mislimo nuditi otrokom več teoretičnega in še več praktičnega znanja. En teden je namreč premalo. Pogojujejo nas vremenske razmere in če na primer ni vetra, se tudi tečaj ne more odvijati po načrtu. Poskrbeli bomo, da bosta tečaja čimbolj kvalitetna. A o tem bomo pravočasno obvestili otroke in starše.«
Kako je s trenerji?
»Uspehi niso slučajni, ampak sad trdega, vztrajnega in večletnega dela, pri katerem se pozna roka naših društvenih trenerjev in prijateljskega sodelovanja Burjo iz Izole in Jadrom iz Kopra. Veliko pozornost smo posvetili ustvarjanju lastnega trenerskega kadra in tudi vzgajanju sodnikov.
Kakšno je zanimanje za tečaje?
»S sedanjem številom tekmovalcev smo zadovoljni. Nove sile črpamo
izpoletnih jadralnih tečajev. Kakovost pa raste iz leta v leto. Od lanske jad-
NOV ODBOR TPK SIRENA
Glavni odbor: Edi Filipčič (predsednik); Miran Dolhar (podpredsednik); Marko Zubalič (tajnik); Mirko Pertot (blagajnik); Bruno Bogateč (športni vodja); Andrej Prašelj (vodja na morju); Livio Pertot (vodja sedeža); Renato Stokelj (odgovoren za stike z javnostjo); Vojko Brecelj, Marko Civardi, Danilo Gerdol, Adriana Guštin, Fabio Plisca, Bogdan Stanič in Oskar Šiškovič (vsi odborniki);
nadzorni odbor: Boris Kuret, Vladimir Podbršček in Leopold Zubalič;
razsodišče: Odo Kalan, Inko Starec in Pavel Štrajn.
ralne šole si obetamo dober narastek, več fantov, ki bodo letos začeli z nastopih na regatah. Imamo tudi namen,da organiziramo tečaj za odrasle. Precejšnje zanimanje vlada tudi za tečaje za pridobitev dovoljenja za plovbo z motornimi čolni in za jadrnice. Tem željam bomo po možnosti skušali ustreči. Kaj več pa bomo o jadralni sezoni izvedeli, ko bo izdelan koledar tekmovanj.
Na občnem zboru ste omenili možnost, da bi pridobili še nekaj površine...
»Kot sem že dejal, so dela na društvenem sedežu skoraj pri koncu. Upamo, da bomo pridobili še nekaj obale, kjer bi postavili lastni žerjav za dviganje plovil naših članov in tudi nekaj privezov. Kot pa sem že rekel na občnem zboru, je to povezano z veliki operativnimi in finančnimi problemi in je trenutno še neuresničljivo. Vsekakor dela ne manjka in vabimo člane, da čim aktivneje sodelujejo. V načrtu imamo tudi razne večere s predavanji in predvajanji diapozitivov. Mladi pa si že sami organizirajo plese in zabavne večere.« (db)
Smučanje: v sredo v Ravasclettu v organizaciji DPZIO J. Stefan
Odlično uspelo prvenstvo šol
Tudi letošnje, že 6. smučarsko prvenstvo slovenskih šol za Tržaško in Goriško v veleslalomu v Ravasclettu, je odlično uspelo. Da je tekmovanje samo potekalo kljub izredno visokemu številu nastopajočih brez zastojev, gre največja zasluga organizatorju Državnemu poklicnemu^ zavodu za industrijo in obrt Jožef Štefan ter vse bolje utečeni časomerilski ekipiSPDT, odlično pripravljenima programoma in ne nazadnje enkratnim vremenskim ter snežnim razmeram.
Letos je bilo prijavljenih 100 osnovnošolcev, 52 srednješolcev ter 87 dijakov naših višjih srednjih šol. Štarterje-ma so se skoraj vsi javili, odstopov in diskvalifikacij skoraj ni bilo, kar pomeni, da sta progi odlično vzdržali in predvsem da ni bilo poškodb.
Osnovnošolci, ki so imeli posebej pripravljeno krajšo in seveda lažjo, toda vseeno še kar zahtevno progo, so bili razdeljeni v dve moški in dve ženski kategoriji. Za srednješolce je bila konkurenca enotna, dijaki višjih srednjih šol pa so bili spet razdeljeni v dve starostni skupini. Skupno je na prvenstvu sodelovalo 34 šol. Med viš-ješolkami je bila najhitrejša Tatjana Hrovatin (Licej France Prešeren -Trst), pri dijakih pa je isto progo prevozil najhitreje Igor Vodopivec (Žiga Zois-Trst) s časom 39"71, ki je bil obenem tudi absolutno najboljši dosežek na progi Pascut.
Med osnovnimi šolami je bila najboljša France Bevk-Opčine pred šolo MitjaRibičič-Sv.Jakob ter šolo Oton Župančič iz Gorice. Med nižjimi srednjimi šolami je bila najboljša Srečko Kosovel-Opčine, nato sledita šoli Fran Levstik-Prosek in Simon Gregorčič-Dolina. Licej France Prešeren je slavil med višjimi šolami, bil pa je najboljši tudi v skupni konkurenci. Presenetljivo visoko (na odlično 2. mesto) se je uvrstila osnovna šola France Bevk z Opčin.
OSNOVNA ŠOLA
Kategorija A - ženske
L K. Culot (Župančič GO) 37"75; 2. A. Starec (Bevk) 41'40; 3. T. Gruden (Ribičič) 41"73; 4. P. Dolhar (B. junaki) 47"37; 5. L Peroša (Ribičič) 50"06.
Kategorija A - moški
1. M. Babič (Kette) 29"08; 2. A. Plesničar (Bevk) 31"07; 3. G. Talotti (Kette) 34"22; 4. I. Furlani (B. junaki) 34''81; 5.
R.	Debeliš (Gregorič) 34"88.
Kategorija B - ženske
1. V. Suber (Bevk) 30"08: 2. T. Pitac-co (Ribičič) 31"74; 3. K. Laurica (Vo-ranc) 32"74; 4. S. Perini (Bevk) 33"31i 5.
S.	Peroša (Ribičič) 36"15.
Kategorija B - moški
1. B. Plesničar (Bevk) 27"90; 2. D. Faganel (Bevk GO) 29"03; 3. M. Gergolet (Voranc GO) 29"48; 4. R. Volčič (Bevk) 29"96; 5. M. Makuc (Bevk GO) 32"91.
SREDNJA ŠOLA
Ženske
1. G. Pieri (Kosovel) 43"32; 2. F. Ra-potec (Gregorčič) 43"6jt; 3. T. Purič(Ko-sovel) 46'67; 4. J. Škerk (Kosovel) 48 '67; 5. S. Sossi (Levstik) 50' 00.
Moški
1. D. Taučer (Kosovel) 42"01; 2. R. Renčelj (Kosovel) 42"29; 3. M. Suber (Kosovel) 44"81; 4. C. Volpi (Cankar) 45"83i 5. D. Toscano (Gruden) 46"28.
VIŠJA ŠOLA
Kategorija A - ženske
1. T. Hrovatin (Prešeren) 44"32; 2. V. Fachin (Prešeren) 47"97; 3. J. Rudež (Prešeren) 48"41; 4. E. Svetlič (Zois) 48"85; 5. M. Krašček (Cankar GO) 49"87.
Kategorija A - moški
1. A. Žezlina (Stefan) 40"13; 2. E. Vodopivec (Stefan) 42"21; 3. S. Škerk (Stefan): 44’T2; 4. M. Preši (Prešeren) 44"68; 5. V. Legiša (Slomšek) 44"90.
Kategorija B - ženske
1. M. Vertovec (Trubar) 46"23; 2. M. Štoka (Prešeren) 49,,76; 3. R. Plet (Zois GO) 50"05; 4. M. Brisco (Cankar GO) 51"05; 5. E. Prelec (Prešeren) 51"06.
Kategorija B - moški
1. I. Vodopivec (Zois) 39"71; 2. G. Taučer (Stefan) 40"03; 3. D. Zidarič (Stefan) 41"38; 4. D. Paolina (Stefan) 43"43; 5. M. Capellini (Stefan) 43"89.
LESTVICA PO ŠOLAH
1. Prešeren (višja) 626 točk; 2. Bevk (srednja) 502; 3. Stefan (višja) 501; 4. Kosovel (srednja) 385; 5. Zois (višja) 323; 6. Ribičič (osnovna) 315; 7. Župančič GO (osnovna) 274; 8. Trubar GO (višja) 271; 9. Levstik (srednja) 252; 10. Gregorčič (srednja) 226.
Sledijo še: Prosek; Gregorič; B. junaki; Zois GO; Gruden; Voranc GO; Ciril in Metod; Voranc; Cankar GO; Župančič; Trinko GO; Slomšek; Cankar; Kette; Bevk GO; Gregorčič GO; Galilei GO; Erjavec GO; Kosovel GO; Butko-vič GO; Vrh GO; Stanko Gruden; Erjavec TS; Slivno.G. F.
DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD JOŽEF STEFAN
SE ZAHVALJUJE naslednjim ustanovam in tvrdkam, ki so darovale nagradne pokale zmagovalcem 6. smučarskega prvenstva slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem: Šolskemu skrbništvu - Trst; Deželi Furlaniji-Julijski krajini; Tržaški pokrajini; Tržaški občini; De-vinsko-nabrežinski občini; Zgo-niški občini; Tržaški kreditni banki; Kmečki banki - Gorica; Hranilnici in posojilnici - Opčine; Hranilnici in posojilnici -Nabrežina; Hranilnici in posojilnici - Doberdob; Kmečki delavni posojilnici - Sovodnje ob Soči; SPD Trst; SPD Gorica; Smučarskemu klubu - Devin; ZSŠDI Trst; tvrdki REŠIM - Trst.
ŠPORTNA ŠOLA - TRST sporoča, da zaradi tehničnih težav, do katerih je prišlo v zadnjem trenutku, otroško pustno rajanje ne bo v Kulturnem domu, ampak v prostorih ŠZ Bor (Vrdelska cesta 7).
PRIPRAVLJALNI ODBOR za ustanovitev plavalnega kluba Bor vabi na ustanovni občni zbor kluba, ki bo danes, ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora; poročila predsednika pripravljalnega odbora; branje statuta; razprava in pozdravi gostov; odobritev statuta; izvolitev volilne komisije; volitve odbora; razno.
ZSŠDI
vabi vse tiste, ki bi se radi udeležili 9. zimskega pohoda »Arihova peč in smučarski tek«, ki bo v nedeljo, 1. marca, s
pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Cemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu na Koroškem, naj se zglasijo (tudi telefonsko - 767304) v uradu ZSŠDI za organizacijo skupnega pohoda. Na sporedu bosta med drugim smučarska teka na 3 km in 7 km za vse kategorije.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 1. marca, avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger SPDT. Za informacije tel. 200236.
SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na »Pustni ponedeljek«, ki bo v ponedeljek, 2. marca, v Dijaškem domu v Trstu od 20. do 24. ure. Na sporedu bo ples za »mlade in manj mlade«, priljubljeno za plesne pare in še marsikaj drugega. Vabljeni!
NA GORIŠKEM
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 6. KOLA: Futura-Fincantieri 1:3, Intrepida-Libertas Capriva 1:3, Li-bertas Cormons-Olympia 1:3, Fossa-lon-Caldini 0:3, Arredo 1-Corridoni 3:0, počival je Naš prapor.
LESTVICA: Caldini 10, Arredo 1 in Fincantieri 8, Torriana in Intrepida 6, Capriva in 01ympia 4, Naš prapor 2, Cormons in Fossalon 0.
LIB. CORMONS-OLVMPIA	1:3
(10:15, 15:12, 13:15, 13:15)
OLVMPIA: Jarc, Košič, Terčič, Sfiligoj, R. in I. Temon, Spazzapan, I. in P. Lutman.
Na gostovanju v Krminu so Goričani prepričljivo zmagali. Po prvem setu so slovenski odbojkarji nekoliko popustili in dali možnost gostiteljem, da so niz osvojili, nato ap so uveljavili svojo absolutno premoč.(gs)
OLVMPIA-INTREPIDA	2:3
(15:13, 8:15, 16:14, 7:15, 10:15)
OLVMPIA: Jarc, Terčič, Sfiligoj, Klanjšček, Spazzapan, Lutman.
Kljub odsotnosti nekaterih standar-nih igralcev (nastopili so v šestih, od katerih trije so prvič igrali v tem prvenstvu), so bili gostitelj ivseskozi enakovredni nasprotniku in so za las zgrešili zmago.(gs)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Od slovenskih ekip je tokrat igrala le postava Sovodenj Agorest, ki je zmagala proti Fossalonu. Na vrhu lestvice je prišlo do nekaterih sprememb, saj je šesterka iz Ločnika po dveh zmagah dohitela Intrepido.
IZIDI 6. KOLA: Fincantieri-Torriana 1:3, Sovodnje Agorest-Fossalon 3:0, Acli Ronchi-Pall. Mossa 2:3, Lucinico-Intrepida 3:1, Cormons-Farra 3:1, Az-zurra-Capriva 3:0.
LESTVICA: Intrepida in Lucinico 10, Mossa in 01ympia 8, Azzurra, Cormons, Sovodnje Agorest in Capriva 6, Farra in Torriana 4, Fincantieri 2, Acli Ronchi in Fossalon 0.
UNDER 16 MOŠKI
V odločilnem srečanju je Naš prapor Val premagal neposrednega tekmeca za prvo mesto, ekipo San Luigi. Če do konca prvenstva ne bo prišlo do kakih presenečenj, si bo slovenska ekipa zagotovila končno zmago.
IZIDI 14. KOLA: San Luigi-Naš prapor Val 1:3, Cormons-01ympia 0:3, Turriaco-Fincantieri 2:3, Ronchi-Futu-ra 1:3, počivala je ekipa Soče Sobema.
LESTVICA: Naš prapor Val 24, S.Luigi 22, Futura 16, Soča Sobema 15, Ronchi in 01ympia 14, Cormons in Fincantieri 4, Turriaco 0.
OLVMPIA-SOČA SOBEMA	3:1
(15:6, 6:15, 15:6, 15:9)
OLVMPIA: Cotič, Sfiligoj, Terpin, Dorni, Belloni, Braini, Pintar.
SOČA SOBEMA: Grilj, Tomšič, Mi-locco, Pavel in Peter Černič, Čaudek, Pisk.
V	dokaj živčnem slovenskem derbiju je slavila šesterka 01ympije, ki je izkoristila predvsem napake igralcev Soče. Povedati je treba, da je srečanje delno degeneriralo tudi zaradi slabega sojenja.(gs)
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
V	tem prvenstvu so med tednom odigrali 5. kolo, konec tedna pq šesto.
IZIDI 5. KOLA: Volley Club - CUS TS 3:0, Breg - Le Volpi 0:3, DLFAC -La Marmotta 3:1, Inter - Rozzol 3:0, Bor - ASSDI 1:3, Pallavolo TS - Preve-nire 0:3.
IZIDI 6. KOLA: Pallavolo TS - ASSDI 1:3, Rozzol - Bor 0:3, Inter - La Marmotta 3:0, Le Volpi - DLFAC 3:0, CUS TS - Breg 3:0, Volley Club - Pre-venire 0:3.
LESTVICA: Inter 12, Le Volpi in Prevenire 10, Volley Club in ASSDI 8, CUS TS, Bor in DLFAC 6, Breg, Rozzol in Pallavolo TS 2, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina B
Sloga Koimpex in OMA Armes sta v begu, nobena druga ekipa jima ni dorasla.
IZIDI 5. KOLA: Sloga Koimpex -NPT 3:2, Sokol Indules - Bor Friulex-port 3:2, OMA Armes - Montasio 3:1, Breg - Vivai Busa 3:0.
LESTVICA: Sloga Koimpex 10, OMA Armes 8, Bor Friulexport, NPT, Breg in Prevenire 4, Montasio, Vivai Busa in Sokol Indules 2.
UNDER 16 MOŠKI
IZIDA 4. KOLA: Breg - CUS TS 0:3, Volley Club - Sloga 1:3.
LESTVICA: CUS 8, Sloga 6, Breg 2, Volley Club 0.
UNDER 16 ŽENSKE Skupina A
IZIDI 12. KOLA: Bor Friulexport -Sloga B 3:0, Volley Club - Virtus 1:3, Ricreatori - OMA Armes 2:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 18, OMA Armes in Sloga B 16, Volley Club 8, Virtus 6, DLFAC 4, Ricreatori 2.
Skupina B
IZIDI 12. KOLA: Kontovel Electronic Shop - Inter 19.04 0:3, Sloga Koim-pex - Julia 3:0, Montasio - CUS TS 2:3.
LESTVICA: Sloga Koimpex 20, Inter 1904 18, Breg Agrar 12, CUS TS 10, Montasio 6, Julia in Kontovel Electronic Shop 2.
išjaisia
danes igra za vas - danes igra za vas
Lučka Barei
Ascoli - Atalanta	X
Brescia - Roma	X	2
Como - Avellino	1	X
Empoli - Torino	X	2
Inter - Milan	1X2
Juventus - Fiorentina	1
Napoli - Sampdoria	1
Verona - Udinese	1
Catania - Piša	X
Genoa - Bologna	1	X
Lazio - Pescara	X
Brindisi - Casertana	2
Pistoiese - Torres	1X2
Lučka Barei (letnik 1948) je bila igralka »slavne« ženske odbojkarske ekipe Bora, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti kar dve sezoni igrala v ženski A ligi. Postava te ekipe: sestra Sonja, Pavletičeva, Švabova, Miotova, Hmeljakova, Batistova, Zavadlalova in Kendova. Lučka se rekreacijsko bavi s planinstvom (predvsem zimski pohodi) in joggingom, sicer pa je didaktična ravnateljica za okraj Opčine, Sv. Jakob in Dolina. Prejšnji teden je Andrej Šik pravilno napovedal kar dvanajst izidov. Čestitamo!
V	Rimu (galop) je v sk. 1 najboljši konj Delvert, ki je tudi favorit dirke. V sk. 2 izberemo Pizzarra, v sk. X pa bi lahko presenetila Veletta.
V	drugi rimski dirki (spet galop) bo lahko presenečenj več. V sk. 2 poskusimo s konjem Nastro Azzurro, ki je zelo kvaliteten žrebec, v sk. 1 pa verjamemo v Replierja. Ben Bella je verjetno najboljša žival v sk. X.
V	Pizi (spet galop) je dober Junior (sk. X), za njegovega najnevarnejšega konkurenta pa lahko razglasimo Kilconnela (sk. 1), v sk. 2 bi lahko Moguada ponovil dirko izpred enega tedna.
V	Bologni bi lahko Elichier (sk. 2) računal na končno zmago, ki mu jo lahko oporeka Everest Vip (sk. 1), dobro pa se bo verjetno izkazal tudi Cagione (sk. X), ki je trenutno v veliki formi.
V	Padovi bo zelo zanimiva dirka, saj je mnogo konj, ki lahko računajo na končno zmago. Favorit je verjetno v sk. 2 (Expert Bi), v sk. X pa je dober Dolco Bru, ki je že lepo tekmoval v podobnih konjskih srečanjih. V sk. 1 moramo biti še posebno
pozorni na Escadrilleja, ki je tudi v formi.
V Tarantu je mnogo neznank, ki so v zvezi s prisotnostjo mnogih dobrih konj. Omenili bi Egyptian Bi (sk. 2), v sk. 1 zelo solidnega konja Dezigna, v sk. X pa bi lahko bil Ena-vem veliko presenečenje.
Dirka tris
Dirka tris bo v Bologni, naši favoriti pa so: Exodus (18), Špeedy bar (176) in Calamaro (6). Dodatek za sis-temiste: Dessie Dasolo (19), Bejart Om (13) in Everest Vip (10).
1. — prvi	1
drugi	2 X
2. — prvi	2
drugi	X 1
3. — prvi	X
drugi	1 2
4. — prvi	2
drugi	1 X
5. — prvi	2
drugi	X 1
6. — prvi	2 1
drugi	X 1
Vrh Broad Peaka se je pokazal kot na dlani... (slika iz Grošljeve knjige o
Karakorumu '86)
V nedeljo v Ravasclettu 21. zimske športne igre
V nedeljo, 1. marca, bodo na sporedu tradiconalne vsakoletne zimske športne igre, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo že od daljnega leta 1967. Vpisovanje se je zaključilo sinoči, sedaj pa so na vrsti tekmovalci. Število vpisanih je več kot zadovoljivo, tudi časomerci SPDT so v sredo v Ravasclettu imeli »generalko«, saj so brezhibno vodili časomerilsko službo prvenstva slovenskih šol. Ob tej priliki je več naših smučarskih odsekov in društev priredilo avtobusni izlet, tako da bo v nedeljo v Ravasclettu pravo smučarsko slavje.
Tradicionalni »Pustni ponedeljek« SPDT
Tudi letos prireja Mladinski odbor SPDT tradicionalni in priljubljeni »Pustni ponedeljek«, ki bo v ponedeljek, 2. marca, v Dijaškem domu v Trstu od 20. do 24. ure. Na sporedu bo ples za »mlade in starejše«, tekmovanje v plesu in še marsikaj drugega. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Vabljeni!
Marca v Tržaški knjigarni predstavitev Grošljeve knjige o Karakorumu ’86
Te dni je v Ljubljani izšla prva knjiga o lanski izredno uspešni alpinistični odpravi v Karakorum, ki je osvojila
kar dva osemtisočaka (Broad Peak in Gašerbrum 11), na tretjem (K2) pa je speljala prvenstveno smer. Knjigo je napisal znani himalajec in vodja odprave Viki Grošelj, v prodaji je že v Sloveniji in v Tržaški knjigarni.
Uradna predstavitev v zamejstvu knjige »V prostranstvih črnega granita«, kot jo je avtor imenoval, bo v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Tržaški knjigarni. Slednja bo v okviru tradicionalnega knjižnega sejma naše knjigarne, ki traja od 3. do 14. marca, knjigo pa bo javnosti predstavil član odprave Dušan Jelinčič. Predstavitev prireja Tržaška knjigarna v sodelovanja s SPDT, bo pa lepa priložnost za pogovor z nekaterimi udeleženci lanskoletne ekspedicije v Karakorum, pa tudi skupnega podoživljanja spominov na slednjo.
Predavateljska sezona SPDT
Dve muhi na en mah! Tako bi lahko imenovali predavanje Vikija Grošlja, ki bo 12. marca v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) ob 20. uri, torej takoj po predstavitvi knjige V prostranstvih črnega granita. Tema predavanja, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, je »Gore sveta«, na njem pa bo znani himalajec ob besedi in sliki prikazal svojo dolgo alpinistično pot. Začela se bo nekje v Julijcih in v Dolomitih
ter se preko Centralnih Alp podala v Himalajo, na prostranstva Makaluja (ki je prvi od štirih osemtisočakov, ki jih je do sedaj osvojil Grošelj), Eve-resta, Manasluja in končno v Karakorum. Predavanje prireja SPDT, vabljeni pa so vsi, člani društva in prijatelji gora!
Pohod na Stol:
Stojan Glavina in Drago Košuta nagrajena
Prejšnji konec tedna je bil ob lepem vremenu na sporedu tradicionalni množični, 'že 22. po vrsti, zimski pohod na Stol, ki se ga je letos udeležilo več kot dva tisoč pohodnikov iz Slovenije, ostalih jugoslovanskih republik in pokrajin, pa tudi iz zamejstva. Vseh dosedanjih pohodov se je skupno udeležilo kakih 55 tisoč planincev in ljubiteljev prirode, kar je predvsem lepo priznanje predsem za prireditelje.
Da smo zamejci že dolga leta aktivno prisotni na tej veliki planinski akciji priča dejstvo, da sta strastna planinca Stojan Glavina in Drago Košuta prejela plaketo ob deseti udeležbi na pohodu. Ona sta torej najbolj aktivna zamejska »stoiaša«, vemo pa, da je za njima mnogo drugih, ki si bodo podobno priznanje zaslužili prav v kratkem.
Letošnji pohod na Stol sicer ni potekal, kot se že mnogokrat dogaja, do vrha gore, temveč le do nižjih planšarij, in sicer zaradi nevarnosti plazov. Vendar pa je bilo, po pričevanju prisotnih, »res edinstveno«.
35. festival planinskih filmov v Trentu
Od 3. do 9. maja letos bo v Trentu že 35. mednarodni festival gorniških filmov »Cittd di Trento«, ki ga prirejata mestna uprava Trenta in Italijanska planinska zveza. Tekmovalni program pa bo v treh kategorijah: gorniški filmi, raziskovalni in pustolovski filmi ter dokumentarni in igrani filmi. Tega festivala so se večkrat udeležili tudi slovenski avtorji, lani pa je televizijski snemalec Matjaž Fistrovec za svoj film Peklenska gora Cerro Torre prejel posebno nagrado. Ta festival je zelo popularen med planinci in alpinisti, tudi zamejskimi in tistimi iz matične domovine, ki se radi podajajo v to prijetno mesto ob vznožju gora.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ;
r^v
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
27. februarja 1987
Rdeči brigadist je sodeloval v napadu v Ul. Prati di papa
Zaporno povelje za Gregoria Scarfoja
RIM — Rimsko državno pravdništvo je izstavilo prvo zaporno povelje za pripadnike Rdečih brigad, ki so pred 15 dnevi v Ul. Prati di papa napadli poštni furgon in ubili dva policaja. Zaporno povelje je izstavilo proti Grego-riu Scarfoju, domnevnemu voditelju vojaškega krila te prevratniške organizacije.
Preiskovalci so odkrili istovetnost ostalih dveh ali treh v tej akciji udeleženih teroristov in ni izključeno, da bodo tudi proti njim izstavili zaporni nalog.
Gregorio Scarfo, ki se je rodil v Kalabriji in je večji del življenja preživel v Genovi, se skriva 7 let. Za napad na Finligure je dobil 10 let zapora. Sodeloval je pri ugrabitvi deželnega od-
bornika KD Cirilla. Po izjavi nekega skesanca je Scarfo novi poveljnik rimske kolone RB, ki si je za cilj postavila ustanovitev bojujoče se komunistične partije. Scarfojevo ime povezujejo z umorom ekonomista Ezia Tarantellija marca 1985. leta.
Beneški preiskovalni sodnik Mastel-loni je ugotovil, da spadata brzsostrel-ki sterling, ki so ju brigadisti uporabili v napadu, v tisto pošiljko 150 brzostrelk, ki jo je Tunizija poslala Al Fata-hu, kasneje pa jo je palestinska organizacija PLO dobavila beneški koloni RB, ki jo je po prihodu v Benetke razdelila raznim kolonam RB in poslala tudi Action directe, IRA, ETA in RAF. Doslej so zaplenili 75 komadov.
Tudi Italijani opazujejo supernovo
Puščica kaže supernovo v Magelanovem oblaku	(Telefoto AP)
RIM — Tudi dva italijanska zvez-doslovca proučujeta eksplozijo supernove, ki sta jo odkrila astronoma Shel-ton in Duhalde McNaught na južnem delu neba. Po izjavah Angele Cassate-le in Roberta Viottija, raziskovalcev astrofizikalnega vesoljskega inštituta IAS, ki pripada Vsedržavnemu svetu za raziskave, se supernova zelo sveti tudi skozi ultravijolični filter. Ta pojav bo prinesel kopico podatkov, potrebnih za razumevanje narave teh očarljivih teles. Italijanska astronoma preko satelita IUE opazujeta supernovo s sedeža evropske vesoljske agencije v Španiji. Supernova je včeraj dosegla peto velikost in se je njen sijaj povečeval vsakih pet ur, zato pričakujejo, da bo v kratkem času zelo svetla. Kraj eksplozije je 150 tisoč svetlobnih let oddaljen od nas in leži na območju, kjer so številne velike zvezde in kjer je veliko zvezd, kf bi lahko eksplodirale. Pred časom so posneli fotografije gigantskih supernov, ki so se razletele. Po letu 1600 v naši »bližini« niso zabeležili takšnega pojava.
Oprostitev zaradi nesreče pri Punta Raisi
PALERMO — Obtožence za letalsko nesrečo v Punta Raisi, v njej je izgubilo življenje 108 oseb, so oprostili. Sodišče je upoštevalo predlog državnega pravdnika Giuseppa Pignato-neja in popolnoma oprostilo bivša direktorja letališča v Palermu Uga Sora in Pietra Bonfiglia ter direktorja družbe Civilavia Paola Mocija obtožbe sodelovanja v množičnem umoru, sprejelo pa je tezo, da je nesreča nastala zaradi napake pilotov.
Zvečer 22. decembra 1978. leta se je DC-9 Alitalie potopil nekaj milj od letališča, ker sta se pilota prehitro spustila, misleč da sta že nad kopnim. Dejansko sta reflekse na morju zamenjala z lučmi pristajalne steze. V tisti nesreči se je zaradi hitrega posega neke ribiške ladje rešilo 21 potnikov. Državni pravdnik je izjavil, da je človeško napako mogoče razbrati tudi iz registriranih pogovorov pilotov in osebja v nadzornem stolpu.
Glede zamude pri reševanju potnikov na morju je državni pravdnik izjavil, da je v teku drug postopek in da po njegovem mnenju krivde ne nosi letališko osebje, ampak pristaniško poveljstvo in mornarica.
Kot se je izvedelo med preiskavo, sta pilota Sergio Cerrina in Nicola Ba-nifacio, ki sta oba umrla v nesreči, opravila izpit za pilota pri »strokovnjaku«, ki je padel na izpitu za vodenje letala DC-9.
Večji del potnikov je utonil, ker niso pravočasno prišli reševalni čolni. Čoln v pristanišču je bil pokvarjen, drugi ni utegnil priti na kraj nesreče, tretji pa je bil v pristanišču v Palermu in je prišel z enourno zamudo.
Brazilci se pripravljajo
Čeprav se pust v Rio de Janeiru uradno začne komaj jutri, se prebivalci brazilskega velemesta pripravljajo že dalj časa, da bi ta praznik potekel v običajnem razposajenem vzdušju	(Telefoto AP)
V Argentini sodijo šestim admiralom
BUENOS AIRES — Argentina bi se rada čimprej znebila strahov, ostankov dolgoletne vojaške diktature. Zaradi kršenja človekovih pravic je sodišče, ki predstavlja argentinsko civilno vlado, že obsodilo peščico oficirjev in dva bivša predsednika. Tokrat je na vrsti mornarica, ki si je umazala rokez zloglasno Šolo mehanskih ved, v kateri so, namesto rednega pouka, vadili mučenje predstavnikov komunistične gverile.
Sodišče je tako poklicalo na zagovor šest admiralov, ki so pred sodnike
poslali le svoje odvetnike. Sodnikov pa niso spravili v zagato. Ti so namreč angažirali policijo, ki je admirale pospremila do sodišča, oz. naravnost v zapor, kjer so presedeli eno noč. Toliko časa je bilo namreč treba, da sta si sodišče in vojaška uprava razčistila pojme o sodni pristojnosti. Klonili so vojaki, ki so civilnemu sodišču priznali suverenost in mu izročili admirale, ki so svoje dni prosto razpolagali z živvljenjem in smrtjo na stotine političnih ujetnikov.
Južnoafriški rasisti poraženi Kinodvorane bodo odprte vsem
JOHANNESBURG — Filmskemu svetu je uspelo! To, za kar so si prizadevali pevci, rock skupine in vodilne osebnosti glasbenega sveta (Paul Simon je pravkar dobil svojo tretjo nagrado Grammy za LP ploščo Grace-land, ki jo je realiziral z enkratnim umetniškim doprinosom južnoafriških temnopoltih umetnikov), in sicer vsaj delno odpravo apartheida v Južni Afriki, so dosegli filmski distributerji.
V Pretorii, kjer je 11 kinodvoran, ki niso bile dostopne belcem in črncem istočasno, so morali zapreti štiri dvorane, ker niso imeli s čim sestaviti programa. Distributerji, predvsem ameriš-
ki, so se namreč domenili, da bodo nudili svoje filme izključno tistim kinodvoranam, v katerih bo dovoljen vstop temnopoltim domačinom in belcem.
V sili razmer so morali na občini izglasovati odlok, ki »odpira« kinodvorane prebivalstvu in to ne glede na barvo kože. Občinskim svetovalcem konservativcev in nacionalistične stranke Herstighte Nasionale Partei ni preostalo drugega, kot da so se sprijaznili z dejstvom, da je želja po filmskem špektaklu močnejša od predpostavk apartheida. V ZDA pa so že preklicali filmski embargo, tako da bi lahko v Pretorii že danes ponovno odprli kinodvorane.
Redar na bolniškem dopustu prodajal cigarete pred postajo
LAMEZIA TERME — Mestnega redarja iz Lamezie Terme pri Catanza-ru je prekomerna sla po delu spravila pred sodnike. 50-letni Cosimo Centonze si je res služil kar preveč kruha. V službi je bil kot občinski mestni redar, upravljal pa je tudi trafiko (napisana je bila na ime žene), kdaj pa je celo stopil v bar-picerijo in bil za natakarja.
Delo plemeniti človeka, Centonze pa je bil vse prej kot plemenit, saj je svoje dodatne službe opravljal kot... bolnik. Tako je vsaj razvidno iz zdravniških spričeval, s katerimi je opravičeval svoje dolgotrajne odsotnosti na občinskem službenem mestu. Prav zaradi očitno lažnih spriče-
val se je pred sodniki znašel tudi 62-letni Centonzejev zdravnik Frances-co Montesanti.
Montesantijev, ki izdajajo lažna zdravniška spričevala, in Centonzejev, ki na ta račun »špricajo« službo in se ukvarjajo z domačimi posli, ni malo. Ne v Italiji ne drugod po svetu, pa vendar so taki prebrisanci običajno manj naivni od mestnega redarja iz Lamezie Terme. Centon-zejeva žena je namreč lastnica ene izmed največjih trafik v Lamezii, ki se, med drugim, nahaja pred vhodom železniške postaje. Težko, da bi kdo od kolegov, ki so krili redarjeve »bolniške« dopuste, ne prepoznal prodajalca cigaret, kaj?
Nesramne sosede lahko zadavimo?
BRUSELJ — Izseljenec Nicola Moli-tierno doma iz Averse pri Neaplju, ki že vrsto let živi v Belgiji, kjer je zaposlen kot pleskar, je zadavil sosedo, njeno truplo pa je sežgal z njenim stanovanjem vred. Prizivno sodišče v Monsu je Molitierna prepoznalo za krivega zločina in požara, ter ga zato obsodilo na celih pet let zapora.
Pet in ne petdeset? Prav tako! Še malo pa bi Molitierna pustili na svobodo, saj je zadavil res nemogočo sosedo. Ko bi Lina Sotis in druge dame, ki se ukvarjajo z bontonom, zvedle za obnašanje pokojne Lise Lemal, bi se jim verjetno zameglilo pred očmi.
Lise je imela navado, da je svoje organske ostanke (beri blato) mazala pred vhodom v stanovanje italijanskega izseljenca. Nanj in na njegovo dekle pa je prežala z okna in ju dosledno oblivala z rumenkasto tekočino, ki ji pravimo urin.
Molitierna je tako posesala do zadnje kapljice potrpežljivosti. Poklical je celo policijo, ki pa se ni nikoli prikazala. Zato, ko ga je zaročenka pustila in je pred vrati spet našel smtdlji-vo dobrodošlico, je pozvonil sosedi in jo zadavil. Sodniki so do njegovega izpada pokazali dokajšnje razumevanje...
Tajnica manekenka
Tajnic in občasnih manekenk je nič koliko. Plavolaska na sliki je sicer prej zaslovela kot bivša tajnica Olivera Northa, kot pa zaradi reklame pikčastim kopalkam. (AP)
Risbe deportirancev v taborišču Auschwitz
VARŠAVA Založili bodo knjigo risb, naslikanih na zidove koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem, s katerimi so jetniki izražali svoje želje, pogostoma poslednje želje pred smrtjo, ilustrirali svoje življenje, duševno stisko; človeštvu so dali še zadnje sporočilo, dokaz svojega golega življenja^ V tem taborišču so umrli štirje milijoni oseb, povečini Židje, pa tudi Poljaki, Romi in pripadniki drugih narodov takratne zasužnjene hitlerjanske Evrope. Te risbe in slike so v taboriščnih zgradbah, sedaj muzeju in so bile skrite za skladovnicami lasišč, čevljev in očal deportirancev. Povečini gre za ilustracije, ki niso bile dostopne, ker so 1945. leta, po prihodu sovjetskih čet, vhodna vrata v te prostore zaklenili.
Ameriški državljan Joe Czarnecki, ameriški državljan poljskega porekla, po poklicg fotograf in dopisnik Reuterja, je že dolgo zaposlen na Poljskem. Pogostoma je v Aus-chwitz spremljal državnike in pomembne osebnosti. Sprva ga je ob teh ilustracijah obhajala groza, sčasoma pa se je na vse to privadil. Ko so ga minile groza, jeza, bolečina in podobna čustva, ki so mu parala dušo, je razumsko opazoval poslopje in vse, kar je bilo v njem. Začel se je zanimati za ilustracije, in osebje muzeja mu je kmalu odkrilo povsem nov svet. Lotil se je dela in je najprej posnel tiste, ki so bile vsem na očeh, osebje muzeja pa mu je odprlo še druge prostore in tako je s številnimi fotografijami prikazal človeško stisko, ki jo bo ilustriral v knjigi, za katero se zanima več ameriških založnikov. Objavljala bo številne vinjete, naslikane na zidovih, deskah, lesenih nosilcih in stropovih, v kopalnicah in kleteh. Govorijo o vsakodnevnem delu, o pobegih, ljubezenskih zgodbah mladostnikov. Več slik je delo otroških rok: spominjali so se srečne mladosti. Nekdo je narisal vlak, s katerim se je pripeljal v lager: nesrečnik je bil prepričan, da se pelje na delo, kjer bo preskrbeljen z najnujnejšim. Drugi je narisal karikaturo moža v beli halji z naočniki; obdan je s steklenicami in simboličnimi znaki, kot so črni maček, pajčevina, lobanje, zemljevid in odprta knjiga: bil je zloglasni zdravnik Josef Mengele, »angel smrti«, ki je opravljal poskuse na živih ljudeh.