v iEo«ov!ni. UtO UI. StCU. 4. v Unuiloni v smo (. lunorlo uzi. ceno om i Iihaja vsak dan popoldne, taraemđi oedelje in praznike. — Inserati do 80 petit | 2__ Din« do 100 vrst 2-50 Din, večji imerati petit ?reta i.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. - >SJovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, sa inosematro 420.— Din. Upravoiitvo: Knaflova ulica št 6, prMlčfe. — Telefon 2354 Uredništvo: Knaflova oflca it 5, L nadstropfe. — Telefon 2034. Un fuioca kritika klerorsdUcalskeoa rellma G. Vukičević bi bil dober samo za prcdsednika lovskega društva, — Zakone gazijo oni, ki bi jih morali spoštovati* — Opozicija proti proračunu notranjega ministrstva, — Klavern zago- vot režima« — Beograd,, 4. januarja. Kakor vče-rajšnja dopoidanska in popoldanska seja finančnega odbora, je tuđi današnja dopoidanska seja izzvenela v najostrej-šo obsodbo režima, ki ga je uvedel v državi g. Vukičević s podporo kierikal-cev. Tuđi na današnji dopoldanski seji so vsi govorniki, izvzemši nrclikala Si-ma Račića, ki je v prav med lem govoru sfrušal braniti hegemon ističu i režim, najodioćnejše obsojali početje vlade, in opozarjali na žalostne in pogubne po-sledice, ki jih mora neizbežno roditi taka politika. G. Vukičević se je tuđi da-nes skušal izogniti seje na ta način, da se je dopoldne vse do pol 12. muđil na dvoru. Sele, ko je posl. g. Demetrović odločno zahteval, naj priđe tuđi gosp. Vukrčcvič na sejo, se je u dal in prišel V dvorano, kjer ga je doslej zastopal minister brez portfelja g. Vclja Pcpo-vić. Današnja dopoidanska seja je pri-čela ob 10.15. Prvi je dobil besedo zemljoradnik Ivica Š3\iićT ki je v svojem govoru predvsem naglsšah da je postalo zlasti v prečanskih kTajih ljudstvo brezpravna raja, ki je na milost in nemilost izroeena samovolji policijskih organov. Ne drži pa trditev, da je gosp. Vukičević slab človek zato, ker je Sr-bijanec. Ne zato, marvei je že sarn po sebi nesposoben in pravi nevednež. Med Srbijanci je tuđi mnogo poštenih in sposobnih ljudi. O. Ljuba Davidović je n. pr. vseskozi pošten in trezen mož, manjka pa mu le energije, da bi zlomil režim g. Vukičevića. G. Vukičević ima smisel samo za lov in bi bil pač pri-meren za predsednika kakega lovskega društv«, nrkdar pa ne za predsednika vlade. Nato je posl. SDS g. Juraj Demetrović v daljšem vseskozi stvarnem a nenavadno ostrem govoru podvrgel režim najostrejši kritiki. Uvodoma je protesti ral proti temu, da se skuša g. Vukičević ponovno izogniti seji ter za-hteval, naj se ga takoj pozove v dvorano. G. Vtrkičević je res kmalu nato do-spe?, na kar je govornik nadaljeva! svra izvajanja. Posl. Demetrović je fiaglašal, da zasleduje politika g. Vuki-čeviča edini cilj, to je rušenje vseh ob-stojecih avtoritet. G. Vukičević nas Je ne le blamiral pred vsern svetom, mar-več tuđi kompromitira! naše največje narodne svetinje. On hoće uvesti sistem kolonij, ki naj bi služile za uresni-Čenje njegovih osebnih ciljev. (Pribiče-vić: To se vidi že iz sestave vlade: 13 Srbijancev in 5 prečanov, a to pet naj-holj nesposobnih!). Govornik se čudi demokratom, da se vedno podpirajo in vzdržujejo vlado gosp. Vukičevića, ko vendar na lastni koži čutijo, da jim g. Vukičević šega po življenju. Govornik nato obširno razpravlja o postopanju vlade, ki bagatelizira Narodno skupŠČi-no (Pribičević: G. Vukičević pa se skriva za kraljevo ime. On vedno naglaša, da kralj nobenemu drugemu ne da vlade, samo njemu). To so metode, ki vo-diio do boljševizacije naše države. To pomeni rušenje države od zgoraj. (Pribičević: G. Vukičevič je tuđi pripove-doval, da kTalj noče dati vlade gosp. Davidoviću. Predsednik dr. Subotić prosi, naj se ne imenuje kraljevo ime. Pribičević ga zavrača: Saj tega ne de-lamo mi. to dela vaša vlada Lahko vam navedem imena ministrov, ki so tako govorili tn še danes jrovore.) Ko se je prerekanje nekoliko po-!eglo. je g. Demetrović nadaljeval svoja izvajanja ter nagrlašal. da so Ijudje v prečanskih pokrajinah bili vajeni spo-štovati zakone in so zato tem bol] razočarani, ko vidijo, da se sedaj zakoni gazijo od onih, ki so prvi poklicani, da jih spoštujejo in branijo. V vsej državi se vedno bolj uveljavlja SISTEM GLAVNJACE in nikdo ni vec varen, da ga opolnoči ne potegnejo iz postelje in vržejo v zapor. Govornik se je nato obširno bavil z zlorabami pri volitvah in navajal šte-vilne primere. ko so radikali preprečili konstituiranje novoizvoljenih občinskih odborov samo zato ker nišo imeli većine. Nato se je obširno bavil z načinom postopanja pri podeljevanju državljanstva in navajal primere. da naši ljiidj<; leta in leta čakajo na resitev svojih prošenj, dočim inozemci neslo-vanske narodnosti za denar in potom intervencij vse dosežejo. (Medklic Pri-bićevića: To je glavna naloga sina mi-nistrskega predsednika. Prerekanje med v^ečino in opozicijo. Dr. Zerjav: Mi borno vložili v Narodni skupšeini toza-devno interpelacijo in zahtevali anketo, ker vam borno vse to dokazali). Med splošnim hrupom je posl. Demetrović zaključil svoj govor s konstatacijo, da ne more glasovati za proračun, dokler bo upravijal državo režim, ki krši naj-osnovnejše pojme reda in zakonitosti. Nato je poskušal radikal Sitna Račić med smeliom opozicije in zadrego vlad-ne većine zagovarjati g. Vukičevića. Opozicija mu je ironično klicala: Imate dovolj vzroka. da ga branite. Le s po-močjo njegovega režima in policije ste prišli v Narodno skupščino. Seja je bila nato ob 12.30 zaključena in se nadaljuje popoldne ob 15.30. Popoldne sta med drugrmi prijavljena kot govornika g. dr. Žerjav in radičevec dr. Sutej. Seje finančnega odbora bodo nato odgod-ene radi pravoslavnih božičnih praznikov za štiri dni in se bodo nadaljevale sele prihodnji ponodeljek. Vladna većina hoće pospešiti razpravo o proračunu na ta način, da se bodo seje vršile tuđi ponoči. Razprava mora biti v finančnem odboru zaključena naj-kasneje do 25. januarja. tako da se bo pricela proračunska debata v Narodni skupščini najbrž 1. februar ja. Sam Vukičević napoveduje polom svojega režima Vukičević je hotel razbiti kmetsko - demokratsko koalicijo* — Zapeljive obljube dr. Kežmanu« — Vukičevićev režim uoče ugoditi upravičenim zahtevam prečanskega ljudstva* . — Beograd, 4. januarja. V bcograjs&i politični javnosti je izzvalo kijtfb temu, da 2e d akciio. Da-naSnji »Narodni Val« pfše, da je g. Vukičević ponud?! dr. Kežmanu mesto državeega poxHa]nika v 2AHianjean ministrstvn, če mu pripelje 8 poslancev m portfelj ministra vere, če mu dovede vsaj 18 poslancev, ko-H-kor jih imajo ntuslimant. Se boli značitno pa je, kako g. Vukičević utemeljuje potrebo te akcije. 2e to, da vlači v svojo poh'tično irrtri^o ćelo krotio, dokazuje dovolj jasno, da g. Vukičević v tzfciri sredstev za t$resni£enje svojih na£r-tov in za dosego svojih osehnih ciljev ni te-birčen. Takole je dal spoTGČiti dr. Kežinaou: »Vedeti morate, da sta Radić in Pribičević tu
  • Vi veste, da o&trtea opozlcijo-nalalfa napadov preses* ie v^ako mero. Vlada tega ne bo mogla več dolzo Drena-šatt Zaenkrat si Ie sicer zaslgurala većino, da spravi proračun pod streho, potm pa so nove voiitve neizl>ežne. Ce hočejo biti Hrvati pri teh voHtvah zašćiteni, naj pravočasno siopijo v vladmc. večino, da bodo na ta na fin zastopal i v volitni vladi.« Že sam način kako se je ta akcija pri-čela in kako je zasulijena, dokazufe, da je vnapre] obsoiena m popovi neu peh. Če hi se dr. Kežman res spttŠČal v take poli- tične avaajture. ie po današnjem razipolo-ženiu hrvatskih mas še mnogo bolj jasno, da bo njegova akcija koučala ^e mnogo prej in rrtnaso bolj k!av?rno, kakor je končala akciia dr. Nikića Ves prečanski nared vidi v krnečko - d-emokratksi koaliciji edinega pt^K>rnika za s'voje pravice. ?.z. izvojevn.nje eiiakor>ravnosti in za izenačenje davanih bremen G Vukičević tuđi z lučio pri be-lem dnevu ne bo uašel človek a, ki bi se rrru iz hvaležno^ti za njegovo »skrb- za prečanske kraje pridruži! ra podprl njegov režim. V političnih krogih pa je to razkritje Še boij utrdilo vtis, da ie Vukičevićev kle-roradrkalski režim ci a koncu svojih moči, ker se poslužuje Že takih skrajnih in obup-nih sredstev Akcija pa tud* dokazuje, da je korupcija pod sedanjim režimom v vedrio večjem razmahu Skandal na mestnem magistratu delno likvidiran Zadržane place ljubljanskim mestnim uslužbencem se izplačajo jutri, — zmešnjava v obeinskem gospodarstvu pa se po krivdi SLS nadaljuje. Afero zuradi zadržanja iiplačib polnih plač mestnih uslužbencev bi »Stovenec« rad speljal na stranski tir, ćeprav je očrvidno, da so slavni krivci zastopniki SLS v komisacieveni sosvera. ki su /ahtcvali od vtadnesa komisarja Mencin-gerja, naj ne podpise obćinskega proračuna za I. 1928, zaradi česar je nastalo sedaj v mestni oi)činski upravi iziemna stanje. Včeraj je »Slovence* obdolži! vladneza ko-misarja, ^e<. da bi moral pač pravočasno po- skrbeti za kritje, ako je že pustil napredovati in tiastavljmi magistr?ttio oso bje, dunes pa trdi, da so bili pristaSj SD*? .stit kj so svetovali ko-misariu, n^j ustavi izpiaćila plač. Klerikalni btimbug ie oćividen. Kornisar, ki le nastavlja! novo osobit na zuhtevo klerikalnih zastopnikov tned letom, pač ni raogel i^premi-njatl proračuna za !. 1927. še manj pa je ver-ietno, da so mu pristaSi SDS svetovali, naj ne pedpiše proračuna za 1. 1928, da bi se moralo od l. januarja d^.je po navodilih fm. ministrstva gospodariti na podlagi dvanajstin v okviru proračuna za I. 1927. Bila sta 22- Pire in Pust, U sta protestirala proti podplsu proračuna za teto 1928 ln kl sta zabtevala od komisarja, na] tega ne storl. Ako zvračajo klerikalci krivdo zaradi sedanjega gospodarstva na. podlagi dvanajstin v okviru proračuna za 1. 1927 na komisarja ali pa na kogarkoli drugega. dokazujejo s tem samo svojo nemoralnost in lažnjivosi. Najmanj vzroka zahtevati. aaj se novi proračun za 1. 192b ne potrdi, pa imajo pač pristaši SDS, ki so paše-vanja raznih Pircev in Pusiov na magistratu že dL» grla siti Današnji »Slovence« se je rudi obregnil ob občni zboT Zveze organizacij rnestnih uslužben-cev, na katerem so vsi govorniki in zborovalci sozlasoo protestirali proti brez ves tnl partizanski igri z interesi mestnib nastavljencev, kl so )lm po krivdi političnih šoekulacij odtegniene zakonito prlznane Jlm plače. Trdi, da so »govorniki govorili v takem tonu, da je nujno sledil vtis, da le samo SLS kriva vseh nerednosti. ki se zgode na magistratu, dasi vsi vemo, da so ravno so-svetniki SLS vse storili. da bi odvrnili zadnjo nerodnost z izplačilom plač.« K tej trdiivi ponovno ugotavljamo, da sedi po »Slovenčevi« izjavi vladni komisar na magistratu s privoljeajem SLS in da sta mu gg. Pire in Pust kot zastop-nika SLS odsvetovala podpisati proračun za le-to 192&. Vtis, da je samo SLS kriva vseh ne-rodnosti, je torej popolnoma pravilen. V ostalem pa je splo&no znano, da so se vsi govorniki izogibali na občnem zboru političnih izpadov. »Slovenčev« izpad ne zasleduje nobe-nega drugega namena, kakor zasejati v vrste mestnih aastavljencev, ki so oastopili sotldarso v obrambi svojih interesov, medsebojno neza-upanje, kakrSnega so klerik alci s prorornimi na-raeni že ves čas gojili v Časa svojega paše vanja na mestnem mazistratu. »Slovcnčeva« trditev, da so si na obCnem zboru uradniki SDS dovoliii skrajno netaktoost aapram tovariSem draeih političnih nazirati}, ker so vpili »Živio Puc«, — je Besramna laž. Nas poročevalec, ki le bil na zbo-rovanin navzoč, takih klicev ni ču!f ker bi jih v nasprotnem slučaju gotovo zabelelil. Zaradi povsem sigurne agotovttve »Slovenčeve« laži smo se obrnili za pojasnilo tuđi oa predsednika zborovanja, mas. nadsvetnika e. Govekarja, ki nam ie izjavil, da med zborovanjem taki medklijj nišo padli, pač pa je čul klice »2ivio župan dr. Puc«, ko je bilo zborovanje že zaključeno in se se udeležniki že razhajali ter se je sam Že naha-jal v sosednih sobah V ostalem pa je mnenja. da so bili mestni uslufbenci pač upravičeni kli* cati svojemu zakonito izvoljenemu županu, prav tako, kakor bi lahko klicali na javnem občnem rbnrii dr Koro5cu, PircTi ali Pust'i Tn nima nobenc zveze s stanovsko solidarnostjo mestnih nslužbencev, med katerimi je vladala na zboro-vanju popolna harmonija. Navajamo vse to samo za dokaz, da skušajo klerika'oi med mestnimi uslužbenci v boju za njihove pravice zasejati razdor in da je postran-skega pomena m nje, ali dobe svoje p!ače v redu. O razvoju Skandala, ki ie nastaJ na magistratu z zadržanjem plač mestnih nslužbencev, srao zvedeii naslednje: Na pobudo šefa mestnega knjigovodstva g. Volca je včeraj dopoMne vladni komisar g. Men-cinger zahteval telefonično od šefa oddelka za samoupravne prrračune v fin. mmistrstvu g. Tosiča pojasnilo, ali se zadržane pliče smejo 'zplaćati. Odzval se mu je v odsotnosti g. To-šiča njegov namestnik g. Lazić, ki je izjavi!, da se ne srne absoJutno nlčesar Izplačatl, kar bi pre-segalo okvir proračuna za 1. 1927. Nato je vladni komisar govoril menda Še z g. Tosičem. ki je izjavil, da se plače lahko izplačajo. Z ozironi na drugi telefonski razgovor, Je zahteval šef mestnega knjigovodstva z- Vole od vladnega komi-»arja* naj mu reproducira Izjavo g. Tosiča ▼ službenem aktu, obenem z nalogom, da se izvrše zadržana lzplačlla, za ka ter a bi na ta način po znanlb navodllih fin. ministra prevzel vladni komisar osebno odgovornost. Današnja vest v »Jutru«, da sta s snočnjun brzovlakom odpotovala v Beograd gg. Mencin-ser rn Vole, ni točna. G. vladnega komisarja so mestni uradniki že v soboto prosili, naj se od-pelje z g- Volcem v Beograd, vendar pa ni od-potoval. Končno se je tekom današnjega dopoldneva vladni komisar g. Mencinger vendarle odločil in je sporoči! mestnemu knjigovodstvu, na] se tekom iutrišnjeKa dne izplačajo zadržane plače novini mestnim usluibencem kakor tuđi poviškl starim. Tako ie za enkrat likvidiran na mestnem magistratu skandal odtrgavanja zasluženih plač, ki ie po katoliskth cerkvenih naukib vnebovpijoč greh, — ako se seveda s. komisar do hitri ne bo zopet premislil . . . Ni pa likvidirano dejstvo, da vladni komisar mestnega proračuna noie podpisati iu predložiti nadzornim oblastem v odobri te v po oaročilu IJe-rika Ine stranke, kar bo brez dvoma rodilo Se celo vrsto zmesnjav v občinskem gospodarstvu, ki se mora seveaa še nadalje vršiti na podlaci dvanajstin v okviru proračuna za 1. 1927. Dr. Ind if i riti ti s je operiral tuđi v mrtvašnici Nevei-jetiia naivnost Ljubljančanov« — Laži-zdravnik je opeha-ril razne klijente za 10.000 Din« - Operacija otroka v mrtvašnici« Nad 100 praktičnih iu diplomiranih idravnikov ima Ljubljaiia, toda noben zdrav* nik ni imel tako obiirne, lahke in mnogo-F.transke prakse, kakor ravno lažidoktor Cerile* ali Gustav Ropotar. Enkrat se je postavljaj kol izboren kirurg, ki z največjo lah-koto izvrši najtežjo operac^fo, drugi3 je bil specijalist za notranje, treljič za spolne in končno za splošne bolezni . . . Treba se je pred vsem čuditi lahkovernosti ljabljanskega obeinstva, ki še vedno raje verjame kakemu mazaču, kakor pa i>o§tenemu zdravniku. Koliko strank je dejan^ko Roj>otar ogolju-fal za \Jutru«, pa je z žalostjo ugotovil, da je ua^edel prebrisane-mu sleparju. OPERACIJE V BOLNIČKI MRTVAČNICI. Zsnimivo je, k%ko in kje v bolnici je la-iidoktor vriil operacii«. Neka stranka, kl J© »Jravniku dala vočji uie*fk. je potosla, da ima doma otroka, težko bolnega na davici. Ropotar »e j« vljudno ponudjl. da bo kol »dravnik-špecijalist za naledjive bolein1 otroka v bolnici pr^gl«dal in po najnovrjiih metodah sigurno ozdravi I. \apro«il je lah-koverno stranko, naj pridi1 drugi dan dopoldne gotovo pred bolnico točno ob 10. *Dr. Cerne< pa ni pozabii iirabiti prilike in p stranko napumpa! na konto ordinarije za 200 Din. Stranka je re» drugi dao točno ob IO. prišla pred bolnico ter šakala na imenitnega dobtarja. Zanian. Potekla je Ee ona ura in j# hotela stranka iV vprašati po dr. ć>rnetu. Kakor blisk je prklirjal v helem predpasni-ku pred bolnico trr stranko pozdravi!: — Dober dan! Oprostite! Toliko imam operacij,
  • ogovor na razne bolezni in se predstavil za zdravnrka - Specijalista za bolezni na pl.iuvil:. Trnovčan >e m-ili poto-žil, da mu že deli časa hčerka boleha na pljučih i« da je bila pred a mi pokažite sliko, ki jo je nat>ravil trs^i zdravnik na Pnl^anah. 2 nifm sem dr>her prijatelj. Dogovorila sta iie, da prtd« Trnorrain v bolnico. Tam mu bo dr. Cerne xse na tanko povedaJ in garantira, da bo hČCTkt v tT«*i rresecih popalnoma okrevala. Ojjledi?VK sliko, ;c pomembna pripomnil: — lim. veste, tako - le »e! Lcva pt>o&ii so cola, desna pa so moćno ra^trBrana. V treh mesecih se bo dalo vse skrpati. Seveda honorar mi boste jutri prine^H za ordin-a-cijo. Pa iaz se-m po ceir. Tako - le \OO I>nt a tuđi inedicne Vam priskrbim. Tmovčan pa drup.i dan ni imel Časa. Hfi ie zadržan. Dr. Četne na >e raman čakal. A Trnovčan se zdaj zadovoljno smeie ... Prelom diplomatskih odnošajev med Grčijo in Turčijo — Atene, 4. ianuaria. Odtio^aJK mod Gr. čijo in TurcUo so se v zadnjem času tako pooštrili, c]a je vćeraj prišo do pre4oma diplomatskih odoošajev. Včeraj ie napast U turski poslanik v Aterah svoje mesto, iMo-časno pa je odpotoval tuđi rr*ki poslanflr Iz Angore DUNAV NARAŠČA — Bukare^ta. 4. januarja. Dunav je m-cVl od včeraj stalno nara55ati. Na vec krajfK je voda prestopila bregove ter poplavila (»kollco. ZeleiniSke proge, ki vodijo v neposredni blizini Punava, ?o deloma te pod vodo. Poplava grozi tuđi mestu Velb. 200 OSEB UTONILO — Bukare&ta, 4. januar ja. Glasom poro-Čil tukaiSnjih listov se je snoči na Dnjesint v blizini Novoroskoga potoDH potmiki par-nik »Otoja«, pri čemur je naSlo srs/t okrot 200 potnikov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: BeTlin 13.525—13355 (I3.54J. Curih lt*92.9—KJ95.9 (10M.4). Duna 7.996— 8 036 (8.011), Londrk 56.538—56.738, Mi!an 296.8^—300.89. Curih 1092» —1095.9, Bcrlia 1352^—1355.5, Panaj 799.6— 80J.fi, Praga 167.65—158.45. INOZCHSKrT BORZE. Cartk: London 25.2*2*. Nc*york 518. Parii 20.3875» Milan 27.375, Madrid S9.55, Berlin 123.6H, Dunaj 7315. Beojrad 91 ?, Praga 15.35, Bukare-Ita 3.20. aadimpcita 90.60, Sofija 3.7J, Vafitv* 3tran 'i. «S LOVENSkl X A R O D» dne 4. januarja 1928. Strv 4 Naša tehnična fakulteta ogrožena «Beogndski pakt* iz 1. 1925 preti naši tehnični fakulteti z ofcr- nitvijo. — Ćelo med našimi vseučiHarimi krotf se je pojavila strofa, Id je baje pripravljena pristati na ukinitevgradbenegafn arhitektaega oddelka tehnične fakultete. lUkor mdo že vteaj kratko po* ročali, je tehniška fakulteti ljubljanske unhrene v nevernosti, da U-gubi povodom okraJtve poedinlh fa-^ kultet po zloglasnem členu 44. no-vega finančnega zakona dva svoja najvažnejša oddelka, gradbeni in ar-hitektni. Ta nevarnotft okrnitve naše tehnične fakultete je temvečja, ker vse kale, da meroda}ni krogi v Beogradu ne bodo popustili in ker se je pojavila ćelo v naSih vseuči-liških krogih struja, ki zagovarja staliSde, da bi se v skrajnera slučaja lafako žrtvovala omenjena dva oddelka tehnlSne fakultete. Mi ?mo in borno zavzemah stalilče, da j)<>-meni kakrinakoli okrnltev ■<::* najrjšje kulturne ustanore akr /.,;■ postavljanja Slorenccr in onml-.iva-žeraiife njihove kulture in da ne «me biti med Slovenri nikogar. ki bi na ta *kt kulturnoga nasilja pri-stol. Iz dobro poučenih krogov amo prejeli o tej zadevl zanlinive informacije, iz katerib je razvidno, da mora naSa javnost i vso odločnostjo nastopiti proti nameravani ukinitvi gradbenega in arhitektnega oddelka na tehniJni fakulteti. Na tehnični fakulteti ljubljanske univer* »e imamo pet oddelkov in slcer: gradbeni, arhitektni, elektrotehnični, rudarski in kemijski. Poleg tega pa tuđi ^tirisemestralni geodetski oddelek. Vsi driarni krediti, ki pridejo v letni državni proračun, so določe-ni za celokupno teknično fakulteto, ki se potem med seboj avtonamno razdele na po-Mimne oddelke. Id to po potrebi! V ftajveČji meri sta dotirana elekirotehnični in kemijski oddelek. Kljub minimalnim kreditom in itezn.lostnim podporam so ostali oddelki tehnične Fakultete napredovali na izredno stop-njo popolnosti. kar je zasluga organizacijske zmožnosti in znanstvene sposobnost: do-tirnih odličnih strokovnjakov. Onienlti je treba, dd je bila tehniČua fakulteta v Ljubljani leta 19*25. znatno in uuj-bolj ogrožena. Takrat je šio za njen popolni obstoj. Leta 1925. je bil namrec fiklenjen v Beogradu med dveoia Jelpgatoma iz Ljubljane in beogradsktmi merodajnimi faktorji takozvani >beograjski pakt«, da tako ime-uujemo spoimuin, ki je bil takrat dosežen glede potamnili tehničnih fakultet. Nu inter-fakultetni seji je bii dosežea sporazum, yj katerem je ljubljanska delegacija privolil.i mimogrede v ukiniter građbenega io arhi-tektnega oddelk* na ljubljanski tchnieiii in-kulteti, torej indirektno na okrnite-v ljubljanske tehnifine fakultete. Pri pomiriti pa je treba, da je bil gradbeni oddelek po zuo-dovinakem razvoju >matica *;e\e ljubljanske tahnične fakultete.. Ta »beograjski ]>akt: jo bil, kakor poučeni krogi »ami priznavajo. izigran tako, da so v Beogradu uvetili na flektrotehniOnera in tu«H na drugih oddel-kih — kemijska predavanja tako, da na au-itaj ni eksistiral poseben kemijski oddelek, ta na zun»j ni bil u»tvarjen, toda dejansko so obstojala in se obstojft kemijska predavanja. Udruženje jugo^loveuskih inžeuerjev, Rt'.kcija Ljubljana je Že pred tem paktom interveniralo in odločno it a glasalo, da se ni-kakor ne more znvzeiuati za okrnjen je teli-nične fakultete in zahteva j>opolno?e se gradbene ptroke. To bi bilo obenem v škodo na$emu uarodnemu gospodarstvu! Povećanje tujesa vpliva bi nadalje povzr<»-tilo veliko moralno in materijalno škodo. ^levlnji<5 je treba §e omeniti zanlmivo okolnost, da je biv5a Avstrijn brez Ogrske imela 7 tehničnih visokih sol. Med teini ]*e imela simo dunajska visoka tehnična Sola [>re-j vojno 3000 slušateljev, a iz nje je priSlo letno 200 gradbenih inženerjev. In Se dane« vlada pomanjkanje inženerjev te stroke. UTa-^« tri tohni?ne fakultete (Ljubljana, Zagreb in Beograd) 5e dolgo let ne bodo mogle let-no izobraziti ali bolje producirati 200 grad-benih inženerjev, niti po 100 na leto ne. Dolžnost vseh na5ih merodajnih Činiteljev je. da o-Elasni absolutorij staremu odboru. Nato Je bil izvoljen vo večini stari odbor in sicer: preJsednfk tov. Jeriha Dominik. i>o društveno d©1o*anie. tako rašal za sobo, so ga kinet-je sumljivo ogledovali. Gostilnićar je bil ves prestrašen in je rckel, da nima sobe. General ga je o>tro zavrnil: Vem, da imaš sobo za tujoe, ne dclaj komediji Prenosim >amo eno noč in obišćem jutri župnika. Ko so kmet je sJišali be-sedo župnik, so bili prepričani, da je general ropar in razbojnik Babejić. Po-k4icali so vaškega policaja. Župnik je namreč dan preje Jobil gro2ilno pismo od Babejića. General je opazil, da ni vse v redu in je vprašal seljake, kaj imajo proti njemu. §ele redaj so mu razložili, da je podoben Babejiću. General se je smejal in o-čital kmetom bo-jazljivost, kajti nihče se ni upal >ro-parja« prijeti in zaslužiti nagrado 100 tisoč Din. Kmetje so odgovorili, da Babejića ne rani nobena krogla in noben nož ga ne prebode. Nato so odšli do-mov, le vaški policaj je straži] gostil-no, ka>ti. kdo ve. če general vendarle ni... V sobo to je neka stanovalka v Ka-radžićevi ulici v Sarajevu opazila, da se vali iz podstrešne sobe tfost din;. Ob-\ estila je policijo in gasilce, ki so od-prli sobo, iz katere se je kadilo, in našli štedi sobe kup gorečih 6rv. Tuđi lese-na tla so že gorela. V kotu je stala ne-zakurjena pec. Policija je takoj areti-rala Rafaela Leviat ki stanuje s svojo ženo in dvema otrokoma v tej sobi. Le-vi je zapustil v soboto policijski zapor, kjer je odsedel 10 dni zaradi nekih iz-gredov. Doma se je takoj sprl z ženo. Hotel je vzeti zimnico in posteljnino in zapustiti ženo. Ta mu pa zimnice ni hotela jzrociti. Levi je odšel z doma in se kmalu vrnil. Med tem je žena odšia z otrokoma k svoi materi. Sosedi so ga slišali, kako je prepeval in žvižgal po sobi in zopet odšel. Dve uri potem so ^osed'je opazili ogenj in ga Še pravo-^asno pogasili. Vsa hiša je bila v nevar-nosti. da pogori in bi bila velika nesreće neizogibna, ker stanuje v njej scJeni strank. Požigralca so §e isti dan aretl-rali. Tragična smrt viškega Marttna Krpana Iz življenja Franceta Kristana, ki ga je povozil tržaški brzo vlak. Včeraj smo poroČaK o strašni smrti po-sestnika Ft. Kristana pod tržaškim br-zovlakom na železniSki pro?i pri Viču. Do-sedanje pollciiske poisc\redbe so dognale, da je popotnoma izkUucen sainomor, čeprav je nesrečni Kristan ladnie dni mnogo trpel in je bil radi rane na • glavi težko Trolan. Pokojnik je WI OrugaCe pravi tanetski original, sanrosvoj in silno mofca-n. Vičani so ga nazivali >ta močan France«. Lahko bi rekli, da ie bil pokojni pravi Martin Krpan. Splo-Sno je bil mir^n in dobrektošen ter ie vsako-mur rad pomagal. Nekaterim najemnikom njrv ie spomladi skoraj zastonj zorai njive. Imel pa je čudno navado, da ie veklno naj-raie Icirpoval takozvane »ž-leht - konje«, čc§ da jih bo on kot star in izlajčen kanomr 2e ukrotil- f rance Kristaa, ki zapu&ća ženo in Šestero t* skoraj prcskrtljcnih otrok. ie doživel v zadnliti letUi več nezscod. S?x>mladi leta 1926. ga ie k#ni udaril naravnoM v Čelo ter mu pre-bil lobanjo. Prepelja^ so ita v lhib-Ussisko boteioo. Toda tu ni mogel strpeti. Že prvi dan po operaciji je pobesnil iz bolnice ter se nato e nalprej pri bratu Antonu potrkal poooCi im <*»>. Trkal Je In ta f© fcooćoo-rpraJai; — Kdo je? — J*s, Prance, tvoj brat. — Ail si priic\ tut dotmsi? — Kaj Se! Vsi gremo v iMooi kader! NahreĆ jih trt tia v hrvatske In riavonske tame. JtT sem k> 9a mabirtl dooiov in bofn fivei at Marostu. Prance si Je res »na marostu« napravi! prhnemo kolibo iz MvCevja fai vej. Okoti koUbe pa le skopal prtvi streistt ]arek. Svoj stan jt zavaTora! tođi z bombamt bi * TtanUn strcMvom. Podscvi te obdetoval sro- ie njive iu opnivljal druza. poljska dela, po-n-o^ je pa hodil spat v to kolibo . 5pk)^na karakteriziraio pokojuega Kri-siana kot Kmeta - garava. Njesov pogreb Se \T5i dant?s na pokcrpaliSče r.a Viču. Bla« mu spomin! Francd je na novega leta dan prišel k svojemu bratu s. Antonu Kristanu. mu vo-5či! srečuo novo leto ter se pri njem za-mudil do večera. 2e tam ie tožil o hudih bolečinah v glavi. Počasi se ie vračal do-mov na Vi^. Okoli 1. ure potioči v ponede-Itek je pribel na viško policijsko stra^nict), n'Očno krvaveč na fflavi. Na stražnici so mu rano na glavi za silo izprali in obveza! . na kar jjn je srrainik spremi! dČ-nik. Potegr.ite iz fflave kroglo! V ponedeljek 2. iamiarja ie alravnik dr. Kane ugoiovri, da je mora! nekdo Kristana udariti s topim predmetom po glavi. Ves dan je Kristan tožil o bolečinah v sc!a\i. Da se nekottko ohladi, je v^dSel popoldn^ v srozd in se je pozno zvečer \Tača! domov. Radi glavobola ie sicer malo pil, toda fganje sa je moralo ponoći zmešati. -da, grredoć po že-lezniSki pro?i, ni sli^al brzovlaka. Prosveta Slavni Francoi Vincent d'Inđj ]e xa- stopstvo na klavirskem koncertu ge. Dane Golia-Koblerjeve v pondeljek, dne Q. I. m. v FilharmoniČni dvorani f« svojo kla-virsko sonato v treh stavkih. O*Indy je jirl-znano najboljSi uc-ener slavne?« u?itelj« O-sarja Francka in tuđi voditelj tako znane Franckove sole v Francoiih. Napisal je ce-)o vrsto klavirskih, pa tuđi simfooiSnih skladb. Več njegovih klavirskih del po ne-kateri sklada tcl;i iastrumentirali sa velike simionične orkestre in so kot taka znana dane« po vsem svetu. Sonata op. 63, katero izvaja ga. Golia Koblerjeva na svojem koncertn, je posvečena znamenit! pianistki Blanche Selvi ter pomeni viSek skladateljeve klavirske tvorbe. Pretprodaja vstopnic v Matični knjigarai. Primadona sa^rebfike »pere ga. Zden-ka Zikova gostuje v Setrtek, dne 5. t. hl v ljubljanski operi. Poje vlogo Amalije v Yer-dljevi operi >Ple« v maskahe. Opera se> poje za abonma C. Dramska prMsta^a pri teredne mnil*-aia eenak. Jutri ob 20. uri svecer se upri-sori v ljubljanski drami efektna komedija >Đoljii gospode pri Uredno mitanih cenah, kakor so iste običajne ta popoklanske dramske predstave. Na ta način hoće pripeljati Srledatiika oprava v dramsko in operno gte-da!i3Ce najiirie sloje ljubljanske^« prebi-▼alatra. kar jim vtekakor omogote oaka vttopnina, ki je razmeroma skoraj nižja o4 običajnih vstopnin v kinomatografih. Na «Ua treh kraljev to v ljubiiajukćo* giedali^u tri preti>tave. V drami te Lgra dgn poldne ob 15. uri mladinska t^ra »Snegui&$ ra in Skratjec kot ljudska predstava jii ini; žaaih cenah. Zvečer pm ravuo tako >hake»* pearjeva kometi i ja > Ukroćena trmo^lavkp 4 V operi p« se i«oje popoldne ob 15. uri Ned? balova uj>ereta »Poljaka krii, ki je bn*» dvoma ciu nAjbolj&h, muzikalnu pa vra"»* gotovo najbolji.i elovanska oi^reta. L«>( e melodija, kratna arkettracija h krepkimj poskocniLai pc 1;skici 1 ritmi ^reveva c©Iq delo. Glavne vloge 50 v rokah naSlb nojbolj4 ših mo^i, ki M-deluj^jo iz 4-5 ^ Kraaju in je bila hčerka bogatega in ugled-nega kranjskega trgovca Krisperja. Porobila se je 1. 1865. z g. Petrom Grastfellijem, ki je dve leti poprej absolviral juridi^ne šru-dije v Gradcu. Leta 1923. sta prazaovala v krogu svojih prijateljev in rodbinskih &anov GOletuico poroke. Pokojnica je bila viieta in CKJločua rololjubkinja ter je v svojih mladih letih skupno s soprogom uspešno sodelovala v naćijona Ini borbi ta o^amosvojitev tne-sta Ljubljane kakor tuđi pri raznih na« ijo-DAlnih prireditvah. Bila je mati sobotehnice Ane na Dunaju in treh sinov dr. Mirka, višjega driamega pravdnika v Ljubljanu Leona, vladnega svetnika pri velikem župa* nu in Prokopa, višjega inšpektorja bivši-Avstro-ofrrske banke v pok. Pođi ohranjei častitljivi slovenski ženi trajen ?ix)min. Trž-ko prizadeti rodbini, zlaeti sivolasemu so-progu, našemu prvemu slovenskemu županu, ki je izgubil svojo zvesto družico, itreknmo iskreno »ožalje. kor so najbolja in najcenejši. Stev. 4. (SLOVENSKI NAROD, dne 4_ januar j* 192*k Stran 3. Dnevne vesti. — Romanska kraljtea v Beogradu. V pondeliek po pol dne je prlspela rumunska kraljica z dvornkn vlakom v Subotico, ka-mor jo je spremH od meje upravnik dvora major Pogačnik. Na kolodvoru ni bBo ofi-cijelnega sprejema. KralKco so sprejeli komandant konjiškega potka kraljice Manje polkovnik Jevtovič, železniški direktor df. Borko in komtear obmejne policije Predi-č. Ob 16. je kremi dvorni vlak proti Beogra-du, ka-mor ie prispda rmnunska kraljica v pondeljek rve£er. _ Novi predsednlk vft. dežeJnega sodh žčt v Ljubljani, Včerai ie kralj podpisal ukaz, s katerrra je imenovan za predsediri-ka vii. dež. sodišča v Ljubljani dosedanji podpredsedirik dr. Anton Rogrna. To imenovanje bo vzbmfilo v slovenski javnosti, slasti pa v slovenskih pravničkih krogih ne-dvomno spk>šno zadovoljstvo, ker ie novi predsednik vi5. dež. sodišča znan kot mož, ki po svojih sposaboostrh povsem odgovar-ia temu važnemu mestu in keT je bil že svojčas pri imenovanju nekoliko zaustavljen. __ Prihod čeSkoslovaških paiiamentar. cev. Clani češkoslovaške Narodne skup-sčine, ki sodelujejo pri delu za parlamentarno unijo obeh držav, prispo v Beograd 20. ali 21. trn. V Beogradu ostanejo tedeti dni in se udeleže konferenc z našimi paTla-meotarcđ, na katerth bo sprejet osirotek kulturne £n gospodarske konvencije med Jugoslavtjo in Ceškoslovaško. — Nečuven Skandal. Preieli smo: Oroi-niški vpokojend. ki Jira dolguie država te-plaCilo poviška draginiskih doklad od 3—5 Din, da bi bili izenačeni s svojimi tovariši, vpofcoienrmi po starem rajonu, doživi ja jo vsaiko Ieto novo zapostavljenje. Za preteklo Ieto še sedaj nišo preieli marčne pofcoj-nine. Država si irposođi kar te reveže, kadar h zrmanjka denarja za razn-e dispozicijske io>nde. m jim odtegne še one bore prispev-kc, ki bi jih krvavo potrebovali. Zdaj, ob novem letu, ko bi iim čkrvek iz srca privo-ščil zboišanje obupnega položaja, so zve-dcli. da jim bo za januar pokojnina odvzeta. Ni pa irkliučeno, da iie dobe pokoinine za tri mesce. Vlada sre mirno preko tega skandala in tajro ie tuđi odklouila predlog posl dr. Kramerja, ki se je energično za-vre! za ncsrečne orožniške vpokojence, Gospodje. ki sedaj vedre m oblače v Beogradu, bi ne smeli pozabiti, da prenapeta struna lahko poči. _ Nov pravilnik o bratovsklh skladni-cah. V ministrstvu za šume in. rudnike je i/cklun nov pravilnik o rudarskih bratov-skih skladnicah. Po novem pravilniku dobe rudarji pravico do pokojnine sele s 40 leti. Prispcvki za bratovske skladnice se povi-šn.io od 5 na 7%. Vsi oni vpol&pjenci, ki so bili v pokoje ni s 30 leti službo in so dobivali »X) Din mesečne pokojnine, bodo dobivali (yQi>lč'i samo 630 Din To je zopet nov dokaz, kako skrbi vlada za delavce. — Prometno osobje pod strogo kontrolo. Militarizacija naše uprave lepo napreduje. Da spravi delo prometnega osobia pod po-polno kontrolo, je prometni minister rme-itoval za glavnega prometnega inspektorja desedanjega pomoćnika drrektorja rečne plovidbe Ješo PopoviČa. Popovič je dobri rang pomoćnika eenerataesa direktorja in bo imel pravico vršiti neomejeno kontrolo fn Kaznovati vsakega železni^arja. ki se presreši v službi. — Prodaja starih avstro - osrsklh nov. čanic. Finajiično ministrstvo je odredilo, da se proda na javni dražbi 100.000 kg iz prometa vzeiih starih novčanic avstro - ogrske banke. Novčanice so spravljene v zabojih, ki se lahko poranilo za ptcvoz blaga. Llci-rscfja se bo vršila 20. tm. — Napredovanje ffrančnHi uradoikov. V finančTicm ministrstvu je podpisan no\- ukaz o napredovanju večjega Števila uradnikov finančnih uprav. — Med na rodno Združen Je visokosol-oev CIE Confedćratlon Internationale de$ Etuđiants je nastala po vojni L 1919. V par letih svojega obbtoja je razpTOStrla nvojo organizacijo po vsem svetu. Danes inia 1,500-OCiO članov \z 45 držav; Njeni vsakoletui kongresi so vedno pomembnej-sj in že dancs laliHo rečemo, da je za Zvezo Narodov najjačja mednarodna organizacija. Pri nas pa se cenl še vse premalo. CIE se trudi za olaiŠavo pri potovaojih (viza in železnice za visokošolske sanatorije, za izmenjavo sl«iate!}ev, za stipendije, za priznanje tuiHi diplom, 2a izanenja-vo ananstveuih knjig in filmov. Za kon-&resi v Nrborgu, Oxfordu, VarŠavi in Praši je sledil lani kongres v Rimu. Na tem kongresu je povafcUa jugoslovenska delegacija novi 15 članski eksekutivni odbor na sejo v U^bUani. Odbor je vđbilo sprejel rn določil za sejo čas od 6. do 13. januar ja. Gostje priđe jo že 5. iz Maloj e (blizu St. Morifcza v Švici), kamor jih je pova-bil anglešiki kxrd Luoch. Slovenski akademik! arganizirajo ćelo vrsto orireditev. Dne 13. jatmarja priredi Akademski pevski rbor pod vodstvom Franceta Marolta koncert v Umornu Zbor je nas»top(l že v Mariboru in LJnbfjamd z izftrranrm ^lovens'kim programom, — Gradbeoa direkcija v LfubUani opo-zarja vse interesente na III. ofertno licitacijo za Izdelavo dolnjega stroja železnega mostu preko reke Neretve v čapljini, ki se bo vršila dne, 13. januar ja 1928 leta ob 10. uri pri pradbenj direkciii v Sarajevu. Pred. računska svota znaSa Dhi 2,896.4^2.95. Na-unčneiši pogoji so ra-zvidni iz oglasa, ki je nabit na uTadni deski gra-dbeue direkciie v Ljubljani, TržaSki trg I.-I. —Smrtna kosa. Danes je premmiila v Linbljani vdova vpokojenega »radnika bivše južne železnice ga. Marija M e n c e i, ro-jLTia M a g i s t e r. Pokojna je bila sfnrpa-tićna, plemenita fena. PogTeto bo Ju^ri ob rol 4. iz mrtvasnice državne bolnice. Blag i! sporrrii! 2al«Io5frn naše Iskreno sožalje! — Vinska po*kn*nja. Ccntrina vmarni priredi vinsko poekušnjo v kleti hotela Union, Razstavljcna bodo prvovT^tna Šta- jerska in dolenjska vina. Postnteia se otvori v četrtek dne 3. tm. ob 6. mi rveCer m traja do vštetega 8. tm. Občmstvo opo-zarjamo na tozadevni inserat. ^n Iz Ljubljane —li Tržne cene v Ljubljani. Veliki tržni das, ki je običaje« vsako prvo &redo v mesecu, je bil danes prav slab. Na trgu je bilo razmeroma malo blaga, Ie za vsak- danjo potrebo. Radi prevelikega mraza okoiicainsivi rn gorenjski tonetie oiso pri-peljali krompirja. Bilo ie pred Mestasm domom Ie par vozov krompirja. Na Vodul-kovem trgu so kmetice prodajaJe lepa đo-mača ja borka \>o 3 do 6 Dio kg. Cene ostalim živUensfaini potrebšči-nam so bile splošno napram prejSnjemu meseou nel»-premenjene. Podražila so se jajca, kl so Uh prodaj ali po 1.75 do 2 Din komad. Ze-leojave je bilo na trgu za vsakdanjo potrebo. Mnogo je .notovilca po 25—26 Dm Kg in radiča po 15—20 Do Kislo zelje se je podražilo in stane 4 Din kg. Krompir se je na drobno prudalal po 1.25—1.50 Dta. Splo^ni promet je bil zelo omejen. Gospodin je so krjiA prvim dnevom v meseou nabavljale na trgu Ie nafnujnejše življeo-ske -potrebščine. —lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. Po stattetičnih podatkHi mestnega fizfkata je bHo v DvAAJB.nl meseca decembra 1927 ro-lenih 1>8 oseb, od teh moSkib 60, Ženskih 62, a mrtvorojejiih 6. V istem času so umrle 104 osebe. Zarrimivo je, da je bilo meseca decembra 10 smrtnih nezgod. Zabe-ležen je bil samo 1 slučaj samomora. Na jetiki je umrlo 1^ oseb, na pljučnfci 6, na raku 7, na STČni bolezni 16, radi starosti 10, ostali slučaj i boleztii se razdele na druge običajne bolezrii. —lj Nalezljlre hoteza] v LjobljanL Po podatkih mestnega lizikata je bilo prijav-lieoih meseca decembra 6 novih slučajev Škrlatinke, 3 slučaji ošpic in 1 slučaj da-vice. Na ošpicah je pretekli mesec umrla I oseba, druge so bile internirane. Za dus-ljtvim kašljem je umrla 1 oseba. —U Lattermannov drevored. VčerajSnji notici o sekanju kostanjev v Lattermonvem drevoredu se je poročevalcu zaletelo pero, ko je za pisalo, da je zasadil drevored Francoz Lattermann. Kajti feldzeug-meister baron pl. Lattermarm ?e bil od avstrii. cesarja Franca 1. 1813 imenovan za civil, rit vojaškega guvemerja Ilirije ter je prišel IS. oktobra 1813 v Ljirbljano, Jc}er je ostal. Bil je torej Nemcc avstrilski visok častnik in zastopnik avstrij. cesarja. Res ie dal baron Lattermann zasaditi glavni drevored poć Tivoliiem, toda s tem je izvrSi! Ie franeoski nacrt. Kakor je poroČal že A. Aškerc, hrani mestni arhrv še franeoski na-črt z natančno zaznamovanimi smermi rn ceio drevesi bodočega drevorenreditev »Redute v cvetju<. 5-n —li Vreme. Danes je rvaz nekoliko po-nehal. Snoci ob 20. ie kazil baroroeter 773, termomete — 5* C, danes ob 7. zjutraj T73&, termometer — 6° C, opoldne barome-ter 773, termometer — 3° C. Najnižja temperatura v Ljirbjanli je bl!a včerr^ — 5f9» C, r.ajviija — 4U C. —1} Kožni sejem v LJobljani se pridae dne 23. tm. ob 8. ari zjutraj in se vt9 na prostoru thibljanskega velesejma. Test dne dopoldne se bo kupovalo iu ptodajalo na drobno, zlasti pa bo Lovska zadruga ozjto-ma »EHvja koža« prevzemala od zamodm-kov v komisijo kože vseh vrst Sprejema-nje kož pa se brezpogojno zaključi tega dne opo4due. V tem času je rudi ogled po-same^rdh partij kož, pripravljenih za i*e se je vmfl v dotično gostitoo ter. zacef silno besneti. Gostiteicarjn je napravi) za 150 Dm Škode, ker fe rszbfl već kozarcev, steklenic in en"stol. —li Sloreosko ađnrtdAo drairvo. Dr. 2rvko Lapajne predava danes 4. tm. ob 6. rvečer v predavačici Ženske bolnice. Te-ma: »Opazovanja Pri zdravljenjn tuberkuloze v planinskem klima tu Ratitne.« — Odbor. —Q Cirlfanetodari se bodo razveselili dne 5. jan. 1°28 v plesu fn zabavi eh 8. zvečer v Narodnem domn. —lj Sokol Siska prtredi dfi-e 6. tm. ob 15. in ob 19.30 uri fero »Kralj Marjaž« v šolski tclovadnici v Sp. Sfsid, kat ero ponovi 8. tm, ob 16. uri. Vstopmna 2. 4, 5, 7 EMn. Kec je rgra zelo lepa, vaWmo staro in mlado na prireditev. 4-n —U Drobtž poHdjRk© kronike. Policija je zaprla tri osebe, oekega mladettiča radi nedostojnega vedenja in izgreda v javnetn lokalu in no 655 rn sicer 335 moskih in 330 žensk. V slad-ki jar em sv. zakona pa se ie dalo vkleniti ravtw> 333 parčkov, ne vštevSi poroke v pravoslavn! cerkvi, kjer trekvenca od leta do leta naTa^ča. —m Mednarodna razstava časoplsja. Zveza gTafičnih delavcev prire-di v času od 6. do & januarja t. 1. v dvorani Studijske knjižnice mednarodno razstavo ćasopisja. Razstava bo vsekakor zelo zanimfva, ker bo obsegala poleg vseh iugoslovenskih H-stov in revij tuđi najuglednejse inozemske Hste te celega sveta. Vstop v razstavo bo prost in zato vsakomur priporočamo, ker ie to najboljša prilika, da se seznan-i s stanjem našega tiska. —m Otvoritev porodišnlce. Jutri, dne 5. tm. bo svečano otvorjena novo. ustanovljena porodlsnlca mariborske oblasti, ki je cameSČena v bivSem sanatoriju »Petrovo se4o<. PoTodišnica je moderno urejena in bo zaejikrat zađostovala potrebma. Tak za-vpd ie bil mariborski oblasti res že nujn-o notreben, ker je bolnica sprejetnala Ie tež-ke sfučaje.______________________________ Oospodorstuo —2 Carinski dohodki od 10. do 20. decembra 1927 so znasali 41365245 Dm. Od tega odpade oa carinarnico v Beogradu 8,506.009, v Zagrebu 10,004.171. v Novem Sadu 6,532.172. v Ljubljani OJ6&134 v Dubrovniku 3,748.193, v Skopju 1.911.555. v Splitu 1,905.005. Od 1. aprila do 20. decembra so znasali carinski dobodki Din 1.236,456.794. V proračunu ie bilo določeno za ta čas 1.219,544.429 Dm. —2 2itni trg- Po po ročila novosadske Mazovne borze je bila pretekli teden ten-denca na domaće« fitnem ttzn čvrsta. Promet je nekoliko nazadova! Zna šal je 213 vagonov. Ko ruže je bilo prodane 134» pšenice 41, moke 14, otrobov 16, pvsa 4, jeČmena 3 in tžj 1 vacosi Cene so postale večinoma neizpremenjene. —2 Lesal trc Konjunktura v lesni tr-fovtei je še vedoo raaneroma dobra. V novembru lanskega leta smo izvozili 68,749.604 kx drv. 81,743.091 k< sradbene-«a lesa, 5613 bukovih žeiezmiških pragov, 164.993 hrastovih pragov in 3,945.053 kg lesnih izdelkov. Stabilizacija iuKjanske lire je zelo važna za oašo les no industrija Odslej iesoi trgovci ne bodo več izftostav-Uetii valutarneinu rizHcu io pdčakovatl je, da se bo položaj našega Izvoza v Italije tazadevno znatno zbolj&aJ —g Dobave. & žandarmeiijsln po!k v Ljubljani spreJema pooudbe glede dobave 50 kornadov pločevintstfc napisnih tabd. (Pogoji za to dobavo so na vpog1ed pri štabu tega potka). Dne 28 t m. se bo vršila Dri direkciji državnih žeJeznic v Ljubljani ofeitalna Ncitacija glede dobave 237 komadov specijahnfa strojnih delov. — Predmetni oglas z natančnejšlmi podatki Ie v o i sa mi Zbornice za ti^ovino. obrt in Industrijo v LJi&Uani interesentom na vdo- Marconi o bodočnosti radiotehnike Kaj pravi znameniti izumitelj o razvoju radiofonije. — Bodoc~ nost imajo zlasti kratki valovi — Vpliv solnea na radiovalove. Znameniti i talijanski izumitelj Gu-glielmo Marconi dela dan za dnem na izpopolnirvi radiofonije. Zadnja leta posveča vso svojo pozornost kratkim valovom. V Hendonu na Angleškem je d-elal paizkuse s paratoličJiini reflektor jem. Oiavni njegov pomoćnik je C. Franklin, ki je zaalovel z izpopoinirviio Marconijevega sistema. Marconi se mudi sedaj v Ameriki, kjtr dela poiz-kuse s kratkimi valo\i radiopostaje WGY y Schenectady. Njegov ameri-ški prijatelj Stockbndge je te dni govori! z izumiteljem in ga vprašal, kaj misli o bodočnosti radija. Omenil mu je, da pričakujejo Ijudje od radija ču-dežev In ga vprasal, je-li tuđi on prepričan, da se bo radiofonija tako zelo razvila. Marconi je odgovori!, da kaže govoriti prej o omejenih možnostih radija nego o njegovem neomejenem razmahu. To, Irar je bilo doslej v radio-tehniki doseženo, je delo mnogih uče-njakov in amaterjev. 2e zdaj se u\e-ljavljajo na tem polju tboči amaterjev, toda radio nudi še vedno mnogim ljubiteljem priliko, da se udejstvujejo z novimi izumi. Po Marcotiiie^em mnenju zelo kratki ali zelo doljn valovi nišo tako ogro-Ženi kakor srednji. Zdaj se rabijo 16 do 32 m dolgi valovi pri reflektorskem sistemu, ki ve2e angle^ke k*alonije z Anglijo in često se pripeti, da z do'gi-mi valovi ne dobe zveze, dočim se kratki valovi zJo dobro ohneso. Sistem kratkih valov z reflektori em je zdaj uveljavljen v radioprometu med Angliio in Avstralijo. Indijo, Južno Afriko, Kanado in Zedinjenimi drža-vami. Z reflektorji se pnSiljajo vsi valovi v eni smeri in tuđi sprejemajo jih v stokrat večji sili, kakor bi bilo mo-goče brez reflektorjev. Kako gredo valovi okrog zemlje, je drugo vpra?a-nje, pravi Marconi. Prvotno smo trdili, da gredo skozi eter, toda moderna ve-da je postavila novo teorijo. Druga skrivnost je, kako vpJiva na radiova-love morska gladina. Ko smo ugotovi-li, pravi Marconi, da se zelo kratki valovi sprejemajo bolje podnevi in r>olc-ti, kakor pcwioći iu pozina, >mo prišli tuđi na to, da dajejo radiova^ovi pri prenosu na več je razdalje prednost oni poti, ki je najmaoj izpo>tuvljena sorn-cu. Zgodaj zjut:aj gredo radiovaiovi jugozupudno 14.0J0 milj od Anglijc do Melbourna. Popoldne se pa vraćajo samo na razdalji 10.000 milj. Drugi problem, ki ga bo treba pojasniti, je vpraša?ije, z-kaj se na enem kraju radio zelo dobro sliši. na dm^em kratu v isti smeri pa spk>h ne. Na \prasanje glede kratkih valov je Marconi odgovoril. da ^e radio v tem pogledu sele razvija in da obeta mnoga zanimiva odkritja. Zadnja leta san mnogo de!oval na tem priin in dasi sern dosegel lepe u^pehe, ne morem trditi, da bi bil problem kratkih valov že rešen. Velika prednost kratkih vjh lov je v tem, da se porabi /elo malo energije. Za zvezo med AiiglijD in Av-stralijo rabim samo 20 KW. KaT se tiče porabe kratkih valov, iahko trdirn, da imajo radioamaterji nenmejent rriožjio-ti. 2e zdaj služiK) kra ki valovi za oddajanje in sprejemanje na velike razdalje. Sledn ič je govoril Marconi tud! o televiziji in prena>anju enerpije na večje razdalje. Glede rrenašanja pod* pisov po radiu pravi Marconi, da se bo ta izum v kratkem nveljavil v tr-govskem prometu. Tuđi tele^iziia att prenašanje slik po radiju priđe kmslu do praktične veljavc. V trgovsketn svetu ta izum ne bo imcl praktičnecra pomena, pač pa je zelo važen za gle-dališko umetnost Marconi ne verjame, da bi radio izpodrinil brzojav tn telefon. Po njegovem mnenju r>o-ta za-vzela telefon in brzojav napram radi u sčasema isti polrlai, kakor železnicc in parniki napram aercp!anom. Katastrofalne poplave v Alžiru in Maroku Iz Maroka in Alžira priha:ajo vedno nove vesti o ogromni škodi, ki so jo povzročile poplave. V kraju Oranu je 5000 ha najrodovitnejše zemlje pod vodo. Poplava je večja, kakor je bila ona, ki je zadela Alžir in Maroko pred dobrim mesecem. Ljudje so si komaj nekoliko opomogli od prv? poplave in že jih je doletela druga elementarna katastrofa. Železniška zveza med Oranom in Alžirom ie popolnoma pretr-gana. Voda stoji v ravninah en meter visoko. Tisoči prebivalcev so morali zapustiti svoje domove. Iz Casablance poroča o, da je Francoski Maroko v ogromnem trikot-niku, ki ga tvorijo mesta Kenitra. Petit Jean in Suc cl Arda, popolnorna poplavljeno. Ozimina je dreela uničena. Utonilo je na stotisoče živine. Med živino je začela razsajati še epidemija tako, da je nesreča še večja. Tam, kjer so pred dnevi vozili avtomnbili, vnzijo zdaj motorni čomi po og^omnem jezeru, ki pokriva da'eč naokTog rodovit-na polja in travnike. Komunist Henry Ford Boljševik! so res originalni. Med ne-Štete njihove fantastične nacrte in ku-rijoznosti spada tuđi komedi.a, ki so jo te dni predvajali y Revolucijonarnem fi^edališču v Moskvi. V komediji nasto-pa sloviti ameriški avtomo-bilski kralj Henry Ford kot idealist, čigar namen je osreČiti z vbokimi phčami in po-možnimi organizacijarni svoje delavce. Od dela izmučen in izčrpan odpotuje v Francijo.^ kjer ga Voronov pomladi. Popolnoma pomlajen se vrne v Amerike toda nihče ga ne spozna, niti njegov lastni sin Edsel, ki vodi tovarno, a še manj osobje. Po pcvrat!odarskih potreb. Visokošolci hočeio stanovati in jesti Doceni in zato ustanavljajo dmštva, da kupiio odnosno naiameio dom, v katerem imajo skupno kuhinio in lepo urejene sobice. Seveda man;5e skupine ne morejo zaraditi lasrnegii doma in zato se združi veČ druJtev v eno, ko je na dom z^rraieru se ta ra-časna splošna orsranizacija zooet raziđe. Zanimivo ie, kako spreiemajo di-jaška društva nove člane. Zastopniki piofesorskejra zbora in bratstvo po-šilja studentom prveea letnika vabila, na} pristopijo k društvu. Seveda si novin-ce že poprej ojdedaio in dobro vedo, koj?a vabijo v svojo organizacijo. No» ben visokošolec ne srne biti Član večih društev. Će ie nadebudni visokoSolec prvesra letnika strahopeten. sa oollje organizacija o polnoči na pokopališče, da si utrdi živce. V ditaSka društva se sprejemajo novinci na velrkem banketu, kateremu prisostvuiejo vsi stari Člani. Novospreieti elani dobe zlate odnosno srebrne članske znake. Neka« tera bratstva imaio ceio navado, da vžjjo novim članom na roki črke odnosno društveni znak. Gibralaltar hočejo preplavati Včasih je bil v modi Rolmvski zaliv. Toda ekscentričnim plavačem in pla-valkam je ta zaliv menda Žc preoze*. Zdaj imajo novo manijo: Preplavau hočejo morsko ožino pri Gibraltarju, Dosedaj sta poskušali svojo srećo že dve ženski, ki pa ništa imeli sreće. Tako je pred meseci startala znana plavalka Miss Mercedes G.eitze. Pre-plavala je jedva polovico ožine, kajti morje je bilo zelo rarburkano. Te oni je poskušala svojo srečo znova, ob-enem pa se je na startu pojavila tuđi njena najhujža rivalinja gdč. Hudsono-va. V ponedeljek sta startali o! e. CMel-tzejeva je startala ob 3. zjutraj z ma-roške ofcale, morala pa je svoj namen poldrugi kilomcter pred špansko obalo radi razburkanega morja opustiti. Šest ur kasneje je skočila v morje Hud^o«-nova, toda tuđi njej ni bila sreča mila, kajti dve milji pred Tarifo je onemogla, Letalo, ki se dvigne navpično Iz Berlina porečajo o novem tehni-škem izumu, ki bo za razvoj k-tJstva epohalntga pomena. Qre namreč za nov tip letala. k! se lahko dvigne ver-trkalno in brez vsakega zaleta. Model novega letala je konstruiral inženjer Jaschka, ki je delal ž njim prve poiz-kuse v nedeljo v Jchannbthalu pri Berlinu. Poizkusi so pokazali, da ^e bo moglo letalo dvigniti s poljubne po-stojanke, ^ strehe, z dvorišča, griča itd. Prvo tako letalo bo izROtovIjeno do poletja. Novi tip se bo bistveno razli-koval od dose^anjih letal. Letalo bo doseglo povprečno hitrost 120 k/rn na uro. Stabilnost novega leta'a temelji na popolnoma novem i^umu. Dve vre-teni, ki se sučeta s 4200 nhrati v mifiu-ti, pa onemogočata, da bi letalo izru-bilo ravnotežje. Novo letalo lah'<;o pristane, četudi motor odpove. Da^Ue 7n snomenik kralju Petru Osvoboditefju! Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 4. januarja 1928. Stev 4 Mmurice Renard — Aibvei Jem%: Skrivnostni mrliči •■ "-Kt'j^r "vr k'v;,:^.-,; c'■•;+: ■.* . . Roman. ' . *---~a ■->-■*, ^-,? ■■- . . -- Kie je? Pokažite mi jra! Hitro! Krik je bil ves iz sebe. Pauletta ni rrogla razumeti. zakaj se mu tako mudi. — Pojeli te za menoi... Odšla sta po stopnicah v sobo. kier je vladal umeten mrak. 2aluziie so bile spuščene. Bela postelja, na nii pa mr-lič med plapolaiočimi svečami... Leži mirno, blede roke z Uolginii nohti so prekrižane na prsih. Smrtno masko obdaja crna brada. Obraz je rnrtvaško bled, toda poteze na njem nišo izgubile svoje skulpturne lepote. Neobičajna bledica ljudi slabega srca je potemnela. bleda usta so napol od-prta in med treDalnicami strme v strop motne oči. ki nič več ne vidilo... — Richard! Eriku se je izvil iz grla krik groze, v katerem je spoznala Pauletta Vasar-dova samo obup. Erik je premagal odpor. lzbuljenih oči se ie približal kakor avtomat straš-nemu mrtvecu. Lice ie hladno, kakor ono drugo, telo otrpio, kakor ono drugo. Toda kaj si to misli! Drugi! O dru-gem st>k>h ni govora. Mrt veo ie samo eden. Ta tu. ki ga vidi, ki se ga dotika. Sanjajo se mu je o onem drugem. In se vedno se mu san »a. AH je pa zblaznel... Ah! Ah! Nihče ni umri! Vse 1g je nočna mora! Plod njegove bujne fantazije. Prebudi se doma v ulici des Arenes. pogled uprt v kamin. Richard se je vroil. Charlotta ni vdova... Strašna skrivnost ie omaiala ujegu-vo duševno ravnotežje in Erik je prepričan, da je njegova sreča ogrožena. Položaj je vedno bolj zapleten. V duhu že vidi zmešnjavo. odlašanje. Predno bo ta fenomen pojašnjen, predno bo zagonetka rešena, lahko mine več dni... Začen.ia že sovražiti mrtveca, kaiti ćelo ^T-rtvak ic prekrižal njegove najdražie j\ičrte. A ta koza. ki ga objokiue! Ta žrtev T>oAueSa varanja, ki ga je ljubila, kakor so gV ljubile vse! Vsc! Ah. ti brutalni samci* katerim podležejo vse — vse! __ v^vedeti morate resnico! — je dcjal oso\rno. — Richard je bil oženjen. Stanoval >;e s svoio ženo v ulici des Arenes v Parizu. Tam je prebil većino svoiega prosija časa. In n.ogova žena me je poslala sein. Pro.v.la, int je, naj jo obvestim o vsetn, kar >c v zvezi x niejjovo smrtio. __Lažete! — je vzkliknila FauleUa vsa iz sebe od groze. — On je vam lagaJ — zagotavljam vas. ,_ . __ Včasi. — ie deiala Pauletta m se naslonite na stol, — včasi sem dvo-miJa... Tako dol&o je bil včasi z doma. pa mi ni rrt&oli pisal. — Zateaj ga niste vprašali? Pauletta se ie ozrla solznih oči na mrliča. — Le poglejte ga, — je dejala. — Sami veste, da ni bil med onimi, ki do-volijo komurkoli hrskati po naiskrivnej-ših kotičkih svojega zasebnega življenja i -*• ■■ .* ■''*- * - X Erik je skocil iz avtomobila pred st 11 v ulici des Arenes. Placal ic šo-ferju in obstal pred Claudeom Cirigu-eiem. ki je baš odhajal iz hiše. — Ah! Dragi Claude! Odhajaš? Ostani! — Saj ne odhajam. Rad bi samo tele-foniral siru Jamesu in ga obvestil, da ne morem priti v službo. Prosi! ga bonu nai mi da dopoldne prosto. — Spremim te na pošto. Veš. pove-dati ti moram nekaj tako čudovitega .., Ćuj, Claude, tvoj brat... Sicer si pa sam videl njegovo truplo tam jeoru kaj ne? — Seveda, pravkar. — Torej, Claude... Povedati ti moram, da sta dve trupli tvojega brata. — Saj vem. — Ali so te že obvestiH? — Ne. Charlotta je dobila v moji prisotnosti brzojavko. Lahko si misliš, da je uboga žena vsa iz sebe od strahu in groze. Tuđi mene je spravila ta strašna zagonetka iz ravnotežja. Nu, kaj mi imaš povedati? Erik je obstal sredi hodnika, si str-gal klobuk z glave in se prijel z drhte-čo roko za vroče čelo. Prečita! je brzojavka, ki rnu jo je dal Claude. Cetu-di bi jo prečital stokrat, bi ne razurnel, kaj se godi. Besede so bile vedno iste, pa naj je se tako čital. Toda to, kar so izražale. je bilo grozno: Gospe Richard Clrogue 11, ulica des Arenes, Pariš. Diioti-------675-------30-------8.10. Vgloboki žalosti naznanjamo smrt Richarda Ciruguea. Zahrbtno umorjen snoči pod našo streho. Obdukcija jutri. Pričakujemo. Naše sožalje. Pelitot. — Dijon! — je vzkliknil Erik. — Umorjen! Obdukcija! — Nedvomno je to... nu, nekaj neverjetnega, nepojmljivega. A kako, da si tako presenečen, Če si že vedel, kaj se je zgodilo. — Zato... zato, Claude, prosim, ne muči me. Reci mi, da ne sanjam, da ni-sem blažen... Stori karkoli, samo dokaži mi, da sem pri zdravi pameti. Claude ga je prijel za roko in odšla sta v me sto. —Vidiš jasno, Erik, ne sanjaš, ho- diš. Pri popoku zavesti si in vendar moraš kakor jaz verjeti nekaj neverjetnega. V Parizu je eno Richardovo truplo, v Dijon u pa drugo. Erik se je še enkrat ustavil. — A v Nogent-sur-Marne je tretje Richardovo truplo, — je de>al. Zdaj je strmel Claude, če lahko označimo s to besedo grozo oloveka, ki je mislil, da je že na dnu neverjet-nosti in strasne skrivnosti, pa naenkrat spozna, da pada še globije. In tedaj mu je zaćel Erik pripovedo-vati o s\rojem prvem po setu v Nogent-sur-Marne, o Richardovi drugi doma-čiji in o vsem, kar je počel od ranega jutra tega senzacij in presenečenj pol-nega dne. Ciaude ga je z zanknaniem poslu-šal. Omenil je samo, da je našel v Ri-ehardovem žepu Hstek, sličen onemu v Nogentu: »V slučaju nezgode obvestiti gospo Cinigue, 1U me des Areaes, Pariš.« Sicer se ni našlo v žepih tega mrliča, ki je umri tako, kakor je bilo z zdravniskega stališča pričakovati, nič posehnega. — AJi nisi siru Jamesu še nič pravii o tem? — je vprašal Erik, ko se je vr-nil Claude od telefona na pošti. — Ne! Upam, da se do pondeljka ta za deva pojasni. Vse, kar se godi na svetu, je naravno. Torej se lahko vse tud! pojasni naravnim patom in prepričan sem, da se bo. — Kdo je ta Pelitot, ki je podpisal brzojavko? — Pelitotovi so bivši draguljarji v Dijonu, mož in žena. Richard je bil z njima tuđi pozneje v prijateljskih sti-kih. Pogostila sta ga vedno, kadar se je mudil po opravkih pri svojih odje-malcih v Dijonu. — Je-li tvoja svakinja to brzojavko čitala? Ali ve, da sta dve trupli? — Da, rudi moja mati ve, — Kaj si misli o tem? Claude je dejal zamidUeno, ne da bi odgovoril na prijateljevo vprašanje: — Gori najdeš tuđi svojo sestro Maxenco. — Kaj? — Tvojo sestro Maxenco. Prišla je zgodaj zjutraj k tebi, da ti pove, kaj je naročil tvoj oče. Brzojavke iz Dijona še ni bilo... — Kaj ti pa je, Claude? Zakaj jo-češ, dragi? — Trenutna slabost. Oprosti. Toda glej, Erik :ko sem prispel v ulico des Arenes, se je Charlotta oMaČila, Kraj svojega mrtvega brata sem pa zagle-dal Maxenco... Plakala je... Tišti hip sem razume* njeno vedenje in spoznal, zakaj me ni več maraJa onega večera, ko se je na prvi pogled zaljubila v Richarda. — Ubogi Claude... In ve, da si od-kril njeno tajno? — Razumela sva se z etiim samim pogledom. — In... jo 8e vedno ljubiš, kljub temu? — Še vedno, Erik. in moje srce je polno sočutja. — Sicer pa, Claude, zdaj, ko je Richard mrtev, lahko vsaj upaš. Z njini so odstranjene vsc ovire, kajti glavna ovira je bil on. In vendar ne morem verjetif da... — Kaj pa ti. Crik, — ie vprašal Claude, — saj tuđi ti lahko upaš zdaj, ko je Richard mrtev, mar ne? • Ko sta stopila v stanovanje, so sede-le Charlotta. Maxence in stara gospa Cirugue v skromni ?edilnici in su tiho pogovarjalc. — ManKi. — je dejal Claude in ii segel v roko, — dovoli, da te nekaj \l)rašam. Mislim, da je to vprašane ne-izogibno. Povej mi po pravici: Ko se je Richard rodil, ali se ni pripetilo nekaj, česar ti iz tc&a. ali onega razloga nišo hoteli povedati? — Kaj še... prav nič se ni zgadilo, — je zatrjevala gospa Cirugue. —Ali se je rodil tistega dne samo en deček? — Oh! Kaj ti priđe na mise), Claude? — Ali veš točno? Si bila ves čas pri popolni zavesti? — Prisežem lahko, Claude! In pri-sežem tuđi, da sem imela samo dva sina, Richarda in tebe, dvanajst let pozneje. — Dobro, mama, ne razburjaj se. — In zamrmral je sam pri sebi: S teorijo o trojčkih torej ni nič. — Trojčki? — je vzklitaiila Charlotta. — Trije? — je ponovila stara dama. Erik je pomolil Charlotti pismo, ka- tero je napisal pred tednom, ko se je vrnil zvečer iz ulice La Fontaine. — Prečitajte tole ... Cez četrt ure so vedele dame vse o trojni smrti Richarda Ciruguea in nje-govem dvojnem rodbinskem življenju. — Bože moj, — je vzdihovala gospa Cirugue. Charlotta je zrla nepremično pred se. Skrivnost se je dogajala nekje nad njimi. Bila je kakor viharna noč. ki razprostira nad zemljo svoja strasna kirila. Vedeli so, da se je nekaj zgodilo, ražu meli pa nišo, kaj. Pripetilo se je nekaj čudovitega, neverjetnega. Zgodil se je čudež. Ali je bil to nekak naravni nestvor? Ali pa Čudo znanosti? Morda pa oboje skupaj. Misel o tem neverjet-nem dejstvu je bila mučna. Koma] so čakali, da priđe do preiskave, ki naj pojasni to grozno zagonetko. Upali so, da pridejo vse podrobnosti trojne Ri-ehardove smrti na da«, obenem so se pa bali tega strasnega odkritja. Toda Erik, ki ni hrepenel po odkrit-ju tako, kakor po sreči, je ves obupan opazil, da se ga Charlotta izogiblje. Sirota je bila še vedno pod vplivom strahu. Tarnanje gospe Cirugue je njen strah še povećalo. Vsa obupana je začela nesrečna mati naštevati vse vrline svojega umrlega sina. Na dolgo in široko je pripovedovala. koliko pregla- vic ii je dclal. Bil je čudak, ponosen In vedno z^tepijen v bvoje mi !■ Sumo enkrat v živi.,e.vu ga je viJ. mej. ti se, takrat pri abedu ob n>' iTii ktu. Zaka nelrt je bii takrat .-reč^;i. — Lotiti se moramo dela, — je dejal Claude. — Razdelimo si vlotfe. Kdo odpotuje v Dijon, Erik? — Jaz, če ti je prav. — Dobro. Jaz pa obvestim policijo, to je nujno potrebno, m sporočim magistratu, da je Richard mrtev. — Kje pa naznanis njecovo smrt? — Kar tu v Parizu. V Nogentu in I >ijonu je bila že naznanjena. Naj oblasti same urede to zadevo. Charlotta. ali ima^ vozni red? Našli so ga v predaJiku Richardove pi.^alne miže. Stran z napisom »Pariz-Dijon in dalje* je bila preganjena. Erik je pogledal, kdaj odhajalo iz Pariza viaki. — Opoldne oJhaja brzovlak, s kate-rim prispem v Dijon ob 4.50. — Dobro, pripravi se torej na pot. Jaz pa brzojavim spotoma Peti tovim. XI. — Gospod Erik Alban, ^e se ne mo-tim. — Gospod Petitot? — Čast mi je, čast mi je. Zelo me veseli. Potnik je prihaja! s perona, đebelu-hast možic navzgor §trlećeKa nosu in širokih nosnic mu je hitel naproti. \z njegovih bistrih oči je odsevalo veselje. Lase je imel že sive, obraz pa šc vedno mladosten. — Stanujemo dve sto tooruVov od kolodvora. Gospa Petitova naju priCaku-je. Zelo bo vesela. Vrtel se je in poska* koval pred Erikom ter mu pokazal z roko bližnji trg. — Ah! Da ne pozahini. Državni pravdnik vas pričakujc ob šestih v ju-stični palači. Kako nepriCakrivan dogo-dek, gospod! ^e vedno sem ves iz se« be. Zelo me veseli, da ste prišli, go* spod! Kaj pa Richardova soproga, »e zelo potrta ?Truplo leži v mrtvačnici. Vrata sobe, v kateri je bil umorjen. so uradno zapečatena. Ubogi Richard! Do-ber prijatelj, gospod, še iz onih časov, ko sem imel trgovino. Pnzneje se je Ic redko ogla^il pri nas. Ko sva dobila vcerai popoldne z ženo brzojavno ob-vestilo, da pridc. sva bila zelo vesela. — Ah! Pravite, da je vas obvestil o svojem prihod*:i? Ali imate njegovo br-/travko? — Nimam je već. Oblasti m> jo vze* Ie. Tuđi vso njegovo prtljago in kovčes: so vzele. — Ali *e snominjate vsebine brzojavke? — Seveda! Prispem Dij>n trgovvki opraviti sobo ta. f^ipeljem se ponoči ob 3.45. Pozdrav. Podpisano: Cirujjue. Hiša z lepim vrtom v predmeatju naprodaj. — P kih urah težkega gorja. Srčna potreba nam je, izreći vsem ljubim so* žalnikotii svojo globoko občuteno zahvalo in hvaležnost. Posebnu se zahvaljujemo za prijateljsko poklonjeno žalno cvetje na krsto blažega pokojnika, Prijetno dolžnost izpolnujemo. ko izrekamo pri* >rčno zahvalo odvetnižkemu kandidatu gospodu Rudoifu MrzlikaTJu ter vsem, ki so mu prijazno nudili prvo pomoČ. NaSa topla zahvala gte na* dalje trg. društvu «Merkun> in njega pevskemu odseku za tolaiilne žau lostinke, «Gremiju trgovcev»T zastopnikom Zbornice za trgovino in jn* dustrijo, zastopnikom raznih oblasti m društev, štcvilnim stanovsktm to* varišem m prijateljem, kakor prav vsem, ki so nepozabnega pokojnika v tako ča;»tnem stevilu spremili na njegovi zadnji poti. — Prisr&on — Bog plaćaj! Lfublfana s Boh. Bistrica, 4. januarj« 1938. RODBINA RAVHEKAR Snežne čerlfe in galoše sprejema v popravilo tvrdka F. Trebar, Sv. Petra cesta št. 6. DRU2BA «ILIRIJA> Premog, drra, koks ogfje. — Dunajakt eesU 46, polefl Iv. Zatotnika. — Telefon 2820. 106/L TrgOTski pomoćnik vojašoine prost, iztirjen v ipe-cerijski trgovini — i*ce službo; gre tuđi za sklad&čnika. — Po-rrudbe pod «Febru«r/4» na upr. «cSk>v. Naxtxla^______________ StaaoTanje ene sobe s kuhinjo i&ce miren zakonska p*r brer otrok. — Vselitev 1. marea. — P*»udbe pod «Spomftaozno5t, pomanjkanje »panj*, zlata žila in slab tek nastane jo zaradi slabe prebavc. Urejujte si prebavo s preizkušcoim eleksirjem «W« GOL», da prerame bolezen. «FIGOL» eliksir urejuje prebavo iti -m vrača zdravje. «FIGOL» se dobiva po vsch lek&rnah, izdeluje ga pa in razpošilja s poštnim pwzetjem z navodiJom vred LEKARNA DR. SEMEL1C, DUBROVNIK 2. Izvmii zabojček s 3 ikJenicacii, omotom in post« nino Din 105.—. z 8 stekL 245 Dm, 1 stekL pa 40 Din Trajno in koristno primarno darilo ie swun mw .«-*. GRlTZNER in Adler v raznih opremah. — — Znatno znižane cenc Dobite lepri Josip Petelincu Tuđi na obroke. LJUBLJANA 7t blizu PrcŠcmovcga spomenika ob vodi Ogi*)t* si raantovo brai obveznost' do nakup«. Urejoje; Jo-p ZmfaBL « 2m Muo&m tiskamo*; Fraa Jmrlifr « Zs mmo trn iMmttd dal Aau; Otoo GhiMoi. - VM f r^N|iat,