PoSfalna^TVŽgiftVgetovfnT Cena T Dfn Leto I. (VIII.), štev.» % Maribor, sobota, 4. junija 1927 JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova*c®s nosti o nastopu proletari3ata> y sXq ji bedd šel na ulice in glasno v nrn • , pogoj odklonil in ponov i JC ja tnora albanska vlada takof fV0, rr arcUra”c«a uradnika „a5eL S- Lep uspeh zagrebškega cvetl?či-e -!( ,,ne v korist gladu joči Hercegovini V četrtk so Prodajale po zagrebških ulicah požrtvovalne dame cvetlice v korist gladujočcmu narodu v Hercegovini ta so nabrale presenetljivo visok znesek • ^22.927.15 Din- Napredna fronta — garancija za izgradnjo samouprav Sabotaža samouprave s strani SLS — Ljudstvo, tudi kleri« kalci, za popolnost naše oblastne samouprave — Trdna napredna fronta jamstvo za razvoj naše oblasti Bombni atentat na brzo-vlak v Makedoniji. Beograd, 4. junija. Včeraj okoli pol dveh zjutraj je na železniški progi Gjevgjclija—Niš pri postaji Činje eksplodirala bomba baš v trenutku, ko je privozil brzovlak iz Ojevgjelije. K sreči je vozil vlak razmeroma počasi in ic strojevodji uspelo, vlak takoj ustaviti. Preprečena je bila s tem velika katastrofa in rešenih bogve koliko človeških življenj. Ugotovili so, da je bila podtaknjena na progi bomba s posebnim kontaktom, ki pa je bil predolg. Ko se ga je lokomotiva dotaknila, se je razletela bomba še pred-no jc bil vlak na najopasnejšem mestu. Zato jc bila malo poškodovana lc lokomotiva, raztrgane pa so bile tračnice pred vlakom v dolžini več metrov. Nedvomno ima tu svoje prste vmes kaka roparska tolpa, ki je hotela napasti brzovlak. a jo je odku-rila, čim jc videla, da se vlak ni po-i škodovaL Samouprava vseh in tudi naše mariborske oblasti je nova institucija, ker smo komaj pred nekaj meseci izvolili oblastno skupščino, dasi bi jo bili po zakonu morali že pred prilično petimi leti. Izgradnja samouprave je Po krivdi SLS žal zelo otežkočena. Do razpisa volitev oblastnih poslancev je SLS neprestano nasprotovala izvedbi volitev in uvedbi oblastne samouprave. Ko je bila -z razpisom volitev postavljena Pred gotovo dejstvo, in ko je videla, da ljudstvo pozdravlja te volitve, je pač navidezno obrnila plašč in v znani svoji brošuri na dolgo in široko opisovala blagodati oblastnih samouprav. Toda na znotraj je obdržala svoje staro kopito in še vedno teoretizira o nekakšni zedinjeni Sloveniji. Kmečki poslanci, izvoljeni na programu SLS, pa »o v mariborski oblastni skupščini desavuirali svoje voditelje, ko so odklonili njihove predloge, naj bi nekatere Panoge samouprave še ostale skupne za obe oblasti. Pokazalo se je, da je globoko v ljudstvo, •tudi med pristaše SLS, prodrla zavest, da je treba upravo in samoupravo v naši oblasti izgraditi do čim naj-večJe popolnosti. K temu spoznanju je gotovo največ Pripomoglo vzorno poslovanje prejšnjega velikega župana dr. Pirkmajerja, ki je spravil državno upravo v naši oblasti na višek popolnosti, da se je blagodejno razlikovala od poslovanju prejšnje skupne deže’ne vlade v Ljubljani, ki ni nikdar imela pravega umevanja za potrebo v naši mariborski pokrajini. SLS je pa tudi težko okrnila samostojnost oblastnih samouprav ze že znano uredbo, katero jo sprejela prejšnja radikalsiko-kleriikalna vlada, in katera daje finančnemu ministru možnost in pravico, da v finančnem pogledu gnjavi oblastne samouprave po mili in dragi volji. Posledico nosi sicer predvsem klerikalna večina v obeh slovenskih oblastnih skupščinah, ki je dala sprejeti v njih proračune, kojih Pa finančni minister še do danes ni pptrdli ter jih baje ne namerava. Žal, da posledice zadenejo vse prebivalstvo! človeku se ponovno vsiljuje misel, da so klerikalci to famozno uredbo nalašč izglasovali v to svrho, da sabotiralo poslovanje oblastnih samouprav, da hi se tako izkazala kot pravilna njihova poprejšnja želia o življenski nesposobnosti oblastnih sa-monorav in o potrebi slovenske avtonomije. Mi pa moramo nasproti temu ugotoviti, da ves narod v mariborski oblasti uvidi važnost oblastne samouprave in da vidi v niej garancijo za gospodarski in splošni napredek. Klerikalna večina v slovenskih oblast Pih skupščinah nc pride z delom naPrei. Ko je bila SLS v vladi, si ni znala ali pa ni hotela zasigurati virov dohodkov za poslovanje oblastnih samouprav, danes pa jo brez moči in tava v negotovosti. Mi seveda kljub pompoznim izjavam klerikalnih kolovodij ob Priliki volitev in pozneje ob prvem zasedam oblastne skupščine nismo bili prepri- čani, da bi reprezentanti stranke, ki stoji principijelno baje še vedno na stališču slovenske avtonomije, mogli in hoteli delati za korist mariborske oblasti v drugi smeri, ki so jo smatrali za diametralno nasprotno svojemu stališču-Tudi še danes ne verjamemo v to, dokler ne bomo videli dejanj, dasi dobro vemo, da bi velika večina njhovih kmečkih poslanceo to hotela. Vedno bolj prihajamo do Prepričanja, da je najboljše poroštvo za izgradnjo naša oblastne samouprave kolikor mogoče tesna strnitev v delu onih strank,; ki so vsjkdar odkritosrčno stale na stališču, da treba našo samoupravo čim najbolj vzorno izgraditi. To so vse napredne skupine, ki želijo razvoj in napredek’ v gospodarskem, socijalnem iffl kulturnem pogledu. Napredna fronta ni samo Prazno geslo za borbo proti klerikalizmu, napredna fronta, koncentracija vseh naprednih elementov v naši oblasti je jamstvo in predpogoj pa kulturni podvig, za gospodarski napredek in socialno blagostanje naroda, ki v tej oblasti prebiva in bije obupen boj za svoj obstanek. □ o uuum.jr.raxp DANES IN JUTRI CVETLIČNI DAN ZA REVNO DECO, KI JE POTREBNA OKREPČILA NA MORJU KUPUJTE VSI CVETLICE! Strelske tekme Kakor smo že poročali, se bo vršil* letošnja glavna strelska tekma mariborske podružnice Slovenskega lovskega, društva dne 28. in 29. t. m. na vojaškem strelišču pri Mariboru. Predpriprave so v polnem teku. Mnogoštevilni strelci i® raznih krajev tu- in inozemstva, kakor na pr- iz Ljubljane, Beograda, Osjeka, Sarajeva, Zagreba, Gradca in Dunaja« so že poslali svoje prijave. Vsega skupaj se bo razdelilo nad 50 daril. Drugo vežbalno streljanje s® bo vršilo v nedeljo, 12. t. m. Streljalo se bo tokrat tudi že na leteče golobe, na bežečega za jca, na letečega fazana in na bežečo lisico. Solnčarica razsaja. Iz vseh večjih mest Srednje Evrope poročajo o težkih posledicah strahovite vročine zadnjih dni- Na Dunaju se je zadnja dva dni onesvestilo na ulicah veliko število ljudi. V Budimpešti, kjer so imeli včeraj opoldne v senca 40 stopinj Celzija, je morala rešilna postaja intervenirati tekom dni v 120 Primerih solncarice. Ljudje so sc po glavnih ulicah od oslabelosti kar sesedali. Zob za zob. Portugalska vlada pripravlja uredbo. Po kateri so bo vsak politični atentat kaznoval s smrtjo Pripravljajmo se na občinske volitve S Občinske volitve kot politikum — Praktike SLS glede kompromisnih list — Napredna fronta se naj uveijavi tudi pri občinskih volitvah Maribor, 33. junija-Za mesec september se nam obetajo občinske volitve skoro po celi mariborski oblasti so takšne kompromisne liste, dasi os bili na njih tudi izraziti naprednjaki, vložili kot liste SLS in seveda po volitvah razbobnalipo časopisju, izvolitev teh list kot zmago SLS. Nedvomno je, da bodo enako Prakticirali tudi letos in da bodo skušali na ta način proglasiti zopet cele legije občin kot svoje. Tej klerikalni praktiki morajo naprednjaki letos napraviti konec. Nikjer se ne sme zgoditi, da bi se morebitne ompromisne Ij^te vlagale kot liste SLS. Naprednjaki se naj zavedajo, da lahko s skupnim nastopom vseh napredni'’ skupin v neštetih občinah zrušijo klerikalni teror in izvolijo občinske uprave, ki bodo Poslovale objektivno in resno za gospodarski napredek občanov. Tudi pri občinskih volitvah se mora uveljaviti napredna skupnost, da se tako sčasoma iz občinskih odborov, izloči politično s+rankarstvo, ki so ga klerikalci vanj zanesli, da bi nad narodom komandirali. Priprave za volitve je treba pričeti že sedaj. Pregled volilnih' imenikov, njih stalna kontrola, potrebne priprave za reklamacijsko postopanje itd., vse to je treba vzeti v delo takoj. Predvsem pa: strniti napredne vrste in ne cepiti svojih moči s cel0 vrsto kandidatskih list, ra-zun če zahtevajo to V resnici lokalni interesi posameznih vasi, zd”--h' v eni občini, ali pa gospodarski interesi posameznih skupin. Geslo mora biti: proti enotni fronti SLS enotno napredno fronto tudi pri občinskih volitvah! Prekmurski učitelji bodo premeščeni ? Kakor se nam poroča, se pri velikem županu mariborskem pripravlja načrt, da bi se iz Prekmurja odstranilo večje število učiteljskih moči, ki so gospodom od SLS postali politično neprijetni, ker so s; pridobili zaupanje prekmurskega prebiva.s*, va, ki noče več iti slepo za voditelji SLS. ■Te premestitve hočejo odeti v plašč usmiljenja, češ, reveži ste bili sedaj dolga leta v izgnanstvu v Prekmurju, treba je, da pridete zopet kam drugam v mariborski oblasti, »na boljša mesta«. Mi pa prav dobro vemo, da si večina dotičnikov, za katerih kožo gre, prav nič ne želi stran iz Prekmurja, ki jim je postalo že ljuba domovina in kjer so se že prav dobro uživeli med narodom, tako, da želijo ostati na svojih mestih ter delati v korist doslej zapuščenega našega prekmurskega ljudstva. V Prekmurju se je v upravi sploh, zlasti pa tudi glede šolstva storilo ve- to že sami prosili. Potem upoštevajte njihovo »izgnanstvo« in jim dajte službena mesta, za katera bodo kom-petirali. Ako pa jih premeščate- brez njihove volje, je to le dejanje političnega strankarstva, pred katerim pravočasno svarimo. Maribor in RogaSka Slatina V kratkem zgrade v Rogaški Slatini nov velik hotel — Zaka Mariborčani tako malo zahajajo v Slatino — Potreba in korist avtomobilske zveze Bo prevrata je skrbel za Rogaško Slatino štajerski deželni odbor, v katerem se je našemu zdravilišču s posebno vnemo posvetil kot referent deželni odbornik mof Attems, ki je tudi dvignil zdravilišče s krasnimi stavbami na sedanjo višino. Po prevratu je prešlo zdravilišče v državno upravo in ni dobilo od tedaj nobene nove stavbe- Dotok tujcev pa je zopet vzrastel na preiš njo višino in zdravilišče je nabralo pre cejšen fond, s katerim bodo baje sedaj začeli graditi Prepotreben nov reprezentativen hotel, ker je zdravilišče v glavni Sezoni prenapolnjeno in mu je treba novega razmah«. Prejšnji mesec je zdravilišče zopet spremenilo svojega gos^^Tja in pre*. šlo v novo upravo, naslednika deželnega odbora, ter je*sedaj izključna last mariborske oblasti. Maribor s sedežem oblast nega odbora in referenta za Rogaško Slatino je toraj predvsem interesiran na razvoju zdravilišča. Kljub temu pa je bila Rogaška Slatina Mariborčanom doslej skoro bolj tuja, kot Beogradu in ‘Budimpešti, ki dajeta največji kader gostov. In vendar nam leži to krasno zdravilišče in letoviščte skoraj pred nosom. Veliko je temu kriv-o pač to, da je bil ta biser naše domovine poprej izključna domena Nemcev, izhodišče germa nizacije za Dravinjsko dolino, in je bilo povsem naravno, da Slovencev ni vleklo v takšno sršenovo gnezdo in nam je ostalo tuje, čeprav je ležalo v sredini slovenskega naroda. Mnogo pa so bile krive tudi neugodne Prometne razmere in so še danes. Saj rabi potnik v Rogaško Slatino skoro toliko časa, kot v Ljubljano iz Maribora, z brzovlakom pa je celo prej vi j Ljubljani kot v —• veliko krajši poti — Rogaški Slatini, kamor je treba presto« pati v Grobelnem in v tej dolgočasni postaji pri nekaterih vlakih, posebno zvečer, celo uro čakati. Takšno potovanje pa seveda nikogar ne mika in tako so Mariborčani vi Rogaški Slatini skoro redkejši gosti kot Ljubljančani. Sedaj, ko upeljevamo na vse strani avtomobilne zveze, bi lahko tudi ta ne-dostatek odpravili. Avtovožnja iz Maribora v Slatino je zlasti skozi dolino pod Bočem in na drugi strani po serpentinah nad Dravinjsko dolino proti Slatini ena najlepših in bi se marsikdo že radi nje rad vozil v Slatino. Za sobotne popoldneve in nedelje pa bi bil to najlepši izlet za Mariborčane, ki niso turisti, ampak si žele ob nedeljah čim največje udobnosti. V Slatino bi lahko pripeljal avtobus nekako med 7. in 8. uro zjutraj ter se vračal zvečer, •pa bi lahko Mariborčani Poslušali v Slatini vse tri nedeljske koncerte in se s polnim duškom navžili sezonskega zdraviliškega življenja, ko je tam najpestrejša družba iz vseh koncev in krajev. Zadovolnji bi bili Mariborčani in Slatinčani, pridobil bi Maribor in zdravilišče. Zato pa je skrajni čas da upelje to avtobusno zvezo vsaj za nedeljo bodisi Maribor ali pa zdravilišče. Oba sta enako interesirana in oba bi imela dobiček od voženj, še večjega pa indirektno od dotoka tujcev. Ker je v zadnji občinski seji občina pravkar odložila avtobusno koncesijo za Rogaško Slatino, se naj pač loti dobičkonosnega podjetja eventualno kak zasebnik, sicer pa bi samo ob nedeljah menda tudi občina lahko še kljub temu vozila v Slatino. —n. Vesti iz Ljudske knjižnice Sinoči je imel odbor Slovanske čitalnice prvo sejo po izrednem občnem zboru, ki je omejil delokrog društva predvsem na Ljudsko knjižnico. V bodoče se bo ves odbor Posvečal Ljudski knjižnici in so bodo vso važnejše zadeve knjižnice reševale na odborovih sejah- Radi velikega prirastka knjig se sestavljajo novi seznami, ki bodo znatno olajšali izbiro čtiva. Sliko iz čitalnice so reno-virane in zopet razobešene v novih prostorih knjižnice- Nekatere slike, zlasti fotografije, imajo veliko zgodovinsko vrednost. Predstavljajo začetnike čital-niškoga delovanja, kakršnih slik ni do- Sreike za XIV. kolo Državne rasreefne loterija prideje praSiodnii teden Rezervirajte si jih čim prej v upravi Veternika, Aleksandrova 13 biti nikjer drugod. Veliko sliko vladike liko napak, pa tudi marsikaj dobrega. 252 OTŠ* \na‘ Žal da je pon tar 'kanje moških učitelj- mcstiu obuni ali škofiji. Staro damskih moči, zlasti starejših, ki bi bili b r?° pohlstvo h>lo delomn vnovče- voljni iti v Prekmurje, prosvetno upravo mnogokrat prisililo, dati tja neizkušene mlade moške moči in tudi večje število še bolj neizkušenih mladih ženskih moči. Tem bolj blagodejno pa se pozna upliv starejših moških učiteljskih moči, ki so tako v šolskem pogledu kakor tudi v pogledu dela med narodom na gospodarskem in kulturnem polju storili izredno mnogo in si seveda pridobili zaupanje naroda. Ne vemo, kako daleč so načrti gospodov od SLS že dozoreli. Prepričani pa smo. da bo centralna prosvetna uprava bolj uvidevna in ne bo pomagala klerikalcem pri pogubnih partizanskih eksperimentih. Učitelji, ki si ires žele stran iz Prekmurja, bodo za- no, doloma se je dalo porabiti za lastno društveno uporabo. Knjižnico bo dal odbor tudi zavarovati proti nevarnosti Požara. Ker ima Čitalnica izredno dragocen arhiv, jo odbor ustvaril mesto arhivarja in je ta važen posel prevzel odbornik višji ravnatelj g. Vrabl, ki je tudi v odboru Zgodovinskega društva. Ko se arhiv uredi, bo tudi zgodovinarjem na razpolago. Preurejanje knjižnice brzo napreduje in bo otvorjena, kakor jo bilo določeno, 9. trn. Novi Prostori Ljudske knjižnice s popolnoma novo moderno o-premo delajo velemesten vtis Bprejot ie bil tudi nov Poslovni red knjižnice. Pri velikem preurejanju knjižnice so zlasti požrtvovalno sodelovali blagajnik gosp. Lojze Dolcžal in marljivi srednješolci. ir Mariborska mestna plinarna Ko so zažarelo v Mariboru in okolici električno luči, jo postala mestna plinarna pasivna in si ni opomogla navzlic skrbnemu gospodarstvu sedanjega vodje g. inž. Tomšiča do današnjega dne. Poleg večjih konsumentov, kakor so Volta, Kaznilnica, Durjav«, Belilnica v Melju so poleg 25 pouličnih svetilk večinoma domača gospodinjstva njeni odjemalci; čeprav se priglaša skoraj 10 novih odjemalcev na mesec, ki plačujejo 1 m’ po 3 Din, kar je razmeroma poceni, vendar še ni dojeno ravnovesje med dohodki in stroški plinarne. Izmed 4 starih retortnih peči, ki so zahtevale 40% podkurjavo, so 2 odstranili in pride na njuno mesto nova, moderna, ki zahteva lo 20% podkurjave. V teh retortnih pečeh se uporablja inozemski, predvsem ostrovski Premog, ki vsebuje 7000 kalorij in pride še vzlic vsemu ceneje kakor trboveljski, ki ima le 4000 kalorij. Da pa .io bilo mogočo ob času, ko je primanjkovalo inozemskega Premoga,uporabljati naš dom. premog, omis lila si jo plinarna tudi dvopliinski generator, ki dajo vodni in destilacijski plin s 3200 kalorijami. Pri novj retortni peči pa so bo pridobival destilacijski plin s 4200 kalorijami, s čimer se bo -plinov* rednost povečala za približno 25%, oz. so bo plin za toliko pocenil. Iz sirovega plina ne izloči z olllaje-njem katran, z votlo šo nm oni jak, kj. sc izkorišča edino vi velikih plinarnah za amonijev sulfat; pridobivajo g« pri nas le v zagrebški plinarni, v manjšh obratih se ne izplača. Z železno rudo se še odstrani žveplov vodik, tako da ostane samo očiščeni plin, ki se steka v obeh plinohramih, ki imata 2300 in 500 m5. Bilanca avtobusnega prometa. Y dosedanjih skladiščih za premog so prirejene sedaj garaže za mestne avto-omnibuse in je tudi vodstvo mestnega avto-prometa združene z vodstvom plinarne. Dosedaj se je mariborski avto-Promet lepo obnesel, saj izkazuje povprečno 15.000 Din bruto dohodkov in 10.000 Din stroškov za šoferje, bencin in opravila na teden- Na progi Maribor— Colje jo bil najvišji inkaso na dan 3.POO Din in najslabši 800 Din. Sedanje proge so 1. Maribor—Celje, Celje—Konjice, Konjice—Celje, Celje—Maribor; 2. Maribor—Selnica, (trikrat na dan) in^ 3. Maribor—Rušo (ob sobotah in nedeljah, dvakrat na dan). Edino Pravilno je, da bo prevzela mesbm občna še vožnjo po mestu v lasvia režijo kakor je to sklenil občinski svet na svoji zadnji seji. Opozorilo trgovskim topičem pijač. Trgovski gremij vabi vse ono trgovce in branjevke, ki so Prejeli od obrtne oblasti odloke, da morajo s 30. junijem ustaviti prodajo alkoholnih pijač, da se zglase v grem i Jalni pisarni radi vložit-vo priziva. Ker poteče rok za priziv v 14. dneh, se opozarjajo vsi oni, ki ga nameravajo vložiti, da tega roka no zamude. Načelstvo. veletrgovina trgovski dom krasnih poletnih novosti. - Novi modeli poletnih oblek |. pregrad V Marivartr, ffne % VT. 1927.”'1 MartSorstč! VECEKNTTf JutfC Sfran 3/ iDobrodošli, grafični faktorji iz CS91! K nam prihajate v dneh, ko je narava v najlepšem razmahu in Vas sama pozdravlja na vsak korak. Znjo Vas pozdravljamo tudi mi vsi in Vas z odprtim srcem sprejemamo ob vstopu v našo domovino. Se prav posebno ste dobVodošli nam novinarjem in stanovskim tovarišem, ki poznamo in cenimo Vaše delo, širši javnosti navadno prikrito. Bodite med nami kakor doma. Uverite se, da je naša zemlja tudi Vaša, naše morje tudi Vaše morje. Se tesneje naj sklene Vaš obisk bratske vezi med našima narodoma. Na zdar! Prichazite k nam prave v dobe, kdy Vas i sama priroda, stkvfci se ve vši sve nadhere, na každem Vašem kroku pozdravuje. S ni Vas take my všichni pri vstupu do naši vlasti pozdra-vujeme a vitame s otev?enym srdcem. Zvlašte ale jste vitani nam novinarum a odborovym kollegfum, kteri pozname a cenime Vaši prači, širši verejnosti oby-čejnš utajenou. Bud’te mezi nami jako doma. Bud’te presvedčeni, že je naše zeme take Vaše, naše more take Vaše more. At” Vaše navšteva ješte pevneji semkne svazek mezi našemi bratrskymi narody. Na zdar! Mariborski in Binkošti Binkošti so prvi praznik poletja, praznik nastopajočih počitnic in dopustov. Za marsikoga nevesele, ker se ne more privoščiti ne počitnic, ne oddiha in tako potrebnega razvedrila* Polne skrbi tudi za stariše birmancev in birmank, ker ni kje vzeti denar za nove obleke in za da rila, brez katerih birma ni birma. Mali seveda za vse to ne vedo. Pred njimi je le birma s svojim bleskom in Vrvenjem. Pred njimi je bližnji konec Sole, sta dva meseca brezskrbnosti. Za nje so binkošti res lep Praznik. L,ep praznik je tudi za one srečne, a z®! redke, ki imajo toliko v žepu, da si mhko privoščijo Pardnevni izlet z avtomobilom ali vsaj z železnico, ki lahko obiščejo kako naše letovišče ali pohite celo na morje. Lepe knsn „ Dr,aznike pa si hočemo za Bin- rno vsSS J* P?**« Joe?- skrbi in se ugndm moreče vsakdanje sobica in zraka^i^3?^™ • „ „ v1113 ah pa na poljanah j.ce ' ase blagoslovljene oko- ba bi bil oddih čim lep§i inW dejnejši, iskreno zelim0 Vsom ^ naročnikom m prijateljem. Kolesarske nezgode Policijski komisarijat je Prejel ^ ■včeraj dvoje prijav radi ogrožanja telesne varnosti z neprevidnim kolesare-njem. Sinoči po šesti uri je ob izhodu Gosposko ulice na Glavnem trgu zadel kolesar Edward W. s tako silo ob Pa* santa Alojzija K., da je podrl na tla- _— Imela sta oba veliko srečo, ker ni bilo pri nezgodi nikake poškodbe. — Precej resnejša je bila stvar pri nesreči dveh kolesarjev na Tržaški cesti. Malo Pred Šesto uro zvečer se je peljal Blaž H. z dvokolesom po Tržaški cesti pfoti Studencem. Zaletel se je v kolesarja Ivana V. in sta se oba v trenutku pobirala na ce&tj. Blaž je bil na desnem kolenu in na kah lahko poškodovan. Ni manjkalo te?Pu°i ki ta nezgoda zahtevala ',Teč precej h bil° v bližini na cesti NOV odvetnik v Maru sodišču\'3L^dSmP1LviS;30m deželnem prav dobrim uspehom j7** 8 tonski zagovorni vMaViCn feS Mestni čtivajl v parkih V smislu sklepa občinskega 8veta biariborekega Je določil mostni svct da Ustavi v mestnem parku dvoje stražnikov, ki bodo čuvali nasade jn skrbeli za red na sprehajališčih. Mngc]a >iftnski Park dobi tudi enega čuvaja od občine. Ob tej priliki ponovno priporo-!^"no občinstvu, da se že iz lastne ini-cijative izogiba vsaki Poškodbi naprav P Parkih. Gledališki repertoar Soboto, 4. »Čardaška kneginja. C- Prvič. Nedelja, 5. ob 15. uri »Scampolo«. Znižane cene. Abonenti popust pri dnevni blagajni. — Ob 20. uri »Čardaška kneginja. • Pondeljek, 6. »Orlov:«. G ostovanje ge Mitrovičeve. Kuponi. Zadnjikrat. KINO UNION predvaja do vključno pondeljka 6. t. :n. Prekrasno igro v 8 velikih činih Denar sveta vladar Velezanimivi popolnoma novi, moderni film! V torek 7- t. m. nad vse šaljivi šlager Več plače manj dela O velikih dejanjih o kapitalistih, nameščencih ljubezni, flirtu strasti in mladih šefov. 257 Kongres naprednih srednješolcev. Jutri in v pondeljek se vrši v Mariboru kongres naprednih srednješolcev iz Slovenijo. Ob 9. počakajo mariborski dijaki na kolodvora svoje tovariše iz drugih mest, ob 10. se začne v Narodnem domu kongres, opoldne je skupen obed, Popoldne nadaljevanje kongresa, zvečer ob 20. pa v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna akademija, na katero opozarjamo in vabimo vse mariborsko občinstvo. Pohitite med našo idealno mladino in ji dajte moralne opore. — Pondeljek je posvečen športnim Prireditvam, o katerih sporočamo v športni rubriki. Opozorilo staršem in šolskim vodstvom! Z nastopivšimi pasje vročimi dnevi so je razu,mljiv0 naenkrat Pričela živahna kopalna sezone. Z njo pa sc ^pričenjajo neizogibno nesreče, po večini smrtne, ako kopalci prezirajo prepovedi mestnega magistrata in policijskega obla-stva. Komisarijat nujno poziva starše in učiteljstvo, da opozori deco, naJ ®e nikar ne hodi kopat v Dravo na drugih mestih kakor v dovoljenih kopališčih. Služba stražnikov je tu zelo težka. Prestrašeni kopalec se namreč običajno, potem ko ga stražnik zasači na zabranje-nem kraju Drave, še bolj oddalji od obrc žja in tako nevede sili v večjo nevarnost. Pri kopanju v Dravi uporabljajte samo dovoljena kopališča! Šola v Studencih, proslavi 2. in 3. juljja soletmco svojega obstoja. Priprave vodi nos ben odbor zastopnikov vseh kv’Vnih organizacij. Opozarjamo na to pomembno slavnost že sedaj. Ambiilatorlj protituborkulozne ligo sc je preselil včeraj \z pfolno ulice v .rčičevo ulico štev. 6, kjer sedaj ‘poslu jo. Imenovanje v Poštni službi. Prihodnje dni bo začela poslovati v Celju nova telegrafsko-telefonska sekcija. Za njenega šefa je imenovan g. Ludvik Fajgl, dozdaj poštni uradnik v Mariboru. Sprememba veznega prometa na Glavnem trgu. Mestni svet je včeraj sprejel novo ureditev voznega prometa preko vzhodnega dela Glavnega trga. Z ozirom na to, da se vozi vedno desno, morajo v bodoče vsa vozila, ki prispejo iz Vetrinj ske ali Tattenbaehove ulice kot dosedaj voziti vedno na desni strani trga mimo trgovine Novak, ona vozila pa, ki pridejo Preko Drave ali z Glavnega trm v mesto, vozijo edino le na južni strani ploščadi mimo trgovine Ziegler-Oset v Vetrinjsko ali Tatt»nbachovo ulico. »Vesna« na izletu v Ljubljani. Gojenke tukajšnje »Vesne« so 2. t. m. pod vodstvom ge ravnateljice napravile izlet v Ljubljano, odkoder so namera-le tudi na Plitvička jezera. Ker so pa dobile obvestilo, da so hoteli vsi zasedeni, so to opustile in so si ogledale nekatere ljubljanske znamenitosti. Tečaj o negovanju dojenčkov. Od dne 17- do 25. junija se vrši v Mariboru tečaj za negovanje dojenčkov v šoli v Cankarjevi ulici; v tem tečaju bodo matere ‘n dekleta v praktičnih vajah poučene, kako se dojenček pravilno v-skrbuje, da se zdravo razvije. Naj se tega velekoristnega tečaja, ki je brezplačen, udeleže ne samo matere, temveč tudi dekleta. Otvoritveno predavanje bo 17. junija ob 5. popoldne imel g. dr. Dragoš, šef zavoda za zaščito dece v Ljubljani, zaključno predavanje Pa 25-junija g. Valjavec, šef dečjega dispanzerja v Mariboru. Priglasi se sprejemajo v drž. dečjem dispanzerju, Slomškov trg 6, vsak dopoludne. Akcija za deložirance. Opozarjamo na današnja oglasa »Mar-stana« in »Mojmira« med Malimi oglasi-Radion prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolo nijalnega blaga. Mestno kopališče, ostane čez binkoštne praznike zaprto. Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje naproša vsa društva, da se ozirajo na veselico dne 3. julija, ki jo to društvo priredi v vojašnici Kralja Petra (kadet nici) in da ta dan ne bi prirejala svojih prireditev. _ Odbor. Nihče umrl. Od včeraj do danes opoldne ni bil javljen mestnemu Pogrebnemu zavodu noben smrtni slučaj. Za Maribor redek dogodek. Poskušnja samomora in aretacije. Sinoči sta se dve dami hoteli prostovoljno preseliti na oni svet. Neko samsko dekle'je iz ljubosumja skočilo v Dravo, rešili Pa so jo ljudje, ki so videli njen obupen čin. — Iz neznanih razlogov si je prerezala žile na roki neka gospa, ki pa so Jo Pravočasno prepeljali v bolnico in ji rešili življenje. — Varnostni organi so aretirali včeraj troje malo pridnežev radi tatvine, nevarne grožnje in poneverbo. Kavarna Evropa. Nikdo naj ne zamudi binkoštni vele' mestni program. Pri slabem vremenu oba praznika popoldanski koncert programom- 253 Velika kavarna — Palals de danse. Rendezvous vseh športnikov. Prvo-virstne varijete - predstave — koncert — ples. 234 Solnčnl žarki izbelljo perilo, vendar so nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati perilu. Stoletja že delajo gospodinjo na ta način. Prašek za pranje »Radion« je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih so je z »Radionom« pralo 50, potem 100, In konečno 500 krat, pa so vla-kenca perila ostala nepoškodovana. Spomladi ne pozabite na najboljšo vrsto promenadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev; »KARO« Maribor, Koroška cesta 19. 67 ITO - gaila za zebe is : :!!i Velik halo v kinu APOLO!v( t Do nedelje: Busier Keaton kot boksei’ Ne zamudite to izborno zabavo! Blitkoštmi ponedeljek: Kapetan Kttpenick Najoriginalnciša in.največja prevara na svetu. Izvršil jo J*e čevljarski mojster Voigt 1. 1906 in tiral celi svet v gromovit smeh. Zanimivo, veselo in zabavno! V glavni ulogi izborni nemški komik H. Picha. Izletniki na Pohorje. Jutri v nedeljo in pondeljek vozi mestni avtobus izpred Velike kavarne do strelišča. Odhod točno ob 5. zjutraj. Po potrebi vozi avtobus še enkrat okrog 6. Hlebov dom na Smolniku, je bil slovesno otvorjen 26. maja ob navzočnosti 200 planincev in izletnikove ’ Sodelovalo je »Ruško pevsko društvo«, ki je pelo tudi pri maši. Dom je otvoril načelnik ruške podružnice SPD g. Lesjak s Pozdravom gostoyi in lepim nagovorom, v katerem je očrtal postanek Hlebovega doma, ki stoji v višini 868 m na našem ponosnem Pohorju. Oskrbuje ga pri izletnikih radi svoje skrbnosti in svojega reda splošno znana Tončka, ki je tudi ob otvoritvi izborno Postregla izletnikom. Ob poti najdena mrtva ženska. Dne 2. tm. popoldne so v občini Formin pri Sv. Marjeti niže Ptuja ob osamljeni poti našli mrtvo žensko. Ugotovilo se je, da je bila neka prevžitkarica i® Haloz, ki je prosjačila. Opoldne si je še Pri neki hiši v Forminu izprosila jesti. Ko je šla od te hiše naprej, jo je zadela kap. 140 ovc poginilo v vagonu. _ •- Zagrebški listi Poročajo o neviPrjetfti surovosti nekega Miljkoviča iz Karlovca, ki je naložil v en železniški vagon! 167 ovac, ki jih je prodal in odposlal na zagrebški sejem- V sredo zvečer Je prispel vlak, ki je imel tudi ta vagon z ovcami, v Zagreb. Ko so odprli vrata vagona, se je nudil navzočim nad vse žalosten prizor. Skoro vse živaliceso radi neznosne vročine poginile, ker niso imel' domala nobenega zraka v razbeljenem vozu, v katerem so bile naloženo kakor vžigalice v škatlji. Res je čudno, da_železnica sploh pusti nalagati živa bitja v vagone kakor kako kamenje in se Potem sploh ne briga več za nje.. Sem naj so obrne društvo ljubiteljev živali s primerno intervencijo! Navedeni primer je res pravi škandal v času, ko že celo floro ščitimo, kjer koli se da. Na binkoštni pondeljek, 6. junija jliTIUI IN in IM v restavracifi Emeršič Maribor, Aleksandrova cesta št. 18 Mariborski trg Bržčas radi hude vročine in nujne g* dela na polju je bil današnji tržni dan kljub binkoštnim praznikom slabše obiskan. Zato so se cene nekaterim Predmetom nekoliko dvignile, v splošnem pa ostale nespremenjene. Kromlrja so pripeljali kmetje samo 5 vozov in ga prodajali po 10 in 14 Din mernik ali 1.50—2 Din za kg. Novi krompir pa se je seveda Pocenil in so g* prodajali žo po 6—7 Din kg. Slaniriarji so pripeljali na 37 vozehi 83 svinj in jih Prodajali po 15—17 Din, slanino pa po 15—27.50 Din za kg- Perutnine in drugih domačih ZivaHj je bilo okrog 600 komadov. Cene so bile*. gosi 25—80 Din za komad, purani 100 do U0, kokoši 20—60, domači zajci 10 do 20, jagnjeta 120—140, kozliči 75—100 Din. Zelenjavo in sadite: grah v stročju 7—8 Din kg, stročji fižol 24—28, karfijo la komad 2—15, sveže zeljo glava 2—4, kislo zeljo 3—4, jabolka kg 10—20, češnje 12—16 Din. Mleko: liter 2.50—3.50, »metana 10— 14, razno maslo 36—65 Din jkfi* 1—1.25 Din komad. Zakaj se nahaja mariborsko gledališče v stiski Mariborsko gledališče je bilo dolga leta zapostavljeno vsem drugim gledališčem — Samo v dveh sezonah je bilo prikrajšano za nad en milijon — Takrat se je moralo zadolžiti — Letos je subvencija za 280.000 Din manjša od lanske Mariborsko gledališče je bilo vse jdo letos ne samo v primeri s tremi centralnimi gledališči v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, nego celo v primeri s sebi enakopravnimi oblastnimi gledališči pravi pastorek med pastorki. Po prevratu je bilo mesto Maribor na glasu kot eno najcenejših mest v državi. Temu primerno je uživalo tudi naše gledališče eno najmanjših subvencij. Ko pa je pridrvel v letih 1922. in 1923. najhujši draginjski ,val, se je Maribor pielcvil v eno nai-dražjih mest. Bilo bi naravno, da dobi takrat tudi naše gledališče večjo sub-.vencijo od drugih. A kaj se je zgodilo? Dcčirn so dobila druga gledališča povprečno za 300.000 Din letne subvencije v e c, je dobilo mariborsko -?a 300.000 D. letno manj. (Glej tabelo na koncu, ki jasno kaže zapostavljanje rnarborskega gledališča!) Torej ie l ilo prikrajšano za GOO 000 Din letno, pravzaprav še za večjo vsoto, ker je 'tudi draginja tu bolj narasla kot drugod. In ta krivični budžet in ž njim v nebo vpijoča krivica, zadejar.a mariborskemu gledališču, je trajala celi jdve leti. Naše gledališče je bilo torej v primeri z drugimi oblastnimi gledališči prikrajšano za več kot 1 milijon 200.000 državne pomoči. Takrat bi bilo vodstvo gledališča po vsej pravici iahko izjavilo, da pod temi pogoji ni mogoče delati in bi bilo zaprlo naš teater. Ali kam z igralci in drugimi nastavljenci? Ali naj bi vrglo kar sredi leta okoli 50 človeških bitij na cesto? In ali ni več kot verjet-no^ da se v tem slučaju naše gledališče ne bi odprlo nikoli več'3 To spo~ znam c posebno danes, v dobi splošne Štednje in redukcij. V finančnem odboru Narodne skupščine bi z zadovoljstvom konstatirali zatvnrltev gledališča in bi prav hitro črtali njegovo subvencijo. Kdo naj bo tako naiven, da bi veroval, da bi bilo mogoče kasneje zopet na novo spraviti v držav. proračun milijonsko vsoto za ma riborsko gledališče, ko ni denarja niti za bolnice? Zato ie uprava raie vzela nase težko odgovornost zadolžitve, samo da ohrani Mariboru gledališče. To ji je bilo nekoliko lažje radi tega, ker so vsa kompetentna mesta vedno povdarjala: potrpite in izdrži-te, bo pa kasneje subvencija toliko večja, da boste lahko mislili na od plačevanje dolgov. Res je: s 1. aprilom 1926. je bila tudi mariborskemu gledališča subvencija zopet povišana, ali žal zopet ne zadostno. Preje je bilo tako strašno zapostavljeno, da bi bilo zdaj več kot pravično, da dobi mnogo več kot drugi. da more začeti odplačevati nezakrivljeno nastale dolgove. Ali tudi takrat je dobilo manj kot druga gledališča. Zapostavljanje pa je bilo topot vendarle mnogo manjša, čeprav subvencija ni zadostovala, da bi bilo gledališče moglo začeti odpiacevati dolgove. Pač se je zopet prav temeljito razmahnilo in dvignilo in ie do nove-gr. leta imelo radi tega tudi zelo povečane dohodke, so inkasi od srede januarja sem zopet strahovito popustih Ali je temu kriva splošno poostrena gospodarska kriza, ali otvoricov četrtega kina, ali dolga serija, koncertov in drugih prireditev — kdo ve? Eno stoji: od tega časa dela gledališče zopet stalno z deficitom, čeprav njegova delavnost in nivo nista popustila ni d najnir n j. Od 1. aprila je st>r»tl v veljavnost novi državni budžet. Ta je prvi, ki ne deta več krivice mariborskemu gledališču, ker mu je odmeril isto subven cijo, kot drugim oblastnim gledališčem (izjemo dela Skoplje, ker igra tudi v Bitolju). Ali kaj pomaga, ko pa je v njem zmanjšana subvencija vsem skupaj, drugim seveda še za večjo vsoto kot Mariboru? Vendarle je našemu gledališču tudi odtegljaj od 180.000 Din letno takšen udarec, da ga brez velikih pretresljajev ne more prenesti. Zlasti še, ker ie tudi mestna subvencija letos znižana za celih 100.000 Din. Odbitek od skupno 2S0 000 Din letno pa je tako občuten, da mu je treba najti nadomestila ali pa s-3 mora v bodoče temeljito skrčiti gledališki obrat, in to z ukinitvijo opere. Pregled državnih subvencij oblastnim gledališčem. V7 Sezonah 1923/24 1924/25 in 1925/26 1926/27 1927/28 Skoplje 700.000 1,000.000 1,080.000 1,000.000 Osi; ek 650.000 700.000 960.000 720.000 Novi Sad .... 600.000 900 000 1,080.000 720.000 Sarajevo .... 500 000 800.000 960.000 720.000 Split 450 000 1,000.000 1 080.000 720.000 i Maribor 500.000 200.000 900.000 720.000 Pariški berači hodijo poleti na morje Naši reveži, ki si z vsakdanjim beračenjem Pridobivajo borno skorjico kru-iha, imajo včasih v svoi' družbi kakega člana, o katerem trdijo ljudje, da bi mu no bilo treba prositi milodarov, češ da je na skrivaj bogataš, da mu ga ni para. Govorijo dalje, da ima ta in ta starček ah’ starka, ki vztrajno berači po naši ljubi Sloveniji, tam za devetimi gorami svojo leipo hišo in na Posestvu kravice, kar da si je vso pridobil s pridnim beračenjem. Koliko jo na tem resnice, se nismo imeli prilike prepričati, gotovo pač je, da imajo prebivalci domala v vseh krajih nekatere bogce posebno na piki, češ da prikrivajo svojo ibogatijo, ki je vse večja od imovine o-nega, ki naj dan na dan daje miloščino. Toda vse skupaj ni nič nnnram gospodom pariškim beračem, čilih stanovska zadruga io ona naičastitlitvejšib organizacij na Francoskem. In kako ti velikomestni bogci živijo! Hiša s sedmimi vrati v neki ulic bi 17,u Pariške Notre Dame, v kateri zbornje društvo beračev, je videla v svojih prostorih že marsikatero sijajno veselico! Najdražja vina in najbolj izbrana jedila se tu servirajo. Neki sladkosned' novinar se je vštu-lil skrivaj v to beraško družbo o priliki neko slavnosti. Kasneje je pravil, da ni še nikdar pil tako dobrega šampanjca, kakor so ga imeli na »beraški« rto.iedi-ni. In ta gospoda so vn?} neredko +udi na letovišča na morsko obalo, kjer najdejo svoje znance 1.7 Pariza in jim niti na oddihu ne da miru. Neki obiskovalec N17//.e piše: Mnogo znancev iz Pariza som našel na Angino’ pron^n^di. Tujo stal slepi berač 7. belimi mišmi, tam je štorklja! drugi z l^son^ no^o in tako sem srečal celo vrsto iz Pariza ^nanih obrazov, ki so sol ne! jo pod vse oživljajočim solncem ob Sredozemskem morju in »pumpajo« svoje stalne dobrotnike iv Pakira. Tfo PovmnV, v ore- stolico. bori o gotovo kmnbi priredili pozdravni večer z vso slovesnostjo in vso mogočo iedačo in pijačo v svojem društvenem domu. •i ' Strokovnjaki so se zedinili, da je PISALNI STROJ CONTINENTAL v primeri z drugimi nedosegljiv. Samoprodaja: IVAN LEGAT Specialist za pisarniške stroje MARIBOR, Vefrinlska ulica 3© tel. int. 434 249 =1 Spori Dijaški športni dan O priliki kongresa, ki ga je sklicala svobodomiselna Srednješolska mladina za 5. in 6- t. m. v Maribor, bo drugi dan posvečen športu. Prirejen bo velik sPortni dan, revija zdravja, telesnih moči in vrlin naše učeče se mladine. — Prireditev, ki ima izredno pester in bogat spored, se vrši pod pokroviteljstvom ISSK Maribora, vendar je vsa organizacija tekmovanj izključno v rokah srednješolcev: vrhovno sodshio sodniški zbor rediteljstvo in ves ogromni aparat, ki ga zahteva tako obsežna športna prireditev. Športni dan, ki ga v športnih krogih, kakor tudi v krogih ljubiteljev srednješolske mladine smatrajo za velik dogodek in za katerega vlada tudi temu Primeren interes, bo potekel točno po sporedu: Ob 8.: Tek v Kamnico in nazaj (okrog 6500 m). Ob 9.: Štafeta skozi mesto s 6 predajami- Ob 10.: Lahkoatletska tekmovanja na prostoru SK Maribora (teki 100, 200, 400, 1500 in 3000 m, skoki in meti). _ Ob 14.: Nadaljevanje lahkoatletskih tekmovanj. , Ob 15.: Nogometna Hcma Sloga (Celje) — Prosveta (Novo Mesto). Ob 16.30: Nogometna tekma Maribor— Ljubljana. ški klubi, zanimanje -za lahkoatletiko ponovno oživelo. Klubi se opozarjajo, da> se bodo vršila tekmovanja v vseh običajnih lahkoatletskih panogah: krogla, kopje, disk, skok v. dalj in v vis — z is brez zaleta; teki 60 m, 100 min štafeta 4 X 60 m. V Murski Soboti se bo vršila povodom binkošt-nega gostovanja bazenske družine Maribora jutri, \i nedeljo večer velika veselica s prav pestri m programom. Zabavni večer naj pospeši prijateljsko spoznanje med mariborskimi in soboškimi športnicami, poživi njih stike z občinstvom ter tako Poveča zanimanje za dams-ki šport. Hazenski tekmi med' Mariborom in Muro, tema najboljšima družinama Slovenije, pa bosta v nedeljo in pon del jek nazorno pokazali, kako lep, estetičen in koristen je šport za žensko mladino. Športni klub Železničar se osnuje danes na ustanovnem občnem zboru, ki se vrši ob 8. 'zvečer v restavraciji Plzenski dvor, Tattenbachova ul. 5. Vabljeni ^ov si železničarji, ki se zanimajo za šport! Damski lahkoatletski miting v Mariboru Na inicijativo tukajšnejga Medklubskega odbora bo damski miting, ki ga je razpisal »Maribor« za dne 31. julija, ob vezna prireditev za vse klube na teritoriju mariborskega okrožja, ki razpolagajo z damskimi odseki. Namen priredit vie bo poživiti zanimanje za najkoristnejšo, a najmanj goieno športno panogo — lahkoatletiko, ki je pred leti že zabe-ležila zadovoljive začetne uspehe, n je radi neživahnosti v damskih sekcijah Posameznih klubov interes popolnoma ponehal. Upati je, da bo s prireditvijo, pri kateri bodo sodelovali poleg tukajšnjih klubov (Maribor — Rapid — Merkur) tudi SK Mura in SK Ptuj, izven konkurence pa tudi ljubljanski in zagreb Soholstvo Sokolsko društvo v Mariboru so udeleži korporativno s praPorottt slavnosti bratskega društva v Ptuju, ki na binkoštno nedeljo razvije na okrožnem ?;letu svoj praoor. Odbor Poziva vso članstvo, da se te slavnosti udeleži v kroju v največjem Številu- Telovadci in telovadke odhajajo z jutranjim vlakom ob 5.09, drugi pa z vlakom ob 8.20, vožnja polovična. Skupni obedi za Članstvo po 12 do 14 Din, za naraščaj po 10 Din. Povratek’ jz večernimi vlaki. Zbirali Š£o za odhod je vselej na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka. Odbor so obrača Pa tudi do vsega narodnega občinstva mariborskega, da poseti slav-post vrlega sokolskega društva v Ptuju, ki Re jo tndi vedno rado udeleževalo narodnih priredil v Mariboru in dolžnost narodnih krogov mariboskih je, da jih’ v njihovem težkem cfeln moralno_ m ^motno podpremo. V nedeljo to-^i vsi v Ptuj. Odbor. Članska Vala /a članke proste vajo ce vrši v torek dne 8. t. m. na letnem telovadišču ob 6. uri zjutraj, vaja z godbo pa 9. tm. ob 7. uri zvečer i stota m. V M a r T !> o r u, mie 4. vr. tv/T Mariborski V F C F P V T K Mral Stran 5. »Kaduje se življenje nam, saj Radion pere sam!" RAZUMNA MICA Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo I Originalna tulsko-orometna propaganda Posnemanja vreden načrt nemških tufsko-prometnih organizacij — Sodelovanje "Oblasti in občinstva Osrednji odbor tujsko-prometnih zvez w Nemčiji je pred kratkim predložil svoj propagandni načrt glavni skupščini v odobritev. Gre za velikopotezno akcijo potovalne propagande, za katero si je pripravljalni odbor zasigural podporo državnih oblasti ter vseh v poštev prihajajočih zasebnih in javnih korporacij. Pl'°Dagandna ideja, prikrojena našim Tn5«ieram’ se net*vornno obnesla na z istim, če ne večjim Tujskeea !^kor ga Pričakujejo Nemci. Si0 "“> "“j1™"' Nemčiji a'i katerikoli 5 diza\i Evrope. Običajna propagandna sr ;ds*va, letaki. oyIsi i.^šure. Prospekti itd so Že davno obrab]jena; v tekmi za dotok tujcev zaležejo danes največ živa beseda m ustmeni opisi in čim globlje poseže reklama take med občinstvo, tem učinkovitejši je uspeli. Nemčija je lansko leto te. državnih sredstev samo v Ameriki izdala zn tujsko-prometno propagando 36 milijo-nov zlatih mark. Stroški so se ji sicer iv dotoku dolarskih bogatašov zopet p0-ivirnili, todi propaganda nove smeri obeta dosti večjo dobičke in ne bo zahtevala tako visokih investicij. Na naše ozemlje prcnešen, izgleda Prej omenjeni načrt tako-!e: V okrilju tujskoprometiiih organizacij ee izvede v mesecu avgustu pronagando Potovanje Po državi. Pripravljalni od-^*or izda propagandno letake v obliki čedno izdelanega vabila v raznih kulturnih jezikih Vabila vsebujejo podroben načrt potovanja, potrebna navodila, aneVno programe, sploh vse podrobno-Te' zanimati interesente. v nr!i^r?zco občinstvo brezplačno priložile"6- 5tev',n s pozivom, .'a jih v inovoml1.1'" korespondenci na znance buja tudi v^pod- akcijr. Za i**0sodelovnnie pri te, železniška upra^J” RtaVl vi ^ Poseben vlak na razpolago, ki bo opremljen z vsemi sodobnimi Potovalnimi udobnostmi Za potovanje bi Ke rir.Uvi Maribor—Zagreb—Beograd—Čača k—Sa rajev«—Kotor in po morju n‘ 5)rov‘! nik, Spht m Krk v Suša k, odtod zof>et po železnici preko Karlovca—Ljubljeno —Jesenice v Avstrijo. Tura je preračunana na 14 dni s Primernimi oddihi za ogled medpotnih zanimivosti in za razvedrilo. Inozemski potniki prestopijo našo mejo brez konzularnega viza earao z veljavnim potnim listom domovinsko države. Na mariborskem kolodvoru Posluje med tem časom potovalna ekspozitura, na kateri dobi vsak priglašenec proti Poravnavi potnih stroškov uradno legitimacijo. V vlaku bi posloval poštni in brzojavni urad, ki bi imel točne sklepe z med-potnimi poštami ter skrbol -z* dostavo in odpravo pošiljk na celi progi. Na predvidenih Prenočeval aih posta-•iili ostane vlak čez noč zastražen. Prenočišča in prehrana se preskrbe v naprej; pri tem je treba želje posameznih potnikov po možnosti upoštevati- Sploh morajo udeleženci dobiti utii, da so za 14 dni naši dobrodošli gosti, ki na.j po lastnem prepričanju potem privabijo iz svoje domovine posetnike v naše kraje. Potovanja se udeleži nekaj tujsko-prometnih uradnikov, ki prevzamejo vso medpotno organizacijo -er so za vse slu čaje na razPoIdgo udeležencem. V vlaku se etablira pri prosta okrepčevalnica, v zalogi bi bile razgled.)ice, prospekti, Propagandne brošure Ud. Potniki naj bodo preskrbljeni 55 najnovejšimi časopisi, po domačinih se opozarjajo na pri-rodne lepote, ki jih >■< 1 ' vlak, tako a b<> vožnja za vsakega posameznika nepretrgan vžitek. Vlakova garnitura bi obstojala iz Primernega števila potniških vozov 2. razreda novejše tipe, dveh službenih vozov za pošto, pisarno in prtljago in iz jedi nega voza, ki bi bil obenem Potovalna čitalnica Naj večjo pozornost bi bilo i>oIagati ?~!edn° izvajanje principa, da se J! Da noben način ne smejo izkoriščati kot tujci, ampak da so povsod postreženi prijazno in nesebično, tako da so jim prezentira ozemlje, ki si ga ogledajo, kot nekak razstavni predmet, o katerem naj gostje dobijo kar najugodnejši utis. Jugoslovanski tujsko-nroPa^nndni izdatki so do danes prav skromni; gotovo pa je, da nas začrtana prireditev ne bi več stala kakor običajna reklama v inozemske n časopisju in pobobna vabilna sredstva. Co pridobimo železniško upravo potrebno koncesijo, l>o gotovo tudi hotelska obrt Pripravljena se odreči tre* notnemu dobičku in bo potniku nudila vah bodo udeleženci propagandnega po-oskrbo po znižanih cenah. V živih bar-tovanja v svoji domovini slikali utise iz naše države, v prepričevalnih bese- dah bodo hvalili krasote naših krajev, gostoljubnost ljudstva, Prijazne sprejeme, udobnost, bivanja med nami ter vsestransko priporočali poset naših pokrajin, kjer se odiranje tujcev še ni udomačilo. Velikopotezne reklame za to akcijo pa se moramo izogniti; kričeča vabila v tem slučaju niso umestna, uvodoma 0-menjoni način osebnih vabil je najbolj pripraven, ne stane dosti in je vspešen. Izvršilni odbor nemškega potovanja je omejil število posetnikov na 300 oseb; pač pa namerava prirediti več krožnih potovanj. Za Posetnike iz posameznih držav ločeno- Za enkrat vabijo Angleže, potem pridejo na vrsto Francozi, katerim sledijo Italijani itd. Nam se navala ni treba bati in bi za začetek ena prireditev zadostovala. Trgovske duhovitosti Nemcem gotovo ne moremo odrekati; če se lotijo Propagande v opisani obliki, so si vspe-ha sigurni. Kaj nas ovira posnemati idejo in jo uresničiti? Treba samo nekaj podjetnosti in par organizatoričnih talentov. Dobro se mu je revanžiral V nekem srednjeameriškem pristanišču je hotel tamošnji angleški konzul posetiti poveljnika pravkar došle angleške ladje. Ker ga ni našel, mu je pustil vizitko s črkama e. p. v spodnjem levem oglu. Naslednji dan je obiskal kapitan ladje konzula in ga na koncu razgovora vprašal, ker ni menda poznal baš dobro bon tona, rekoč: »Dovolite, gospod konzul, kaj pomenita pravzaprav črki e. p. na vaši vizitki?« — Konzul mu pa odgovori: »To vendar ve vsak otrok, da pomeni to en personne. da sem vas osebno obiskal.« Drugi dan pa najde konzul na svojerm domu vizitko ladijskega ka Pitana s črkami s. b. n. Konzul, ki je mislil da pozna vsa pravila mednarodne dostojnosti, si ni znal razlagati te formule. Takoj se je podal na ladjo in vprašal kapitana, kaj nai te tri trke pomenijo. Kapitan pa mu porog-Utvo odgovori: *Moj ljubi. *o ve vendar vsak otrok, da pomenijo te črke: sent by nigger — poslano z zamorcem.« Siva Peca \ 3e otresla raz sebe zadnji sne;; in vabi s svojo boflato floro vse Prijatelje na obisk. Pohitiie na ta ponosni obmejni vrh in videli boste, kaj storita ljubezen do planin in požrtvovalnost. Cesta za vozove bo skoraj do »Krajzarce« že gotova, od tam pa je do vrha položena Pešpot. V nedeljo se bodo zbrali na Peci vsi, ki delajo na to, da se zgradi na viku čim prej iplaniaska koča/ Angleška milijonarka in grški stražnik Da pridejo kavalirski Angleži s svojimi funti šterlingi na svojih zabavnih potovanjih tudi v solnčne Atene, je razumljivo. Redkeje Pa se zgodi, da se zasidra srce angleške milijonarke v preprostega Grka, četudi je sicer »pravi grški tip». Nekoč pa so je vozila Po atenskih ulicah v prehitrem tempu 68-letna 'bogata angleška plemkinja, (ki so jo ustavili in odvedli pred sodnika, da ji določi kazen radi cestno policijskega pregreška. Pred poslopjem kadaja je stal v uradni pozi visok vitek stražnik črnih oči in s veti obeli h zob. Imel je komaj 28 let. Kar streslo je osivelo lady in ušlo ji je: »Kak-o krasen dečko si!« Ko se je vrnila od sodnika, jo je lepi stražnik spremil do vrat avtomobila in se ji spoštljivo poklonil. Že naslednji dan je bil povabljen na čaj k pomlajeni lady. In kaj so je pripetilo pred nekaj dnevi. Vzela sta se krasen Grk in imovjta Angležinja. Istočasno s poroko je bil policijski straž nik-milijonar imenovan za policijskega majorja, menda zato ker se ne spodobi, da bi visoka in težka Angležinja jemala običajnega stražnika- Najlepše pa je šele prišlo: če pogledate danes atenske varnostne organe, kako se vsem svetijo čevlji in gumbi na uniformi in kako pozdravljajo v lepih belih rokavicah pasante ter jim dajejo pojasnila. Vsi čakajo na kako bogato devico Orleansko in dajejo s svojo okretnostjo atenski policiji značaj tip-top mladeniške družbe- V Avstriji aretiran Mariborčan Že delj časa so prihajale na mariborsko policijo od vseh strani Slovenije ovadbe proti nekemu agentu Hinku Uhlu. Vršil je po mestih in na deželi nereelne kupčije, barantal, naročeval, •za vse Pobiral velike predujme in izvabil od naših trgovcev na razne take Roparske načine precejšnjo vsoto gotovine- Potem je svojo »agenturo« opustil in prevzel zastopstvo mariborske tvrdko Rudolfa Welle. prekajevalca mesa, ter pričel s to meseno kupčijo po raznih krajih Avstrije. Tudi tu je jemal predplačila od naročevalcev in obdržal ves denar za sebe. Nekega trgovca je na. šamaril tako za več kakor 5000 šilingov, kar znaša 40.000 Din. Med našimi in avstrijskimi varnostnimi oblastvi se :e razvila o tem tiču živahna korespondenca, ki je omogočila, da so v sredo aretirali v Steveru pri nr~ih ob'astvih ••labo , nnega Mariborčana invalida Hinka Ulila Sfra* S.' Mariborski V E t E K N J K Jufral V Mar*!>6r% 3ne 3. VT. WTl , ^ Ako potuje milijarderjeva hierka okoli sveta... Hčerka najbogatejšega moža Evrope — V dveh avtomo bilih okrog sveta — Velike priprave po vseh mestih — Poltretji milijon stroškoy hn Stinnes bo znano tudi večini naših čitateljev. Saj je igral Stinnes v prvih povojnih letih v evropski javnosti tako veliko in važno vlogo, kakor noben minister, noben politik in noben znanstvenik ali umetnik. Njegova moč je bila večja od moči vsakega evropskega vladarja. Že pred vojno so ga šteli med največje nemške industrijce in finančnike. Vojna in doba denarne propasti pa sta ga dvignili naravnost na bajno višino. Pred štirimi, petimi leti je Hugon Stinnes upravičeno veljal za najbogatejšega človeka v Evropi. Bil je vreden drug fantastičnih ameriških milijarderjev. Malo je bilo v Evropi držav, kjer ne bi deloval Stinne-sov kapital. Doba silne gospodarske krize je omajala tudi Stinnesovo kraljestvo in ko je pred par leti umrl, se je pokazalo, da se je njegovo nekdaj neizmerno imetje precej skrčilo, a je vendar še danes med največjimi v Evropi in se ceni na milijarde. Najmlajša hčerka tega mogočnega moža je Clairenore. Stara je danes 22 let, vitka in visoka blondina, baje čisto lepo dekle. Klara Nora Stinnes ie Prava hčerka svojega očeta. Energična je ln podjetna, brez miru in počitka. Zato je postala raznim generalnim direktorjem, ki vodijo po Stinne-sovi smrti rodbinska podjetja križem sveta, včasih malo neprijetna. Pa so prišli na srečno misel. Klara je strastna avtomobilistka. Pol ducata avtomobilov ima in vse šofira sama. V^e dirke v Evropi, da se je ne M udeležila; celo v Rusiji je že tek-niovala in odnesla eno prvih nagrad. To njeno strast je porabila njena okolica in navdahnila dekle z idejo, da se Poda v avtomobilu okrog sveta, iz Berlina preko Evrope, Azije in Amerike nazaj v Berlin. Pot bo dolga okoli 60.000 km. Rečeno storjeno. Z amerikansko ('naglico so bile priprave v dveh mescih gotove in Klara je pretekli teden odpotovala iz Berlina. Pa to niso bile priprave, kakor za navadnega smrtnika, tudi ne kakor za kakega vladarja. Se vse večje in obsežnejše. V vseh večjih mestih, ki jih bo mlada milijarderka obiskala, so s Stinnesovim denarjem osnovali sprejemne odbore, ki morajo pripraviti vse, da bo imela gospodična Klara čim ugodnejše bivanje. Povsod je pripravljena zaloga bencina in hrane, povsod za rezervo tudi novi avtomobili. In kar je najvažnejše, v vsakem teh mest čaka gospodično lepa vsota dolarjev, varno shranjena v bančnih blagajnah. Po vseh državah so bile avizirane oblasti, da pride kraljica nemških zlatih mark, in vse so radevolje obljubile, da ji bodo šle v vsakem oziru na roko in ji ne bodo delale sitnosti. In v vseh mestih je alarmirano časopisje, da dela reklamo za originalno svetovno potnico. Klara potuje v spremstvu dveh in-ženjerjev, ki sta obenem monterja, in filmskega operaterja, ki bo njeno pot ovekovečil v filmu. Oblečena je v fantovsko obleko s kratkimi hlačami in velikim klobukom, seboj pa je iz previdnosti vzela tudi dve večerni In dve promenadni obleki. Skrbi ji dela samo to, da ne bodo obleke prekmalu zastarele, ker misli ostati na poti — celih pet mescev. Družba se vozi z dvema avtomobiloma. Prvega, luksuznega, šofira punčka sama, drugega, tovornega, pa eden izmed inže-njerjev. Oba se data spremeniti ponoči v spalnice. Stroški potovanja so proraČunani na 200.000 zlatih mark, kar da v našem denarju lepo vsoto dveh in pol milijona dinarjev. Stinnesova hčerka pa je tudi v tem oziru vredna svojega očeta, da je izborna trgovka. In tako si je znala ure diti tudi ob tej priliki, da stroškov, vsaj vseh, ne bo nosila sama, niti ne njeno podjetje. Prodala bo svoje filmske posnetke in poleg tega poročala o svojem moderno-romantičnem potovanju v razne svetovne liste. ki ji bodo plačevali naravnost knežje honorarje. kakor jih poklicni novinar ne dobi nikdar. Tako bi potovala tudi Ti, mlada či-tateljica, kaj ne? Velika nesreča na železnici pri Ptuju Med Postajama Velika nedelja in Osluševci križa pri čuvajnici v Trgovi-šču železnico vozna cesta. Pred Par leti so bile odpravljene zapornice, kar bi se ob glavni progi, kakoršna ie železnica Pragersko-Kotoriba, pač ne smelo zgoditi. Daje se sicer svarilni signal, ki ga zlasti vozniki s težkimi vozovi lahko preslišijo, čuvajnica sama, drevje ln zdaj tudi velika rž, pa ovirajo pogled na progo, ako Prihaja vlak iz Velike Nedelje. Vse to bi te dni skoraj povzročilo grozno nesrečo. Posestnik Franc Pod-platnik iz Gvetkovcev se je peljal s svojim očetom in 41etnim sinčkom v vinograd. Ker je voz ropotal, ni slišal železniškega signala. Čim pa je prispel na tir, ie opazil komaj par metrov od sebe lokomotivo osebnega vlaka, ki vo-*i opoldne iz Kotoribe v Maribor. V voz so bili vpreženi voli, ki jih ni bilo mogoče pognati. Zato je lokomotiva treščila z vso silo v voz, ga razbila in razmetala do vsej progi. Podplatnik, njegov oče in sinček so zleteli na tla in se precej težko poškodovali. K sreči se je zlomilo oje, tako da lokomotiva ni Potegnila za seboj obeh volov, ki sta se rešila. Vlak je seveda »takoj obstal. Ranjence so naložili v službeni vagon in jih odpremili v Ptuj, kjer so jih prenesli v tamkajšnjo bolnico. Klišeje uaeh orat, črtne In autotlplje, Izčeluje po predloženih risbah, pero* pialh ali slikah za nauaflen tisk ali za finejšo Izueflbo u eni ali ueč baruah točno po naročilu In u naikraJSem času JUaOGHAFIKA tiskovna In založna čr. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 23 Esperanto se širi po vsem svetu Neuspeli poskusi, proglasiti mednaroden občevalni jezik Važnost Danes Je že nepotrebno govoriti o pomenu esperanta, o njegovem razvoju, saj ga pozna pač že vsak inteligent. Stoletja je že stara težnja po enotnem mednarodnem jeziku. Razni veliki narodi so se trudili in so upali,da narede svoj jezik za mednarodni občevalni jezik. V poštev sta prišli v prvi vrsti francoščina in angleščina, ki ju danes res govori mnogokrat več ljudi, kakor je na svetu Francozov in Angležev. Vendar pa se tudi ta dva, najbolj razširjena svetovna jezika nista mogla u-veljavjti kot enotna mednarodna jezika. Zato so se že pred davnimi leti začeli pojavljati poskusi, ustvariti tak jezik na umeten način. Noben poskus pa se doslej ni obnesel. Šele ko je Pred pol stoletja poljski zdravnik Zamenhof sestavil esperanto, ki dozdaj še najbolj ustreza vsem različnim zahtevam, se je to spremenilo. Esperanto se je po pre-stanih otroških težkočah začel hitro širiti po vsem svetu in danes ni države, kjer ne bi imel svojih pristašev. Milijoni ljudi križem sveta ga že govore Zelo praktičen je in Pri tem lahek, tako da se ga lahko nauči v par mesecih, dočirn rabiš za vsak živeči jezik par let, pa ga še ne obvladaš perfektno. Mnogfe Šole so uPeljale esperanto v svoje šole,'deloma kot obvezen, deloma kot neobvezen predmet. Nekatere univerze imajo za esperanto že posebne stolice, nešteto je število privatnih šol in esperanfških krožkov. Danes izhaja v esperantu že cela vrsta časopisov, revij in knjig, v esperantu razpravljajo na važnih mednarodnih konferencah, v njem dopisujejo mnoge znanstvene ln gospodarske institucije, v esperantu oddajajo del svoiih programov številne brezžične postaje. francoščino ali angleščino za — Silen napredek esperanta — za slepce Navesti hočemo par konkretnih Primerov, kake važnosti je esperanto že danes v mednarodnem življenju. Za letošnjo Veliko noč se je vršil v Pragi svetovni kongres za mirovno vzgojo pod geslom »Mir potom šole«. Kongresa se je udeležilo nad 400 pedagogov in znanstvenikov iz vseh držav. Med njimi je bilo ekoro 300 esperantistov, tako da se je večina razprav vršila v esperant-skem jeziku. j Velesejmi v Parizu, V L"yonu, v Lip* skem, v Budimpešti in na Dunaju imajo posebne esPerantske oddelke, ki vodijo-vso propagando s prospekti, poročili in dopisi v esperantu. Japonski znanstveniki izdajajo svo]« publikacije večinoma tudi v esperantu. V zadnjem času uvajajo esperanto ▼ šole za slepce, kar je zlasti važno za male narode. Ti si namreč ne morejo priba viti večjega števila knjig v Braillovi pisavi v svojem jeziku, ker so pač predrage. Esperantskih knjig za slepce je že veliko število in so razmeroma zelo poceni, ker gredo po vsem svetu. Z njihovo pomočjo je mogoče tudi slepcu odpreti pot v svet. V Parizu je začel lani izhajati celo poseben mesečnik za slepe esperantiste. V Nemčiji oddaja govore, poročila-in predavanja v esperantu 27 brezžičnih postaj, v Rusiji osem, v Avstriji dve, v Angliji 16, v Franciji 3 itd. Mesto Pariz je izdalo kažipot po Parizu v esperantu. PaTiška policija rabi' na svojih objavah, namenjenih tujcem, poleg francoščine samo esperanto. Tako se ideja esperantizma vedno bolj širi in vrši svojo važno nalogo za; zbližanje in Pomirjenje med narodi. ** ■■ 'A Letalske nesreče na Francoskem Predvčerajšnjem je izbruhnil V Poslopjih letalskega pristanišča v Le Hav-re požar, ki je uničil vse stavbe z vsem inventarjem. Niti letal niso utegnili rešiti in jih je šest zgorelo. Na letališču pri Meringnae-u je strmoglavilo vojaško letalo in se na tleh razbilo. Ker je Pri tej katastrofi padlo letalo tako, da nista mogla poročnik in vojaški zdravnik, ki sta bila v aeropla-nu, priti izpod razvalin — četudi bi bila ostala nepoškodovana — sta oba umrla kot žrtvi ognja, ki je izbruhnil takoj po padcu. Tragično je končal svoje življenje tudi znani francoski učenjak, profesor kirurgije dr. Piqude. Poklican ie bil k neki bolani dami v Cazeau in je odredil, da jo nemudoma prepeljejo z letalom v bolnico Bordeaux- Dt. Pirnič jo je opremljal v drugem letalu. Bili so že prav pred Bordeaux-jem, ko se je vnelo letalo Profesorja, Dr. Piquče ni mogel prenesti vročine in dima ter je skočil iz letala, ki je bilo še 100 metrov visoko v zraku. Nesrečnež se je ves polomil in je takoj umrl. Pilot je imel še toliko hladnokrvnosti, da je srečno pristal z aoroplanom in je bil le lahko poškodovan itn opečen. Nafgrozovitejše ječe sveta Neki angleški potnik, ki se je nedavno vrnil iz Azije, piše v svojih potopisih, da so nedvomno najstrahotnejši zapori sveta v Mandžuriji. Prostor, kjer so nameščene ječe, je obdan z dvojnim visokim obzidjem. Razdeljene so ječe v same male prostore, podobne kletkam za živali, postavljene druga poleg in nad drugo. V nje ne prodre nikdar svet-obni žarek, kaj šele solnčna luč! Posamezna celica je dolga nekaj nad en meter in visoka komaj 75 cm. V njih prestajajo jetniki vklenjeni v težke verige, pritrjene za tilnik in z zvezanimi rokami strašno kazen. Niti sesti niti stegniti se ne morejo ti reveži. Mnogo jetnikov je takih, ki se mučijo vi teh kletkah svoj živ dan. Pri veem tem pa so ^postavljeni še strahovitemu mrazu, ki Pritiska v tamošniih krajih. Edino mon-. goli prestajajo malo delj časa to torture, vsak drugi pogine v kratkem v teh pasjih prostorih. Letošnji program Jadranske Straže Glavni odbor Jadranske Straže sl je: za letos med drugim postavil te-le cilje: ■poklonitev Podmornice naši vojni mornarici; i izpopolnitev društvenega glasila, »Jadranska Straža«; povečanje zgradbe Pomorskega muzeja in izpopolnitev zbirk ter biblioteke; dosega legitimacij za vozne ugodnosti na železnicah’ in parnikih za člane J. S.l ojačenje pokreta J. S. med mladino. K gmotnim sredstvom, potrebnim za dosego teh ciljev, hoče prispevati tudi mariborska podružnica Jadranske Straže, ki priredi v ta namen 16. junija' največjo letošnjo zabavo v Mariboru. ' Pomagajte vsi! Gre za naše morjef Najbolj preizkušene recepte pošlje d« ieljo brezplačno in poštnine prosto J Dr.Oetker, d.zo.z., Matibatl Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 29 'VEritiTlIA ■—■■■ 1 'ttar . -v.: 1 . Komaj pol ure potem, ko je odšel MicHel Mohr, se je Jack Bell-Belič po vrvi s kljuko vzpel na okroglo okence. Počakal je, da se je skril mesec za oblake, nato pa se je vrgel v morje. Hrup stroja in šumenje valov sta njegov padec v vodo skoraj popolnoma preglušila. Ker je stražnik vrhu tega še dremal, ni mogel slišati Jackovega skoka v morje. Srečno se je izmotal Jack iz vrtincev, ki jih je povzročal parnikov tek, ter je s krepkimi sunki skušal doseči kopno. Toda vodna struja je bila močna ter ga je odnašala v zaliv. Nad uro se je XIII, LOHENGRIN. »Nemogoče! On še živi!« je izjavil Dodd slovesno. »Evo vam dokaza: njegova listnica! izvolite jo odpreti!« Toda v listnici je bilo le osem bankovcev po tisoč dolarjev, državljanski list in nekaj drugih legitimacijskih papirjev. »To je vse!« je zategnil Dodd razočaran. Prepričan je bil doslej, da najde v listnici vso ali vsaj skoro vso ukradeno vsoto. Da pa bi Drišel boril proti struji, a ni mogel nikamor. Jack iskat na agenturo svojo denarnico, tega niti Daleč tamkaj je zagledal luč svetilnika na Ed- Dodd ni mogel verjeti, zavoj je dal izročiti gotovo dystone. Krenil je torej tja. Struja ga je izdatno le zato, da spelje njega na krivo sled. Toda svoje podpirala. Hitro je brez posebnega napora napre-bojazni ni hotel izdati Polly. doval. plavajoč nekaj časa na prsih, potem zopet »Da. to je listnica mojega soproga! O, Jack!« vznak. Včasih je tudi počival, mirno ležeč na mor- je vzkliknila Polly in pritisnila listnico na srce. »Vsaj ena sled za teboj!« »Kaj se vaš gospod soprog ne piše — Bell?« »Ne, v istini se piše Belič, ker je po očetu ski gladini. Toda svetilnik je bil vendarle predaleč, in moči so mu že pojemale. Legel je zopet vznak in pustil, da ga nese voda kamorkoli. Tedaj je zagledal nenadoma ne daleč pred Slovenec, po materi Hrvat,« je razlagala Polly ter sabo temno barko z dvema jamborjema.- Vozila je z ljubeznijo pestovala listnico. »Le njegovi bivši brez iugj, je spredaj je brlela rdeča leščerba. tovariši so mu poamerikamli prumek v Bell, ki Jack je p]ava, od stran- k barkj tgr zakri5al mu je ostal ... A kaj storiva sedaj. « .na vso moč: »Halo! Na pomoč!« »Počakava in iščeva dalje,« je odgovoril Človek ob krmilu je iztegnil vrat preko relin-Dodd. »Kakor hitro pride kdo na agenturo, ga ga, ga zagledal, a molčal. pumejo!« »Halo!« je zakričal Jack vnovič. »Kaj hočete, »Toda če primejo Jacka, ga zatajim —« je iz- da vpričo vaše barke utonem, — vrag vas za-javila odločno. jahaj!« »Da, tako se glasi najina pogodba!« je pritrdil Tedaj je že priletel tik do njega rešilen obroč, detektiv. »Vi le kar tajite! Upam, da vam r*e bo nikdar treba se pritoževati, da nisem mož-be-seda . . .« Naslednjega jutra sta se vozila po lepi angleški obali ob Rokavskem zalivu. Dodd je povsod izpraševal po Bellu. Toda nikjer ni našel sledu. Tudi na amerikanski agenturi v Plymouthu se n' oglasil rihee zaradi zavojčka. od nekod pa mu je vrgel nekdo v klobčič navito vrv. Par trenotkov nato je bil Jack že na barki. Bila je barka »Oueen« iz Falmoutha s tremi možmi posadke na krovu: kapitan, krmar in močan deček. Očividno kapitan gosta ni bil vesel, toda Jack se ni brigal za to, nego je zahteval jesti in piti. Dobil je oboje. »7akai vozite brez luči?« je vprašal nato kapitana. Toda odgovora ni dobil. Kapitan je le tem- Ko je brzojavil Dodd še na Angleško banko v no zagodrnjal in odšel na ladjin prednji konec. London, je li ondi kak sumljiv človek te dni nalo- »Tu ni vse v redu!« si je mislil Jack. se slekel, žil tri milijone dolarjev, je prejel negativen od- ožel obleko ter jo razobesil na veter, da se čim-govor. preje posuši. Medtem se je zavil v koce ter utru- Jack Bell-Belič je izginil, kakor bi ga res- jen zaspal, nično požrlo morje. Ko se je zbudil, je bil Eddystone že daleč za- daj in začelo se je polagoma daniti. Toda jutro je bilo še daleč. Jack se je oblekel v polsuho obleko ter se zavil v debelo plahto. Stopil je h krmarju: »Imaš žganja? Mraz mi je!« Molče je segel krmar v žep ter mu ponudil steklenico. Jack je parkrat krepko potegnil in vprašal: »Kam vozite? Kdaj dospete?« Toda krmar je le iztegnil desnico po steklenici, jo spravil v žep in molčal. »Čudni ljudje ste! Zakaj, vraga, ne odgovarjate na poštena vprašanja? Kaj pa vozite?« Molk. ’■ , »Pa mi vsaj odgovorite, če se utegnem še lepo naspati?« Krmar je energično pokimal. »Pa grem torej spat!« je dejal Jack. »Hvala lepa za žganje! Prav dobro greje.« In poiskal je zatišje, vrgel na tla nekaj kocov, se dobro zavil in legel. »Gotovo so tihotapci!« je razmišljal. »Pa kaj me briga! Dobri ljudje so pa le!« In zaspal je. Naslednjega jutra je poizkušal vnovič zlepa s kapitanom. Začel mu je pripovedovati, da je služil na raznih parnikih, in da je bil že mnogo po svetu, toda po nesreči je padel s poslednjega parnika kot potnik ter da mu je za rešitev nepopisno hvaležen. Rad bi mu to največjo uslugo s čimerkoli poplača' »Ostanite toraj na barki in — če bo treba — pomagajte nam pri delu!« je odgovoril kapitan. »Pojdiva zajtrkovat!« Sla sta. Pri zajtrku je govoril skoraj le Jack, kapitan — ki se je zval Penfold — je večinoma poslušal, prikimaval, se smehljal ter jedel in pil. Tudi krmar je ostal molčeč ter je končno izdal le toliko, da gre smer proti Franciji. Norman-ski ribiči v Pleherelu jih že pričakujejo. Jack pa je dognal kmalu sam, da je barka polna whiskyja, vžigalic in tobaka. Tretjo noč se je imela barka približati obali ter oddati svoje blago. Toda vreme jim je načrt prekrižalo. Iz oceana je hrumelo vodovje v zaliv ter onemogočilo barki, da bi se približala kopnemu. Šele petega večera, ko se je morje pomirilo, so zagledali obal. Jack je stal ob krmilu. Veselo je opravljal na ladji najrazličnejše mornarske posle in kapitan je bil ž njim prav zadovoljen. Saj je bil Jack izvež-ban mornar ter spreten v delu na ladji. Delal pa je rad tudi zato, da si je v družbi molčečih mož preganjal dolgčas. (Dalie prihodnjič.)’ ^ Mali oglasi | 1 Map ki ,|ujijov posr«. Ženitv., dopisovanj, in ogl»- 1 1 ln »ocljatn« namen. .i trgovskaga ali reklamnega 1 1 ®tv*"• »»»k« b.«eda30 p, inačaja: vsska beseda 50 p, 1 najmanj« D)n 5— najmanjši znaaek Din 10'— | Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnic, »rt priporoča IVAN KRAVOS m”,! bor, Aleksandrova cesta 13. 220 Agenta 230 sposobnega in zanesljivega za irodajo vina na debelo se išče. 5onudbe s priporoko pod šifro .Vino K.—626* na Interreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova 6 Kovčki In potne torbice vseh vrst In velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 221 Bledo ko Vi! Spedjalna delavnica ta črkoslikarstvo in soboslikar-stvo Grajska ulica 2, FRANC AMBROŽIČ. 2-27 Trgovec 242 čedne zunanjnosti, 42 let star, z lastno trgovino v Mariboru, u-dovljen, z 81etno deklico, išče resnega znanja z trgovskemu stanu primerno gospodično ali mlado vdovo brez otrok, ljubke zu najnosti. Dopise s polnim naslovom in sliko pod .Hrepenenje po drugi sreči* na upravo lista. Vinotoč pod vejo Scherbaum na Meljskem hribu št. 49 odprt. Dohod za carinarnico. 2J2 Najboljše pecivo 31 ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli, Maribor, Glavni trg 9. Cement, apno, (gašeno in živo), več vrst koksa, kovaški premog, oglje, drva, vse vrste premoga, kolobare, deske vseh vrst nafeenejše in v vsaki množini pri Branko Mejovšek Tattenbachova ul. 13, Tel. 67 239 Vajenec (pikolo), natakar *a bar, natakarica za kavarno se *a takoj iščejo. Velika kavarna, Maribor. 235 in vrtnar prakso'ki 'n trezen z večletno me na p" °>°*no,ti razu-za D»lmacijo,,ponCuVHb *“ **** pis°m ‘%‘^val in navedbo pUče pod -Radin i pouzdan K-62C’ na Interreklam d. d. oelažni,, vod, Zagreb 1-78. E ‘2^j Praktična blagajniška ograja na prodaj. Na ogled vsak pon-deljek in petek do 30. junija od 10. do 12 ure dopoldne v Tkalski ulici št. 3. 241 Stroj za obračanje sena prodam prav po nizki ceni. Vprašati Mlinska ulica 3. 2 0 H kavi Profesor prevzame priprave sredješolcev 232 *" tepite, posebno iz francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine. Razlagova ul. 15. Veranda Narodnega doma Čevabčiči. ražniči, turška kava, pivo, rdeče vino škofa Sreboniča (Krk), ljutomerski šipon, 7 let itar. mizla Jn topla jedila. Sprejema abonente. O-ientaUkl bufet. Štajerska klcL 257 Brezobrestno posojilo za zidanje stanovanj. Navodila . .di,nl stavbeni zadrugi .Mojmlr , Maribor, Koroška cesta 0/1 (p0 poStl tud, 5 Din znamke.) 256 PRVOVRSTNA RESTAVRACIJA GRAJSKA KLET NUDI SEDAJ V VROČINI PRIJETEN HLAD - PRVOVRSTNA ŠTAJERSKA IN DALMATINSKA VINA IZ&ORNA KUHINJA KAKOR TUDi VSAKI DAN SVEŽE MORSKE RIBE KONCERT Poiebno se priporočam vsem botrčkom JOSIP MAJDIČ RESTAVRATER (45 Ugledno eksistenco najdejo gospodje, ki jih veseli delo s prevzetjem naše samo prodaje Gre za predmet gospodarskega značaja, ki ga neob-hodno potrebujejo industrija in poljedelstvo in oblastva. Boleg mesečnih doklad v gotovini je dana možnost z* vtl'k postran ski zaslužek. Gospodje ki si hočejo oiigurati samostojno u-gledno nameščenje ter razpolagajo z gotovino 800 Din. dobijo podrebnejša obvestila pod stenz" pri Interreklamu d. d. Subotica, poštni predal 34. 258 ffiedokavi Učenec ali učenka 254 »e sprejme za krojaško obrt pri A. Vadnu. krojač, Vetrinjska 24/1. Boljša šivlllja » belo perilo sprejme delo. event. gre tudi na dom. Naslov v upravi lista. 19e Deložirancl Maribora! Socijtlni oddelek .Mm stan* zo pet posluje za reveže brezplačno Sprejem J-10 dop. Koroška c. 10/1 Jaz > ba RSL0 Ti o .5 S -5 ‘> iws» g X3 =3 On Ona - &o is Eh« » o _ CL Oni E b 2'i O 8 ■as° Vi Mi s ^ 22 Cu M|# o Vsi LO U) Vabilo na ZAHVALNtCA Gosp. flpotekar filom, Matka. čast mi je rzvestiti Vas, d. su mi Vaše Larucin kapsule kile ed vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da je kapanje povsa piestalo. — Spoštovanjem 146 K. M., Maribor. LARUCIN KAPSULE dobivajo se po ceni od Din 20-— u svim apotekama. — Glavno akladište : APOTEKA BLUM SUBOTICA. Vlredm občni zbor ki ga bo imelo KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU dne 15. junija 1927 ob 18. (6.) uri v uradnih prostorih Mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica štev. 2. Dnevni red: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem občnem zboru. 2. Poročilo predsednikovo o bilanci za prošlo»upravnO leto. 3. Poročilo računskih pregledovalcev. 4. Odobritev bilance. 5. Volitev: a) odbornikov. b) 6. Slučajnosti. Opomba: Glasom čl. 41 pravil se izloči en« tretjina odbornikov za katere se volijo novi. Stanko Detela s. r. predsednik Najboljši trboveljski cement in zagorsko apno se cf&bi najceneje pri Vinkotu Laši£, zidarskem mojstru, Maribor, Tržaška cesta 98, nasproti mestnega vodovoda. Izvršuje tudi vsa stavbena nova in popravilna dela po zmerni cent. t4i, Za naporne poklice, nervozne, srčno in želodčno bolne, pri ostarelosti,za dojilje, pri slabostih po dolgi bolezni. Mmkdo M mora biti dobra-aromatična, in kljub temu, kot zdravilo, veljatiJ Je prav« zrnata kava, prosta prt kavi nahajajočih ikodljivlh delov, ter vsebuj« vse dragocene snovi, kakor popolni kavln-aroma, ker jc iz najfinejSih vist pripravljena. Ako Medokave pri Vašem trgovcu ne dobit«, ie obrnite na glavno zalogo n SHS 248 R. Meznarič, Maribor, oiavm trs 21 (Bulavi prozorni zavitki po 200 In 500 gr. so orlslnalnl In pravi.) Prlkrojevalni tečaj In tečfj za praktično šivanje ter vezenje s« viši v dekliški me-Uranski šoli v Cankarjevi ulici. Pričetek tečaja dne 10. julija 1927. Prijave sprejema sluga dekliške meščanske iole. Poučuje s« z vsemi znamkami strojev, lstotam se dobe informacije za nabavo 343 novlb In rabljenih šivalnih strojev. Učni zavod Ivan Bizjak. Iščem stanovanje iz 1—3 sob s kuhinjo in pritiklinami za takoj ali kasneje v Mariboru. Mirna, solidna stranka. Ponudbe pod šifro „Stanovanje“ na upravo „Večernika" Cenjene interesente vljudno obveščamo, da smo prevzeli zastopstvo in prodajo svetovnoznanih in najmoderjše opremljenih avtomobilov CHEUR0LET in vseh znamk koncerna General Motor« — Near East S. A. Alexandria. Poleg luksuznih dvo- do pet- sedežnih Tourlng in tovornih — 1 ter ll/, tonskih — Truck držimo vse potrebne rezervne dele stalno na zalogi. Automobiles et motocykles Kenda & Co., d. z. o. z., Maribor Gralski trg 6. VENECIN izvanredna zdravilna voda proti revmatizmu In ISiasu, želodčnih In čre- vesnih bolečin ter za lečenie ran dobiva s« zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste; Isia d. d., Ljubljana MarffiorsH V E V E B N T K JuTr& FELMA I FELMA: FELMfl: FELHA FELMA FELMA Izum Nikola Tesle U*iverxalno zdravilna sredstvo, lla)v«*ja pridobitev moderna tehnike j« sredstvo za sdravljenj« vseh vrst bolezni i visokofrekv*n6nim elektritni« tekom. S a tisočo idravnikov a« poslužuje t« nov« Urapij« in jo priporoča. aparat, zdravi, krepi, pomlajaje in varmje pred boleznijo, aparat je vir najveijega blagostanja — zdravja in sreč«; drmžina in poaamoinik. aparat je naJbelJSI ia Bajeanejli. Narofa ae: Adolf ]. Cizel, Maribor, Aleksandrova cesta 45. Goaeralne taatopstvo in (lavna zaloga za eelo kraljevine. Zahtevajte prospekte in cenike brezplačno. 247 zato se ga naj poslotnja vsaka Za birmo slikam na razglednice že od 50 Din naprej v priznano najbolji izdelavi Foto-Vlašii, Maribor Gosposka ulica 23. 193 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelja In urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnici Stanko Detela, v Maribora. Kaj je Ljudska samopomoč? „Ljudska samopomoč“ je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru, ki izplača po smrti člana zakonitim dedičem Din lOOO, 2000, 4000, 10.000 podpore.: Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, 1, 2, oz. 5 Din članarine. Sprejemajo se do nadaljnega vse zdrave osebe brez razlike stanu in starosti, torej tudi otroci. Zahtevajte zatorej pravila in pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči" v Mariboru. Poverjeniki za vsak kraj dobrodošli. 24& Darila za birmo! Ure, srebrnina in zlatnina po najnižjih cenah pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica S Oglejte ai cene in predmete v izložbah ter v trgovini Naznanilo! Naznanjam, da otvarjam v ordinacijskih prostorih dr. Neuwirth-a v Gosposki ulici 46/1 v Maribor« z dnem 1. junijem 1927 svojo zdravniško prakso. Med. univ. dr. Josip Ivanšek. Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prof*°’ sukno od Din 26 — Ki tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 Preselitveno naznanilo Cenjenem« občinstvu naznanjam, da sem se s svojo slikarsko in pleskarsko delavnico ter stanovanjem preselil iz Aleksandrove ceste 44 v Stolno ulico št. 5. Potrudil se bom, da bodem tudi nadalje svoje naročnike solidno in reelno postregel tn se priporočam s spoštovanjem Franc Kolar slikar In pleskar «44 Najusodnejše nudi nahrbtnike, palice, ležalne stole, ootne košare, listnice, denarnice, naramnice, no* ivice, parfumerijo, galanterijo, vrvarske izde ke itd. pra90 Rosina, Maribor Vetrinjska ulica 36 Klobuki, kravate, nogavice najceneje pri tvrdki I O O BALOH Vetrinjska ulica 18