Se kralj Matjaž oženil je, z Alenčico zaročil se, prelepo mlado deklico, kraljico ljubo ogersko.
Zadosti malo z njo živi, zadosti malo, le tri dni. Žgoli mu ptica prvi dan: „Na vojsko brž, na mejo vstan',
na kraj oblasti dunajske, dol na pokraj'ne ogerske!" Matjaž odgovori tak6 : „Ne morem zdaj še na vojsk6;
so hlapci moji še hromi, konjiči moji vsi bosi; še niso sablje brušene in narejene puške ne."
Ko ptica drugi dan žgoli, Matjaž kot prej ji govori; ko prišla žgolet tretji dan, za vojsko je že naravnan.
Pokliče kralj Alenčico, preljubo k seb' kraljičico, tako ji pravi, govori: „Brž moram iti, se mudi,
na kraj oblasti dunajske, dol na pokraj'ne ogerske. Bi kdaj ti dolgočasVala, otožnost te napadala,
preštevaj zlate rumene, gradove varvaj zidane; na vrt naj te ne vodijo, da Turki te ne vhitijo."
Zajaše konj'ča brzega, zadirja z grada belega na kraj oblasti dunajske, dol na pokraj'ne ogerske.
Vojaki šator stavijo, Matjažu ga napravijo; ko pride, mu zaukajo, da Turki onkraj slišijo.
Ob vojski zmirom krog leti, golo pa sabljo v rok'drži; ko mahnil je, je prostost dal, devet je padlo vselej glav.
Po nebu spet je ptičica prepevala mu pevčica. Matjaž jo vidi, ostrmi; mu trikrat šator obleti,
na zlatem jabku obsedi, zažvrgoli, zagostoli: „Na konj'ča, konj'ča, kralj Matjaž! predolgo v čislu tuje 'maš;
554
dežele meriš druge vse, al' v skrbi nisi sam svoje! Glej, tvoja ni še merjena, kraljica ti je vplenjena!
Turčini so prijahali Alenčico ti vhiteli!" „Je taka — reče kralj Matjaž zavirat meni kaj imaš?
Ne skušaj ptica se z mano jaz imam puško risano!" „Če skušam ptica se s tabo, život mi vzemi in glavo !"
Kralj plane na konjičeka, na vejico kot ptičica, predrobno domu zadriči, tak' kot na neb' oblak beži,
do svoj'ga grada zidan'ga, do svoj'ga doma belega. Hiti napr6t mu družina, najspredej grede mojškrica.
Vsi tarnajo, vzdihavajo, solzice toč'jo, vekajo, kraljic pa pravi, govori: „Ne bojte se, družina vi!
Dans tretji dan gotovo bom kraljico dal vam spet na dom. Vi hlapci, predno grem odtod, meniško me naprav'te spod';
obrijte mi okrog lase, kot takemu menihu gre!" Kot Turk obleči zgor' se da; ogrne haljo do peta,
pripaše svetlo sabljico, na sabljo vozo rudečo; pod haljo skrije šmarni križ, kot grom se nos' in blisk in piš.
Si zbere konj'ča iskrega, njega zasede brzega; zaškrtne podkev, zapraši, da pes'k in ogenj se kadi.
Skoz mejo dirja ogersko v Turčijo doli globoko. Na sred Turčije globoke stoje tri lipe zelene.
Pod prvo konj'če stavijo, na raj se brhk' oblačijo ; pod drugo raj prodajajo, pod tretjo krogle rajajo.
Kraljic pri mizi rumeni tako jim pravi, govori: „Gospodje ne zamerite, po čem vi raje prodate ?"
n -J

Se turški paša zveseli, prijazno pravi, govori: „Po zlatu jih rumenemu, jih je po zlatu belemu.
Junak pa, kteri nam je kos, naj se brez plače tud' obnos'!" Kralj seže v aržet svileni po zlat' rudeČe-rumeni.
Po mizi mu ga zatoči, da po njej trikrat obleti, pred pasem turškim obleži. Mu paša reče, govori:
„Ta zlat je kova znanega, Matjaža kralja samega." Pa reče, pravi kralj Matjaž: „Povem ti jo, ne bode laž:
Sem ob život Matjaža djal, mu zlate čisto vse pobral." In grede si devojke 'zbrat in reče godcem zaigrat!
Si mlado 'zvoli Alenčico, Alenčico, kraljičico; Ročice si podajata in urno krog zarajata.
Popraša jo: „A1' me poznaš? Al'nisem, kot je bil Matjaž?" Pogledala ga je ostro : „Matjažu vzel si ti glavo!
Obriti tat, meniški tat, kak6 te hočem jaz poznat'!" On Turkom dalje govori: „Kaj pravim vam, gospodje vi!
Al' smem devojki tud' napit', pijače v kup'co natočit'?" „Napil pa ti zato ji boš, ker, kakor vid'mo, svet si mož,
Matjaža si ob glavo djal in zlate si mu vse pobral." Da v kup'co zlati prstan svoj, pak ona:  „Dični druže moj!
Sem nadjala se nujno te; peste, glej, trapi sitni me, za mano vsi se slinijo, zdaj brade naj s'obrišejo!"
Kraljic pa jame govoreč: „Nič težje ni mi v srcu več! Ko se na konj'ča zaletim, glej, da s seboj te jaz dobim.
Ta čas bom urno te pobral, od spred' na belca brz'ga djal; ko sekal bom na desno stran, se drži ti na levo stran."
Matjaž popraša še:  „Možje, al' vzeti smem slovo od nje?" „To tudi ti lahko storiš, ker vid'mo, da sveto živiš."
Prijel za bele jo roke, na konj'ča djal jo je pred se. Po polju k Savi z njo driči kot ptičica s perotimi.
556
Pa sabljo golo v rok' drži, od spodaj kača gor' sedi, od zgoraj ogenj gre iz nje, Matjaž jo ročno sukat' ve.
Zdaj Turki se spogledajo, za njima v curku vderejo, še paša brado maže si, zasmeje se, spregovori:
„Sem bil nekdaj pri njem ujet, hifte mu, mojci, glavo vzet', Alenčico pa meni dat', ki jo prisrčno imam rad."
V obojo kralj pa seka stran, v obojo s' druža umika stran. Po bliskovo mu sablja gre, za srpom snopje stavka se;
za koso trava v red leti, za njim po vrsti Tur'k leži, pa belce v dir, da prideta gor do kovača vmazanca.
Matjaž mu reče: „Kaj ti dam? Da turški kujež si, poznam; brž konja zbosi, preobiij, narobe podkve mu prikuj."
Turčin narobe prekoval, in kralj z levico zlat dajal. Z desnico glavo proč mu djal, do Save konj'če zapektal.
Se vdere vanjo, rezgeta, ve dobro, kaj na hrbtu 'ma, da nosi draga sebi dva, Matjaža kralja slavnega,
in rešeno nevestico, Alenčico, kraljičico. Čez reko splava široko na blaž'no zemljo ogersko.
/L?z