2(>9. Številka.
Trst, v ponedeljek, 24. oktohra 189$.
Tečaj XXIII.
„Edlaost"
izhaja dmkrtt na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in e ve čer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob f> uri zjutraj.
Naročnina zn»4n:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Z a sanio večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava • ne osira.	_
Na drobno se prodajajo v Trstu ejnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutrnnji' Številke po a nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon StT. 870.
4 nvč.
V edinosti je moč!
•glasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj M poMljajo nrednlStvn. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnHtvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Iredulstvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Hv. 12. Ipravništvo, od* pravnlfttvo Iti sprejemanje Inserator
v ulici Moliti piccolo Stv. U, II. nadstr.
nr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konso.'cij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dim sij 22. Cesar je vsprejel danes popoludne v daljši avdijeneiji ruskega ministra /,ti vnanje stvari, grofa Muravjeva.
Dunaj 23, Cesar je odpotoval danes «večcr v Dudimpešto.
Dunaj 22. Pasivu m avstrijske trgovinske bilance znaša letos ofr3 milijonov, proti aktivumu lanskega leta v znesku 23*4 milijonov.
Dunaj 24. Predpoludne je bila v mestni dvorani seja permanentnega odseka radi kuge. V sejo je došel tudi namestnik ter je stavil več primernih vprašanj in je stavil marsikak nasvet. Tudi županje bil navzoč. Kar se tiče imuniziranja postrežnikov (zavarovanja proti okuženju) seje sklenilo načelno, da se sme to zgoditi lo dovoljenjem dotični kov. V permanentni odsek naj se pozove tudi izkušenih bakterijologov. Vse osebe, ki so na opazovanju v splošni bolnišnici, se počutijo popolnoma dobro.
Dunaj 23, Dr. M ili 1 e r j e umrl danes z j u t raj ob 4. uri in pol za kugo. Mrliča so pokopali ob (». uri zjutraj. Navzoči so smeli biti samo njegovi najbližji sorodniki in duhovnik, toda v primerni oddaljenosti. Strežnica Hochegger se počuti nekoliko bolje, a je še vedno v smrtni nevarnosti. Vse ostale izolirane osebe se počutijo popolnoma dobro.
Praga 23. Na trgu sv. Vaelava sta bila napadena dva dijaka in pretepena s palicami. Ednega napadalcev so prijeli, drugi je ušel.
Razburjena množica je na to preganjala nekega trgovskega pomočnika, ki je bežal do hiše nemškega rokodelskega društva. Policija je zabranila nadaljne izgrede in je prijela nekega čevljarskega pomočnika, ker jc pretepal nekega dijaka. Zvečer je veče krdelo mladičev šlo pevaje po taborski ulici. Policija jih je razpršila in je o tem zaprla dve osebi.
Budimpešta 22. (V zbornici poslancev) se tudi danes ni mogla dovršiti debata o predsednikovem predlogu glede idemnitetne predloge, ker je opozicija predlagala, naj se ti predlogi predlo-
PODLISTEK.
VAŠKA SLIKA.
J. KOMAR.
Sama ni vedela kam, sama ni znala, čemu je kupila, čemu je toliko denarja po nepotrebnem proč vrgla; zavest ji je bila nejasna, le zlatarjev izrek: »Raje te bo imel, bolj te bo ljubil...!« brnel ji je še vedno po ušesih.
Raje ? . . . R aje, če se obleče kakor ona, pol mestno, gosposko ? Raje, če postane jednaka oni, ki mu je predobila srce, ki ga je pripravila svojimi pozlačenimi uhami, prstani, svojimi polgosposkimi, mestnimi krili, da je zadušil ljubezen do nje, da jo je prevaril, ogoljufal . . .
Kako ga je ljubila! Nikdar ni nikdo tako ljubil in vendar jo je prevaril, ogoljufal . . .!
Njegova ljubezen ni mogla biti resnična, goreča, vroča ljubezen, ker je ugasnila tako naglo. Samo videl je ono in po njem je bilo, proč je vrgel svojo prejšnjo ljubezen.
Kako ga sovraži, kako . . .!
Sovraži ? —
žijo ter je predsednik moral ugoditi temu predlogu v smislu poslovnika. — Minister za notranje stvari je odgovoril na interpelacijo glede kuge na Dunaju, ter je konstatiral, da so avstrijske oblasti ukrenile vse potrebno v to svrho, da ne epidemija ne bode širila.
»rona 23, V predmestju sv. Lucije se je udri del strehe na cerkvi, katero so popravljali. Pet oseb je mrtvih, 1(» oseb ranjenih.
Ogneva 22. Proces Lucheni se prične najbrže dne 10. novembra.
Carigrad 22. Kakor javljajo s Krete, je predsednik eksekutivnega odbora brzojavno prote-stoval pri ministrih za vnanje stvari štirih vlastij, proti temu, da se je pustil na Kreti oddelek turških vojakov, baje v varstvo turške zastave. Rečeni predsednik meni, da bi se turška vlada lahko poslužila te prilike in se zopet vmešavala v notranje stvari otoka.
Pariz 23. »Agenec Havas« poroča: Vznemirjajoče vesti o napetosti med Francozko in An-gležko so brez vse podlage. Vest, da so se v fran-cozkih vojnih pristaniščih ukrenile posebne odredbe, je neresnična.
London 23. R osebe v y je imel včeraj govor, v katerem se je pohvalno izrekel o mirovnih predlogih carja in je izjavit, da brez obširnega načrta ne bode imela vspeha konferenca orazoroženjn. Glede vprašanja o Fašodije rekel, da jc razvidno iz izjave francoskega ministra za vnanje stvari, da Mar-ehandova ekspedicija ni druzega, nego ekspedicija raziskavanja; ako bi pa Marchandova ekspedicija izvirala iz poželjenja po gospodarstvu, premenil bi se seveda njen značaj bistreno.
.....causa finita!
Pred seboj imamo dva spisa. Prvi se glasi : Iz učiteljskih krogov Istre. V »Edinosti« v št. 20». čitam v » dosta vku uredništva« nastopno: »Najodločneje moramo oporekati trditvi,
In če spozna nekoč svojo zmoto, svojo prevaro, če spozna svoj korak, če so vrne k nji, pade pred-njo, jo v solzah prosi odpuščanja . . . ? Kaj stori tedaj, kaj . . . ?
Ah, sovražila bi ga rada, tako rada, kakor mrzi nočna sova beli zlati dan, toda ljubila ga je preveč . .. ljubi ga še sedaj ... še sedaj preveč . . .
In on? . . . Ali, da bi jo še ljubil, ko bi jo še ljubil!
Spela je daljo po ulicah .. .
Srce jo jc bolelo še vedno, zavest ji jc bila še vedno nejasna, kalna.
»Ljubil te bo še bolj . . .!«
Res ?---Res?--
». . . Mora me še ljubiti — — — mora . . , Moja ljubezen mora zmagati nad hinavstvom, nad sleparstvom one — —«.
In drla je dalje po mestu, dokler ni prišla do prodajalne, kjer so bila izložena najukusnejša, najmodernejša krila . . . Vstopila je naglo, odločno.
Našla je vse, česar je iskala. — Izdala je zadnje vinarje . . .
IV.
Večer, oblačen, teman večerje bil, ko je prispela domov.
ki jo ponavlja tudi dopisnik »iz učit. krogov Istre« v sitmčnjem »Slov. Narodu«, proti temu namreč, da hoče naše in italijanske poslance smatrati kakor celoto, iz česar bi sledilo, da so obojni jednako krivi na bednem stanju učiteljstva. Morda je tako po ;yparlamentih sveta — ali v dež. zboru istr-Šttftfh^hi tako! Sedaj že moramo mi pozvati goep. dopisnika najresneje, naj on pove našim poslancem, kako bi mogli oni kaj storiti v tem dež. zboru! Prosimo, govorite!«
Govorim! -— Vidite no, gospod urednik; sedaj smo, skoro bi rekel skupaj. »Te že tako na svetu — včasih je treba nekaj purganta — povemo si eden drugemu — in potem se dospč še lehko do prijateljstva. Z jezo in osveto — v stran vsikdar! Gosp. urednik ! Našim gg. poslancem zročč učiteljska društva v Istri ob svojem času, pripo-ročevaje se jim spomenice o svojih težnjah in misli, kako bi se dalo (kolikor jim dopuščajo razmere), svojimi italijanskimi kolegi kakor celoto (jedno telo) doseči v zboljšanje gmotnega stanja učiteljem! To je eno.
Gosp. urednik! Vi me razumete o pojmu te celote. In pravite, kakor je zgoraj rečeno: »Morda je tako po vseh parlumentih sveta — ali v dež. zboru istrskem ni tako!« Vidite gospod urednik! kaj ni res, kar pravim, da se istrsko učiteljstvo nahaja mej nakovalom in kladivom ? ! Učiteljstvo trpi vsled tega. In vendar, po vsej pravici bi moralo biti tako, da se deli kos potrebnega in zasluženega kruha delavcu: ko ido za njegovo vitalno stvar, ne bi smelo biti posebnih, kakoršnih koli ozirov: tu bi morale prenehati druge stvari. — In res — to vidimo po drugih parlamentih sveta.
Ker pa v dež. zboru istrskem ni tako (kakor pravite, g. urednik, in nam jc tudi doumno) — kaj nam je storiti? Vi,g. urednik, pripoznavate bedo učiteljstva v Istri. Zatrjujete nam tudi, da naši gg. poslanci bi nam tudi pomagali, ko bi mogli. Veste torej, g. uradnik, kaj naj storimo? Da učiteljstvo uvidi dobro voljo in naklonjenost naših gg. poslancev, prosim (ako pa učiteljska društva
V sobi je bilo vse pri starem, kakor je pustila prejšnjo noč. Vse razmetano, vse v neredu.
Prižgala je luč.
Nemirno je plapolal plamen v gostem mraku. Izmučena, trudna, bolna je sedla zraven mize na razvlečeno posteljo. Iz nova ji je bušknila vsa bol, vse gorje v srce, da se je vila v neznosni bolesti kakor črv, če ga je pretrlo kolo.
Vse je razložila po veliki, javorjevi mizi. Crna, gosposki ukrojena obleka se je videla v medli luči še temnejša, skoro grozna; blesteli in lesketali so zlati uhani in zlati prstan v medli luči petrolejeve svetilke v tisočerih izpreininjajočih barvah, da ji je njih blesk in lesk mamil oči.
Naslonila seje in strmela v lišp, za katerega je dala vse, vse, kar je imela. Zakaj, čemu ?
Ce si ga nadene, če se odiči in obleče, kakor je odičena sosedova, ki se je vrnila iz mesta, ki mu je predobila srce, ljubezen, ali se ne obrne od one in se vrne k njej v njeno željno naročeje, k njej, k njej? Ali bo?
Morda!--
(Pride še).
*e ne soglašajo s tem — pa naj negirajo!), da bi se kdo naših gg. poslancev ponudil v to, da »provede učiteljsko deputacijo pred Njegovo Veličanstvo in v min iste rstvo na Dunaj, kjer naj podpira učiteljske težnje.
T<> pa je tudi moj* radnje, kar govorim tukaj o tej stvari. Xe vem, ali Vam bode prav ali ali ne ta moj nasvet, g. urednik — sodite milo! Preje, nego ne ločiva s tega nehvaležnega polja, g. urednik, Vam se zahvaljujem v ime učiteljstva za prostor v eenj. »Edinosti«. Zdravi!
<ig. poslanci! Namen mi je bil čist. Sveta dolžnost vsaeemu stanu je, da se bori za svoja prava — kaj ne?! Da v taeih okolščinah pade tudi katera beseda, ki se da tolmačiti na razne načine, ni ravno tako čudo. Piše se in piše — in se ne prepisuje v borbi in se tudi ne pomišlja vsega v salonskih rokavicah. V sled tega naj se tudi ne misli, da je to in ono, vse le napad na Vas. Učitelj bi se sploh niti zganiti ne smel več — ra-zun, ako bi hvalil to in ono. Ali kako naj le hvali, ker trpi — in nič ne pomagajo vse prošnje?! V mislih si morate imeti nas položaj ! Torej ni, da hi zagromeli vso strogostjo — sodite milostno! In kakor sem rekel prej : vso jezo in osveto v stran! Človek pripoveduje človeku — in beseda ni »bot«. Preobčutlj ivi, maščevalni, ne smemo biti, doba pač je taka. Čitajmo — Cantua, Amicisa — srce naj bo včasih tudi sodnik. Vem, kaj mi porečete: politika je politika, dragi moj !
Da, res je, bolje, da je ne bi bilo te nesrečne politike. Pomislite pa vendar, koliko zna posamičen učitelj potrpeti — tudi krivic! Vemo, da z častjo so združene tudi dolžnosti in težave. Vendar se usojamo, prositi Vas, pomagajte učiteljstvu, kjer morete, hodite mu nepristranski sodniki! Naj Vam bo mari ta stan; glejte, imejte ozir nanj tudi Vi, da si ga obranite naklonjenega, pa ne v posamič-niku kakor klečeplazen, kajti, verujte mi, da oni, ki zna resno reči, zna tudi moško spoštovati, gorko ljubiti, če je treba. To nas uči filozofija, to nas uči življenje. Brez zamere, zdravstvu)te!
Gg. tovariši! zdaj je na Vas! Izvršite, kar je treba! Nikdo naj ne dela ovir. Jaz sem naredil za svoj stan, kar sem mogel. Bodete videli, da bo boljše.
Vi znate, da sem govoril ono, kar se je mnogokrat tu in tam ali referiralo, ali snovalo ali pogovarjalo v družbi, na shodih in v sejali.
Torej ni moja edina last —ampak last vsega učiteljstva.
Vesti, priznanja, ki jih dobivam, tudi te pričajo. Lotiti pa se je moral posamičnik; saj veste, zato, ker nismo še organizovani kakor bi morali biti. Tako govori tudi g. urednik tega lista in — prav i m a!
Predsedniki posamičnih društev pa naj izve-deje predlog — da dobimo enkrat »Zavezo« teh društev v Istri.
Bodite pa pripravljeni, do porečete svojo — na braniku! Jaz sem dovršil. Odgovarjal ne bom!
Zdri
D i x i.
Drugi spis se glasi:
Iz okraja koporskega dne 21. oktobra. < )dbor učiteljskega društva tega okraja je imel včeraj, dne 20 t. m, svojo sejo v Boljuneu, da reši na zadnjem ohčnein zboru stavljene mu predloge. Pred vsem se je pretresoval članek »iz učiteljskih krogov Istre« v 105, in 190. št. »Edinosti«. Odbor se je vjemal z Člankom le v toliko, kolikor isti zadeva zboljšanje tužnoga stanja učiteljstva. Toda gledč druzega prišel je do nastopne »I z j a v e:
„Odbor učiteljskega društva /a koperski ..okraj je v svoji seji v Boljuneu dno 20 t. „meseca strogo obsodil oni del članka %iz „učiteljskih krogov Istre" v 105. in 1%. „štev. „Edinosti", katerim se napadajo čč. „gg. poslanci!«
Na to je poročal društveni predsednik, da se vsa učiteljska društva Istre vjemajo z rešitvijo naloge, kakor jo je prejel naš odbor na občnem zboru dne 2(1. maja t. 1. v Klancu, in sicer: 1. da se sestavi spomenica gg, deželnim in državnim poslancem in 2. da se sestavi spomenica s prošnjo, katero predloži deputacija Nj. Vel. presvetlemu cesarju. Po dolgi debati pa je odbor prišel do zaključka, da se skliče — prodno se stori tako odločilen korak — izreden občni zbor v
Trst dne 2. novembra t. 1. ob 12. uri opoludne v ulico S. Francesoo št. 2, nadstropje I.
Na zborovanje se tem potom uljudno vabijo vsa primorska učiteljska društva, oziroma vse primorski* učiteljstvo obeh narodnosti.
Dnevni r e d.
1. Nagovor predsednikov.
Razprava o spomenici na čč. gp. deželne in državne poslance na Primorskem. (Govorniki o tej točki naj «o zglasč pri podpisanem predsedniku do 31. t. m.)
3.	Izvolitev odseka, ki uredi spomenici.
4.	Volitev deputacije do presvetlega cesarja.
5.	Razprava glede pokritja troškov za spomenico in deputacijo.
0. Eventuvalnosti.
Opomba. Posebna vabila se ne bodo raz-jMišiljala posamičnikom radi ogromnega dola in troškov.
Odbor učit. društva za koperski okraj.
Riemanje (p. Boršt), dne 21. oktobea 1898.
J o s i [t V a 1 e n t i č,
predsednik. + *
*
Ob hudi suši, ko že dolgo, dolgo ni bilo dežja, nabira so vse polno prahu po cestah. In ako je potem nenadoma potegnil piš, to vam praši, da ste kar zaviti v oblake prahu.
Tako je zaprašilo v naši javnosti vsled dopisa »iz učiteljskih krogov Istro« v 195. in 19G. številki »Edinosti*. V razpravo so posegnili dopisniki v »Soči«, »Slovenskemu Narodu« in »Učiteljskemu Tovarišu« in — naša malenkost.
Padla je marsikaka grenka in trpka.
Po današnjih dveh dopisih je prišlo jasnosti v stvar. Prvi dopisnik, ki je tudi provzročil razpravo, priznava danes indirektno, da se je bil malce zaletel na nepravo stran. Zmota njegova pa je potrjena sedaj od najkompetentnišega sodišča za take stvari: od odbora učiteljskega društva za koperski okraj.
Roma locuta, cnusa finita.
To se pravi; glavno prašanje ni rešeno : zboljšanje gmotnega stanja učiteljem. Toda rešeno je drugo vprašanje: da-li so bili opravičeni napadi na slovanske poslance istrske radi onega prvega glavnega vprašanja ? ! In rešili so je uditelji sami, rešili pravično, kar bode gotovo le na korist življenskemu vprašanju, za katero so se jeli zanimati.
V interesu učiteljstva samega, v interesu naše narodne stvari in v interesu iskrenega razmerja med učitelji in vsemi zavednimi krogi pozdravljamo velikim zadoščenjem gori priobčeno izjavo odbora učiteljskega društva za koperski okraj. Hvala gg. na tem, da so — pravično rešili vprašanje o krivdi ali nekrivdi istrskih poslancev na bednem stanju učiteljstva!
Stvari so torej jasne. Minulost našega lista je odprta knjiga, v kateri se lahko prepriča vsakdo, da smo vsikdar gojili najiskreneje spoštovanje in »ajtoplejo simpatije do učiteljskega stanu. Tako ostane tudi. Ako menijo gospodje, da skromni vpliv tega lista more kaj koristiti za ugodno re-šenje vprašanja zboljšanja materijalnoga stanja učiteljem, mi smo jim na uslugo. Saj vemo, da onemu, katerega tarejo materijalne skrbi, je bore malo pomagano samo »platonično ljubeznijo«. A najbolji dokaz o naših iskrenih simpatijah do tega stanu, je pač ta, da smo priobčili oni obupni klic, da-si nas je krivični napad na ugledne poslance istrske zabolel notri v srce. S tem pa, da smo isto pozneje vzeli v svojo obrambo, sino storili le svojo dolžnost k a k o i" n a r o d n o glasil o. Prav zato, ker ee-nimo važnost učiteljskega stanu in vemo, kaj po-menja opora med učiteljstvom, smo se postavili po robu, ker ne bi hoteli, da bi se v tem stanu skaliti pojmi o narodni stranki in v tej poslednji o učiteljih. To bi utegnilo donesti veliko škode narodni stvari in učiteljem samim najbrže tudi!
Sedaj pa ponavljamo svoj poziv gg. učiteljem: nehaj se doba samih rekriminacij in iskanja krivcev, in prični se doba resnega, energičnega, pametno orga-nizovanega dela! Vsi činitelji naj se združijo v to, da dobe naši učitelji, kar jim gre. A prednjačiti morajo na tem delu — učitelji sami!!
Politični pregled.
V TRSTI'. <lne 24. oktobra.
K položaju. O razgovoru, ki so ga imeli minole sobote zastopniki »Slovanske krščanške-narodne zveze« z grofom Thunom, nismo dobili včeraj in danes nikake vesti, spoštovani čitatelji morajo že potrpeti, doler nam ne prinese kake vesti kakov srečni — slučaj. Povedati moramo namreč enkrat čitateljem, da nas letos gg. poslanci drže na taki »dijeti«, kar se dostaje informacij, da se ni bati nimalo, da bi se mi pokvarili svoj novinarski ali da bi prenapolnili znatiželjni želodec čitateljev. Morajo pač že biti vzroki za to, da je novinarje treba držati v kolikor 'le možno veliki — temi in desorijentaciji. Prosimo torej, da bi se nam ne štelo v zlo, ako ničesar ne vemo.
Kakor simptom položenja grofa Thunovega, oziroma njegovega razmerja do skupin večine, bi smeli morda smatrati nastopno izjavo, ki jo je napisal neki člen nemške katoliške ljudske stranke v nekom konservativnem listu:
»C'im sa ne posreči, da se pogodba ne priredi tako, da bi jo mogli vsprejeti, se bodemo mogli vsikdar izjaviti za nje nasprotnike, ker se nismo nikdar izjavili za to nagodbo. Mi imamo svobodno roko in vemo p r e d o b ro, dami poljedelei bodemo jako lahko pogrešali to nagodbo, če jo tudi potrebuje naša industrija«.
Po tej izjavi bi ne bi mogli soditi, dajo konservativcem — vzlie ministru Dipauliju — pri-rastla k srcu ta pogodba, niti da je že popolnoma utrjeno razmerje med vlado in klerikalci.
Za politiko astenzij«. Kakor znano, imajo na Tirolskem že dolgo deželnozborsko krizo. Zastopniki južnega, italijanskega dela dežele ne zahajajo v deželni zbor — ker se vlada dosledno kaže zapeto glede njih zahtev po samostojnosti Trentina — in zgubljajo redno svoje mandate. Tako so jih zgubili tudi v zadnjem zasedanju in se obnove volitve volilni odbor narodne stranke laške je izdal manifest, katerim priporoča volileem najtopleje, da naj izvole zopet vse prejšnje poslance, kar bi značilo, da so se volilci izrekli za nadaljevanje politike astenzije. l)a vidimo, kaj porečejo volilci.
Grof Muravjev na Dunaju. Prihod ruskega ministra za vnanje stvari je bil tudi povodom, da se je oesar povrnil na Dunaj. Umeje se ob sebi, da je cesar hotel grofa Muravjeva sprejeti v avdijeneiji. Z Dunaja doli zatrjajo, da je obisk grofa Muravjeva v prvi vrsti čin uljudnosti, v drugi pa da je v zvezi z mirovno akcijo carjevo. Grofu Muravjevu je bil nalog izreči cesarju Franu Josipu zahvalo carjevo za posebne simpatije, katero kažejo sosebno na avstrijskem dvoru do inicijative carjeve za mirovno akcijo. Ako je to znamenje dobrih odnošajev med obema državama, potem se moramo kakor Slovani in kakor Avstrijci le veseliti prihoda grofa Muravjeva na Dunaj.
Kako je sestavljen državni zbor ? Zbornica poslancev jo štela dne 20. t. m. 425 členov. Od teh poslancev spada 403 različnim parlamentarnim skupinam, ostali so »divjaki«. Največi klub je klub Mladočehov, ki šteje 00, najmanji je klub poljske ljudske stranke, ki šteje 4 člene. Desnica sestoji iz naslednjih klubov: Klub Mladočehov 61 členov, klub konsevativnih čeških veleposestnikov 10, poljski klub 46, slovanska krščanska zveza 34, centrum 0, rum u uski klub 5, klub katoliške ljudske stranke 33, skupaj 214 členov. — K levici spadajo klubi nemško ljudske stranke 41 členov, nemške napredne stranke 35, ustavovernega veleposestva 28, krščanskih socija-listov 27, svobodne nemške zveze 12; skupaj 143 členov. — Radikalnim skupinam pripadajo 15 so-cijalistov (med temi radikalni Malorus Jarozievvicz, ki se je pridružil klubu kakor hospitant), 4 členi poljsko ljudske stranke, 3 demokratje (Krona-vetter, Follerin Straucher), 2 radikalna Malorusa (Okuniewski in Taniackiewioz) in (i Schouererjan-cev; skupaj 30 poslancev. Nadalje sti dve skupini brez določene smeri in sicer Italijanski klub z 11) in stranka Stojalovskega z 7 členi. Konečuo bodi še omenjeno, da spada od teh 425 poslancev 100 ve-leposestvu, in trgovinskim zbornicam. Od teh pripada 56 k desnici, 3 k srednji stranki, 42 k levici in 5 je Italijanov. Po narodnosti je od teh 425 poslancev 203 Nemcev, H7 Cehov, 60 Poljakov.
10 Italijanov, 11' S1 o v o n e e v, jI 4 8rbo-Hrvatov» 12 Malorusov in 0 Humom »v.
(r o s p o s k a z h o r n i e i sestoji po najnovejem zapisniku iz 220 členov in se deli nn tri velike skupine: Desnica 96 členov, ustavoverna stranka 57 in srednja stranka 43 členov. Razven tega ne pripada 19 členov nikaki zvezi, 2 člena, kneza Ivan in Karol Lieehtonstein, se smatrata kakor da ne prihajata v seje. Konečno'še niso storili prisego: nadškof Rajčevič, dr. Smolka, knez Albert Thurn in Taxis in grof Anton Wolkenstein. Med členi, ki ne pripadajo nikaki zvezi se nahajajo knezonad-škof Misija, knezoškof Aiehner, markij Baccpie-hem, knezoškof Kohn, kardinal dr. Kopp, Rudolf prine Liehtenstein, knezoškof Sohuster, knezoškof <lr. Valussi in minister za domobrambo, grof Wel-sersheim. Minister za vnanje stvari, grof Golucho\v-ski pripada srednji stranki.
Is Zagreba ne prihajajo baš razveseljive vesti. Te dni so imeli tam občinske volitve. V I. in II. razredu je zmagala vladna madjaronska stranka, v III. pa je zmagala poznana »čista« fili-jalka od »Neue Freie Presse« in »Pester Lovda«.
To so razmere!
Domače vesti.
Vedno lepše. Z interpelacijo mestnega svetovalca Hratosa o kostimih v komunalnem gledališču in z odgovorom župana na to interpelacijo se je bavil tudi »Indipendente« od minole sobote in slednjič je rečeni list prišel do zaključka, da je župan zatrdil nekaj, kar — ni res! 1 Župan je hit rekel namreč, da je izvedel od ravnateljstva gledališča, da je iBto bilo pripravljeno iz lastnega žrtvovati 500 gld. v ta namen, da bi bilo prišlo do sporazumljenja z domačo tvrdko. »Indipendente«, ne bodi len, pa je šel tudi poizvedovat v gledališče, kjer se mu rekli, da o kaki ponudbi tam niti govora ni bilo.":
»Indipendente« pravi, da je kar ostrmel, ko je izvedel, da je župan dajal slovesna zatrdila v mestem zboru na podlagi — krivih informacij !
Mi pa nočemo kriviti nikogar, ampak beležimo tu preeej komplicirano vprašanje. Kdo ui govoril resnice? Ali ni govorilo resnice ravnateljstvo gledališča, ko je informovalo župana, ali tedaj, ko je informovalo »Indipendenta«, ali je vedoma lagal »Indipendente«, ali ni govoril resnice — gospod župan ?!
Kdo more vedeti to? To pa vemo, da so se dela izročila delavcem v Milanu, da-si imamo delavcev tudi doma, katerim ne bi ravno škodoval krajcar zaslužka.
„Piccolo4' in redarstvo. Po raznih časopisih je bilo čitati te dni vest, da so izkustva o zadnjih izgredih dovela oblasti do spoznanja, da je število policijskih organov v Trstu nedostatno in da se to število tudi res pomnoži. Nam ni znano in tudi nočemo zgubljati časa s prepirom, da-li imamo v Trstu preveč ali premalo policijskih organov; pač pa nas zanima dejstvo, da se naš »Piccolo« odločno upira pomnožitvi. Kje jo vzrok temu? »Piccolo« utemeljuje svoje menenje trditvijo, da o zadnjih izgredih ni bilo premalo policijskih organov, ampak nedostatek da jo bil ta, ker so bili ti organi prvi večer povsem pasivni, ali z drugimi besedami: ker niso storili svoje dolžnosti!
Ali je to obdolženje res obrneno proti nižim policijskim organom? Motiš se, čitatelj! »Piccolo« maha po sedlu le zato, da bi zadel — konja! Z Dunaja smo dobili namreč poročilo, da italijanski poslanci napenjajo vse sile, da bi strmoglavili sedanjega redarstvenega ravnatelja ter odprli tako pot nekemu ljubljencu njihovemu tam iz — Tirolske! Zbadauja v »Piccohi« in zaletavanja v »Indipendentu« nimajo torej druzega namena, nego da podpirajo akcijo laških poslancev proti sedanjemu ravnatelju. S tem zadobiva stvar važnost tudi za nas in moramo naše poslanee opozoriti na mahinaeije italijanskih poslancev. Mi se nimalo nočemo potezati za dosedanjega ravnatelja, ali proti temu se moramo upreti z vso odločnostjo, da bi isti moral »iti« le zato, ker tako hočejo iz-vestni — neodrešeni krogi! Videat eonsules, kajti posledice bi utegnile postati usodueje, nego si misli kdo na Dunaju, ako bi se v progressovi stranki izdajala ordre de lmtaille tudi za — policijsko ravnateljstvo. V kolikor gre za to, da se od-
vrne ta nsodna eventuvaliteta, — pa le v toliko!
—	se moramo nekako identifikovati z sedanjem gospodom ravnateljem!! Dotični slovenski krogi so opozorjeni.
Resiliei na ljubo. Iz Trehč nam pišejo: Prosimo Vas, priobčite te le vrstice resnici na ljubo in v obrambo našega duhovnika, ki je bil prav po krivici napaden v listu »Lavoratore«. Najprej je isti list prav grdo napal barkovljanskega župnika, potem pa se je spravil tudi na našega duhovnika. V članku pod naslovom »I preti vogliono le de-eime« podtika našemu duhovniku nekaj, kar se ni dogodilo. Ni res, da bi bil naš duhovnik v cerkvi kaj govoril o žitu ali žitnicah, o maslu, jajcih, kokoših, o obiini letini, o polnih kleteh itd. Tega ni mogel govoriti že zato, ker je bila ravno letos prav pičla letina na vinu po vsej okolici.
Kar je rekel, je bilo bistveno le to-le:
V	naši vasi je stara navada, (po dogovoru prejšnjih duhovnikov z vaščani), da naš duhovnik, mesto plačila v denarju, za zorne maše pobira, kar in kolikor mu hoče kdo dati.
V	resnici pa ni, radi slabih letin, pobiral že 3 leta. In z ozirom na to, da je tudi letos slaba letina, je naznanil naš gospod duhovnik, da tudi letos ne bode pobiral, a če mu hoče kdo kaj dati drage volje, naj mu prinese nn dom!
To je torej tista »desetina«, o kateri laže »Lavoratore«. Ali ni dovoljeno eno ni drugo: ali plačujemo v pridelkih [ali v denarju?! »Lavora-ratoru« bodi povedano, da se jako moti, ako meni, da bi s takimi lažmi kaj koristil svoji stvari. Laž ima kratke noge tudi tu v nas. Z lažjo se navadno doseza nasprotno od onega, kar se je hotelo doseči. Socijalistiški list naj nikar ne kliče volka, sicer bi se mu utegnilo dogoditi, da volk — res pride, a oni, ki bode »raztrgan«, najbrže ne bode — naš duhovnik.	Več vaščanov.
Velikodušen dar. Naš mecen, preblagorodni gospod Fran Kalister, veleposestnik v Trstu, je pristopil zavodu sv. Nikolaja kakor prvi pokrovitelj z podvojenim doneskom 200 K. Bog povrni plemenitemu gospodu stotero ta plemeniti čin!
Odbor.
Zavodu sv. Nikolaja so pristopile kakor podpornice sledečo gg.: Pogan Metka z doneskom 8 K., Kržč Ivanka 8 K., Gomlmč Ivanka 3 K., Vinšek Marija 2 K., Furlan M. 2 K., Gombač Karolinn 2 K. 40 stot., Urdič Zorica 4 K., Ćargo Marija 2 K., Kukanja Ema 2 K., Kalister Si-donija 2 K., Foroesin Klement 2 K., Grom Maša 2 K.	Odbor.
Podpisano društvo za slovenske visokošolce na Dunaju bode imelo v soboto 12. novembra t. 1. svoj 10. občni zbor v h&telu »zur goldenon Ento«, na Dunaju, I. Riemergasse 4. I. nadstropje. Začetek ob sedmih zvečer. Na ta zbor uljudno vabijo vsi na Dunaju bivajoči društveni členi.
Plemenita želja. V nedeljo je imolo pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku občni zbor. Ob točki »posamični predlogi« so menili vrli mladeniči, naj bi jim odbor preskrbel nekoliko knjižnice, da bodo imeli kaj čitati ob nedeljah, mesto da bi postajali po vasi. Taka želja je gotovo plemenita in je na čast proseškitn mladeničem. Odbor društva »Hajdrih« na Prošeku se obrača do vseh onih, ki imajo kako knjigo, a jo no rabijo, da se ugodi želji ljudstva po izobraževanju. Taki pojavi, ako prihajajo iz ljudstva samega, so ros tolažljivi in rodoljubom je le dolžnost, da gojijo in negujejo taka stremljenja med narodom.
Iz Kopra nam pišejo: Danes, dne 22. t. m., je bil tu kontrolni shod. Ko je stotnik vprašal okrajnega narednika, da-li znajo vsi navzoči slovensko, je odgovoril narednik, da znajo vsi. Ker pa sta govorila mej seboj po nemški, sem izvedel še le mejpotoma domov o tem.
V	resnici se jo vršilo potem vse po italijanski !! Vse vojaške zakone in predpise je čital častnik le v tem jeziku. A veliko nas nismo razumeli ničesar. Je-li to pravilno in prav?! Gotovo ne. V teh občinah je gotovo več Slovencev, nego Lahov, zato pa bi se moralo naznanjati vse v slovenskem in laškem jeziku.
Ubogi Slovenec, ali mora biti on res povBodi
-	- zadnji ? !
Še enkrat prosimo dobre ljudi, da bi se usmilili družin onih treh , siromakov katere je uprava plinarne vrgla na cesto radi takega — kričečega vzroka, kateri vzrok pa ne kriči v označenje
delavcev ampak rečeno uprave. Rečeni trije dobijo delo, ali še le v kakih 14 dneh! Dobri ljudje, po-magajte jim mej tem časom! Kdor hoče kaj darovati, naj pošlje pod naslovam : Rok Sturman, Via Sette Fontane 425.
Zopet Jeden! Minuli teden so v mestni plinarni zopet odpustili za K dnij nekega slovenskega delavca — ime jo znano uredništvu — ker je spregovoril slovensko besedo!!!
Tako se godi domačinom državljanom, v zavodu, v katerem nosijo na rokah — tuje državljane ?
Rog pomagaj. Pregovor pravi sicer, da za vsako bolezen je tudi lek, ali za nas tržaško bolezen ros ui nobenega leka?!
Iz Trsta na Reko v omu i h dneh l Piše se nam : Dne 12. t. m. sem odposlal prijatelju na Reko navadno pismo, kakor sem jim poslal že mnogo.
Pismo je romalo na ('rnogoro, odkoder so je vrnili v — Trst, kjer so še le dne 18. t. m. izvedeli, da Rieka (ako ui izrecno dostavljeno: Crnagora) je na hrvatskih tleh pod Trsatom. Da pa ne bode več pomote, dostaviti hočem v bodoče : Rieka pri Sušaku!
Drobne novice. V Zibiki pri Šmarju na Stajarskem je neka žena povila dete, ki je sicer zdravo in čvrsto, ki pa nima ne rok in ne nog. Ljubljanske okoličane nadlegujejo drzni tatovi. V kratkem času so ulomili v večih hišah v različnih vaseh. Način tatvine je povsod jednak. Zandarme-rja jim ne more do živega. — V Sevnici pri Mirni je umorila 43letna udova Ana Modic svoje nezakonsko dete na nezaslišan način. Vlila mu je v usta hudičevega olja ter mu zlomila prsi. — V Mariboru se ne pusti dijakom, da bi se učili slovenske sLenografijo prej nogo nemško, ker je nemščina baje bolj »kulturonosna«. — Rimski tempelj so našli v Spodnji Hajdini pri Ptuju. Iz raznih napisov je razvidno, da je bil tempelj sezidan okoli leta 150 ali 100 pr. Kr. in posvečen perzijskemu bogu Mitru.
Tako jim treba odgovarjati! Ob času minole suše, ko jo trebalo voziti vodo iz Trsta v zgornjo in tudi spodnjo okolico, prišel je k nekemu naših voznikov magistratui inženir Ravbar ter mu je rekel nekako zbadljivo: »Nil, sedaj vam jo dober naš magistrat, ko potrebujete vode, da vam jo pošiljamo na magistratove troške na vaš dom!« — »Počasi, gospod inženir«, je odvrnil naš pametni voznik, »kar slavni magistrat daje nam, to nam mora dati in ne da nam ničesar iz svojega žepa, ampak vrača nam le u a š e g o 1 d i n a r j e, katerih gotovo mi več znašamo na magistrat, nego jih on troBi za nas. Mi dajemo Vam, a Vi nam nič!«
Ste-li slišali gospodje na magistratu ! »Tempi passatti«, ko ste strašili naše okoličane s tem, da jim vi dajate vsega, česar jim treba in še več. Oni, ki so Vam to verjeli so — umrli!
Heros.
»Der Sildeil«, Organ fur die politisehen, eulturellen und \virthsehaftliehen Interessen der Kroaten und Slovonen. Zadnja številka (8.) toga časopisa nas je prijetno iznenadila. V njej so nazna-nuje, da bodo ta časopis od 1. novembra t. 1. izhajal po trikrat na mesec in sicer 1., 10. in 20. Konsoreij toga lista je storil ta korak, ker so je nakopičilo ogromno gradiva ter je bilo vsakako potrebno, da ta list izhaja večkrat. Želji mnogih prijateljev lista, ki si jih je pridobil v kratkem času svojega obstanka, se je ustreglo deloma. Da bode mogel ta list — kakor znano, glasilo slovenskih in hrvatskih državnih poslancev — popolnoma zadoščati svoji nalogi, treba mu vsestranske podpore — z obilira naročevanjem. Stori vsaki rodoljub svojo dolžnost, delujte za list povsod, nabirajte naročnikov in inserontov, pa bode lehko vstrezal svoji nalogi v središču avstrijskem. — Uredništvo in upravuištvo lista »Der Suđen«, Dunaj, 1. Plan-kengasse 4. Naročnina znaša za vse leto: 3 gld. za pol leta 1 gl. 05 nč.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dno 19. oktobra do vštevši soboto, 15. oktobra, umrlo je 22 možkih in 33 ženskih, ukupno 05 oseb. Lansko leto jo umrlo ta teden 07 oseh. Doba umrlih je bila: 18 do 1 leta, 0 do 5 let, 0 do 20 let, ti do 30 let, 7 do 40 let, 10 do 00 let, 10 do HO let, 3 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 20'7 od tisoč. Od teh je umrlo 8 oseb za pljučnico, 2 za boleznijo v sapnikih, 4 na vnetju
čev ; na škrlatici 5, /a da'vico ."l in na tifusu v trebuhu 2.
Loterijske številke, izžrebane dne 22. t. m.: Trst	H |f 11 Ml 21
Linee	69 21 3.1 1 13
I m »most	90 63 41 (54 55
Koledar.
Danes v ponedeljek 24. oktohra: Rafael, arhangelj. Jutri v torek 25. oktohra : Krispin. ni učenec.
Solnčni:	l.imin :
Ubod oh 6. uri t.'l niin.	Izhod oh 2. uri 35 min.
Zahod „ 4. „ 44. „	Zahod „ 12. „ 19 .,
Ta je 44. teden. I>anes je 2!W. dan tega leta, imamo torej 5e KP dni.
Različne vesti
Škrlatica na Dunaju. Z Dunaja javljajo: V mestni sirotišnici v V. okraju seje pojavila kužna bolezen škrlatica. Sest otrok je zbolelo. Ukrenilo Be je vse potrebno, da se bolezen ne razširi.
Nekrolog kakor reklama. V Millvankee-ju je umrl neki tovarnar, in neki tamošnji list je javil njegovo smrt takole: »Včeraj je umrl g. John Smith, tovarnar za klobuke in naš meščan. Spoštovali so ga vsi, ki so imeli opraviti žnjiin. Bil jc spoštovanja vreden človek in ženijalen klobučar. Njegove izredne lastnosti so bile dobro znane vsakomur, kakor tudi njegovi — klobuki, od katerih je vsaki stal samo dva dolarja.
Zapustil je neutolažljivo udovico in — veliko zalogo klobukov, ki se prodajajo pod fabriško ceno. John Smitha je smrt ugrabila rodbini ravno o pravem časti — v času, ko je nabavil za svoje skladišče toliko klobučevine, da lahko preskrbi udova s klobuki vse mesto in še okolico povrhu. Gospa Smith, ki se utopija v solzah, vodi odslej svojo obrt pod prejšnjo tvrdko.
Molite za-nj!«
Lucheni. Iz ( J ene ve javljajo o teku preiskave proti anarhistu Lucheniju naslednje: Državni prav-dnik in preiskovalni sodnik imata polne roke dela. Od vseh strani sveta prihaja ogromno veliko brzojavk, a mednarodno redarstvo ima ravno tako veliko dela z dolgimi izkazi in opisi; tudi dopisovanje z Dunajem je zelo obsežno. Po kazenskem pravilniku se imajo predložiti obtožencu pred razpravo oni spisi, ki se tičejo njega. Najdalje v dvajsetih dneh ima biti preiskava dovršena.
Morilcu ne dajo čitati ne pisem ne novin. Pisma se mu sprejemajo, ako to dovoli preiskovalni sodnik. Proti Luoheniju se uporabljajo zakoni uaj-strožje. V prvi polovici novembra pride pred poroto. V preiskavi so tudi naslednji njegovi sokrivei-anarhisti: Martinelli, ki je napravil ročaj za pilo, Siva, imenovan Salvi, ki je rekel, da je vedel, kaj je namerovul Lucheni, ter Galducci, Koraboli in Gino, kateri so javno hvalili zločin Luchenijcv. ltazven teh je bilo prijetih še več anarhistov. Razprava bode v navadni porotni dvorani, a ta prostor je zelo tesen, ako se vpošteva, da se celo iz inozemstva zahtevajo vstopnice. Mnoge odlične osebe so se vpisale na vseučilišču samo za to, da bodo pripuščene na razpravo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 23. Dru. Miillerju, ki je umrl minolo soboto po noči na kugi, se je stanje posebno shujšalo proti drugi uri po polunoči, ob 2. pa je zgubil zavest. Ob njegovi postelji sta bila zdravnik dr. Poeck in usmiljena sestra, ki ga je stregla. Oba sta imela krinke na obrazu. Dr. Mtiller je izdihnil ob 4. uri 30 m. zjutraj.
Dunaj 24. To je prava sreča, da se ljudstvo ne vznemirja posebno radi dogodivših se slučajev kuge. Lokali so napolnjeni in ulice živahne kakor po navadi.
Dunaj 24. Da-si je pokojni dr. Miiller grozno trpel, vender ni opustil nikake previdnostne naredbe, da je zmanjševal nevarnost onim, ki so mu stregli. Duhovnik je pomolil hostijo skoz okno. Po-strežniea je vzela hostijo in jo je nesla dr. Miillerju. Že v petek, koje obolel, je pisal: »Obolel sem na kugi. Ni treba pošiljati zdravnika; v štirih do petih dneh me ne bo več«.
Dunaj 24. O osebah obolelih na kugi poročajo: Postrežnica Peeha je pri popolni zavesti in spi prav dobro. Ne kašlja in ne meče iz sebe.
Strežnica Hoehenegger tudi nima kašlja, spi redno in inta dober tek. 1'ostrežnik Noe je imci po noči •i7"5, zjutraj pa ,457'1 stopinj toplote. Vse druge osebe, ki so internirane v bolnici, se počutijo dobro.
S redeč 2."». »Agenoe Telegraphitpie« javlja : Vest, ki so jo širili beligrajski listi na tendeneijo-zen način, da so namreč meti vojaškimi vajami srbskimi zaprli dva bolgarska ogled uha, je neresnična in občutijo to vest kakor ščuvanje. Bolgarski listi, brez razlike stranke, izražajo svojo nevoljo na teh mahinaeijah Srbije.
Carigrad 24. Nemško brodovje, ki je došlo semkaj ob 1. uri in pol po noči, je bilo slovesno pozdravljeno. Cesar Viljelm in sultan sta si doposlala prisrčnih brzojavk.
Carigrad 24. Slovo med sultanom in nem-šk int cesarjem je bilo najprisrčneje. Nemške ladije so odplule ob 5. uri zjutraj. Na obrežju je bila ogromna množica ljudstva.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York 21. oktobra (Tzv. brzojav.) Pšenica za december 7(?, Koruza za debem-ber 37,71 Mast 532.
TRŽNE CENE.
(Cene se razumejo na debelo In s carino vred).
Domači pridelki.
Otl for.	<lo for.
Fižol s Koks.........100 K.	12 75	13.—
Mandoloni.......... „	11'—	— •—
svetiorudeči......... „	—•—	—•—
temnorudeči......... „	—•—	—•—
kanarček.......... .,	—•—	—*—
bohinjski novi . ....... „	11-50	11-57
beli veliki . ........ „	—•—	—*—
„ mali novi ........ „	8*75	—•—
zeleni dolgi.........100 K.	—•—	—■—
„ okrogli........ „	——•—
meSani hrvatski....... „	7*50	—'—
„ Štajerski..............—•—	—•—
Maslo lino štajersko.........——•—
Ječmen, štv. 10 ..........10 25	10 50
„9..................14-	11-25
„8....... „	13-	13-25
Zelje, kranjsko ...........7'—	7-50
Repa, « ........ «	——'—
Krompir, Štajerski.........3-30	3-40
Proso, kranjsko....... „	11,—	—•—
Leča, kranjska........ „	—•—	—•—
Špeli...............60—	61,—
Mast...............56-50	57—
Kava, Moccn............150'—	152'—
Ceylon Plant. lina...... „	158'—	160-—
Portoricco......... „	150-—	154-—
Guatemala......... „	103—	105-—
San Domingo....................104-—	105-—
Santos najhneji.......100 K.	91-—	92-—
„ srednjefini....... „	87-—	88'—
„ srednji...........82-—	83-—
Sautos navadni ..........78-—	80-—
Sladkor, Centrifugal I. vrste ... T,	37 50	37-75
„ Centrifugnl II, vrste . . „	—•—	—•—
Concassč.......... „	38-25	38-50
razkosani.......... „	38-75	39-—
Rlž, italijanski fini....... „	20—	21-—
italijanski srednji....... „	20-—	20-50
Japan, lini......... .,	20-—	20-25
Raugoon, extra....... „	15'—	15*25
1......................14-25	14-50
II......................11-25	11.50
Petrolej ruski, v sodih........18-50	—•—
v zabojih od 29 klg............fi'60	—.—
Olje, italijansko najlineje .... .,	67'—	68-—
italijansko sredujelino..... „	62'—	63"—
bombažno amerik....... „	28-—	29-—
Malaga.............3H-—	37.—
Limoni mesinski.......zaboj	4-—	6-—
Pomaranče mesinske...... „	—•—	—.—
Mandeljni dalmatinski..... „	—.— —.—
Bari....................99—	100.—
Pinjoli........
Kožici dalmatinski ....
„ puljeSki.....
Smokve puljeSke ....
grSke v vencih nove
&n I tunine nove.....
\ a m peri i novi.....
C ibehe........
Polenovke, srednje velikosti
78— 80,—
10.75 __
13— —•—
17.25 rs)-— 2H-—
42 —
17 75 64-—
52.54 44 —
lOO do 300 gid.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika vrazpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev itt srčk. Ponudce pod naslovom Ludwig Oesterreicher v. Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
▼ttttttttttttttttt
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
MT' kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
„S t y r i a" in
„Stjria" oripal
— naj se obrne do —
Ii. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
a
Mlekarn St. Peter
proda se prostovoljno z vso pripravo in firmo.
Pogoje poizve se pri
Franu Geržina
r St. Petru na Krasu.
Emeri
so posode za hišo, hlev, vrt, polje, vinograd, delavnico, tovarno, la-dijo i. t. d, — namesto škafov, breutačev, vr-čev, putrhov i. t. d.
So zrairaj pripravljene za rabo, so trdne, trajajočo, lične, lahke in bolj pripravne za vsako delo nego druge posode.
Dobivajo se na debelo in na drobno v delavnici tvrdke
Schivitz & Comp. v Trstu,
v ulici Coiuinercialc (trgovinska ulica) St. 11
in na drobno tudi pri raznih trgovcih tu in na deželi. Prospekte z ceniki se razdaja in pošilja radovoljno brez troškov.
r
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Izhaja v Trstu dvakrat na dan razun nedelj in praznikov.
>
/jutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O pouedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje oh 9. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne števiikc stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerao 4 kr,
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih:
Piazza Caserma St. 2. — Via Molin piccolo St. 8. — Via S. Michele St. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo St. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma St. 13. — Via Belvedere St. 21. — Via Ghega St. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion SI. 1. — Via Accptedotto. — Via Istituto St. 18. — Piazza Iiarriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na dreti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanein (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi GaSperfiič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. .
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti jc moč!"
(