Številka 37 • leto KUU • cena 10.000 din Celle, /4. septembra 1000 1 TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Sejem samih presežnikov Zaenkrat vse napovedi kažejo, da bo tokratni, dvaindv^seti po vrsti Mednarodni obrtni sejem v Celju presegel vse dosedanje rekordne številke. Tako po številu razstavljalcev, pestrosti ponudbe, morda tudi po številu obiskovalcev. Po drugi strani pa so dosti pomembnejši vsebinski poudarki sejma; posvetovalna, predstavitve, načenjanje problemskih sklopov vprašanj se vrstijo eden za drugim. Več o sejmu samem in ostalih dognanjih v tej številki Novega tednika, posebej pa še na straneh 2, 5 in 13. Foto: EDI MASNEC Radio Ceiie boij slišen Posnetek je sicer dovolj zgovoren, vendar ga ko- mentiraj mo: tehnika Tone Rudnik in Tone Jernej čič iz področnega centra RTV Ljubljana tozda Oddajniki in zve- ze, prenašata novi pre- tvornik Radia Ce^je na vrhu Maliča, Za r^jima sta oba antenska stolpa, stari, ki je še obložen, in nov, na katerem so že prižene antene Radia Celje, ki bo poslej bolj slišen še z nove UKW frekvence 95,9 MHz. Predvsem nas bodo po- slej lahko slišali v laški občini in dosti bolje po vsej Savinjski dolini. Po 19. septembru pa bo tu- di za program RC na ra- d^skih sprejemnikih pod oznako STEREO gorela rdeča lučka. Foto: EDOEINSPIELER Kdo bo posicrbel za ogrožene pri naicupu ozimnice? Tudi pri nakupu letoš^e ozimnice je pomembno, kje si zapo- slen. V večjih delovnih organizacijah, kjer imajo še kakšne finančne rezerve, so namreč lahko tudi letos pomagali svojim delavcem pri nakupu ozimnice. Nekateri so jo nabavili kar pri kmetih in je bila zato cena ugodnejša, drugod so omogočili obročno odplačevanje svojim zaposlenim. Tisti pa, ki te sreče nim^o, bodo letos verjetno brez zalog za zimo, še zlasti, če so njihovi dohodki na meji socialne varnosti. Več o tej temi na strani 6. Zvoki »frajtonerice« ne poznajo meja Letošnje tekmovanje harmonikarjev z diatonično harmoniko za Zlato harmoniko Ljubečne je pokazalo vso razširjenost tega inštrumenta. Med 258 tekmovalci, ki so sodelovali v devetih predtekmovanjih, so bili, razen Slovencev, tudi harmonikarji iz Italije, Avstrije, Nemčije, zamejci iz Madžarske in celo naš rojak iz daljne Kanade. Čeprav je na zaključni prireditvi na Ljubečni nastopilo samo 25 nžgboljših, pa so vsi zaslužni, da se sloves Ljubečne, kot organizatorja te prireditve, sliši po vsem svetu. Stran 12. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 Izjave predstavnikov članic Alpe Jadrana DR. HANS JOERG PAWLIK, direktor Celov- škega sejma (Avstrija): »Bistvena prednost Med- narodnega obrtnega sejma v Celju je njegova dolgolet- na tradicija in temu primer- ne izkušnje. V skupnosti Alpe Jadranje MOS že ve^ \javljen. Za prihodnost sej- ma pa bo seveda n^bistve- neje, v kolikšni meri bo še omogočena liberalizacija jugoslovanskega drobnega gospodarstva oziroma obr- ti. V zvezi s tem seveda tudi sprostite deviznega poslo- varxja med našo in vašo obrtjo.« DR. KARL HEINZ AN- GERER, direktor gospo- darske zbornice za St^er- sko (Avstrija): »Čas je, da se jugoslovan- ska obrt prične predstavlja- ti tudi navzven, sag je vide- ti, da je pri vas že precej narejenega. Mislim, da bi se nam morali predstavljati predvsem s tiskovnimi konferencami in pogovori obrtnikov in gospodarstve- nikov pri nas. Tudi naši lju- dje bi lahko na tem sejmu razstavljali, seveda pa jim je ob tem treba omogočiti, da tudi k^j prodžgo.« JOSZEF HORVATH, t^- nik regionalne gospodar- ske zbornice za severno Po- donavlje (Madžarska): »Prišel sem predvsem po čimveč informacij, s^ smo pri nas imeli podoben se- jem do sed£0 le dvakrat. Lahko sporočim, da je Mi- nistrstvo madžarske gospo- darske zbornice že skleni- lo, da lahko ustanovimo obmejno gospodarsko ob- močje in vključimo naše sejmišče v dejavnost skup- nosti Alpe Jadran.« RENZO FORNASIERO, predsednik združenja obrt- nikov CNA Padova iz po- kTcOine Venetto (Ital^a): »Prvič sem na MOS in vesel sem, da imamo tudi mi letos na njem svoj pavi- ljon. Mislim, da lahko po- stane celjski sejem primer- java, k^ lahko Jugoslavija ponudi potrošnikom tudi pri nas. Osebno se bom zavzel, da bi ce^ski in pa- dovski sejem tesno sodelo- vala. Nujno pa bo seveda zagotoviti več publicitete celjskega sejma pri nas. Obrt še vedno na razpotju, saj ni Jamstva za lastnino Celjski sejem - hitrejša pot v Evropo Republiška in zvezna vla- da nista izpolnili obljub, danih v minulih letih v zve- zi s pomočjo za razvoj obrti, ne uresničujejo pa se tudi sklepi vodstva Zveze komu- nistov iz srečanj v Celju in Splitu. Ob takšnem stanju je težko pričakovati razmah podjetništva, posebej še, če ne bo mog:oče zagotoviti za- četnega kapitala in drugih oblik organizirane družbe- ne pomoči. To so osrednje misli iz govorov Marka Bul- ca, predsednika republiške gospodarske zbornice in Er- nesta Draša, predsednika Zveze obrtnih združenj Slo- venije, ki sta govorila ob otvoritvi XXII-Mednarod- nega sejma obrti. Obrt se še vedno duši pod težo nenormalno visokih pri- spevkov, davčna politika ne sledi razvojnim težnjam, ob- ljube glede enakopravnosti obrtnikov z družbenim sek- torjem in glede svobodnega dostopa do deviz niso izpol- njene, ni tudi nikakršnega jamstva za lastnino, brez če- sa ni pričakovati večjih vla- ganj v produktivne namene. V obrtniški organizaciji se bodo zato morali še nekaj ča- sa sami ubadati z vprašanji razvoja obrti, čeprav so se že veselili, da bodo to breme vseO delno prevzele družbe- ne inštitucije. To je vsekakor v škodo strokovnemu delu v prid stroke, spodbujanju poslovnosti, razvoju tehno- logije in inovativnosti. Ob takšnem stanju, ko se družbeno okolje tržnega go- spodarstva šele ustvarja, je za hitrejše nastajanje malih podjetij neg pomembneje za- gotoviti inicialni kapital v občinah, v republiki in bsmkah. Po mnenju Marka Bulca bi morali sredstva, ki se poleg razvojnega dinaija sedsO z zakonom zbirajo za pospeševanje nerazvitih ob- čin v Sloveniji, takoj preu- smeriti za nastEganje malih podjetij. Manj razvite občine bi morale imeti predpravico, da dobijo sredstva zanje. Tudi občine in banke naj bi del svojih sredstev dale za te namene kot rizični kapi- tal, k^ti brez tega ne bo mo- goče spodbuditi privatnega kapitala za nove naložbe. Brez tega bodo procesi na- st^anja novih podjetij mno- go počasnejši kot procesi od- puščanja odvečnih delavcev iz tovarn, kar seveda lahko povzroči nevarnost dodatnih socialnih problemov in na- petosti. Dejstvo, da nastaja v Slo- veniji preko 300 novih malih podjetij, dokazuje, da so se stvari prelomile, vendar pa to še ne zagotavlja, da bodo ti procesi v bodoče še hitrej- ši. Prav tako je namreč po- membno podpreti zvezno vlado in tudi zahtevati čim- prejšnji sprejem preostalih potrebnih predpisov za zao- krožitev tržnega sistema. Med temi sta gotovo nsopo- membnejša Zakon o zuna- njetrgovinskem poslovanju in še posebej Zakon o delov- nih odnosih. Posebno vlogo pri razma- hu podjetništva pa ima tudi celjski sejem. Njegova nomi- nacija za osrednjo obrtno se- jemsko prireditev v prostoru Alpe-Jadran je uradna potr- ditev ambicij organizatorjev za prodor izven naših meja. V praksi se ta težnja letos izraža v bistveno večjem šte- vilu tujih razstavljalcev, ki se predstavljajo samostojno ali pa preko svojih jugoslovan- skih predstavnikov. Večina teh je, upajmo pa, da ne gre zgolj za laskanje, prepričana, da bodo tesnejši stiki omo- gočili slovenskim in jugoslč- vanskim obrtnikom in po- djetnikom hitrejšo in varnej- šo pot v Evropo. R. PANTELIČ; V nedello srečanje Savinjčanov In Revirčanov Osmo leto zapored bodo to nedeljo ob enajstih pripravili v občinski konferenci sociali- stične zveze Žalec Tabor ljud- ske fronte na Mrzlici. S temi srečemji, ki se jih ude- ležujejo ljudje z obeh strani Mrzlice, obujajo spomin na po- dobna srečarvja Saviryč£inov in Revirčanov v predvojnem času. Letos želijo organizatorji da- ti srečanju drugačno, sodob- nejšo in pestrejšo vsebino. Na Mrzlici bodo posamezna dru- štva, družbene organizacije in zveze predstavile svojo dejav- nost. Tako bodo planinci z obeh strani Mrzlice organizi- rali pohode pod geslom Razgi- bamo življenje, ob dvcgsetlet- nici bodo svoje delo predstavi- li preboldski jamarji, svoj ta- bor bodo postavili taborniki in se tudi pomerili v taborniških veščinah. Mladi bodo na Mrzli- ci postavili svojo stojnico in na ta način predstavili probleme, kijih žul^o, marykali pa ne bo- do tudi radio amaterii, člani kluba Yu 3 DZA iz Žalca, ki bodo prikazali »lov na lisico«. Udeležencem tabora bo na Mrzlici spregovoril dr. Matjaž Kmecl. IRENA BAŠA Madžari želijo v Celje Otvoritve MOS se je udeleži- la tudi močna delegacija mad- žarske županije Bararxia. Prišli so z željami in konkretnimi predlogi, kako bi neg zaživelo poslovno sodelovarxie med Zvezo obrtnih združenj Slove- nije in madžarskim drobnim gospodarstvom. Predstavniki madžarskega drobnega gospo- deirstva so se skušali dogovori- ti, da bi že na prihodnjem MOS v Celju orgcinizirano nastopili s ponudbo svojega drobnega gospodarstva in obrti. BP REKLI SO: Marko Bule, Predsednik GZ Slovence: »Vse bolj moramo poudapati tudi potrebo po ize- načitvi pogojev poslovala za obrtnike, gospodarstvenike in poslovneže. Obljube vlade imamo. Dovoljen je uvoz za 85,6% izdelkov, kar pomeni, da smo iz restriktivnega režima že prešli na bolj svobodnega... Tudi na področju Alpe-Ja- dran je potrebna konkurenca. Zato n^ bo celjski sejem tudi ustrezna vspodbuda Miinchenskemu. Res, da mu v celoti ne more konkurirati, na posameznih področjih pa zagotovo.« Milorad Markovič, novinar jugoslovanskega programa Radia Koln: »Celjski sejem v Jugoslaviji pravzaprav njora- je obiščem, SeO je na njem vide- ti tisto, keir ne ponuja niti en sejem v Jugoslaviji. Nikjer drugje se namreč tako plastič- no ne odraža delo marljivih človeških rok, nikjer druge se na tak način ne predstavlja do- mišljija in sposobnost proizva- jalcev. Mislim predvsem na iz- delke lesnih mojstrov, kamno- sekov in mojstrov domače obrti.« Emest Draš, predsednik ZOZ Slovenije: »V organizaci- jo sejma smo letos vložili veli- ko več truda kot prejšnja leta. K temu nas ni zavezovalo zgolj spoznarvje, da je sodobnejši in poslovnejši sistem obrti nujno potreben, ScO je z ryim mogoče dok^ uspešno kljubovati ti- stim težavam, ki tudi obrtni- štvu nenehno zožujejo prostor na domačem tržišču, temveč tudi zaradi dejstva, da MOS v Celju postna osredrxja tovrst- na prir^itev v prostoru Alpe- Jadran, s čimer dobiva dodat- no »težo«. O tem prič^o tudi številni tuji razstavljalci. V tem smislu smo se trudili, da bi bil letošnji sejem bolj posloven in pregleden od prejšr^ih in da bi na njem lahko prišli do izraza resnično n^ boljši- Sejem tako postopoma dobiva podobo, na katero smo čakali več kot dv£0- set let.« Zdaj še Šentjurska deiciaracija »Nočemo živeti v občini revežev In zgaranih prebivalcev^ Potem, ko so šentjurski mladinci v sporočilu javno- sti pred nekaj tedni zapisa- li, da se ne morejo več spri- jazniti s položajem, v kakrš- nem je občina in v zvezi s tem tudi ne z delom izvrš- nih in upravnih organov, so sedaj napisali še Šentjursko deklaracijo. V njej so krat- ko in jedrnato, v štirih toč- kah, zapisali v kakšni obči- ni hočejo živeti. Ob tem je predsedstvo OK ZSMS Šentjur pozvalo vse občane, družbene in politične orga- nizacije, zveze, društva, po- djetja in druge kolektivne organe, da s svojimi podpisi podprejo vsebino te dekla- racije, v kolikor se z njo strinjajo. Mladi Šentjurčani se med ostalim v deklaraciji zavze- majo za takšno skupnost, ki bo nudila človeku dostojno življenje s sprostitvijo ljud- ske pameti, iniciative, zaseb- ništva in podjetništva in v tem smislu zahtevajo spo- sobno, učinkovito in neod- visno občinsko upravo, ki bo služila potrebam ljudi. Nada- lje govorijo o nujnosti tignih in neposrednih volitev funk- cionarjev na osnovi progra- mov in popolnem priznava- nju različnih mišljenj in po- gledov na vseh ravneh, pri čemer je pomemben vsak posameznik. V zadnji točki pa so zapisali: »Nočemo ži- veti v občini, ki gradi svojo dnevno politiko in prihod- nost samo na prosjačenju, nočemo živeti v občini s tem- piranimi ekološkimi bomba- mi, v rezervatu poceni delov- ne sile, sedanjih in bodočih invalidov, revežev in zgara- nih prebivalcev.« Do tega trenutka je dekla- racijo že podpisalo nekaj de- set občanov, kolektivna čla- na sta postala podružnica Slovenske kmečke zveze in podružnica Slovenske kmečke mladine, konec tega tedna pa bodo šentjurski mladinci začeli s široko re- klamno kampanjo za podpi- sovanje Šen^urske deklara- cije. VOJKO ZUPANC Šentjurski sindikat je obravnaval predlog mladincev o kolektivnem odstopu vseh delegatov družbenopolitič- nega zbora šentjurske skupščine ia mladinsko Sporočilo javnosti v sredstvih javnega obveščanja. Predloga o kolektivnem odstopu družbenopolitičnega zbora skupš- čine predsedstvo sindikata ne sprejema, ker ocenjuje, da je delegacija sindikata sindikalna stališča uveljavljala dosledno in da so se sej med vsemi delegacijami udeleže- vali tudi najštevilčneje. Vsebine Sporočila javnosti niso ocenjevali, ker menijo, da je mladinska organizacija popolnoma samostojna organizacija in lahko zavzema svoja stališča in ocene. V sindikatu so se dogovorili, da bodo delegati sindikata v družbenopolitičnem zboru zah- tevali dosledno uresničevanje skupščinskih sklepov in tudi odgovornost za neizvrševanje. Sindikat sprejema mladinsko Sporočilo javnosti v tem smislu, da se na odprta vprašanja v občini dajo argumentirani odgovori. S¥ET MED TEDNOH Piše Jalca Štulat Brez preasodko¥ In dogem Dogodek, ki je pretekli teden ponujal cele strani v naš^f, tisku in dolge ure v radiu in na televiziji, deveti vrh gibanj, neuvrščenih, je končan. Izjemna pozornost, če malce pret^ varno, je bila značilna seveda za jugoslovanska sredstva obvw čanja, precej manj za ti^a. Budimir Lončar, ki je na sestanku zunanjih /ninisb^ neuvrščenih na Cipru ob mnogih kritikah iz domovine, čc/jjh I si nalagamo ob svojih drugačnih zdrahah, ki obe^/o napej" politično jesen in še hujšo zimo, ki utegne preskočiti dru«, poUtično pomlad in nas spremeniti v naspro^e obetavnih pr^ mikov na vzhodu, na Poljskem in na Madžarskem posebej, nikakor ni brez zveze s stajyem v gibanju neuvrščenih, prevM pobudo za »Beograd po Beogradu* (1961-1989), je ravnal pt^ mišljeno. Pustimo ob strani stroške in realsocialistično icozme, tiko Beograda (ki pa ni samo beograjska, v ^ubljani bi obnašali natanko tako), temveč taktiko, ki jo je izpoveduj v kratkem intervjuju za pariški »Le Monde*. Deveti vrh j( »odločilen korak, nova definicija vloge gibanja, njegove strat«. gije in njegovih prioritet* To je seveda nujno spričo novih odnosov na svetu, predvser^ med supersilama, ki ugotavljata, da je med njima več stičnih točk kot sporov. Drugače povedano, razvoj globalnih odnosot postavlja gibanje v malce neprijeten položaj capljanja za dej. stvi. Najboljši dokaz so dokumenti vrha, v katere je bilo zaradi nove sloge vnešenega marsik^ starega, kljub stavku v sklep, nem dokumentu, kjer piše, da »se ne smemo več obreme^je. vati s predsodki in dogmami.* Če res tako, gre zasluga Jugo. slaviji, čeprav so morali zmerni z njo na čelu v sklepnem dokumentu vendar popustiti vrsti »naprednih* zahtev, kate- rim so se hoteli ogniti. Gibaiveje še zmeraj razcepljeno na pragmatike in »naravnt zaveznike* - koga ? Branijo predvsem sebe, od velikega zavei nika pa so zmeraj bolj oddaljeni: Kubanska »Granma* pO^ v oceni beogr^skega vrha, da »razume, a ne ploska predstavni, kom držav, ki so se ogibali določenih formulacij, ali pa so jih izpuščali, ker so kratkomalo morali ustreči pričakovanjem Združenih držav Amerike.* Jasno? Problemi kot so Afganistan, Libanon, Irak-Iran, bližnje, vzhodni vozel, so sproži polemike. Toda stališča radikalov so tem manj vzdržna, ker popuščanje napetosti med blokonn odkriva njihove težnje, nasprotne načelom gibar^a. Problem je v zmeraj večjem prepadu med razvitimi in neraz. vitimi. »Svet se nagiba k političnemu popuščai^u napetosti, toda tega ni mogoče reči za gospodarsko področje, * je rekel za »Le Monde* Budimir Lončar. Razviti zahod je pokazal, vei razumevanja za pereče vprašanje, kar dokazujejo poslanice zahodnih voditeljev beogr^skemu vrhu, toda šele na koncu, ko seje potrdilo, da gibanje le skuša ubrati nova pota. Tu je zasluga Jugoslavije in drugih pragmatikov, ki se zave- daoo, da se svet spremna in da se mora tem spremembam nujno prilagoditi tudi gibanje, sicer bo izgubilo svoj smisel Množični beg Iz realsoclallzma Veliko večjo pozornost kot vrh neuvrščenih - bodimo odkriti - je vzbudil množični beg državljanov Nemške demo kratične republike s počitnic na Madžarskem čez Avstrijo v drugo Nemčijo, Zvezno republiko. Doslej jih je odšlo ča deset tisoč, v enem letu sto tisoč. Toda številke niso tako važne kot razlogi, zakao Nemci bežijo k Nemcem, iz »prve države delavcev in kmetov* v kapitalistično zvezno republiko. Vprašanje ima mnogo plasti. Prva med r)jimi, ki ni brez opombe na naše domače razprtije, je zagotovo trmasti obramba »Erzungenschaften*, pridobitev socializma, da bomo bolj konkretni, realnega socializma. Erich Hormecker, umirs^joči šef države in parUje v Nemški demokratični republiki, ki je baje izgubil veselje do življenji ne le zaradi hude bolezni, temveč zaradi dejstev, ki dokazujesjo. da tudi do konca sedemdesetih let poslovno najbolj uspešni državi vzhodnega bloga niso prihranjene težave sistema po vzorcu sovjetskega »gosudarstva*, še zmeraj vztraja, da je ureditev v Vzhodni Nemčiji najboljša od mogočih. Voditelj po starosti in po miselnosti zastaranega vodstvi NDR še zmeraj misli, da bo njegova država kos izzivom kana tega stoletja, da so človekove pravice v vzhodni Nemčiji vrhu- nec tako dolgo slavljenih kolektivnih pravic človeka. Njegovi državljani mislijo drugače. Množični eksodus čei odprto madžarsko-avstrijsko mejo zavrača oblastnike NDR, fc mislijo, da imejo še zmeraj monopol na resnico in oblast, ki se upira osebnim željam tistih, za katere trdi, da jih hoče nare<^^ za subjekte, v resnici pa jih obravnava kot objekte, podložnike vizije »najboljšega vseh mogočih družbenih sistemov.* Ni dvoma, med begunci so tudi avanturisti, dvomljive oseb- nosti in z njimi lepo število tajnih agentov »Stasi* - berlinske državne varnosti. Ni dvoma tudi, da se večina ne zaveda izli- vov sodobne postindustrijske družbe in težav, kijih čakajo ob vživljanju v to neusmiljeno stvarnost. Dejstvo pa je, da jih je večina, tri četrtine, v najboljših leti^ od dvnjset do štirideset let, in zvečine izobraženih, od diplo^' rancev do kvalificiranih delavcev. Dejstvo je tudi, da jih ^ »demokratične* republike ne žene le želja po materialna} dobrinah, temveč po svobodnem uresničevanju osebnih, teženj, ki so jim doma kljub sorazmerno dobri življenjski ravni onemogočene. Koliko časa se bo vodstvo države in partiji (SED) tem težnjam, ki lahko postanejo doma ostalim eksplo- zivna mešanica, še upiralo? Še posebej, ker so nasprotje vseg^ kar se dogaja v družini »bratskih držav*, začenši s Sovjetsko zvezo, z izjemo (a do kdaj?) Češkoslovaške in Romunije? Mad- žarska je s svojim ravnarijem, ko je odprla mejo v sklada z dokumenti Združenih narodov in Konference za evropsko varnost in sodelovanje, samo utrdila svoj status suveref^ države, dokončno ovrgla teorijo omejene suverenosti Leonia^ Gorbačova in se odprla v »skupni evropski dom* Mih^ Brežnjeva. Prijela ga je za besedo, ki jo bo težko vzel nazaj- Ostane nemško-nemški problem. Združitev obeh Nemči]^ realistična, ostane pa politika malih korakov, ki hkrati stabijj_ žira odnose med Nemčijama in jih destabilizira. Destabili^ v pozitivnem smislu, ko rahlja togost berlinskega režitf^^ v negativnem pa, če skuša čez noč spremeniti povojno evro^ sko delitev. Konec NDR, ki si ga nekateri želijo, bi imel usovilo na Svetino, kjer so do- J^om in gozdnim delavcem ®«gaJj odstranjevati posledice ^a. Se vedno so namreč po- " drevesa v Svetlem dolu one- ^o(ala dostop do nekaterih pa 80 uspeli očistiti pot 'do stanovanjske hiie Milana finske udarnike je sredi de- •"elunil dež, zato so se odločili, jl^cijo nadaljujejo prihodnji S.K. ^Pehl v orientaciji ^Kranju je bilo v nedeljo re- ^liiko tekmovanje v orientaci- ji katerem so lepe uspehe do- r ^lani planinskega drufitva iz ^kovice. Že petič zapovrstjo jjjed tiani osvojil naslov repu- j*®ga prvaka Bojan Jevševar, Mohorka pa je bil četrti, 7 Pionirj je tretje mesto osvo- uj^re Pražnikar, Šesto Damjan in sedmo Boris DolinSek. ^ mladinci je bU četrti Vito med članicami pa NuSa Hri- vuga. FRANCI JEŽOVNIK Avsenikl za prizadete po neurjih Na prenovljenem dvoriSču la- ike občine bodo v soboto ob pol osmih zvečer na dobrodelnem koncertu nastopili člani narod- nozabavnega ansambla Avsenik. Ves izkupiček bo namenjen od- pravljai\ju posledic zadrtih na- ravnih katastrof v tej občini. Or- ganizator koncerta je Pivovarna LaSko, vstopnice pa prodajajo v poslovalnici Kompasa v La- ikem. VZ Dobrodelna prireditev v Zrečah Da bi pomagali prizadetim v neurjih v laSki in Šentjurski ob- čini ter v Halozah, so se pri OK SZDL Slovenske Konjice odloči- li, da s pomočjo Uniorja in turi- stičnega druStva Zreče v nedeljo, 17 9. 1989 ob 15. uri v Zrečah organizirajo dobrodelno kultur- no - zabavno prireditev. V goste so povabili Čudežna polja, Brate iz Oplotnice, Marjano Držaj, an- sambel Veter ter plesno skupino King iz Maribora. Vsi nastopajo- či so se odpovedali honorarjem, tako da bodo čisti izkupiček od prireditve namenili za odpravo posledic v prizadetih občinah. L.B. Paiki Kozjak poje In Igra Krajani s PaSkega Kozjaka pri- pravljajo prireditev »PaSki Koz- jak poje in igra«, kjer bodo nasto- pili pevski zbori, solisti, ansam- bli, kronist in recitatoiji. Na pri- reditvi, ki bo v nedeljo ob 14, uri pri planinskem domu na PaSkem Kozaku nameravajo prikazati tudi Srangarye za nevesto, doma- če gospodii^je pa pripravljajo tu- di razstavo domačih jedi. Pokro- vitelj prireditve, ki je v počasti- tev velet\jskega občinskega praz- nika in 40-letnice veler^jskega planinskega druStva, so veler^j- ski turistični delavci, BJ Gasilski pokal v Šmartno na Pohorje V ŠkoQi vasi so gasilci pripra- vili tradicionalno vsakoletno tek- movalce za prehodni pokal Škof- je vasi; 21 moSkih, tri ženske in 3 ekipe iz Avstrije so se pomerile v suhi v^i z motorno brizgalno ter Štafeti z ovirami. Konkurenca je bila izredno izenačena. Med moSkimi desetinami je zmagala ekipa Šmartna na Pohorju, ki je tako osvojila tudi prehodni po- kal. Druga je bila ekipa Topol, tretja Senkovega tuma in četrta najboljša s celjskega območja ekipa iz Prožinske vasi. Med žen- skimi desetiruimi so bile najbolj- še predstavnice Strmeča pr^ Dobom in Šentjurjem, XV V Andražu pelo 20 družin Kulturno druStvo Andraž je v nedeljo popoldne pripravilo tradicionalno prireditev »Druži- na poje«, ki je bila po vrsti že Šesta, Na Športnem igriSču pri za- družnem domu se je zbralo več kot 1500 ljudi, ki so posluSali pe- smi dvajsetih družin iz vse Slove- nije in zamejstva. Nastopile so družine I>laskan (6 pevcev), Obreza (4), Zdovčeva (4), Pižom (7), Gregorc (7), Rihar (7), Čre- možnik (4), Kvartič (4), Krukov (6), PodjavorSek (6), Božak (6), Borovnik (8), Furer (5), LipuS (5), Kortnik (5), LoSperger (5), Rupar (5), sestri in brat Potočnik (3), Breznik (5), Tone (8), Nastopi družin niso imeli tek- movalnega značaja, temveč orga- nizatorji želijo predstaviti pesmi, ki jih v njihovem kraju prenaSajo očetje in matere na svoje otroke, z otrok na vnuke. Zbranim so spregovorili pred- sednik organizacijskega odbora Konrad BrunSek, dr. Zmaga Ku- mer z Instituta za glasbeno naro- dopisje v Ljubljani in Ciril Zlobec, TONE TAVČAR SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LAŠKO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško objavlja na podlagi 26, člena Pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj Iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško prioritetno listo solidarnostnih upravičencev za območje Laškega ki je bila sprejeta na 11. zasedanju skupščine Samo- upravne stanovajske skupnosti občine Laško dne 7. 9. 1989, 1, ŠTRUMEU Milena, Celjska cesta 55 2, MATAVŽ Martin, Debro 46, Laško 3, LEŠEK Jože, Podšmihel 26, Laško 4, GORIŠEK Bernarda, Orožnov trg 1, Laško 5, RUDOLF Jože, Celjska cesta 49, Laško 6, HRIBERŠEK Peter,* Zg, Rečica 62, Laško 7, LAH Jožica, Rečica 111, Laško 8, ŠKRNIČKI Janko, Zg, Rečica 40, Laško 9, GUČEK Marko, Ojstro 3, Laško 10. PIVEC Milan, Poženelova 7, Laško 11. ZAJC Zoran, Kladje 3, Laško 12. VETRIH Stanko, Badovinčeva 16. Laško 13. LIPOVŠEK Zdenko, Aškerčev trg 1, Laško 14. POČEK Ana, Ojstro 23, Laško 15. ZALOKAR Marta, Podšmihel 7, Uško 16. ULAGA IRENA, Jurklošter 17, Jurklošter 17. ŠEŠKO Marija, Strmca 80, Laško 18. DEŽELAK Anica, Radoblje 4, Uško 19. OJSTERŠEK Tomaž, Kopitarjeva 3, Laško 20. ZALOKAR Roman, Laška vas 5, Laško 21. TOVORNIK Marija, Orožnov trg 1, LaSko 22. GRAČNER Mojca, Belovo 3 a, Laško 23. ERAZEM Roman, Savinjsko nabrežje 6, Laško 24. LAVRINC Martin, Badovinčeva ul, 4, Laško 25. OŽEK Primož, Badovinčeva 10, Laško 26. ROBIDA Zdenka, Titova 23, Laško 27. BREČKO Roman, Tevče 2, Laško 28. ŽILAVEC Karmen, Savinjsko nabrežje 4, Laško 29. RESNIK Simona, Rimska cesta 2 c, Laško 30. TEPEŽ lanac, Cesta v Debro 18, Laško 31. OJSTERSEK Bojan, Rimska cesta 8, Laško 32. LIPOVAC Boža, Lahomno 79, LaSko 33. SALUAJ Selim, Rimska cesta 18, Laško 34. PLOH Karmen, Titova 57, Laško 35. OBRADOVIČ Dušan, Badovinčeva 2, Laško 36. RAJKOVIČ Milena, Badovinčeva 4, Laško 37. GREGUREC Marija, Valvazorjev trg 4, Laško Prioritetna lista za območje Laškega je v objavi 15 dni in v tem času se je mogoče pritožiti na Samou- pravno stanovanjsko skupnost občine Laško. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 V Gornjem gradu so obnovili katedralo Dela so stala več koi sedem mllUard _ Dobrih sedem milijard di- narjev so namenili za obno- vo znamenite gomjegrajske katedrale, ki je po površini največja slovenska cerkev in eden najlepših baročnih spomenikov pri nas. Denar za obnovo so namenili repu- bliška in mozirska kulturna skupnost ter mariborska škofija in pa, seveda, večina prebivalcev Gornjega gra- da in okolice. Slavnostni govornik na petkovi sloves- nosti ob obnovljeni kate- drali je bil dr. Matjaž Kmecl. Zasluge za obnovo imajo tudi Zavod za spomeniško varstvo ter mnoge delovne organizacije iz mozirske ob- čine. Obnovljena katedrala, ki jo je sredi osemnajstega stoletja dal postaviti ob po- moči kranjskih deželnih sta- nov ljubljanski škof Atmes, je po obdobju, ko ji niti po- tres, niti vojne poškodbe ni- so prizanesle, svoje je opra- vil tudi zob časa, je s tem postala tudi spomenik med- sebojnega razumevanja, spo- štovanja in priznavanja traj- nih in skupnih vrednot. Pre- šli smo obdobje, ko je bilo manj posluha pa tudi mož- nosti za vzdrževanje in ohra- njanje kulturnih spomeni- kov, med katere prav v mo- zirski občini še posebej sodi- jo sakralni spomeniki, je na slovesnosti dejal predsednik občinske konference Soci- alistične zveze v Mozirju Zdravko Novak. Nekatera obnovitvena dela so sicer opravili že v sedemdesetih letih, največ pa so storili v zadnjih štirih letih. Tako so obnovili celotno streho na veliki kupoli, zamenjali do- tr^ano ostrešje, odtočne žle- bove, urdili odvodnjavanje ter objekt zaščitili z bakrom in cinkolitom. Za vse to so porabili več kot devet ton bakra, petdeset kubičnih metrov macesnovega lesa, obnovili in zamenjali so okna, sklesali in obnovili okrog deset tisoč kvadratnih metrov fasade, opravili re- stavratorska dela na proče- lju, v notranjosti cerkve so na novo uredili električno napeljavo, namestili reflek- torje in ozvočenje, prebelili vse notranje površine, obno- vili poslikavo prezbiterija ter stranskih oltarjev. Krpani so v zadnjih letih opravili okrog 11 tisoč delovnih ter 391 traktorskih ur ter zbrah de- nar za notranjo ureditev in zunanjo osvetlitev katedrale. Nekaj del bo treba še opra- viti, že sedaj pa so lahko Gor- njegrajčani ponosni na vse opravljeno delo. JANEZ VEDENIK Dr. Matjaž Kmecl: »Vča- sih res ni ravno prijetno sredi te današnje jugoslo- vanske norije. Prav zdaj nas hočejo na vso silo klicati na zvezni zagovor in zasliševa- nje, ker smo si zasnovali ustavo večje samostojnosti, resnične demokracije in tu- di polnejše človečnosti. Kar naprej si kdo zmišljuje raz- lične nedostojnosti o nas in jih zariplo napihuje. Toda pomislimo, da ne bomo z je- zo in prepirom in jezo nič opravili, ker zna marsikdo v naši širši domovini ta po- sel boljše od nas, če že dru- gega ne. Pustimo jih njiho- vim slabim in nebratskim maniram in se raje posveti- mo sebi. Zavarujmo plodo- ve svojega dela in ustvar- jajmo nove. Ker nas je ma- lo, moramo biti toliko ustvarjalnejši. Ne jamraj- mo, da ne bomo kot tisti Cankarjev nesrečnik, ki je sedel ob cesti in jokal sam nad seboj. Niti bog mu ni mogel pomagati, ker je bil pač Slovenec. Če bi vi vsi preprosto posedli okrog cerkve in jamrali, da ste revni in nerazviti, ne bi bila zamenjana niti ena sama opeka na strehi. Nič ne bi bilo, kvečjemu zmeraj večja sramota in znamenje neod- govornosti. Tako pa ste po- prijeli, se zagrizli in naredi- li to, kar danes vidimo.« Glasbeno-slilcarsici večer ob dnevu Aera Ob prazniku dneva Aera so prizadevni organizatorji pri- pravili bogat kulturni pro- gram, ki so ga pričeli z otvori- tvijo pete slikarske kolonije, nastale s sodelovanjem štu- dentov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in Aera Celje. Kolektiv Aerove delov- ne organizacije je študentom četrtega letnika slikarske akademije omogočil, da so lahko v mesecu maju ustvar- jali v zelo avtentičnem okolju na Velem Lošinju. Tovarna Aero jim je pri- skrbela tudi dovolj oljnatih, tempera in akvarel barv, akademija pa je poskrbela za slikarske podloge. Enote- denska produkcija desetih mladih slikarjev presega vsa dosedanja pričakovanja, pa tudi kvaliteta slikarskih do- sežkov se, po mnenju obeh mentorjev kolonije, lahko meri z vsako do sed^ znano razstavo umetnikov na Slo- venskem. Trije nžgboljši udeleženci kolonije; Marija Maj ca Pungerčar, Breda Smej in Karmen Soklič so prejeli nagrade strokovne ži- rije Presenečenje ob dnevu Aera je pripravil tudi mešani pevski zbor Aero, ki je s svo- jim enoumim nastopom v Narodnem domu obeležil 10-letnico uspešnega delova- nja. Pevski zbor, ki ga že vr- sto let vodi Emil Lenarčič, je odpel svoj program čisto, do- živeto in muzikalno, odlike zbora pa so opazne v zelo do- miselni interpretaciji, dokaj izenačenem zvoku, pred- vsem pa v kritičnem odnosu do predstavljene glasbene tvarine. Nžgbolj zaslužnim pevcem in organizatorjem so podelili Gallusove značke in priznanja delovnih organiza- cij, ob koncu pa sta nastopila še pianistka Brina Zupančič- Rogelj in violinist Franci Rizmal. SANDRA KOJNIK Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar, Celje objavlja NATEČAJ za pridobivanje ponudb in- teresentov pri sokoriiče- nju klubskih prostorov v Celju, Tomšičev trg 7. Prednost bodo imeli kandi- dati, ki bodo ponudili de- javnost, ki se bo najbolj ujemala ali ki bo najbolje dopolnjevala osnovni pro- gram kulturnega kluba, in ki bo na najustreznejši na- čin omogočila izkorišče- nost klubskih prostorov. Kandidati naj pošljejo pis- ne ponudbe v petnajstih dneh po objavi tega razpisa na naslov: Klub kulturnih delavcev IVAN CANKAR, Tomšičev trg 7, Celje. Infor- macije na tel. 26-808. Ponudniki bodo o izbiri ob- veščeni v enem tednu po odločitvi komisije. Razstava o Aimi Karlin V čitalnici Knjižnice E. Kardelja v Celju je bil v sredo, 6. septembra za- nimiv kulturni dogodek. Ob stoletnici rojstva zna- menite Celjanice Alme Karlin, svetovne popotni- ce, žurnalistke in pisate- ljice, je prof. Božena Oro- žen pripravila bogato raz- stavo. Z veliko mero lju- bezni in strokovno po- globljeno je analizirala njeno življenje. Odlomke iz njenih potopisov so brale Helena Bezjak, Alja Bratoš in Anka Krčmar. Oblečene so bile v vzhod- njaška oblačila, ki so hkrati z ambientom pona- zorila azijske dežele. Prav bi bilo, da bi se Almi Karlin oddolžili Ce- ljani vsaj ob štiridesetlet- nici njene smrti, ki bo pri- hodnje leto, s primernim spominskim obeležjem. T. P. Dnevi keramike v Rogaški Slatini Prejšnji ponedeljek so se v Rogaški Slatini pričeli dne- vi keramike, že četrti po vrsti, ki bodo trajali do z^ljučka tega tedna. Na prireditev, ki jo organizira Zdravilišče Ro- gaška Slatina, se je prijavilo 20 kipi^ev, od katerih je pri- reditelj izbral 11 akademskih kiparjev. Sodelujejo pa tudi lončarji, žal le štipe in sicer: Ifigenija Simonovič iz Ljubljane, ki de- luje tudi v Londonu, iz Ljub- ljane je tudi Tarxja Smole-Cvel- bar ter Andrej Herrya iz Ptuja in Franc Zelko iz Murske So- bot«. Medtem ko kipa^i ustvapajo v spodryih prostorih Muzeja grafičnih umetnosti v Rogaški pa so lončarji svojo lončarsko peč postavili kar v zdraviliškem parku, Kjer si obiskovalci lahko ogledajo Mi- hovo delo. Vsak od ustveirjšd- cev bo po eno svoje delo poda- ril gostitelju, Zdravilišču, fe- bruarja, ko se bodo vsi izdelki že do dobra osušili, pa bo raz- stava v Pivnici v Rogaški Slati- ni, kjer bo vsak od avtorjev so- deloval s približno petimi n«o- boljšimi deli. Ob tej priliki pa je v Rogaški Slatini tudi nekaj spremljajočih kulturnih prire- ditev. Tako ob lončarski peči občasno nastopa domača Fol- klorna skupina »Minerali«, v ta koncept ap sovpadajo tudi pri- reditve »Rogaškega glasbene- ga poletja«. ŽIVKO BEŠKOVNIK Poletni šarm grajskih prireditev S Slovenskim kvintetom trobil so v petek v Laškem zaključili s poletnimi graj- skimi prireditvami. Zvrsti- lo se je sedem vrhunskih prireditev, na katerih so na- stopili nekateri priznani domači in tuji umetniki. Obisk je bil, glede na dej- stvo, da so bile takšne prire- ditve v Laškem prvič, zelo soliden; vsak nastop si je v povprečju ogledalo okoli sto ljudi, mlademu virtuozu na violini Štefanu Milenko- viču pa je prisluhnilo več kot tristo ljubiteljev umet- nosti. Občinstvo so navdušili skorsgda vsi nastopajoči. Neuboij Štefan Milenkovič, nadalje indyski sitar Nishat Khan, kitarist Tomaž Rsote- rič, kot tudi Slovenski oktet. Komorni moški zbor iz Celja ter Slovenski kvintet trobil. Atraktivna je bila tudi gleda- liška predstava Maraton, v režiji Zvoneta Šedlbauerja in glavnega igralca Toneta Hočevarja. Na prenovljenem gradu Tabor so letos pripravili vse prireditve skupžu s Festiva- lom Ljubljana, ker Laščani še nimajo dovolj izkušenj pri organizaciji takšnih priredi- tev. Bržkone bo naslednje le- to že veliko bolje, ko organi- zatorji namerav£uo gostiti sa- mo »špico« jugoslovanske- ga, morda evropskega in tu- di svetovnega umetniškega dogajanja, kjupak v okviru možnosti. Prepričani so na- mreč, da lahko le obiski vr- hunskih umetnikov prinese- jo poletnim gr^skim priredi- tvam finančni uspeh. Tudi v kulturi se bo br^one po- trebno obnašati vse bolj trž- no in podjetniško. VOJKO ZUPANC PRIREDITVE V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. n,.: koncert Ljubljanskega okteta, jutri bo v Krisatalni dvora,? Večer vojvodinske folklore, na katerem se bo predstavila foj klorna skupina Buryevačko kolo, v torek, 19. septembra se L s celovečernim koncertom predstavil akademski pevski zbo. France Prešeren iz Kranja, prihodnji četrtek, 21. septembra nj bodo na večeru češke folklore nastopili člani folklorne sku pine iz Hane. Vse prireditve v Kristalni dvorani se bodo prifei" ob 20. uri. ® V Reki pri Laškem bo v nedeljo, 17. septembra tretje sreča nje citrarjev, ki smo ga sicer že napovedali, vendar je zaradi dežja odpadlo. Upamo, da bo vreme tokrat citraijem bolj naklonjeno, saj bo ryihov nastop v nedeljo pri osnovni Jo]| Reka, pričel pa se bo ob 14. uri. Nastopilo bo približno 3(| citraijev iz cele Slovenije, med i^imi tudi Miran Kozole, Alek. sander Prime, Karli Gradišnik in Miha Dovžan. Nastopila bo tudi folklorna skupina iz Kompol ter ansambel Vinka Cver leta. Na prenovljenem občinskem dvorišču v Laškem bo v soboto, 16. septembra dobrodelni koncert, na katerem bo igral ansambel bratov Avsenik kot pomoč prizadetim ob nedavnem neurju. V Zdravilišču Laško bodo v soboto, 16. septembra odprli prodajno razstavo slik akademskega slikaija Janeza Kovačifa iz Brezovice pri Ljubljani. Razstava bo na ogled do 30. septem. bra, izkupiček pa bo slikar namenil v sklad za odpravljanje posledic neuija. V Atriju na Tomšičevem trgu v Celju bo jutri ob pol desetih zvečer nastopilo Plesno gledališče Forum s predstavo Magma - sonotranjosti. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 20. uri koncert Tamburaškega orkestra iz Celja, v avli hotela Dobrna pa je na ogled razstava Dobrna na starih razglednicah. V gostišču na Starem gradu v Celju je odprta razstava akvarelov Betke Cimpere, članice šaleških likovnikov iz Tito- vega Veler\ja. Razstava je prodanega značaja, na ogled pa bo do konca meseca. V avli Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju je odprta raz- stava ob 100-letnici rojstva žurnalistke, svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlinove. Razstava bo odprta do 24. oktobra V velikem razstavnem prostoru Muzeja revolucije v Celju je odprta razstava »Ljudskofrontna gibanja v letih 1935-1940«. Avtor razstave in brošure je Emil Lajh, razstava pa bo na ogled do konca meseca. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih dd študentov Akademije za likovno umetnost, ki so jih naslikali v okviru 5. slikarske kolonije Aera. Razstava bo na ogled do konca meseca. V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini so razstav Ijeni stari grafični listi Istra Pula iz podarjene zbirke Kurta Mulleija. Razstava je za ogled odprta ob torkih, četrtkih in sobotah do 25. septembra. Ideje iz Zarje Petrovče Iz petrovške Zarje, kjer jim ne zmanjka dobrih, uporabnih in svežih zamisli za lajšanje vsakdana, prihaja z tamkajšnjega Tozda Kovinooprema vselej k^ novega. To je kolektiv, ki poleti misli na zimo, ki snuje in oblikuje za ekološko neoporečno okolje. Zarja, Tozd Kovinooprema se predstavlja tudi na 22. mednarodnem sejmu obrti v Ce^u na zunanjem razstavnem prostoru za halo D, kjer njeni izdelki zbi^^o pozornost obiskovalcev. Razlog več za zauparye kolektivu s tradicijo in z namenom stopiti kupcu naproti. Iz ponudbe Za^e, Tozda Kovinooprema zato na tem prostoru opozar- jamo na zimo s cisterno za kurilno olje s prostornino tisoč, dva tisoč in tri tisoč litrov olja. Cisterna je premazana s temeljno barvo, ima pa tudi vse potrebne priključke. In kar je najpomembnejše - pri Zarji so jo zasnovali prav za vas! Kupiti jo je mogoče (kot vse ostale izdelke) v maloprod^i in v Zarji. Kajpak - tudi na sejmu se boste o nakupu lahko dogovorili. Zabojnik, imenovan prekucnik, je prav tako zelena in sveža ideja Zarje, Tozda Kovinoopreme. Namenjen je predvsem industriji. Vanj pa je mogoče spraviti 500, 700 do 900 litrsko vsebino. Povprašate zary v prijazni Zarji! Ali pa za zaboj za komunalne odpadke. Zeleni gornji pokrov vas bo opozoril nanj. Pokrov je mogoče odpreti s pritiskom noge na stopalko in temu je kos že majhen otrok. Ličen zabojnik na kolesih pa skrije 700 do 900 litrov odpadkov. Okolje ostane čisto. To je Zarjin namen! Ne verjamete? Vprašjgte na tel.: 776-211. ih. SEPTEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 9 iKubanski zvoki in kuiinarika v Ceiju K hotelu Merx gostuMo kubanski kuharll In glasbeniki Le kdo si ne bi kdaj želel na Kubo, eksotično deželo, o kateri toliko ve- 010, pa vendarle še vse premalo. No, Kuba se zadnja leta odpira svetu tudi po turistični strani in vse bolj posta- ja cilj petičnih gostov iz nekaterih zahodnoevropskih držav, prednjačijo pa seveda turisti iz Vzhodne Evrope. Zadnje čase je Kompas tisti, ki orga- nizira izlete Jugoslovanov na Kubo in posledica dobrega sodelovanja je tudi nastop glasbene skupine in kuhaijev, ki trenutno gostujejo v celjskem hote- lu Merx, potem pa se bodo odpravili še na Ribno pri Bledu. In če že ni denarja, da bi Kubo v glasbi in kulinariki doži- veli v avtentičnem okolju, potem si lahko ti dve stvari do konca tega tedna privoščite vsaj v hotelu Merx. Vsak dan od 18. ure naprej namreč tam igra znamenita kubanska skupina Los Armonicos, ki sicer nastopa v naj- večjem kubanskem hotelu Habana Li- bre v kubanskem glavnem mestu. Kot zanimivost zapišimo, da premore ta hotel kar okrog petsto postelj, cene pa so dokaj zasoljene, saj se enodnevni penzion vrti tudi tja do tristo dolarjev. O vsem tem in tudi sicer o turističnem življenju Kube nam je pripovedoval tudi direktor tega hotela, ki spremlja svojo skupino na gostovanju po Jugo- slaviji, Sergio Rodriguez Oro. Ljubite- ljem temperamentnih južnoameriških ritmov prav gotovo ne bo žal, če se bodo te dni odločili za obisk hotela Merx. Žal pa seveda ne bo tudi tistim, ki prisegajo na dobre jedi. Z njimi se Ku- banci prav lahko pohvalijo. V Celju vodi ekipo kuhaijev Salvador Sosa. Kakšne so osnovne značilnosti kuhi- nje s Kube? Od mesa največkrat upo- rabljajo teletino, govedino in svinjino, med tem ko ribe pravzaprav niso mno- gokrat na jedilnikih. Tako si lahko v Merxu med drugim privoščite ocvrto govedino š la camegueyana, h kateri dodajo hamburško slanino, začimbe, pomarančni sok in pommes frites. Iz- redno dobra je kuhana teletina s para- dižnikom, belim vinom in rižem, pa telečji file Ecombray s šunko, sirom in paradižnikovo omako. Sicer pa je nemogoče našteti prav vse, kar te dni ponujajo v Merxu. Kar okrog 20 vrst hladnih jedi, juh, glavnih jedi, solat in sladic. Ne, ni se treba prijemati za glavo! Cene zares niso pretirane. Vrtijo se od 30 do 220 tisoča- kov, porcije pa so zares velike. Seveda ne bo šlo tudi brez različnih coctailov, ki skoraj obvezno vsebujejo tudi zna- meniti kubanski rum, pa seveda ekso- tično sadje in še kaj. Obvezno dodajo tudi meto. Kubanci namreč veliko bolj kot na vino prisegajo na mešane pija- če, med tem ko vino v glavnem uvaža- jo in to iz Bolgarije. Vodstvu hotela Merx gre pohvala za odločitev, da v goste povabi goste iz Kube. Tovrstne kuhinje pri nas pač še ne poznamo dovolj dobro in obisk v hotelu bo v teh dneh prav gotovo zadovoljiv. V Merxu vabijo s sloganom ,Pridite, vaše zadovoljstvo bo naš po- nos'. V tem primeru lahko mirno zapi- šemo, da ni razloga, da v Merxu ne bi bili ponosni. Seveda tudi po zaslugi simpatičnih gostov s Kube. JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC Vrli kuharji pod vodstvom Dominga Fereza sRusajo pričarati siasti KuoansKe kuhinje. Prijetne južnoameriške zvoke zna odlično pričarati ansambel Los Armonicos, ki ga sestavljajo Juan Quintero Gutierez, Nelson Barrios Leiva in Rogelio Bamirez Lopez. Uspešna naravna zdravilišča Do konca sedmih mesecev je v slovenskih naravnih zdraviliščih bilo šestnajst odstotkov več domačih gostov kot v enakem lanskem obdobju, kljub temu pa je bilo število nočitev za dva odstotka manjše. Očitno se ljudje raje odločajo za skrajšaivje bivanja v zdraviliščih, kot pa da bi se mu odrekli. To je brez dvoma posledica vedno slabšega standarda, po drugi strani pa podatek govori, da so zdravihšča dovolj kakovostna v svoji ponudbi. Podobno velja tudi za kampe v zdravihš- čih z iqemo Atomskih toplic, kjer je treba pripisati padec števila gostov in nočitev predvsem vremenskim ujmam. Močno so je povečalo število tujih gostov in nočitev tiyih gostov. Ob skorajda nespremer\jenem številu postelj v zdraviliščih je to še en dokaz, da se dolgoletno sistema- tično delo na tujih trgih in solidna kakovost doma še kako obrestuje. Najbolj se povečuje število gostov iz Avstrije, Italije in Zvezne republike Nemčije. Ob vsem tem pa ostaja samo ena temna plat. Še nikoli v zadryih letih se razmeroma visoki odstotki porasta gostov in nočitev niso ustrezno odrazili tudi v ekonom- skem položaju zdravilišč. Tudi letos bo tako in skrajni čas bi že bil, da se nekjo spremeni. j. v. Z računalnikom nad konkurenco »Info team« iz Slovenskih Koigic, poletje za računalni- ški inženiring in elektroniko, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, je na letošnjem sejmu obrti go- stincem ponudil novost, ki jim omogoča ekonomičnejše poslovanje. Trije sistemi, združeni v skupni sistem z na- zivom Euro 2000 skupno z Is- krino telefonsko centralo po- krivajo vse informacijske po- trebe modernega poslovanja hotela in podobnih gostinsko turističnih objektov. Orodje za »hotelski poslovni sistem« pokriva vse potrebe, ki so povezane s poslovanjem turistične organizacije: pogod- be, booking prijavo gosta, ra- čuna, itn. Materialnemu poslo- v^u v gostinstvu je name- rxjen sistem Gastro. Računal- nik hkrati spremna poslovanje in omogoča kontrolo nad pora- bo v kuhiivii, nad prodajo in plačili, nad žogami, cenami idr. Sistem Cekin pa pokriva poslovanje deviznih mer^jalnic in omogoča hitro opravljanje mervjalniškega posla. Takšne računalniške siste- me imajo pri nas le redki (n.pr. zagrebški Intercontinental), ki so uvozili precej drago zahod- nonemško znanje (hardwere in softwere). Zadnjih nekaj let so takšne sisteme ponujali na speciahziranem celovškem go- stinskem sejmu. Zaradi cene, verjetno pa tudi zaradi po- manjkai^ja podjetniškega du- ha, se naši gostinci niso odlo- čali zaivje. Morda bo sedaj, ko lahko pridejo do cenejšega si- stema na domačem trgu, k^ bolje. Če k temu ne bodo pri- spevale konkurenčne cene po- nudnikov opreme, pa bi mora- la svoje opraviti vsaj konku- renca znotraj gostinskih vrst. V preširoko razvejani verigi našega družbenega gostinstva namreč ni več prostora za ne- sposobne. . RP VIO ŠMARJE PRI JELŠAH TOZD OŠ RATANSKA VAS ROGAŠKA SLATINA RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE 1. Učitelj razrednega pouka za določen čas do 31. 8. 1990, s polnim delovnim časom. Pogoj: končana PA - smer razredni pouk. Zaželjeno 1 leto delovnih izkušenj. Nastop dela takoj! 2. Učiteij V podaljšanem bivanju učencev za določen čas do 31. 8. 1990, s polnim delovnim časom. Pogoj: končana PA - smer razredni pouk in 1 leto delovnih izkušenj. Nastop dela takoj! 3. Predmetni učiteij teiesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana PA - smer telesna vzgoja in oprav- ljen strokovni izpit. Zaželjen je moški. Nastop dela 1. 10. 1989. Rok prijave je 8 dni. Vloge in dokumentacijo pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja Osnovna šola RATANSKA VAS 63250 Rogaška Slatina Ob Celjskem narezku se cedijo sline Celjske mesnine, delovna organi- zacija iz sozda Hmezad, se letos že tretjič predstavlja na mednarod- nem obrtnem sejmu v Celju. Letos so svojo ponudbo popestrili še z no- vim izdelkom. Celjskim narezkom, ki sladokusce preseneča z izbomim okusom. Sicer pa je trajni izdelek z žlahtno plesnijo, ki je vakuumsko pakiran v 70 dekagramske zavoje, tudi prodajno izredno zanimiv iz- delek. Ob Celjskem narezku omenimo še govejo suho klobaso in prav tako vakuumsko pakirana kmečka pleč- ka, ki poleg izdelkov v darilni emba- laži, pomenijo novost zadnjih nek^ let na našem tržišču. Že lani so Celj- ske mesnine ponudile tržišču savinj- ski želodec in domače suhe salame v darilni embalaži, prav tako dobro pa se prodajajo tudi darilni kovčki s petimi različnimi vrstami klobase. V času do 17. septembra, ko se bodo zaprla vrata 22. mednarodnega obrtnega sejma, lahko obiskovalci te sejemske prireditve na stojnici Celj- skih mesnin kupujejo hmeljarsko in francosko klobaso s 40-odstotnim popustom, nekaj manj kot 30-od- stotni popust pa je tudi za nakup vseh drugih izdelkov Celjskih mes- nin. Da se nakup po tako občutno znižanih cenah izplača tudi kupcem, priča vse več obiskovalcev, ki se ustavljajo pred stojnico Celjskih mesnin. Za Celjske mesnine pa po- meni to tudi svojevrsten prodor iz- ven celjskega tržišča, saj je med se- jemskimi kupci veliko tidcšnih, ki njihove izdelke prvič spoznavajo. Da Celjske mesnine tudi prihod- nje leto ne bodo razočarale svojih kupcev in obiskovalcev obrtnega sejma, v delovni organizaciji skrbijo že zdaj. Pripravljajo namreč spet nov izdelek, ki pa naj zaenkrat osta- ne skrivnost, da bo potem še večje presenečenje. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 Podružnici icmočice zveze in miadine Večurnega ustanovnega zbora šentjurskih občinskih podružnic kmečke zveze in zveze kmečke mladine so se udeležili številni kmeti, kmečka mladina, predstav- niki kombinata, socialistič- ne zveze in skupščine obči- ne. V podružnico kmečke zveze, ki ji po izvolitvi predseduje Ivan Pevec, se je na zboru včlanilo 92 kme- tov, v podružnico kmeške mladine, ki ji predseduje Jani Mastnak pa 19 mla- dincev. S svojim programom se kmeti nameravajo vključe- vati v reševale odprtih vprašanj v občini. V pred- stavljenem programu ome- nj£go tudi družinsko kmeti- jo, zemljiški maksimum, za- kon o zadružništvu, reorga- nizacijo zadruge, zadružno lastnino, tržišče in cenovne odnose s trgovino, idejo o vzajemni pomoči ter tudi podporo M^niški in Šent- jurski deklaraciji domačih mladincev. Kmet Joško Vodeb iz Go- rice pri Slivnici seje spomnil nekaterih napak v kmetijski politiki v preteklosti, zlasti »n^bolj črnih dni obvezne oddjge«. Predsednik šentjur- ske socialistične zveze Lud- vik Mastnak je opozoril tudi na nekatere dosežke v kme- tijstvu, ki jih tudi ni mogoče spregledati, ter povedal, da je tudi socialistična zveza ocenjevala, da je kmetijska politika slaba in da so v po- stopku sprejemanja ustav- nih dopolnil veliko sodelo- vali z delegati kmeti. Predsednik šentjurskega izvršnega sveta Sergej Šešer- ko je poudaril, da je kmetij- ska zakonadsoa višja od ob- činskih odlokov, ki jih je ma- lo in glede katerih so bili do- sledni. Glede škode po neur- ju na tem kmetijskem po- dročju je povedal, da je po- slana pomoč znatna, vendar sredstev za sanacijo ni do- volj, S£y so do tega petkovega zbora prejeli za 160 milijo- nov dinaijev pomoči v de- narju in prav toliko v materi- alu. Povedal je, da je družbe- ni proizvod štentjurskega kmetijstva zaradi cenovnih razmerij, vsaj statistično, iz- redno majhen, vse zadeve za- megljuje inflacija in da im^o s plačeva^em tudi delovne organizacije podobne težave kot kmetje z mlekom. BJ Dobra kvaliteta, maihna količina Ta teden so hmeljarji zaključili obiranje, stro- kov^aki pa ugotavljajo, da so bile prve napovedi okrog količin preoptimi- stične. Za letos so načrtovali 3700 ton hmeija, zdaj ga bo okrog 3400 ton. Kljub nekoliko manjšim količi- nam pa strokovnjaki na Inštitutu za hmeljarstvo in pivo varstvo pravijo, da je kvaliteta hmelja dobra. Zadovoljiva je barva storžkov, precejšen je tu- di odstotek alfa kislin. Pri goldingu se giblje odsto- tek alfa kislin med 4,5 in 5, pri aurori pa med 8 in 10 dostotki. IB Javna tribuna o položaju kmeta Minuli petek, na male ma- še dan, je podružnica Slo- venske Kmečke zveze v Slo- venskih Konjicah organizi- rala javno kmečko tribuno, kjer so spregovorili o da- našnjem položaju kmeta v družbi, o težavah pri go- spodarjenju na kmetijah ter o večni temi - cenah kmetij- skih proizvodov. Organizatoiji so v goste povabili predstavnike druž- benopolitičnih organizacij in izvršnega sveta iz Sloven- skih Konjic, predstavnike mlekarne Aija vas, kmetij- ske zadruge, Skupnosti inva- lidskega in pokojninskega zavarovanja iz Celja, veteri- narske službe in gozdaijev. V pogovoru, ki je trjgal dolge tri ure in pol, so se mnenja najbolj kresala okoli vpra- šanj odkupnih in prodanih cen kmetijskih proizvodov, n^bolj mleka in mesa, ter vi- sokih cen repromaterijala za pitanje govedi. Kmete je močno zanimala tudi politi- ka delovanja Skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ker nikakor ni- so zadovoljni z visokimi pri- spevnimi stopnjami za kmečko zavarovalne. Predstavnica Slovenske kmečke zveze Mihela Lorgar je povdarila, da se predstav- niki uradne politike ne drži- jo medsebojnih dogovorov, vendar so rezultati kmečke zveze že vidni. Predstavnik SZDL iz Slovenskih Konjic je obljubil, da bodo vs^ zvezi in gibanju omogočili, da sodeluje na volitvah. Nsg- več časa pa so se pogovarjali o odkupnih in prodajnih ce- nah mleka ter o določanju odkupne cene. Povedano je bilo, da se pripravlja posto- pek, ko bodo pri določanju cene mleka poleg tolšče upo- števali še vsebnost beljako- vin v mleku, odd^o po litrih in higieno mleka. Predstavnik zadruge je pohvalil sodelovanje s Slo- vensko kmečko zvezo v ope- rativnih nalogah, obljubil pa je tudi, da bo zadruga omo- gočila daljši njgem zemljišč, Id so trenutno v družbeni lasti. Kmetje se zavedlo, da ne smejo več čakati, da bi drugi odločali o vprašanjih, ki so za njih eksistencialnega po- mena. Zato so se odločili, da bodo vse skup^ vzeli v svoje roke. V povezavi z ostalimi dejavniki se jim mogoče obetajo lepši časi. L.B. Za kisanje 800 ton zelja v Merxovi kisami v Šempetru v Savinjski dolini so minuli teden že pričeli z odkupom in pripravo zelja za kisanje. Vodje kisarne, Vinko Fonda, nam je o tem povedal takole: »Za rezanje zelja za kisanje smo sed^ dobili nov, sodoben stroj, ki v eni uri zreže in po tekočen traku prenese v silos za kis^inje cca 10 ton zelja. Uvozili smo ga iz Avstrije in je tudi edini v Jugoslaviji. V prvem delu bomo dokupili cca 400 ton zemlja, nato v mesecu oktobru naslednjih 400 ton. Odkupili bomo tudi 100 ton repe in jo skisali.« Na sliki: Med delom ob novem stroju za ribanje zelja. T. TAVČAR Preslab zaslužek še kak dan in v Savinjski dolini bodo končali z obira- njem hmelja. V pomoč so tu- di letos prišli sezonski de- lavci, ki pa z zaslužkom ni- so najbolj zadovoljni. Obi- skali smo jih na sušilnici v Latkovi vasi. Mladen Škorič: »Doma sem iz Slavonske Požege, sem pa na sezonskem delu drugič. Delam v sušilnici v Latkovi vasi po 12 ur dnev- no. Letošnji zaslužek je bolj slab in drugo leto ne bom več prišel.« Marinko Vidovič: »v 22 delovnih dneh po 12 ur na dan bom dobil čistega nek^j več kot 4 miljone dinaijev. Zaslužil bi več, toda hrana in stanovanje sta draga. Me- nim, da bi morali zaslužiti vsco polovico več.« Nikola Poljakovič: »Spo- mladi, ko sem bil tu prvič, smo zaslužili veliko več. Takšnega mnenja so tudi ostali moji kolegi, teh je 150. Tu sem spoznal kako se ob- deluje hmelj, kar mi je bilo do letos nepoznano. Če bom našel zaposlitev v domačem kraju, me drugo leto ne bo več sem.« T. TAVČAR ih. SEPTEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Bliže drobnemu gospodarstvu iovlnotehna povezuje male In velike v banko poUatkov Od lanskega leta gradi celjska Kovino- It^a informacijski sitem drobnega go- fodarstva, borzo ponudbe in povpraševa- ija. Projekt sicer še ni končan, sicer pa lako ali tako nikoli ne bo, saj ga bo potreb- 10 vedno dopolnjevati z novo informacij- sko tehnologijo, tržnimi spoznanji in po- trebami. Že zdaj pokrivajo z njim dobršen del slo- snskega prostora, v kratkem tudi hrvaške- 0 in bosanskega, še ta mesec pa se bodo ^vezali tudi z italijanskim sistemom za Irobno gospodarstvo. Prek It^e in nato kkupnosti Alpe Jadran pričakujejo tudi svo- jo informacijsko povezavo s svetom. V Kovinotehni ugotavljajo, da ne malo ne isliko gospodarstvo ne moreta drug brez dmgega, zato v sistem vključujejo oba. y Celju so že uvedli regijsko banko podat- kov drobnega gospodarstva, zdaj pa istočas- no delujejo na treh ravneh. Prva naloga bo povezava sistema z ostalo Jugoslavijo (v BiH se pogovaijsoo s Pri vredno banko Sara- jevo za priključitev na i;jihov razvejani si- stem hardwarea), nato pa bodo skušali vključiti svojo banko podatkov v svetovne istovrstne informacijske sisteme. Kovinotehna je na letošnjem obrtnem sejmu prisotna tudi s svojimi zastopstvi: kombinirane litoželezne peči BUDERUS, regulatorji temperature LANDIS et GYR, različni gorilci ABIG, kopalniški program ARTWEGER, pipe KLUDI, pištole za briz- ganje barv BINKS, pnevmatični priključ- ki FESTO, s firmo CEMB pa bodo zdaj podpisali še zastopstvo za stroje za balan- siranje. Kdor ne verjame, naj potrka Masivna vrata v trdno hiše - oboje v celjski Jelovici_ Skoraj leto dni ima škofjeloška Jelovica že svoje predstavništvo v Celju v Božičevi 3, v bližini hotela Merx. Zaenkrat so z zanimanjem kupcev in številom sklenjenih pogodb zadovoljni, da bi za predstavni- štvo v Celju izvedelo še več ljudi, pa se predstavljajo tudi na letošnjem obrtnem sejmu. Ponujajo seveda svoj standardni program, ki so mu priključili tudi nekaj novosti. Tako je največ zanimanja za njihovo stavbno pohištvo, montažne hiše, med novimi izdelki pa predvsem za stilna masivna vhodna in notranja vrata ter za montažne stene. Kupcem nudijo tudi ugodne pogoje plačila. Stalno imajo nekaj popusta za nakup z gotovino, ob naročilu montažne hiše je treba plačati le 60 odstotkov cene, 40 pa ob prevzemu, za 30 odstotkov vrednosti pogodbe med Jelovico in kupcem pa dajejo tudi kredit na 7 let. Ob stavbnem pohištvu zahtevajo le 10 odstotkov pologa, ostalo pa nudijo na posojilo na 3 ali 6 mesecev. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Ljubečna je praznik »frajtonarice < Ljubečna je in mora osta- ti praznik za vse harmoni- karje z diatonično harmoni- ko in ljubitelje tovrstne glasbe, je ob zaključku ne- deljskega dopoldanskega razgovora poudaril pred- sednik KUD Ljubečna Mi- lan Bred, ki je imel v svojih rokah tudi vse organizacij- ske niti te prireditve. Prav gotovo mu bodo pritrdili mnogi pristaši tega instru- menta, kajti ravno priredi- tev na Ljubečni pomeni pravo renesanso »frajtone- rice«. Celotna letošnja prireditev je zopet zajela vso Slovenijo in segla tudi v zamejstvo. Ta širina po pomeni tudi dovolj veliko zaledje za smelo trdi- tev, da je to ena nsovečjih in n^bolj množičnih glasbenih prireditev v Sloveniji, s^ se je je letos udeležilo 258 tek- movalcev, ogledalo pa okoli 20.000 obiskovalcev. Množičnost je bila torej ena od odlik prireditve. Po mnenju strokovne komisije pa je nekoliko upadla kako- vost. Vzrok temu gre iskati v menjavi generacije, kžgti nekateri glasbeniki, ki so osvsoah najvišja priznanja, odh£0^o ali so na služenju vojaškega roka, mladi, teh je iz leta v leto več, pa še niso povsem dozoreli. Ravno za- radi tega bi bila še kako po- membna možnost širšega šo- lanja na tem instrumentu v šolah (glasbenih, delavskih univerzah itd). Harmonikaiji z diatonično harmoniko so bili v preteklo- sti ljudski godci, ki so igrali različne viže in tako poskr- beli, da so nekatere tudi po- narodele. Ravno teh viž pa je bilo letos slišati bore malo. Prav gotovo bi prava vzgoja tudi na tem področju naredi- la svoje. Seveda ne gre opo- rekati vrednosti Avseniko- vim, Slakovim, Z^čevim in skladbam drugih avtorjev. Pohvalno je, da se čedalje pogosteje pojavlj^o, kot av- torji tudi nekdanji zmagoval- ci Zlate harmonike, kot so Kline, Kapš, Klavžar in Viki Ašič ml„ Trije rodovi harmonikarjev s tremi priznanji bi lahko rekli ob tej fotografiji. Najstarejši Hinko Semec iz Šmartnega na Pohorju je dobitnik plakete Avgusta Stanka za najbolje zaigrano narodno skladbo in je s solzami v očeh čestital najmlajšemu, komaj IZ-letnemu Janiju Vodovniku iz Oplotnice, ki je osvojil srca obiskovalcev in majoliko, ki jo pode- ljuje naše uredništvo. Zoran Zorko iz Laškega pa je letos osvojil najvišje priznanje, kipec Zlata harmonika. Lanski zmagovalec Zlate harmonike Toni Sotošek je bil letos le opazovalec, kajti že pojutrišnjem bo odpotoval na služenje vojaškega roka. Dolgoletni finalist te prireditve Janko Rotar pa je letos končno le osvojil zlato plaketo. Šola ie, kam z njo? Pri poučevar^u tako ime- novanih ljudskih instrumen- tov je n^večja težava v tem, da ni napisanih učbenikov, po katerih bi poučevali in- strument, Do nedavnega je bilo tako tudi z diatonično harmoniko. Že ob lanski Zla- ti harmoniki Ljubečne pa smo omenili šolo za diatonič- no harmoniko, ki jo je v sa- mozaložbi izdal Stanko Ža- gar, ki sicer živi in dela v Zivezni republiki Nemčiji. Tam je postala ta šola tudi zelo popularna, SeU jo sma- trego za eno n^boljših. Pri nas se poučevarya po tej šoli še ni resneje lotil nih- če in zato je težko dajati oce- no, kolikšna je njena vred- nost. Prav zato so letos na Ljubečni, namesto posveta, pripravili predstavitev te šo- le, kar je opravil Stanko Ža- gar sam. Z diapozitivi in tudi praktičnim prikazom na har- moniki je kakim tridesetem obiskovalcem predočil način poučevanja diatonične har- monike po tem pripomočku. Čeprav so bili na posvet vab- ljeni tudi glasbeni pedagogi, jih je prišlo le malo. Zato pa je bil zanimiv pogovor, ki se je razvil bolj v oceno položa- ja o poučevanju tega instru- menta. Čeprav so nekateri takoj opozorili na nekatere pom^kljivosti pripomoč- ka, je prevladalo splošno mnenje, da je učbenik tu in da ga je treba uporabljati ter seveda tudi dopolnjevati. Ob tem pa so se pojavila vprašanja, ki smo jih omenili tudi že prejšnje leto. To je, na kakšen način spraviti pouče- vanje diatonične harmonike v glasbene šole, V Sloveniji namreč le na treh, štirih glas- benih šolah (T. Velenje, Šentjur) že poučujejo ta in- strument ali razmišljajo o tem. Izredno pereč bo tudi problem kadrov, ki jih zaen- krat ni in jih verjetno v bliž- nji bodočnosti tudi ne bo. Zato je toliko bolj dobrodo- šla obljuba organizatoi^a, da bo prihodnje leto izpeljal po- letno šolo diatonične harmo- nike za vse tiste, ki bi želeli poučevati ta instrument. Se- veda jim bodo morale pri tem priskočiti na pomoč tudi strokovne ustanove iz repu- blike in regije, F, P, Foto: EDI MASNEC Stane Žagar se je resnično potrudil s predstavitvijo svoje šole za poučevanje diatonične harmonike. Rezultati zaključnega tekmovanja za Zlato harmoniko 89 Harmonikarji do 16 let - bronasta plaketa: Dušan Peč- nik, Vesna Žagar, Ambrož Bogataj in Mitja Gobec; srebrna plaketa - Andrej Ažman in Jani Vodovnik; zlata paketa - Doman Jevšenak Od 16 do 25 let - diploma: Brane Žibret; bronasta pla- keta - Brane Poljanšek, Marjan Jus in Jože Ramšak; sre- brna plaketa - Zvone Krivec, Lenart Cigler, Viktor Kot- nik, Franc Rajgl, Peter Luzar, Peter Fink, Franc Vegelj, zlata plaketa - Stanko Mikola, Zvone Lipovšek in Zoran Zorko Od 45 do 65 let - srebrna plaketa: Anton Špringer; zlata plaketa - Janko Rotar in Hinko Semec Veteran - zlata plaketa: Edvard Goršič st. Na zaključni prireditvi Zlate harmonike je znani izdelova- lec »frajtoneric* Zupan, prvič v Sloveniji predstavil svoj novi izdelek - diatonično harmoniko z registri. Nanjo je zaigral tudi Jože Bohorč, ki se je sicer uvrstil v pol finale, vendar potem ni mogel več tekmovati, saj je s pomočjo Kluba prijatelji Zlate harmonike postal profesionalni glasbenik. V. C? Zoran Zorko (dobitnik ki- pca Zlata harmonika): »Prav- zaprav sem zmago pričakoval, SJO sem po devetih izbirnih in polfmalnem tekmovar\ju v Ro- gaški Slatini spoznal, da je konkurenca med harmonikaiji letos slabša kot lani. Prepričan sem bil tudi v svoje znanje, ki mi je že lani prineslo plaketo Avgusta Stanka, letos pa zlati kipec in s tem zmagovalno ime Zlate harmonike 89. V prihod- rxje načrtujem nekio turnej Si- rom Slovenije, rad pa bi se predstavil tudi ljudem izven naših meja.« Peter Luzar (harmonikar iz .Kanade): »Prireditev na Lju- bečni je bila zares lepa in pri- jetna za uho, predvsem pa dru- gačna od ostalih. Dokaz več, da Slovenci še vedno skrbite za obstanek diatonične harmo- nike v celotnem slovenskem prostoru, pa so bili mladi razte- govalci mehov, ki so s svojim nastopom presenetili. Prav je, da tudi mladi rod nadaljuje in nadgrajuje igr^e na harmoni- ko. Se posebej pohvalno pa je, da mladi sami izrai^o že« o in potrebo po šolah, ki bi jim dale potrebnega znanja za igrar^je.« Jani Vodovnik (12-letni har- nionikar in dobitnik mjgolike): »Že tri leta prihajam na Lju- bečno, letos pa sem se odločil, da tudi sam nastopim. Šele le- to dni igram na diatonično har- moniko, zar\jo pa me je ogrel Tine Lesjak iz Oplotnice, Vem, da bom moral Se vehko vaditi, če bom hotel kd^ poseči po kakšni večji nagradi kot je ma- jolika, čeprav mi trenutno to priznanje izredno veliko po- meni.« S. KOJNIK Geiii; mali Štefan MllenZ Velja poskusiti; , uspe, imamo še vedn Ijo koncert, ki bo ob^ tih v razkošni Kristal rani Zdravilišča Ro>u tina. Da pride v Rogu tino pozno popoldne vedeli. Bo utrujen, sa sploh potrebuje z{{ tracijo pred končen - ali bo pred koncert« prišel na spregled** vprašanj pred koa mladega, komaj dv^ nega violinista Stefam koviča iz Beograd 1] dilema, ali nam bo i« govor z njim. Takšo^ ne zvezde se menda i strogo po protokolu. Na terasi pred Zdrav domom sedimo in si g« jo v vročem avgustov^ poldnevu. Je že tu, spn organizatorje koncerta, izvemo, da je z družino lu Sava, Gremo torej i Receptor išče številke z dvigalom se povzpnes to nadstropje, potrl^ se ne oglasi. Se je n zmotil? Naz^ v re »Zgrešiti ste se morali,] je šel ven, njobrž v ko dvorano,« pove prijazn tor, mi pa že v mislih s« mo nagovor, pravzapra njo za pomenek, za uro dragoceni čas, ki n^ bt poklonil. Je sploh še časa? Vrnemo se na terai Zdraviliški dom. Ga je i videl? Prihiti Franc Pl( ša glasbenega priredi! gibanja v Zdravilišča je, na pesku, tisti tam kom v naročju,« kažeš na Štefana Milenkoviči umetnik se, dobro ur koncertom, še igra! V kah, kavboj kah in pisM ci. Seveda, s^u je še otn memo mit in umišljeni stavo o njem in že smo mu, se mu predstavimo vemo, kaj bi radi, Prepr.' bi bolj ne moglo biti J bližjo klop ob fontaniv sedemo in začnemo ki kot, n^ nam bo op« s kakšnim mladim g' kom tovarniške pihalne Z eno samo besedo, nit kretnjo ni pokazal daj< da« svetovnega kova. sproščen, pa spet r^ udaren, v^en takšnib' dobnih vsi^ivcev. Pred štirimi leti je ni koncertiral v Rogaški ^ takrat mu je bilo oseffl ta dogodek ga spomnim veda se spominjam te? certa, zlasti pa te vode.' jo pil. Takrat sem igrfc manjši violini, zd«o i«^ lo«. Dobra violina je.» Postiglione, iz leta 18™ dovoden sem z njo,« P* kratko, pokliče svoje«' psička, ki pridrobi k nr pogovor se samodej^ okrene. Kakšno je to oti| Je ta otrok opeharjen ^ lepši in n^bolj občutil' človekovega življenja^ »Sovražim biti dru^ drugih; mislim, da dobno kot drugi moji le da mi violina vzame ^ in da sem veliko od poti. Če bi bil drugaj,«"^ me prijatelji izogibalJ- bi jih, imeli bi napačno« o meni. V osnovno začel hoditi v ZemuniJ^ smo se preselili v BeoP bi ne izgubil prijatelj^ L cev, sem ostal kar na»j munu. Da bi v šoli P^ NOVI TEDNIK - STRAN 13 pEiOŠtVO iolinista prvi končen pri treh letih L vzamem na potovanja Mige, učbenike in po- lovaijam, vedno zamu- plco nadoknadim. nas, koliko časa mu Wolina. »Moja dnevna I tri ure. Tisti dan, ko bncert, vadim samo Bi program. Začel sem |i minutami vaje, vsake te sem moral vaditi pet ||e in zdaj sem prišel na [pripoveduje sproSče- mu teče, kot namazan, nismo mi tisti, ki bi ^tm prvič pripovedoval, je ta čudežni otrok »k? »Od vsega začetka rofesor moj oče in to je Naša družina je glasbe- ta me spremlja na kla- m starši začutijo, da bi violina edina stvar na t bi zaslutili, da se ob- lot kak fanatik, bi me Itvili, mi za nekaj časa •lino, dokler se ne bi seveda se to do zdaj Se Ip. Preprosto mora člo- ti tisto, kar rad dela in 'violino rad. Moji star- itas prizadevfgo, da bi 'nialen. Kot vsi ostali, "di jaz rad pop, ročk ®^raje imam ameriške primer Michaela ^ pa Donno Summer. 'fad poslušam, razen te 'okomponirane glasbe. šport: tenis, plava- tomet, vse živo, vsak •kusim. Od kr;jig mi je pri srcu znanstvena pa Malega princa Jhem v roke, Julesa '«liko berem stripe. In rad igram. Diki mu ' ie nisva uspela vzpo- ^tnega stika. V glav- Je ubogljiv, redke pa- chiwawa, ampak dol- ' Je edina reč, s katero J Pohvali. Ni kar tako * redke pasme. ^ kd^ zaljubljen, mu ^ vprašanje, ki pa ga Zmede. Zdi se mu sa- Jo, kajti fantiči njego- ^tudi zaljubijo. »Dva, ^ sem bil zaljubljen, kakšne so. Všeč dolgolaske in rume- ""^Igolaske, tretjih ni. No, se n^de tudi kakšna lepa kratkolaska,« se mali umetnik smeje in sploh ne pogleda na uro. Bliža se vendar koncert, on pa se pogovarja kot bi moral čez slabo uro na tržnico slive prodnat. Treba bo vendar obleči koncetno oblačilo, se zbrati! On pa, kot da sploh ne misli na to. »Mislim, da se ni treba preveč obremenjevati s koncertom. Res daje to resen dogodek, ni pa se ga treba bati ali imeti treme.« Kateri koncert je bil zar\j n^- pomembnejši, nas zanima. »Menije najpomembnejši vsak naslednji koncert, o prejšnjih ne razmišljam dosti. No, se pa rad spominjam božičnega sho- wa pri predsedniku Reaganu in koncerta, ko sem igral za Gorbačova v Beogradu. Čez približno dva meseca bom igral pri predsedniku Bushu. Kateri mi je bil bolj všeč? Re- agan.« Zadnje vprašanje ga je edino malce zmedlo. Novinarji ga n^brž povsod obleg^o, tudi tokrat so se prav nesramno vri- nili v njegov prosti čas. Kako gleda nanje? »Sovražim jih, ka- dar so dolgočasni, nasilni, ka- dar mi postavlj^o neumna vprašanja. Eno takšnih je, na primer: je kakšno vprašž^e, katerega ti doslej ni še nihče postavil? Sicer pa jih razu- mem. To je ryihov poklic,« Hvalabogu mu mi takšnega vprašanja nismo postavili. Do- bre pol ure je do koncerta in zdelo se nam je prav, da se po- slovimo. Štefan Milenkovič je vstal, snel japonko in jo začel kot m^hno ladjico spuščati po fontani. Pridružil se mu je osemletni bratec Filip, ki mu gre Štefanovo igranje na živce. In, seveda, Diki, dolgodlaki, re- dek mali pes. Opazujemo tega čudežnega otroka, umetnika in veseli smo, da ima otroštvo. Njegov oče, Štefanov učitelj, sedi mir- no za mizo na terasi in počasi pije limonado. Opazuje svojega otroka in še na misel mu ne pride, da bi ga opozaijal na bli- ž£ooči se koncert. Tudi takšni očetje so čudežni MARJELA AGREŽ 14. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 v prejšnji števili smo med pismi bralcev objavi- li »Odgovor na odprto pi- smo Silvestra Derven- ška«. Ker je bilo odprto oziroma javno pismo sin- dikatu štorske železarne objavljeno samo v Delav- ski enotnosti, ki pa ima na našem območju bolj ozek krog bralcev, tokrat ob- javljamo tudi to »Javno pismo sindikatu Železarne Store«, da boste bralci lahko dobili celovitejšo sliko o zadevi, hkrati pa objavljamo tudi Derven- škov odgovor na odgovor sindikata Železarne Store. Uredništvo Javno pismo Sindikatu Žeiezarne Štore Kljub neustrezni politiki sin- dikata Železarne Store (ŽŠ) v celoti, je le-ta do uveljavitve Neodvisnih sindikatov Slove- nije nekako le tista politična grupacija, ki zaenkrat še lahko edina postavlja določene zah- teve tudi do generalnega di- rektorja ŽŠ. V okviru teh zahtev mislim konkretno na zahteve do deli- tve osebnih dohodkov. In ka- tere zahteve je sindikat ŽŠ spregledal, pa jih zaradi delav- cev ne bi smel: 1. Rast osebnih dohodkov (brutto vrednost točke) za julij je v ŽŠ bila 26% rast življenj- skih stroškov v istem mesecu pa je bila po oceni Zavoda za statistiko SRS 31,8%. Sindikat ne bi smel nekritič- no preko tega dejstva že ob na- slednjem dejstvu: 2. Plača generalnega direk- torja ŽŠ je za junij znašala 21,554.280 din. S tem se je raz- merje v ŽŠ dvignilo na 1:7,29 ob hkratnem poprečnem OD za junij 4,844.528 z razmerjem do najvišjega OD 4,45! To raz- merje smo do predkratkim poznali kot najvišje! . Ob tem trdim, daje plača ge- neralnega direktorja: a) nezakonita, ker se je po- večala mimo določil Samo- upravnega sporazuma o skup- nih osnovah in merilih za raz- porejanje OD ter delitev sred- stev za Od in sredstev sklada skupne porabe v ŽŠ b) neupravičeno visoka gle- de na: - plače njegovih kolegov v ŽR (13,514.620) in ŽJ (14,712.712) - poprečni OD v ŽŠ, ki so najnižji med slovenskimi žele- zarnami za obdobje I-VI/1989 - rezultate ŽŠ v okviru dalj- še časovne vrste oziroma - na plače direktorjev tudi v celjskem prostoru ter nena- zadnje glede na - določila Družbenega do- govora in Strokovnih podlag v SRS, ki jih je podpisal sam sindikat! Ti dokumenti predvidevego najvišje razmerje za najuspeš- nejšo firmo v SRS 1:7,2. To bi v tem primeru morda veljalo za Gorenje iz T. Velenja, seve- da ob pogoju, da bi delavec Gorerya tudi z minimalno pla- čo lahko zaživel kot človek! O tej problematiki bi verjet- no kazalo argumentirano še kaj reči, pa mi žal niso dostop- ne ustrezne informacije. Sigur- no pa pričakujem, da bo o tem kakšno rekel tudi sedaj legi- timni sindikat. Upam, ker si- cer ni vajen odgovarjati na pis- ne pobude delavcev znotraj ŽP. Zato je to pismo tudi javno. SILVESTER DERVENŠEK Odgovor na odgovor sindikata Žeiezarne Štore Sindikat Železarne Štore od- ' gov^a na moje javno pismo v stilu, ki smo ga bili vajeni za vladavine Jokla in njemu po- dobnih. Hkrati pa ugotavljam, da pisci, ki so sestavljali odgo- vor na moje pismo, le-tega sploh niso razumeli. Ne vem ali so lokalni sindikalisti še vedno prepričani, da lahko de- lajo po starem in jim nihče nič ne more, oziroma živijo v pre- pričanju polnem realsociali- stičnih idej, medtem ko jim de- lavci na domačem dvorišču štrajkajo in zahtevajo njihov odstop. Prepričan sem, da ne zaradi navedenega pisma, tem- več zaradi resnice, ki jo v svo- jem pismu deloma odkrivam. Kako si sicer razlagati opozo- rilno prekinitev dela v obratih Železarne 31. 8. 1989? Kolikor vem delavci niso klicali na od- govornost S. D. zaradi rijego- vega pisma, temveč so svoje zahteve usmerili drugam! Ne bi rad zašel v near^men- tirano polemiko s pisci odgo- vora, ker sam odgovor pomeni odgovor gluhonemega, pa ven- dar moram piscem, ko jim že očitam nercizumevar\je mojega pisarya, jasneje ponoviti že za- stavljena vprašarga v prvem pismu. Kateri samoupravni splošni akt v ŽŠ določa osnove in me- rila za delitev OD delavcev že- lezarne? Hkrati piscem poma- gam z odgovorom: to je za ve- čino delavcev (ne velja za vse delavce!) Samoupravni spora- zum o skupnih osnovah in me- rilih za razporejarye čistega do- hodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev iz sklada skupne porabe, ki smo ga sprejeli z referendumom. V istem SSA je določilo, ki pravi, da je citirani SSA možno spremeniti po istem postopku kot je bil sprejet. To je ponov- no referendum! Jasno sprašujem sindikali- ste, ki mi odgovarjajo: je oseb- ni dohodek gener^nega direk- torja ŽŠ in njegovih satelitov v skladu s tem SSA? DA ali NE? Trdim, da ne! Hkrati pa upam, da bodo to mojo ponov- no trditev prebrali delavci, ki v Celju opravljajo funkcijo družbenega nadzora na tem področju. Če bodo to sami ne- hote spregledali, se bom potru- dil in jih dobro volj no na to sam opozoril. S kakšnim obrazom Icihko takšni sindikalni aktivisti na- stopajo pred delavstvom, kate- remu se pojavljajo v dvojni vlogi: hkrati se sprenevedajo ob neenakopravnih merilih za delitev osebnih dohodkov vla- dajoče kaste v firmi, ničesar pa ne ukrenejo za odpravo neza- konitih postopkov proti delav- cem, ki se v taikšni situaciji naj- dejo oziroma se odzovejo ta- krat, ko so v to prisiljeni s stra- ni nekaterih posameznikov. Ali strokovne podlage glede upoštevarya in uveljav^anja relativnih razmerij uveljavlja tudi sindikat ŽŠ? Negacija mojega podatka za juny (1:7,29) z julijskim razmerjem, ki da je bilo ni^e (1:6,45), je tukaj nesmiselna in še nadalje sporna. Sploh pa ni v skladu s sindikalnimi stcilišči. To sta glavni poanti iz moje- ga pisma, katerih pa pisci od- govora niso opazili, niti hoteli ali mogli razumeti. Zato na druga podtikanja, ki pa so si- cer docela nedolžna (v smislu nespametne device), ne odgo- varjam. Takšen sindikat lahko še nadalje deluje v veliko zado- voljstvo bosaa (=generalnega direktorja, ki ga med drugim neutrudoma brani), ker mu pač ne dela ovir, za delavce pa bo moral skrbeti nekdo drug... Ali pa bodo to sami, kot so to že storili z opozorilno prekinitvijo dela, kot smo rekh štrajku v stilu realsocialistične terminologije. Tokrat tudi ne uporabljam določenih novih podatkov o osebnih dohodkih, da se ne bi ponovilo poizvedovanje o tem, katera služba znotraj že- lezarne mi je dostop do njih omogočila... Ali ni sramota, da se je to sploh zgodilo? Kje sploh živimo? Izgleda, da je nekaterim Romunija še vedno bli^e od Madžarske ali pa so delitev osebnih dohodkov po- mešali s svojim slabim pozna- va^em obojega in tako »pomi- rili« razburjerxje med delavci zaradi mojega tendencioznega pisar\ja, kot pravijo?! SILVESTER DERVENŠEK Kdo iaiiko nastopa v tujini »Najbolj afirmirana skupi- na v slovenskem, jugoslo- vanskem in tujem nivoju«, kot svojo skupino IGEN - v superlativih in s skrom- nim znanjem (ne samo) slo- venskega jezika - imenuje in uradno predstavlja njen vo- dja Igor Jelen, se je v zad- njem času »kot predstavnica Jugoslavije« pojavila kar na treh mednarodnih festivalih plesa na Kubi (1987), v Turči- ji (april 1989), SZ na Krimu v Arteku (avgust 1989). Kot napoveduje v sredstvih jav- nega obveščanja njen men- tor, bo teh »predstavljanj« v tujini še kar precej. Zveneči članki v časopisih in samozavestni intervjuji Igorja Jelena v javnih medi- jih zastavljajo vprašanje, kdo je pravzaprav človek, ki tako vztrajno in spektakularno predstavlja Jugoslavijo? Di- plomat, politik, ali... plačani predstavnik? Morda le umet- nik, kot zatrjuje sam?! Kot samostojna umetnica na področju sodobne plesne umetnosti pri nas in pred- sednica Plesnega studia Ce- lje, v okviru katerega je delo- val tudi Igor Jelen, sem zelo dobro seznanjena z vsebino in strokovnostjo njegovega dela, ki predvsem v zadnjih dveh letih močno nazaduje, saj s svojimi koreografijami ni prišel v izbor niti za med- občinsko srečanje NAŠA BEDEDA, kjer je konkuriral z »mjusicalom TRNJULČI- CA«, ni bil izbran za srečanje plesnih skupin Slovenije POMLADNI PLES 89, kjer se je predstavilo več kot 20 slovenskih skupin, niti za DNEVE PLESA v Cankarje- vem domu v Ljubljani. Torej se nam kar samo ponuja vprašanje, kako je mogoče, da nas kar po tekočem traku predstavlja v tujini skupina, ki v zadnjih dveh letih ni za- dovoljila niti osnovnih krite- rijev občine, regije in repu- blike. Kdo jo je selekcioni- ral? Po kakšnih kriterijih? Kdo jo financira in v čiga- vem imenu? V imenu plesne umetnosti in baletnih ustvarjalcev Jugoslavije prav gotovo ne?! Očitno so kriteriji za pred- stavljanje v tujini precej raz- tegljivi, saj narekujejo - po pismeni obrazložitvi Saveta Saveza pionira Jugoslavije - da »svaki ansambl treba da prikaže igre, narodne pesme, dečje pesme i igre njihovih zemalja u starosti od 7.-14. godine...« Po tem kriteriju sklepam, da gre za srečanje otroških folklornih skupin, ki v tipič- nih nošah predstavljajo svo- jo državo s folkloro svojih narodov, česar pa skupina Igen prav gotovo ne počne. Ker pa jugoslovanska, niti republiška Zveza pionirjev nima denaija za takšne ude- ležbe, očitno prepušča samo- voljno predstavljanje v tujini tistemu, ki preskrbi denar - ne glede na kvaliteto in vsebino programa. In kar je najpomembnejše - brez vsa- ke selekcije! Zato še posebej preseneča dejstvo, da nas kljub nezado- voljevanju osnovnih pogo- jev, ista skupina kar trikrat zaporedoma predstavlja v tujini! Odkod denar, ki bi ga krvavo potrebovali za re- ševanje osnovnih pogojev za ples. saj po petnajstih letih ustvarjalnega dela otroke in mladino vzgajamo v podna- jemniških utesnjenih, vlaž- nih prostorih, brez primerne opreme in rekvizitov? Denar očitno je, saj je znano dej- stvo, da podjetni »najmlajši umetnik« Igor Jelen, sicer prometni tehnik po izobraz- bi, ne izbira sredstev za dose- go svojih ciljev ter se dosti- krat poslužuje tudi laži in po- tvaijanja resnice! Tako se je zgodilo tudi v tem primeru, ko mu je kot »posebnemu izbrancu« kar nekaj organizacij združene- ga dela financiralo privatno »potepanje« po tujini v ime- nu Jugoslavije. Ali smo res v teh kriznih časih tako glo- boko padli, daje vse anarhič- no in brez kontrole prepuš- čeno iznajdljivosti šarlata- nov, ki si v imenu umetnosti privoščijo prav vse?! Za kakšno umetnost pri njem sploh gre? S kakšnim programom nas ta »umet- nik« brez ustrezne izobrazbe in poznavanja lastnega jezi- ka sploh predstavlja v tujini? Za Igorja Jelena je namreč znano, da si brez slabe vesti, v pomanjkanju lastne ustvarjalnosti, mimogrede »izposodi« koreografije dru- gih avtorjev (ponavadi naj- bližjih) z vsemi scenskimi pripomočki vred. Tako si je tudi v zadnji »predstavi«, ki tr^a 15 mi- nut in jo je optimistično po- imenoval »POBEGNIMO V SVETLEJŠO PRIHOD- NOST« (na tuj račun), dobe- sedno kopiral »DUET MA- TERE IN OTROKA« iz celo- večerne predstave Plesnega gledališča Celje »Kam gre nebo spat« v koreografiji Da- miija Zlatarja Freya, za kate- ro sem kot plesalka dobila Zlato ptico Slovenije 1983 za najboljši plesni dosežek leta. V pomanjkanju časa in last- ne ustvarjalnosti mu očitno vse prav pride, še posebej pa preverjeni umetniški dosež- ki Plesnega gledališča, saj jih žal v tujini nihče ne bo spoznal. S tem odpiram vprašanje, kako smo umetniki zaščiteni pred »umetniki«? Kdo je od- govoren, da nas v tujini za- stopajo tretjerazredne skupi- ne s plagiatorskimi izdelki? Kdo ima sploh pregled nad tem? Kako lahko gre vse mi- mo republike? To, da je bil pred štirimi leti Igorju Jelenu odobren status umetnika, je čista po- mota, saj na plesnem po- dročju ne zadovoljuje niti os- novnih kriterijev. Res je, da smo ga v pomanjkanju ustreznega kadra leta 1985 sprejeli v Plesni studio kot nadobudnega plesnega ustvaijalca, s^ je v začetni fazi ustvarjanja s skromnim znanjem pokazal veliko energije ter volje za delo. v račun njegove zagnanosti]^ mladosti smo marsikatp^ »mladostni spodrslj^« top rirali in ga opravičeval v imenu bodočega napredC Čeprav smo ga zaradi saj^ volje, lažnih izjav v javnlt medijih, potvarjanja resniJJ kraje koreografij in zloraL statusa umetnika večk]^ opozorih, je še naprej samo. voljno in nemoteno delovji brez kakršnegakoli nadzor ter preverjanj znanja in del^ Kako je mogoče, da člove). pri dvajsetih letih in brez o^ novne plesne izobrazbe, bre? težav dobi status umetniltj ki mu daje pravico, da klj^ neznanju plesno vzgaja (fg prav sam ni nikoli plesal niti ni pedagog) otroke in mladi, no? Ni treba posebej poudar. jati, kakšne negativne posle! dice lahko ima to. Res je, da je v Sloveniji za marsikoga vprašljiv status umetnika, posebej na po. dročju sodobnega plesa, saj še zdaj ne premoremo šole za sodobni ples, ki bi vzg^ala potrebne kadre. Toda nači. nov in priložnosti za izobraz. bo ali vsaj dopolnjevanje znanja je razmeroma dosti. Le nekaj desetdnevnih plesnih tečajev, v katere se neglede na znanje, lahko vključi vsakdo, ne more biti zadosti za pridobitev znai^ja, strokovnosti, sploh pa ne za pridobitev statusa umetnika. Sramotno je tudi pomisliti, da je Igor Jelen v enakem rangu s Xenio Hribar, Jasno Knez aU Damiijem Zlatar- jem Freyem, ki so si svoj sta- tus trdo prigarali. Nadobud- ni Igor pa se prav s tem ves čas hvali in se hkrati tudi kiti s tujimi oziroma našimi do- sežki, saj so večinoma vsi njegovi izdelki lepljenke tu- jih idej. Iz vsega tega sledi cela vr- sta nerešenih vprašanj, na katera je prav gotovo nekdo pristojen odgovoriti. j Kdo je odgovoren za nad- zor nad delom posamezni-' kov s plesnega področja' Kdo nadzira pridobitev in odvzem statusa umetnika? Kdo odloča o mednarodni udeležbi na festivalih v tuji- ni? Kako so zaščitene avtor- ske pravice plesnih izva- jalcev? Zavedam se kriznih časov, ki ne obetajo kulturi nič op- timističnega. Iz dneva v dan se borimo za lastni obstoj, a preživetje umetnosti, ki smo ji zapisani. dRavno zato ne smemo dovoliti nekontroli- rano ekspanzijo diletantskih »umetnikov« (pri tem ne mi; slim na ljubiteljsko delo), ki v imenu umetnosti kulturi ne obetajo prav nič dobrega- GORDANA STEFANOVIČ- ERJAVEC Celje Dragi priiateiji! Te dni imate gotovo toliko drugih skrbi, da na naš Vrtiljak ne morete misliti. Saj vas razumem. Zato boste morali danes še vedno prebirati starejše izdelke, ki ste mi jih poslali že pred meseci. Gotovo bo v pri- hodnjih dneh bolje, sicer pa so se oglasili že prvi letošnji dopisniki. Kot po navadi so med najbolj prid- ijimi konjiški šolarji iz OŠ Edvard Kardelj. Na vse ostale pa nestrpno čakam! Vaša Tanja MoJe najlepše sanje Zvečer, ko grem spat, se mi večkrat kaj sanja. Tako se mi je sanjalo o potovanju na Luno. Najprej sem se pritihotapil do ve- soljske ladje. Napočil je čas iz- strelitve in že sem bil v ladji in pri računalnikih. Ti so pokazali, da je v ladji 40 kilogramov tovora preveč in to je bila moja teža. Bilo me je strah, da bom ostal na zemlji, vendar je ladja že vzletela. Po vzletu so me odkrili, vendar me niso kregali. Po pristanku sta se dva astronavta odpravila na raziskovanje, tretji in jaz pa sva ostala v ladji. Tisti,, ki je ostal z mano, je začel bruhati in malo je manjkalo, da se ni zadušil. Pri- skočil sem mu na pomoč in ga rešil. Ko smo prišli na Zemljo, so me pohvalili. To so bile moje naj- lepše sanje. KLAVDIJ JAKOP, 6.r. OŠ 3. bataljon VDV Vitanie MoJa punčka Konl Moja punčka je stara eno leto. Vs£ik, ki jo vidi, me vpraša, kako ravnam. Ko pridem iz šole, po- vem mamici novice. Nato grem v sobo, kjer se igram s Koni. Po- tem pride iz šole moja sestra Po- lona. Obe, Koni in jaz, se morava preseliti igrat v kuhiryo, ker se Polona v sobi uči. TJAŠA KANCLER, 2.r. OŠ Dušan Jereb Slovenske Konjice Skrb za zdravje Nekateri ljudje si zdravje uni- čujejo z alkoholom in kzuenjem. Za zdravje skrbim tako, da se vsak dan umijem. Velikokrat grem na sprehod po gozdu, da se naužijem svežega zraka. Tudi onesnaževanje travnikov in rek škodi zdravju, zato moramo sme- ti odlagati v koše. V šoli imamo očiščevalne akcije, kjer pobira- mo papirčke. Zdravje moramo čuvati. KATJA TIČ, 3.r. OŠ Boris Vinter Zreče Mravlja In žitno zrno Nekega dne, ko je mravlja od- šla z drugimi sestrami mravljami na polje, seje preveč oddaljila od drugih in je našla žitno zrno. Zr-' no je pred prihodom mravlje mi- slilo, da je najsrečnejše zrno na svetu. Mislilo si je, da bo vzklilo in dočakalo pomlad, toda... Ko je mravlja zagledala žitno zrno, se je zelo razveselila. Že si ga je želela oprtati na hrbet, ko zasliši zmovo prošnjo: »Mravlja, pro- sim, zakoplji me nazaj v prst. Če boš to storila, ti bom čez eno leto podarila sto takšnih zm.« Ko je mravlja zashšala zrno, je takoj ubogala. Čez eno leto je prišla pogledat in zrno je izpolnilo ob- ljubo in mravljišče je imelo zalo- ge za tri zime. MAJA ŠPILJAK, 3. r. OŠ Fran Kranjc Celje Prvič pri zobozdravniku Ko sem bila stara štiri leta, sem bila prvič pri zobozdravniku. Brat Boris me je na hrbtu nesel na železniško postajo Grobelno. Z vlakom sva se pedala v Šmaije. Zdravnica je bila zelo prijazna in zato se nisem bala. Pri delu ji je pomagala asistentka Terezija. Ona je mamica bratove punce Polone. Popravili sta mi zob. Do- bila sem svetlo zvezdico. Terezija mi je v šoli rekla: »Ti imaš zvez- dico, Boris pa Polono!« Moj zob z zvezdico je že izpadel, bratova ljubezen pa še drži. Še vedno ra- da hodim k zobozdravniku. VESNA ČUJEŽ, l.r. OŠ Franjo Vrunč Gorica pri Slivnici Z risbo do perzijske muce Prejšnji teden smo vas v Otroškem vrtiljaku povabili k sodelovanju v nagradnji akciji »Z risbo do perzijske muce«, ki jo v uredništvu pripravljamo skupaj s Felino- loškim društvom Celje. Danes pa nekaj besed še o pravilih za sodelovanje: - v akciji lahko sodelujete vsi, seveda pa morate risati sami, brez pomoči staršev, babic ah starejših .bratov oz. sestra. - risbe lahko rišete s svinčnikom, barvicami, tušem, vodenkami ali temparami - odločitev je vaša, - tudi za velikost risbe se lahko odločite sami, - na vsako risbo pa morate zadaj napisati svoje ime in priimek, polni naslov, razred in šolo, ki jo obiskujete, - risbe pošljite na uredništvo Novega tednika. Trg V. kongresa 3a s pripisom »Otroški vrtiljak - za perzijsko muco«. Povedali smo že, da bomo tri najlepše risbe izbirali vsakih štirinajst dni in jih tudi nagradili. Risbe bo izbirala žirija, ryihove odločitve pa bomo v Otroškem vrtiljaku z imeni nagrajencev seveda, objavili: 28. septembra. 12. in 26. oktobra ter 9. in 23. novembra. Vse nagrajene risbe pa bodo razstavljene v okviru 3. mednarodne razstave pasem- skih mačk 25. in 26. novembra v Golovcu. In ker ste vsi, ki boste sodelovali v nagradni akciji tudi potencialni kandidati za zmagovalca in hkrati novega last- nika muce, vas bomo v kratkih sestavkih prihodnjih ted- nih seznanili tudi z vsem tistim, kar mora vsak lastnik vedeti o muci in njeni vzgoji, negi, prehani in še o čem. ih. SEPTEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 15 flOČNE CVETKE V ponedeljek popoldne ' j0iela Milica M. iz Gori- L 2 precej dela z Vinkom , fantom njene hčere. je prišel na nič k^j Ldnostni obisk in, ko jo J^začel pretepati, je zgrože- ^ inati poklicala milični- pri prvi intervenciji je uspel pobegniti, a se Itasneje vrnil. Tudi druga Jjgrvencija miličnikov ni jla uspešna, pri tretjem ^5redovarxju pa so Vinka ^prijeh in mu poklonili ^e zapestnice. Neprije- fH (bodoči?) zet bo moral ^ sodnika in še k sodni- Jj za prekrške. ,V soboto popoldne je ^es Č. iz Cazina razgrtgal ^ celjski avtobusni posta- i, Ker je bil Enes preveč ^en, da bi se lahko I njim lepo pogovorili, so ■3 miličniki spravili za ne- pj ur v samoto prostorov itreznenje. I Anton Ž. z Mariborske ff v Celju je prejšnji četr- ek prišel na malo mjuavih K)g^ na obisk v gastro od- jelek celjske bolnišnice, inton je bil dobre volje in (hotel obisk kar podaljša- i Icer pa mu niso dovolili, t začel zmerjati osebje, inton je vseeno moral odi- 3-vendar v spremstvu mi- [tnikov. • Danica V. iz Šmiklavža prejšnjo sredo ni bila kos nožu Jožetu, ki seje vir^jen (mil domov, zato ji je bila i( kako dobrodošla pomoč niličnikov, ki so prišli po- ledovat. S. Š. »Miličniki niso bili zraven!« »Delavci milice smo se znašli ob gradnji odlagališ- ča v čudnem položaju, saj so nas nekateri krivili kot ude- ležence v nečednih poslih in nas dali na zatožno klop« - so povedali na zadnji no- vinarski konferenci na celj- ski UNZ, inšpektor Franc Bevc pa je novinarjem po- novno zagotovil: »Milica ni bila vključena v nobeno spremljaje ne osebnih in ne tovornih vozil na to gradbišče!« Na UNZ so dali ta ponov- na pojasnila po raznih govo- ricah in člankih po časnikih, kjer so občani vedeli pove- dati, da so miličniška vozila spremljala »sumljiva« vozi- la: tudi taka, ki so imela zna- ke za radioaktivnost. Pa so zaradi tega krivili miličnike, da so pomagali pri prevozu nevarnih tovorov na ta grad- bišča. Za zd£u seveda še ni nikakršnega dokaza, da bi kakšno t^o nevarno snov na to ^adbišče pripeljali, miličniki pa odločno zago- tavljzgo, da nobenega takega vozila niso spremljali. Da bi resnično preverili vse govorice, tudi take, da so miličniki ustavljali posamez- ne občane in jim onemogoči- li vožnjo po okolici gradbiš- ča, so porabili nad 400 ur, obiskali so vse domačije na območju Kresnikov, Ogo- revca, Proseniškega ter del Bukovžlaka, govorili z nad sto občani, pa vendar niso dobili nikakršnega konkret- nega podatka, ki bi potrdili sume, ki so jih nekateri izre- kli na zborih krsuanov ali v različnih družbah. Ob tem pa so ponovno dejali, da mnogi občani že vsako vozi- lo z znakom radioaktivnost povezujejo z nuklearno elek- trarno Krško. Take oznake pa im£uo vsa vozila, ki vozijo razne naprave za merjenje zvarov ter nekatera druga - zd^j ga ima že tudi ceijski Nivo. Kot so povedali, tudi niso mogli pojasniti govoric o do- godku 26. mioa, ko nag bi pri- peljali v Štore in nato proti Kresnikom pet sumljivih to- vorr^jakov. Preverili pa so tu- di, kdžu so se ryihova službe- na vozila zadrževala na grad- bišču zaradi raznih drugih opravil (tatvine in podobno). Preverili bodo še nekjg go- voric, ki so se že pojavile in se ponekod pojavljsgo še vedno, segajo pa zun^ celj- ske regije. Stane Soršak, na- čelnik UNZ Celje je na pogo- voru tudi dejal, da preverjjgo tudi zadeve glede ovadbe celjskega društva za varstvo okolja proti 22 delovnim or- ganizacijam. Od 15 s celjske- ga območja so jih že preverili - vendar pa bo vse to dolgo- trfgen postopek. Ob obtožbah, ki ponekod letijo tudi na delavce milice, je Peter Kavalar, novinar Dnevnika (in podpredsednik celjskega društva za varstvo okolja) opozoril, da veliko zadev še ni povsem pojasnje- nih - to pa po njegovem mnenju vzbuja dvome med ljudmi. Očital je tudi, da ni bilo dovolj tekočih in argu- mentiranih pojasnil. Pa zato ljudje tudi sedsg vsem ne verjamejo. Odgovorili so mu, da so poročila poslali prek republiškega sekretariata za notra^e zadeve tako repu- bliški sanitarni inšpektorici kot tudi tožilstvu. Stane Sor- šak pa je še dejal, da bo ime- la nevtralna republiška ko- misija, če jo bodo ustanovili, vpogled v vso r^ihovo doku- mentacijo in se bo lahko sa- ma prepričala o ryihovem delu. Poskus ropa Koncem tedna je v zgodr^jih jutr^ih urah neznanec napa- del in pobil na tla 45-letnega Ludvika Š. iz Prekmurja. Lud- vik je šel s potovalko po Can- k^evi ulici v Celju in očitno je bila za napadalca mamljiva prav potovalka. Ko je Ludvika pobil na tla, mu je prebrskal potovalko, vzel pa ni nič, ker ga je zmotil nek drugi občan in je moral pobegniti. Eksplozija plina Pretekli petek je eksplodiral plin v kuhirxji Aferije Zupanič v Latkovi vasi (stanovaruški objekt je last Hmezada). Vzrok uhajanja plina bodo preverili delavci servisa celjske plinar- ne. Pri eksploziji je bila Zupa- ničeva laže opečena, gmotne škode pa je nastalo kar za okoli 50 milyonov dinarjev. Po nesreči ie nasilje Primer, ki se je pripetil v nedeljo zvečer v Juvanju pri Mozirju, ponovno dokazuje, kakšni vse vozniki vozijo po naših cestah. Voznik, ki je povzročil prometno nesrečo, namreč ni počakal, ampak je odpeljal dalje. Ko pa ga je oškodovanec kasneje usta^^ - bil je namreč komandir od- delka milice v Ljubnem - in od rvjega zahteval dokumente, sta ga s sopotnikom napadla. Miličnik se je peljal s svojim avtom od Mozirja in v Juvargu ga je pri pretesnem srečevarvju oplazilo drugo vozilo. Toda voznik ni ustavil, ampak je od- peljal dalje. Komandir je obr- nil svoj avto in se podal za rxjim ter ga po dobrem kilometru dohitel ter ustavil. Ker je bil v civilu, je povedal, da je milič- nik in z^teval voznikove do- kumente. Ker mu jih ni hotel dati in ker je miličnik menil, da hoče spet pobegniti, je iz vozila vzel k|juče. Ko mu je kasneje voznik le dal osebno izkaznico, je sopotnik milični- ka napadel, nato pa ga je začel tolči še voznik. Miličniku ni ostalo drugega kot daje zbežal na travnik - napadalca pa sta odpeljala. Vendar so ju s hitro akcijo miličniki že kmalu izsledili. Avto je vozil 31-letni Jože H., rxjegov napadalni sopotnik pa je bil Radivoj K. Oba seveda čaka primerna kazen. 2e spet obračun z noži Kaže, da je zadr\ji čas spet vse bolj v navadi obračunava- r\je z noži. Pretekli teden smo poročali o takem pretepu v Šentjurju, nekaj dni kasneje pa sta z noži v gostišču Pošta v Rogatcu obračunavala 55-let- ni Vjekoslav P, iz Pemeka in 56-letni Franc K. iz Rogatca, oba sta bila pri tem raryena in so ju najprej prepeljali v roga- ški zdravstveni dom, nato pa v celjsko bolnišnico. Voznik umrl v avbi Pri prometni nesreči na cesti med Ločico pri Vranskem in Kamnikom se je smrtno pone- srečil 47-letni voznik Vinko Stare iz Sp. Brnika. Na ravnem delu ceste je zavil levo, ko pa ga je z zvočnim signalom opo- zoril voznik, ki je pripeljal na- sproti, je močno zavil desno, zapeljal s ceste ter trčil v drog električne napeljave. Ranjen mladi voznik Na Celjski cesti v Rogaški Slatini je 59-letni voznik Ra- madan Sarkinovič pri spelje- varxju s parkirnega prostora za- prl pot 15-letnemu vozniku ko- lesa z motorjem (ni imel potr- dila, niti zaščitne čelade) Anto- nu B. iz Rogaške Slatine. Po trčeryu je kolesca vrglo še v nasproti vozeči osebni avto. Hudo rar\jenega so prepevali v celjsko bolnišnico. Po padcu v drevo v ponedeljek popoldne so prepeljali v mariborsko bolniš- nico hudo rar^jenega 33-letne- ga voznika kolesa z motorjem Silva Keuca iz Bevč, Ko se je peljal od Plešivca proti Titove- mu Veler\ju, je pred avtobu- som močno zavrl in se umaknil z leve strani ceste na desno, pri tem pa padel ter po 17-metr- skem drser^ju trčil v drevo. Voznik ni uporab^al varnost- ne čelade - v bolnišnico so ga prepeljali v življenjski nevar- nosti. Na železniškem mosbi Zaradi hoje prek železniške- ga mostu v Tremarjih seje zgo- dila nesreča v kateri je bil hu- do rarxjen 29-letru Jugoslav Trimovski iz Celja. Most je prečkal s kolesom, tedaj pa je iz celjske smeri pripeljal tovor- ni vlak in zadel najprej kolo, nato pa še ryega. Hudo ranje- nega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Padel z motorjem v križišču Mariborske in Dečkove ceste v Celju je v četr- tek zvečer padel 33-letni moto- rist Stanko Horvat iz Celja. V ovinek je prii^ljal prehitro, pri padcu pa se je hudo ranil. Pazite na torbice Zadnji čas se je na celj- skem območju močno zve- čalo število žepnih tatvin. Med te seveda sodijo tiste, ki so še pogostejše, to je tatvine ženskih torbic, pa denarnic iz ceiutfjev in po- dobno. Taka dejanja so najpogo- stejša na ulicah, ko je večja gneča, v trgovinah, seveda pa je za to veliko možnosti tudi v gneči na celjskem sejmu. Miličniki so se tudi na to dobro pripravili, pa tudi si- cer motrijo na tovrstne ne- pridiprave. Vendar pa sami vsemu ne morejo biti kos. Zato je potrebna večja paz- ljivost občanov, posebno še, da ne bodo že z denarni- co na zelo dobro vidnem mestu vzbujati pozornost ter vabili žeparjev. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi gasilci štr^kali? Prava katastrofa! Že samo iz zadrtega tedenskega poročila Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo v Celju je razvidno, kaj bi se zgodilo, če poklicnih gasilcev (in seveda tudi ostalih) ne bi mogli prikli- cati. Kristina iz Ulice 29. novem- bra v Celju bi lahko zgorela, ob tem pa bi bila kaj slaba tolaž- ba, da je bil pod v ]^enem sta- novaryu konstrukcijsko nepri- meren. Ko enkrat zagori, in to se je zgodilo minuli četrtek, pridejo v poštev samo gasilci. Prišli so, videli in - pogasili. Če bi gasilci stavkali, bi se istega dne le spraševali, kaj je narobe z našimi alarmnimi na- pravami da se oglašajo tudi ta- krat, ko bi lahko mirne volje počivale. Ena takšnih je tudi v žalski Nami: oglaša se takrat, ko to sploh ni potrebno. Prav zanimiv prizor pa se je zgodil minulo nedeljo ko sta pred stolpnico Na zelenici v Celju, s primernim hrupom, pridrvela kar dva velika gasil- ska avtomobila, opremljena z dolgima lestvama. Požar v stolpnici! Ljudje so na mesto »požju-a« drveli z vseh vetrov, a drugega ni bilo videti kot ve- liko dima - iz kontejnerja. Te- ga bi se dalo bržčas pogasiti z nekaj vedri vode, je pa občan, ki je gasilcem javil požar v stolpnici, pokazal veliko me- ro družbeno-samozaščitne pri- pravljenosti. Samo brez pani- ke, prosim, bi rekel Švejk, celj- ski poklicni gasilci pa so si, kljub »pretiravanju«, oddah- nili. Če bi gasilci stavkali, bi Vili z Mariborske ceste in Tomi iz Kraigherjeve ulice nemara še vedno st^a pred hišnimi vrati, ki se niso in niso hotela odpre- ti. In ker se naša vrata vse po-< gosteje grdo obnašajo, so pri tem opravilu gasilci zares pra- vi mojstri. Tako kot so mojstri pri č^aryu vode iz stanovar\j in pri raznoterih reševanjih na naših cestah. Tudi tega je bilo v prejšr\jem tednu dovolj (preveč). Na celjskem obrtnem sejmu je te dni vroče, pred pravim požarom pa nas van^ejo gasil- ci v popolni opremi. Za vsak primer in zato, ker nas ne bodo nikoli razočarali. Tu so - naši so. Na cestah vse več icršiicev Na cestah celjskega območja je v prvih letošnjih osmih mesecih umrlo 39 oseb, lani v tem času pa je bilo mrtvih 51 oseb - to je gotovo najbolj razveseljiv podatek. V tem času je bilo tudi nasploh ma:y prometnih nesreč, ki so se končale z mrtvimi ali raryenimi (za 9,4 odstotka), marxj je bilo n£yhujših nesreč, torej tistih, pri katerih so bili mrtvi udeleženci (nad 17 odst. manj - 38 nesreč). Pri nesrečah je bilo tudi manj ranjenih. Če upoštevamo le te podatke, potem bi lahko biU s sta- njem na cestah celjskega območja zadovoljni, Žal je ta primerjava ugodna le v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, še vedno pa ni doseženo zastavljeno 10- odstotno znižarvje prometnih nesreč. Za tako primer- javo je namreč treba upoštevati število nesreč v zad- njih dveh letih; ob upoštevanju tega pa so na Celjskem dosegli le 4,4-odstotno znižanje števila prometnih ne- sreč. Medtem ko velja za celotno celjsko območje za letoš- njih osem mesecev 9,4-odstotno zmanjšale števila prometnih nesreč, pa je stanje po posameznih občinah zelo različno: v občini Slovenske Kor\jice seje namreč v tem času število nesreč zvečalo za nad 21 odstotkov, v Laškem za 15,7 in v mozirski občini za 8,3. V ostalih občinah pa se je število nesreč zmanjšalo. Toda za vso območje velja, da im^o miličniki opravka z vse več kršitelji cestno prometnih predpisov, pa je ob taki malomarnosti voznikov še čudno, da nesreč ni še več. Pravijo, da je zadrya »specialnost« voznikov vožnja v rdečo luč na semaforju. Še vedno velja, da je (razumljivo) n^več povzročite- ljev prometnih nesreč voznikov osebnih avtomobilov, na drugem mestu so vozniki koles z motorji (čelade le redko uporabljf^o, če jih im^o v roki, pa jih pri pro- metu le še ovir^o), na tretjem pa kolesarji. Med vzroki za nesreče pa je na prvem mestu neprimerna in preko- račena hitrost, na drugem pa vožnja v vinjenem stanju. Pri n^hujših nesrečah pa je to celo na prvem mestu. Namesto intervjuja - sporočilo iz Avto Celja Večkrat ste že «111811 ali prebrali sproro- tllo »Avtomobil Zastava-Yugo - avtomo- bil za vas«, ki ga na vas nasljavlja Avto Ceije. Kako ste to sporočilo doživeli? Pro- pagandna poteza prodajalca, ko Išče ku- pce ali geslo s polno vsebino trajne vred- nosti? Avto Celje vas želi seznaniti, da je to kratico sporočilo zgoščen prikaz prizade- vanj na avtomobilskem segmentu tržišča v konkurenčnem boju za pridobivanje stal- nih kupcev, le stalni kupci pa so merilo tržnega uspehia. Kako Avto Ceije uresničuje zamisel iz »poročila »Avtomobili Zastava-Yugo - av- tomobil za vas«? Avto Celje je kompletna in kompleksna prodajno servisna organizacija: ~ dejavnost obsega prodajo avtomobilov Zastava-Vugo, servisno vzdrževanje v ga- fancijskem roku ter vse vrste popravil po '«eku garancijskega roka, oskrbo z origi- nalnimi rezervnimi deli in dodatno opremo, tehničnimi pregledi in opravili registracije Avtomobilov ~ prodajo avtomobilov Zastava Yugo ima ^vto Celje organizirano v Celju in v Tito- *'ern Velenju, kjer pravkar poteka izgradnja "ovega avtosalona " prodajo avtomobilov opravlja po siste- "lu staro za novo, kar je precejšnja pred- nost za kupce novih avtomobilov - prihra- čas in stroške za prodajo rabljenega 8ytomobila poleg tega pa Avto Celje po 'istemu staro za novo prizna kupcu davč- "^0 olajšavo prodajo originalnih rezervnih delov in dodatne opreme (prevleke sedežev, radio- ?Parati, vlečne kljuke, avtokozmetika itd.) [J^a Avto Celje organizirano v lastnih pro- Nalnah v Celju na Ljubljanski cesti 11 in P in Ipavčevi 21, V Šentjurju pri Celju, ^'cu in Titovem Velenju, v kratkem pa bo ®^prta tudi nova prodajalna v Slovenskih 'Konjicah ^rvis Zastava ob Ipavčevi ulici 21 ima že "Olgo vrsto let od Zavodov crvena zastava •^ragujevac priznano 1. kategorijo glede na _ tehnično opremljenost in kakovost stori- tev. Od lanskega leta je v okviru tega servi- sa urejen elektronski testirni center za pre- izkušanje in nastavitev motorja, zavor, kr- milne geometrije podvozja in uravnoveše- nje koles, zato nam lahko zaupate skrb za vzdrževanje tehnične brezhibnosti avtomo- bila. - prodajni asortiman avtomobilov Zasta- va-Yugo obsega avtomobile, ki so glede na potrebe in plačilne zmožnosti primerni za vsako družino. Naj vam jih na kratko predstavimo: 126 PGL - najmanjši avtomobil - varčen in tudi najcenejši, Yugo Koral s tremi raz- ličnimi motorji ter s štirimi ali petimi pre- stavami (teh vrst avtomobilov prodamo največ, kar kaže na to, da so zelo priljublje- ni in cenovno konkurenčni), Yugo Skala 101 in 128 sta dovolj poznana, Lada Riva in Samara ter Karavan prav tako. Najnovejši avtomobil domače proizvod- nje Yugo Florida že postaja popularen, vedno pa še velja, odločite se za ta sodo- ben avtomobil - bodite pred drugimi! Iz kooperacije s Fiatom so v programu prodaje trije uspešni avtomobili Uno, Cro- ma 1600 in Croma 2000 i.e. Resnično, avtomobili za vsakogar. Avto Celje prodaja avtomobile Zastava Yugo po sistemu zajamčenih cen po ceni- ku na dan plačila, kar je v sedanjih razme- rah visoke inflacije velika prednost za kupce. To so spoznali že mnogi kupci, saj ima Avto Celje ponovno rekordno veliko pred- plačil. O vseh nadaljnih prodajnih akcijah pa bo Avto Celje tako kot doslej sproti seznanjal zainteresirane kupce. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 Priznanja za najboijša ŠŠD v Ljubljani je bila slovesnost, kjer so podelili prizna- nja najboljšim šolskim športnim društvom na osnovnih in sre^ih šolah ter šolah s prilagojenim programom. Tudi tokrat so bila med najuspešnejšimi šolska športna društva s celjskega območja, saj so med osnovnimi šolami osvojila 16 zlatih plaket, pri šolah s prilagojenim progra- mom eno in med srednjimi tri. Zlate plakete ŠŠD pri osnovnih šolah s celjskega območja so dobili: OŠ Peter Šprajc - Jur Žalec, COŠ F. Roš Celje, OŠ Primož Trubar Laško, OŠ V. Vlahovič T. Velenje, OŠ K. Destovnik - Kajuh Šoštanj, OŠ D. Jereb Slov. Korxjice, OŠ N. Cilenšek Griže, OŠ S. Šlander Pre- bold, OŠ A. Aškerc T. Velenje, OŠ Šentjur pri Celju, OŠ B. Vinter Zreče, OŠ S. Šlander Celje, OŠ M. Pintar - Toledo T. Velenje, OŠ B. Ročk Šoštary, OŠ E. Kardelj Slov. Korxjice, in OŠ I. Kovačič - Efenka Celje. Osnovne šole s prilagojenim programom: Pohorski odred Slov. Konjice, Sredrye šole: Srednja pedagoška šola Celje, Tehnična šola maršal Tito Celje in Ekonomska sredrya šola Celje. TV Zmaga Elkroja v republiški nogometni ligi so odigrali 3. kolo, ekipe s celjskega območja pa so osvojile pet točk. Prijetno so presenetili nogometaši mozir- skega Elkroja, ko so doma gladko s 4:0 odpravili Med- vode. Strelci pa so bili Turk, D. Er- menc in Hren 2. Lokalni derbi v Rogaški Slatini med Steklar- jem in velervjskim Rudarjem se je končal neodločeno 1:1, strelca pa sta bila Zirdum za goste in Neskič za domačine. Ponovno so razočarah nogo- metaši Partizana Hmezad Ža- lec, ki tudi v drugi tekmi nove- ga prvenstva doma niso uspeli premagati slabe ekipe Pohor- ja, saj so igrali samo 0:0. S takš- no igro Žalčani nimajo velikih možnosti, da ostanejo v ligi, kajti čak^o jih še mnogo boljši nasprotniki. Na lestvici je ve- lenjski Rudar tretji, Elkroj osmi. Steklar enajsti in Parti- zan Hmezad Žalec zadnji, štiri- najsti. 4. kolo, 17. septembra: Ru- dar (TV) - Elan, Medvode - Steklar, Teol Slovan - Elkroj in Mura - Partizan Hmezad. V vzhodni območni nogo- metni ligi so odigrali 2. kolo. Derbi je bil v Celju na Skalni kleti med Ingrad Kladivaijem in ERO iz Šmartnega. Celjani so dosegli visoko zmago, saj so goste odpravili s kar 4:0, strelci pa so bih Žilnik, Ilič, Romih in Knez. Dravinja je doživela po- reiz v Pekrcih 1:0. Po dveh koUh je I. Kladivar na 2. mestu, Dra- vinja je šesta in ERA Šmartno deveta. 3. kolo bo v nedeljo, 17. septembra: Dravinja - Kovi- nar, ERA Šmartno - Partizan Slov. Gradec in Železničar - I. Kladivar. TV Za slovo naslov balkanske prvakinje Na Ohridu se je končalo mladinsko balkansko prven- stvo v streljanju s pištolo, kjer so v naši reprezentanci nastopili tudi trije predstav- niki Slovenije, med njimi dva s celjskega območja. Simon Vetemik, član SD Mrož iz T. Velenja, je ekipno osvojil bro- nasto medaljo v streljanju z MK pištolo proste izbire. Še bolj uspešna pa je bila Helena Lavrinc iz Rečice pri Laškem, kateri je bil to uradno zadr\ji nastop v mladinski kon- kurenci, saj bo odslej nastopa- la le še med članicami. Slovo je kronala na najboljši možni na- čin, sjg je osvojila dve medalji - zlato med posameznicami in srebrno z ekipo. »Z zračno standard pištolo sem nastreljala 377 krogov, kar je zadostovcdo za 1. mesto in zlato medaljo. Tako sem kom- pletirala zbirko medalj, saj mi je manjkala samo še ta. S tem sem tudi izboljšala državni re- kord za dva kroga in za name- ček še postavila nov balkanski rekord. Z ekipo sem v isti dis- cipUni osvojila srebrno meda- ljo. Z MK standar pištolo sem bila med posameznicami šesta s 561. krogi, z ekipo pa četrta. V tej disciplini je presenetila predstavnica Albanije, kije na- streljala fantastičnih 590 kro- gov, zmagala in dosegla verjet- no sploh najboljši rezultat na svetu, kar so v uporabi nove tarče.« Kako bo v članski konku- renci? »Težko, kajti konkurenca je strašna na čelu z olimpijsko zmagovalko Jasno Šeksirič. Še več bo treba trenirati, če bom hotela nadaljevati vsaj s po- dobnimi uspehi, kot sem jih dosegala v mladinski konku- renci.« T. VRABL Nova skakalnica na Ljubnem Ob prazniku občine Mozirje so na ^ubnem v soboto slovesno otvorili novo 40-metersko skakalnico prevlečeno s plastično maso. Pri gradrxji so se izkazaU člani smučarskega društva in tudi drugi krajani. Skupaj so opravili kar 8 tisoč ur, denar za nabavo plastike pa so dobili od planiškega smučarskega komiteja, delovnih organizacij, ZTKO občine Mozirje in obrtnikov. Slo- vesnosti se je udeležil tudi predsednik planiškega komiteja Andrej Marine, ki je prizadevnim smučarskim delavcem k tako velikemu uspehu čestital. Po otvoritvi je bila meddruštvena skakalna tekma, kjer je nastopilo 58 skakalcev iz 8 klubov. Pri mlajših pionirjih je zmag^ Kopušar (Ljubno) 6. Špegel (T. Velenje) itd. Pri starejših pionirjih je zmagal Kolenc (T. Velenje) 3. Lukič (Celje), 4. Kali- garo (T. Veler^e). itd. Pri mladincih je bil n^boljši Oblak (Bra.- And.) klubski kolega Ojsteršek je bil tretji, Videnšek iz Celja četrti itd. Pri članih je zmagal Centrih (Ljubno) itd. T. TAVČAR Uspeb celjskih rokometašev Rokometaši Aera se tokrat res temeljito pripravlja start v 2. zvezni ligi, ki se bo začela 30. oktobra, ko ^ Celjani v hali Golovec pomerili z novincem, ekipo Metar Siska. Trenirajo dobesedno non - stop, zraven pa še igr^o pfj; ske tekme in sodelujejo na turnirjih. Ob praznovanju 35.^ rokometnega kluba Slovem Gradec so bili še posebej uj^ saj so v močni konkurenci štirih najboljših slovenskih prepričljivo zmagah. Najprej so gladko odpravili gJ novega člana 2. zvezne lige, 29:20, nato pa še v finalu doi^ Slovenj Gradec (ta je v prvi tekmi izločil člana 1. zvez^ Kolinsko Slovana!) 23:17. Za najboljšega igralca je bil progt Celjan Goran Krka, n^boljši strelec pa je bil tudi Celja^ Razgor z enajstimi goli. ' Dani Novak, predstavnik ŽRK Aero Celje: »Nastopile najboljše slovenske moške rokometne ekipe. Mi smo prjL^ zelo dobro in učinkovito igro, ki veliko obeta.« ^ T-VH« Kozjanski kolesarski maraton Kolesarski klub Rogaška je pripravil 1. Kozjanski kolesj maraton v dolžini 77 kilometrov. Nastopilo je okoli 100 koL jev iz različnih krajev Slovenije, najštevilnejša ekipa pajj Večerova iz Maribora. Tone Plemenitaš, predstavnik KK Rogaška: »Pričakovali, sicer več kolesarjev, vendar je tudi to kar lepo za zaig Maraton bo postal tradicionalen, zato prihodi^a leta pri{j jemo več kolesarjev, da bi med prijetno vožrgo spoznali j lepe kraje in pokrajino.« Ob meji KS Ostrožno Jaro Grajžl, predsednik TVD Partizan Lopata: »Ob letoša krajevnem prazniku Ostrožnega, kamor spada tudi naš z^ bomo pripravili tri športne prireditve. Prva bo že v petei septembra ob 16. uri na našem športnem igrišču na Lopatli bomo pripraviU turnir v-malem nogometu za cicibai* pionirje. Druga bo v soboto, 16. septembra in sicer prvi p^j krajanov ob meji krajevne skupnosti Ostrožno. Ta pohod nj postal tradicionalen, z ryim pa žeUmo doseči to, da bi ljudje h spoznali svojo krajevno skupnost. Seveda so na pohod vabi tudi drugi. Pot je speljana pretežno po gozdu in travnikih | primerna za vse starosti. Med hojo bomo pripravili tudi rekreacijskih vaj. Začetek pohoda bo ob 8. uri, pot pa jedi 8 km. Tretja prireditev bo v nedelo 17. septembra, tudi igrišču na Lopati in sicer tradicionalni turnir v malem nogoa za člcme. Prijave sprejemamo ob 8. uri, takoj zatem pa se začelo tekmovanje. Za vse tri prireditve imamo pripravi lepe nagrade, pokale, spominske značke in nalepke.« Konjeniki v RŠC Golovec Franc Ogrizek, podpredsednik Konjeniškega kluba \ Celje: »Zadnji dan 22. obrtnega sejma v Celju bo naš konjeu klub pripravil tradicionalno tekmovanje v preskakovaryu in štafeti. Medtem, ko so prej te prireditve za pokal obrti sejma Celje bile na hipodromu v Škofii vasi smo se te odločili, da ga pripravimo na nogometnem igrišču v sklopu I Golovec. To pa zato, da bi si zanimivo tekmovanje lahko ( dalo večje število gledalcev. Prireditev se bo začela ob 14. povabili pa smo tekmovalce iz petih slovenskih klubov H bora, Ljubljane, Krumperka, Komende in Gotovelj, katerij bodo pridružili tudi domači tekmovalci. Med njimi bo cela* državnih reprezentantov in prvakov, tako da se obeta kvaliti prireditev. Program ima štiri točke: preskakovanje ovir mlade konje in mlade jahače, preskakovanje ovir za junioiji pokal Slovenije (to je 5., predzadnje kolo) 120 cm parkur, pre kovanje ovir za seniorje za pokal Slovenije (tudi 5. predzad kolo) 130 cm parkur in preskakovanje ovir štafeta ekipno pokal obrtnega sejma Celje, kcir je tudi osredrya točka pi ditve.« igra je oživela Dobili smo dodatnih 12 predlogov za našo oddajo in na^ igro »Kaj je novega v delu partizanskih društev«. S temi p logi bomo oddajo v radiu vsekakor lahko izbolšali in izpopol ter napravili privlačnejšo in zanimivejšo. Sicer pa nagr* vprašanje igre št. 10 podaljšujemo s tem, da bomo vsak i« izžrebali po enega udeleženca v igri, ki bo prejel nagrado Sa Kasesnika, Videoteka Panda, Mariborska 42, Celje. Za ta m« sta dobitnika: Miha Točaj, Šmartno v Rožni dolini 39/a in' Rajtmajer, Trubarjeva 53/a, Celje. Za nagradno igro št. 11 smo dobili 27 odgovorov, med kattf je bilo kar 26 pravilnih, saj so domala vsi vedeli, da sla" letnico dvoranski hokej. Nagrajenci prejmejo nagrado Ano Kogovšek, Frizerski salon iz Žagajškove 6: to pa so: SU' Čolak, Preloge 19, Šmarje pri Jelšah, Emil Rajtmajer, Menrt jeva 2, Celje in Majda Konda, Iršičeva 6, Celje. Nagrade bodo omenjeni dobiU po pošti. ^ tREBICI* NA KRATKO Zmagal Jure Turk V Mariboru je bil kvalifikacij- ski turnir severovzhodne regije za mladince v namiznem tenisu. Nastopili so tudi štirje predstav- niki namiznoteniške sekcije pri ŠD Ingrad. Največje prijetno presenečenje je pripravil Jure Turk, ki je zmagal. Dobro so igra- li tudi ostali trije predstavniki Zoran Dimitrijevič, Matej Motoh in Boštjan Hrastnik, vsi štirje pa so se uvrstili v republiški turnir. V soboto startajo judolsU Dušan Tanko, trener judoistov Ivo Reya iz Celja: »V soboto, 16. septembra startamo z dvema eki- pama v republiški judo ligi. Cilj prve ekipe je osvojitev 1. mesta in povratek v zvezno ligo, cilj druge ekipe pa, da se obdrži v ligi in da se v njej prek^o za kasnej- še nastope mladi tekmovalci. V prvi ekipi bodo nastopili Mi- helčič, Cuk, Oštir, Pungeršek, Z.Pliberšek in Anderle, kasneje pa se jim bo morda pridružil še Fabjan. V ligi je 12 ekip, v 1. kolu pa gostujemo v Kranju, kjer se bomo srečali z direktnim tekme- cem za 1. mesto Triglavom in drugo ekipo Impola. Naša druga ekipa v 1. kolu gostuje na Jeseni- cah. Pripravljali smo se kar do- ma v telovadnici COŠ F. Roš in na Dobrni od 28. avgusta do 3. septembra. Mnogi so sodelovali tudi,na seminarjih v Strunjanu in na Krku. Mislim, da smo dobro pripravljeni in, če ne bo po- škodb, moramo uspeti.« TV Dvakrat prvi Matej Žnuderl Na celjskem bazenu je Idjub slabemu vremenu bilo republi- ško tekmovanje v plavanju za slepe in slabovidne Slovenije, kjer je nastopilo nekaj več kot 25 tekmovalcev. Rezultati nastopa- jočih celjskega društva: moški A kategorija 25 m kravi 1. Matej Žnuderl, 3. Ivan Mlačnik, 25 m prsno 1. Matej Žnuderl, B kate- gorija 50 m kravi in 50 m prsno 2. krat drugi Jože Založnik, B kate- gorija ženske 50 m kravi in 50 m prsno obakrat 2. mesto Marija Fras ter 3. mesto Sonja Pušnik. Ekipno so zmagali Celjani v po- stavi M. in J. Založnik, I. Mlačnik in M. Žnuderl. Celjski strelci tretji Na strelišču na Gričku, je bilo republiško tekmovanje za pokal maršala Tita, kjer je nastopilo 22 ekip z MK puško leže od 600 možnih krogov. Po pričakovaryu so znova glavili odlični strelci Kamnika, Celjani pa so se v po- stavi Matej Dobovičnik, Tone Ja- ger, Jože Jeram in Ervin Seršen uvrstili na solidno 3. mesto. Četr- ti so bili strelci Kovinaija Štore v postavi Vili Dečman, Ivan Ko- čevar. Vili Ravnikar in Branko Malec, peti pa presenetljivo strel- ci S. Šlander iz Šempetra Franc Kotnik, Danilo Zagoričnik, Alojz Zagoričnik in Štefan Ošep. Med posamezniki je bil Celjan Ervin Seršen tretji, Branko Malec iz Štor peti in Jože Jeram iz Celja sedmi. Pokrovitelj tekmovanja je bila zagrebška vojna oblasti TJ HJtrostno plavanje člani sekcije za hitrostno pla- vajte in podvodno orientacijo, ki so se v tem letu organizirali v ok- viru Društva za šport na vodi NI- VO Celje, so se udeležili 14. mini maratona v plavanju s plavutmi, ki ga je v Puh organiziral plaval- ni klub Uljanik. Med 111 udele- ženci iz Italije, Češkoslovaške in Jugoslavije so si na 1250 m dolgi progi od Fratarskega otoka do Buharine priplavali kar nekaj pr- vih mest: m^ mladinci sta 1. in 2. mesto zasedla Bruno Toplak in Igor Jelič, pri mladinkah je zma- gala Mateja Cvim, Jože Fais je bil 2. med seniorji, med ml£gšimi ve- terani pa je bil prvi Darko Ulezič. Bruno Toplzik je s časom 14,43 minut tudi skupni zmagovalec maratona, Celjani v skupnem se- števku pa najboljša ekipa. A. K. Pionirska rokometna selekcija Rokometni klub Aero Celje bo organiziral pionirsko rokometno selekcijo, zato izberite in pošljite na testiranje pionirje letnik 1978. Testiranje bo po naslednjem raz- poredu: I. skupina v torek 19. 9. ob 17. uri na igrišču OŠ F. Roš za pioniije OŠ F. Roš, V. Vlahovič, IKE in Hudinja, II. skupina pa v sredo, 20.9. ob 17. uri na igrišču I. osnovne šole za pioniije na- slednjih šol: I. OŠ, I. celjske čete, S. Šlander in Polule. Nogometni start najmlajših kategorij Tudi v medobčinski nogomet- ni zvezi Celje se bo v soboto in nedeljo začelo prvenstvo za mla- dince, kadete, st. in ml. pioniije. Mladinska liga bo sestavljena iz moštev celjskega, zasavskega in savinjskega področja, 1. kolo pa bo na sporedu v nedeljo, 17. sep- tembra, ko se bodo srečali: Parti- zan Hmezad - Hrastnik, Elkroj - Brežice, Radeče - Krško in Ko- vinar - Vransko. Kadeti bodo odigrali 1. kolo v soboto, 16. sep- tembra: Rudar (TV) - Partizan Hmezad, Ingrad Kladivar - ERA Šmartno ob Paki, Krško - Dravi- nja, Steklar - Usnjar Šoštanj, medtem ko je Elkroj prost. Sta- rejši pionirji, sobota, 16. septem- bra: Rudar (TV) - Partizan Hme- zad, Elkroj je prost. Mlajši pionir- Krško - Hrastnik, Kovinar Store - Radeče, Brežice so proste. JOŽE GROBELNIK Karate v Žalcu Karate sekcija pri TVD Parti- zan Žalec pripravlja sprejem mladink in mladincev nad 14 let v svoje vrste. Seveda bo treba opraviti začetniški tečaj, s kate- rim bodo začeli 2. septembra v telovadnici stare osnovne šole nasproti železniške postaje. Vse informacije je možno dobiti na treningih, ki so ob torkih in pet- kih za začetnike od 18.-19,30. in ostale od 19,30-21. ure. Začetni- ški tečaj bodo vodili ustanovitelj sekcije Silvo Marič, državni pr- vak Brane Cimperman, republi- ška prvaka Jože Hudovemik in Nedeljko Bikič, mentor pa bo mednarodni mojster dr. Rudi Jakhel. Šport ob prazniku KS Gaberje Pretekli teden je bilo na objek- tih Partizana Gabeije izredno ži- vahno. Tradicionalna športna srečanja v štirih panogah so daja- la utrip prazniku KS Gabeije. Čeprav ne tako množično kot pretekla leta in celo ob odsotno- sti nekaterih velikih kolektivov terena Gaberje kot so EMO, Ko- vinotehna, Libela in pri odbojki tudi lanskoletnega zmagovalca Cinkarne, je vendar 12 ekip v moški in ženski konkurenci, 4 ekipe balinaijev in 5 ekip pri igrah spretnosti gledalcem priča- ralo izredno izenačena in zanimi- va športna srečanja. Pri moških v odbojki je bila najboljša ekipa Klime pred Parti- zanom Vojnik in Partizanom Frankolovo, pri ženski odbojki so bile najboljše OLD GIRLS pred Merxom DO Blagovni cen- ter in Klimo, pri balinanju je eki- pa Partizana Štore premagala ekipe Partizana Gaberje, Klime in Petrola, pri igrah spretnosti, ki jih je kot lanskoletni zmagovalec organizirala Klima, pa je največ spretnostne sreče imela ekipa AVTO Celje pred Cinkarno, Kli- mo, Partizanom Gaberje in Mencom. METOD TREBIČNIK Zmagovalci pozivnega turnirja MNK Grafika Gracer je sodelo- vala na 13. pozivnem tumiiju v malem nogometu za slovenski revialni pokal, kjer je dosegla imeniten uspeh z osvojitvijo pr- vega mesta. Sodelovalo je 12 ekip. Za najboljšega igralca tur- nirja je bil proglašen Zlatko Ko- ren iz zmagovalne ekipe. MNK Grafika Gracer je nastopila v po- stavi: Kuzman, Vahtarič, Muršič, Mackovšek, Kaučič, Drobinc, Kos, Koren in Smola. Nagradna igra Partizan 12 Izmed treh misli pomembnih za opredeljevanje športne rekreacije obkrožite najpomembnejšo: Pomembna je sprostitev Vse naj služI zdravju Krepitev telesa je prva naloga Odgovore sprejemamo do petka, 22. septembra, nagrajuje pa Rudolf Kerš, plastičar, izdelovalec masažnih plošč iz Celja. Partizan Gaberje vabi k redni vadbi po novem urniku vsak dan od 16. do 22. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10- do 12. ure po naslednjem vrstnem redu: ponedeljek: srednji člani, ml. pionirKe. mladinke in srednje članice, torek: pionirji in pionirke gimnastika, st. člani, mladinci in ml. člani, sreda: pionirji in pionirke kanvas, ml- in st. pionirji, člani in članice gimnastika - kanvas, četrtek: cicibani gimnastika, cicibani - starši, cicibani 5-7 let, st. pionirke ml. članice, petek: srednji člani, odbojka moški in ženske, dvoranski hokej, sobota: pionirji in pionirke gimnastika - kanvas ter nedelja: pionirji in pionirke gimnastika ih. SEPTEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 17 jinno Domini aii tilia voda v tabuje pljusica I>4ova štiričlanska zased- 1,11 iz Celja je v letu gospo- dovem, ki se ravnokar pre- ^a, nepričakovano sešila Individualne interese in kot strela z jasnega udarila kjer se iskre krešejo že l^p čas: hočemo nov sin- dikat! Če se spustimo v podrob- nosti, je po ognju smrdelo že nekaj trenutkov večnosti po- prej: priložnostni pisec himn ja bolj ali manj pereče zade- le Goran Obrez je o novi po- dobi sindikata prepeval pred j^mi ostre kritike, ki jo je poosebljal sam sidikalni le- jder Orožen. Le-ta mu je za- spal, da gaje tekst naravnost ^ciniral in Goran (ne bodi [en) je na krilih pohvale vrtal po vezah in poznanstvih jn... zadel ljubljansko televi- zijo. Zdravo. Da ne bi bila zadeva tako otožna je poi- skal še nekeO prijateljev iz skupine Veronique in tiste, Id so čakali na pravo prilož- nost. Anno Domini was bom! In še preden je pet od- stotkov Celjanov sploh sliša- lo za omenjen projekt, so f^antie že okusili blišč in bedo poziranja pred kamero. Za- dovoljni sami s sabo se tako Grega Kozovinc - kitara, Franc Podgoršek - bobni, Boštjan Leben - kitara in Goran Obrez - vokal ter pri- ložnostna pomoč iz Veroni- quea Aleks Cepuš - bas in Matej Oset - klaviature, v zadnjih časih preganjajo po slovenskih diskačih. Pred nedavnim so izvedli desant na Casabllanco, kjer je za štos nepripravljena množica skorajda oglušela v cvetu svoje mladosti. Ker so Anna Domini medicinsko gledano še nedonošenčki (le dve last- ni skladbi), si za prijeten ve- čer privoščijo še kakšno uspešnico iz tujih logov in to vse po načelu: n^ bo narod sit in država cela. Dejstvo pa je,, da se bodo fantje morali ozreti vase in njuti inspiracijo še za kakšno lastno stvaritev, vprašaje torej, ali se hvaliti s tujim blagom ali prodajati lastne žulje. Glede na to, da je prva varianta pokopala že marsi- kateri celjski band, bi se An- no Domini, vsekakor per- spektivna zasedba, že sed^ morala odločiti, k^ti krila »slave« so kot Ikarusove pe- ruti. BOJAN KRAJNC Lep zven Zvončicev iz Radeč Pihalni orkester radeških papirničarjev je biF od nekdaj zakladnica glasbenikov iz katerega so črpali kadre razni ansambli. Tudi večina članov ansambla Zvončki iz Radeč se je glasbeno kalila v tem orkestru. To je veijetno tudi vzrok, da so se rezultati pokazali že po devetmesečnem skupnem delu. Ansambel so opazili ncgprej na festivalu v Števeijanu, na oddcgi Pokaži k^ znaš na Dobju pa je že osvojil prvo mesto. Kar hitro so se podali tudi v studio in posneli dve skladbi, za katere je glasbo napisal ryihov strokovni vodja Jože Rus, besedila pa je prispevala Manja Goleč. Povezali so se tudi z znanim skladateljem narodnozabavnih viž Franci- jem Lipičnikom, tako da njihove želje, nastop na ptujskem festivalu, uvrstitev skladbe na Lojtrco domačih in ne nazadnje tudi snemanje lastne kasete, niso neuresničljive. V ansamblu Zvončki igr^o sami mladi glasbeniki, ki so na fotografiji postavljeni takole: Ma^až Kosem, Robert Zoreč, kije tudi vodja ansambla, Aleš Breznikar, Jecinta Doberšek, Andrej Lamovšek, Franjo Čikvar in Marko Krc^šek. Harmoniicarsica ioia v Ceiiu Delavsko prosvetno društvo 'Svoboda iz Celja orgemizira harmonikarsko šolo, s pomoč- jo in po učnem programu glas- bene šole. Pri vpisu ni starost- ne omejitve. Pismene prijave sprejemajo na DPD Svoboda Celje, ulica VIII črnogorske brigade, do vključno 21.9. Dva dni pozneje, 23. 9., bodo za vse prijavljene ob 10. uri v prosto- rih društva organizirali preiz- kus znanja. L. B. Marijan Smode se je te dni zaprl v studio kjer snema material za svojo novo kaseto. Pred krat- kim pa je postal tudi sreč- ni očka sinčka Aleksan- dra • Skupina Bay iz Ti- tovega Velenja se bo po- slovila to soboto od polet- ja na prireditvenem pro- storu v Škalah pri Tito- vem Velenju. Kot gostja bo s programom disko uspešnic in vedno zelenih melodij nastopila tudi Tatjana Dremelj • Mišo Melanšek, vodja ansam- bla ŠIK iz T. Velenja in hkrati tudi lastnik proda- jalne M 4, ki nudi razno opremo za glasbenike, se je odločil, da bo organizi- ral sejem rabljenih glas- bil, opreme za glasbenike in hišne hi-fi opreme. Prodeua bo komisijska, tako da lahko vsakdo pri- nese tovrstno opremo, ki bi jo rad prodal. PROGRAM RADIA CELJE OB SEJMU OBRTI od 8. do 17. 9. 1989 DOPOLDANSKI PROGRAM 8.05 Poročila, 8.25 Sejemski EPP, 9.30 Sejemski EPP, 10.30 Skupna oddaja radia Maribor in radia Celje (se- jemske vesti, kontaktna od- daja - sejemska ruleta, glas- ba, sejemski EPP, predstavi- tev sponzorja), 11.30 Zaklju- ček oddaje. POPOLDANSKI PROGRAM 14.15 Aktualni trenutek, 14. 9. - dan Alpe Jadran, 16.30 do 17.00 Sejemska oddaja, 18.00 do 18.30 sejemska poro- čila, sejemski EPP, glasba. RADIO CELJE Četrtek, 14. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 11.30 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos LJ), 16.00 Čestitke, 16.30 Kronika in pozdravi, 17.00 Studio ob 17.00,18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaklju- ček sporeda. Petek, 15. 9.: 8.00 Poročila, 8.20 Petkov mozaik, 10.00 Poro- čila, 9.35 Žveplometer, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poro- čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda. Sobota, 16. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.30 Zaključek? Popoldan- ski spored: 14.00 Napoved. 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poro- čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek spo- reda. Nedelja, 17. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 11.00 Žveplome- ter, (ponovitev), 11.30 Kmetijska, oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zak- ljuček. Ponedeljek, 18. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Športno dopoldne, 10.00 Poročila, 11.30 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RU), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, osmrtnice, 17.15 Lestvica domačih melodij, 18.00 Glasbeni predvečer na RC, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 19. 9.: Celodnevni in nočni program Radia Celje Sreda, 20. 9.: 8.00 Poročila, 8.30 Dopoldne z vami, 10.00 Poro- čila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski spo- red: 14.00 Napoved, 14.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaključek; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Ri_J), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporda. Radio Celje oddaja na UKW FM frekvencah 100,3 MHz in 95,9 MHz ter na SV frekvenci 963 KHz. Lestvici Radia Ceije Zabavne melodije: 1. ZVEZDE VEDO - TOM TOM (6) 2. LIBERIAN GIRL - MICHAEL JACKSON (5) 3. VRNIVA SE NA NAJINO OBALO - HELENA BLAGNE IN NACE JUNKAR (4) 4. TO Ml RADI - CRVENA JABUKA (7) 5. CALIFORNIA BLUE - ROV ORBISON (3) 6. LOOKING FOR FREEDOM - DAVID HASSELHOF (8) 7. OD SVEG TEBI SRCA FALA - OLIVER DRAGOJEVIČ (3) 8. DUGO TOPLO LIJETO - DŽAVOLI (10) 9. GOOD THING - FINE VOUNG CANIBALS (9) 10. BREAKTHRU - OUEEN (1) Lestvica zabavnih melodi| |e na sporedu Radia Celje vsalto soboto ob 17.15. DomaČe melodije: 1. TINA-ŠTAJERSKIH 7 (5) 2. POLKA JE PLES ZA SLOVENCA-UPA (8) 3. NAJIN SVET ŽEUA-SLAVČEK (6) 4. TI BOŠ POZABIL-MITJA KAPŠ (6) 5. PISMO PIŠEM TI - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (3) 6. VRAČAM SE MATERI ZEMUl-KLAVŽAR (8) 7. ŠPETIR NA PAURIH - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (2) 8. KADAR OČE PRAZNUJE-BRATJE IZ OPLOTNICE (2) 9. SESTAVUENA POLKA-KARLI GRADIŠNIK (10) 10. HREPENENJE V DEŽJU-ZVONČKI (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij ----- izvajalec _____——- lestvica domačih melodij- izvajalec _______—- ime in priimek-- naslov--- Nagrajenca: Aleš Golouh, Efenkova 13, Celje Zlata Šuster, VodružSc, Šentjur pri Celju Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 ih. SEPTEMBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 14. SEPTEMBER 1989 .SEPTEMBER 1989 oiščite v... ELEKTRU 1 ll) NOVI TEDNIK - STRAN 21 Peč na trda goriva boste lahko naill pri Železninarju, k|er vam pri gotovinskem nakupu nad 2,5 milijona din nudijo tudi zelo ugoden, 30-od«toten popust. Pri Železninarju pa so vam na voljo tudi predmeti iz keramike In porcelana ter drugI okrasni asortima. KOVINOTEHNA tozd tehnična trgovina IREIVIO V KINO (O UNION do 17. 9.: KAKŠEN OČE, IAKŠEN sin - ameriški film do 17. 9.: KAČA IN MAVRI- CA - ameriški film od 18. 9.: LJUBEZEN V MI- NUSU - ameriški film gledališče li 9.: MOJE PASJE ŽIV- LJENJE - švedska drama lU UNION do 16. 9.: ALLIENS - OSMI POTNIK II. del. - ameriški film od 18. 9.: MUHA - ameriški film K) METROPOL do 20. 9.: SESTANEK Z NEZNANCEM - ameriški lomedija do 20. 9.: EROTIČNA IGRA -ameriški film topol-matineja 16.9.: MUHA - ameriški film 0 DOM h 17. 9.: ZAKON OROŽJA •ameriški film •d 18. 9.: SUPER NINDJA ■hongkonški film 1 - mladinski protrram 14. 9. do 17. 9.: FANT IZ RIA ■brazilski film DVOJNIK 7. 9.: PRAVIČNI OREL •ameriški film M KINO TITOVO £NJE 14. 9.: JOHNY PET - ameri- Ikifilm 15.9.: ČUDO V OSMI UUCI ameriški film 5. in 17. 9.: HOJA PO OG- HJU - ameriški film 5. in 19. 9.: OKUS STRAHU italijanski film i 9.: DRŽI SE! - avstralski 51m li program K 15. in 17. 9.: SVILA, SA- I^N, SEKS - ameriški film '5. in 18. 9.: KLUB EKSTA- ZE - ameriški film O DOM KULTURE 9.: HOJA PO OGNJU ;i|meriški film «rpSka matineja ^ ČUDO V OSMI UUCI Miki film k program Ljubečna Celje Filmsko gledališče 18. 9.: SICILJANEC - ameri- ški film KINO ŠOŠTANJ 17. 9.: JOHNY PET - ameri- ški film 18. 9.: HOJA PO OGNJU - ameriški film Otroška matineja 16. 9.: ČUDO V OSMI ULICI - ameriški film Nočni program 16. 9..: SVILA, SATEN, SEKS - ameriški film KINO ŠMARTNO OB PAKI 15. 9.: JOHNY PET - ameri- ški film 19. 9.: HOJA PO OGNJU - ameriški film Otroška matineja 17. 9.: ČUDO V OSMI ULICI - ameriški film Nočni program 17.9.: SVILA, SATEN, SEKS - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 14. 9.: BENEČANKA - itali- janski film 16. in 17. 9.: DEMONI, 2. del - italijanski film KINO JELKA NAZARJE 16. in 17. 9.: POLICIJSKA AKADEMIJA, 3. del - ameri- ški film 20. 9.: ŽENSKA SOKOL - ameriški film KINO LJUBNO 16. in 17.9.: MLADI VOJAKI - ameriški fUm Nočni program 19. 9.: ORGUE V CARSKI VASI - nemški film KINO RTC UNIOR ZREČE 14.9.: BOŽJI OKLEP - hong- konški film 15. in 16. 9.: ZALJUBLJENI LUCAS - ameriški film 17. 9.: ROKSANA - ameriški fibn Nočni program 16. 9.: POPOLDANSKE SLASTI - ameriški film KINO LAŠKO 16. in 17. 9.: ZLATI DEČEK - ameriški film KINO RADEČE 17.9.: PRISMOJENI BOLNI- ČAR - ameriški film KINOZALEC 14. 9.: ČRNI MESEC - ameri- ški film 15. 9.: LOV NA DRAGULJE - ameriški film 16. 9.: JACK IN JILL - ame- riški fUm 17. 9.: LOV NA DRAGULJE - ameriški film 19. 9.: ČRNA VDOVA - ame- riški film KINO PREBOLD 14. 9.: ZVEZDA PORNO FILMA - ameriški film 15. 9.: GADJE MATURIRA- JO - ft-ancoski film 17.9.: ČRNI MESEC - ameri- ški film 19.9.: ČLOVEK IMENOVAN BULDOŽER - italijanski film KINO POLZELA 14. 9.: GADJE MATURIRA- JO - fi-ancoski film 16. 9.: ZVEZDA PORNO FILMA - ameriški film 17. 9.: IZZIVALEC - ameri- ški film 19.: LOV NA DRAGULJE - ameriški film KINO LIBOJE 16. 9.: LOV NA DRAGULJE - ameriški film KINO ŠMARJE PRI JELŠAH 14. 9.: HUDIČ V TELESU - italijanski film 15. 9.: MANJ KOT NIČ - ameriški film 16. in 17. 9.: NEVARNA MA- MA - ameriški film VIZ ŠENTJUR TOZD Osnovna šola Kozjanski odred Planina pri Sevnici komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge učitelja matematike in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1.10.1969. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o osnovni šoli. Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bo komisi- ja sprejemala na gornji naslov 8 dni po objavi, o izbiri pa bo kandidate obvestila v roku 8 dni. NARODNA BANKA SLOVENIJE Ljubljana, Titova 11 objavlja dela in naloge v devizni dokumentarni kontroli - ekspozituri Celje zahtevnejše čiščenje poslovnih prostorov 1 delavka za nedoločen čas Zahteve: -1. stopnja strokovne izobrazbe - končana osemletka, enomesečno poskusno delo. Kandidatke, ki bi želele podrobnejša pojasnila o ob- javljenih delih in nalogah, naj se oglasijo v kadrov- skem odseku Narodne banke Slovenije v Ljubljani, Titova 11 ali na sedežu ekspoziture v Celju, Mikloši- čeva 1. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko prinesete osebno ali jih pošljete v 8 dneh v kadrovski odsek. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odlo- čitvi komisije za delovna razmerja. Svet VIO TOZD VVZ »Janko Herman« Žalec razpisuje prosta dela in naloge delavke s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: - pedagoški vodja OE Polzela z disciociraniml oddelki Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na- slednje pogoje: 1. da izpolnjujejo pogoje za opravljanje del vzgojite- lja, učitelja, aii strokovnega delavca 2. da imajo 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok 3. da imajo organizacijske sposobnosti, s katerimi bodo prispevali k uresničevanju smotrov in nalog VVZ. Rok za predložitev prijav z dokazili in lastnim progra- mom dela je 8 dni od dneva izida razpisa na razpisno komisijo TOZD VVZ »Janko Herman« Žalec. Prijav- ljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatih izbire v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. UPRAVNI ORGAN SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE RAZPISUJE prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi veterinarskega Inšpektorja za občino Mozirje In Velenje Poleg splošnih pogojev, ki jih določa Zakon o siste- mu državne uprave in o IS Skupščine SRS ter o repu- bliških upravnih organih (Ur. list SRS 24/79), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba - smer veterinar - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj Kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili je treba poslati v roku 8 dni po objavljenem razpisu na naslov: SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE, TRG OSVOBODIL- NE FRONTE 1, MOZIRJE. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15. dneh po izteku roka za prijavo. Stanovanja ni. Razpisna komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec po sklepu 8. skupne seje uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine razpisuje dela in naloge vodenje delovne skupnosti za mandatno dobo štirih let Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 38. člena Statuta delovne skupnosti in sicer: - da imajo višjo izobrazbo pravne, ekonomske ali tehnične smeri, - da imajo pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih In nalogah, - sposobnost vodenja, koordiniranja in organizi- ranja, - da so družbenopolitično aktivni. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec, Pečnikova 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po odločitvi pristojnega organa. Glede na sklep sveta delovne skupnosti KPD za mladoletnike In Zapori Celje objavljamo prosta dela in naloge: 1. vodje proizvodnje ~ tehnični vodja 2. Pooblaščene uradne osebe I. (paznika) Razpisne zahteve: 1. Za vodjo proizvodnje - končan program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe tehniške ali druge ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj 2. Za pooblaščeno uradno osebo - končan program srednjega 4-letnega izobraževa- nja penološke ali druge ustrezne smeri - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovna doba se šteje s povečanjem 12/16 mesecev. Kandidate obveščamo, da bodo v postopku spreje- ma preizkušene strokovne kvalifikacije ter druge po- sebne zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovne- ga razmerja oziroma za opravljanje teh del in nalog in sicer po postopku, določenim v samoupravnih in organizacijskih aktih zavoda. Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev (diploma, vloga in življenjepis) naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po objavi na naslov KPD za mladoletnike in Zapori Celje, Linhartova 3. Kandidati morajo priti na osebni razgovor v kadrov- sko službo zavoda. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni. 22. STRAN - NOVI TEDNIK PRODAM motorna vozila GOLF JXD, I. 1985, dobro ohra- njen, ugodno prodam. T«l. 721- 533 (popoldan). R-4 GTL, letnik 86, prodam. Tel. 28- 350 (popoldan). MERCEDES, kasonar 12-13, pro- dam. Inf. 775-039. KADET C tip, letnik december 78, s štirimi vrati, dobro ohranjen, prodam. Brestovika 20, Roga- ška Slatina, tei. 812-591, po- poldan. YUGO 55 A, letnik 88, prodam. Alu- minijasta platišča, dvižna stre- ha. IMIran Veber, Vojkova 7, Celje. KOIMBi Zastava 412 IMF, diesel, prodam. Ogied v soboto. Boris Gajšek, Leveč 44. TAIMiČA, iet 1978, motor let 1986, s cerado vozen z B kategorijo, reg. do avgusta 1990, prodam, inf. na tel. 39-278, od 15. do 17. ure. LADO Karavan, letnik december 85, prodam. Anton Lončar, Go- miisko 27. JUGO 45, letnik 1987, motor Tori in Avtomatik prodam. Tei. 741-698. LADO Rivo prodam ali zamenjam za manjši avto. Ogled možen po 15. uri. Avgust Močnik, Dramije 76. RENAULT 4 GTL, letnik 1987, gara- žiran in zelo ohranjen, prodam. Cveto Pezdevšek, Predenca 2a, Šmarje pri Jelšah. ASCONO 2.0 S prodam. Cena zelo ugodna. Tei. 39-356. LADO 1300 RIva, letnik 1988, pre- voženih 9500 km, prodam. Jani Širše, Tabor. TOVOTO Celico, 77 registrirano in generalno obnovljeno, ugodno prodam ali zamenjam. Tel. 711- 040. RENAULT 4 TL, ohranjen, poceni prodam ali zamenjam. Veien- šek, ZG. Hudinja 11, Celje. GOLF, diesel. letnik 1979, prodam. Inf. na tei. 731-680, do 14. ure, Štavt. VW Passat, odlično ohranjen, regi- striran, prodam. Bernard Ter- žsn. Oblakova 15 (posebna šo- la), popoldan. PflOOAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA. /AnPOTEHNIKA Bežigrajska 13 63000 Ceije ____[ ' - IMV - ClIVlOS - ŠKODA - VVARTBURG - IDA OPEL - TAS VW Telefon (063) 37-131 14. SEPTEMBER 1989 GOLF, letnik 1977, reg. do JuiiJa 1990, prodam. Tel. 35-859. YUGO 55, 5 prestav, star 6 mese- cev, rdeče barve, prodam ali za- menjam za cenejše vozilo. Ra- doslav Božič, Miklošičeve 1, CeiJe. GOLF diesel. letnik 1987, prodam. Inf. na tei. 853-199, od 6. do 14. ure. ZASTAVA 128 Skais. avgusta 1988, prodam. Tel. 37-104. KADETTA B-tip, letnik 1968, pro- dam. Tel. 741-296. Z-101, letnik 77, prodam. Tel. 31- 302, dopoldan. JUGO 45, letnik 84, ugodno pro- dam. Arzenšek, Stopče 7, Gro- belno. Z 101, GTL 65, letnik 85 avgust, 37000 km, prodam. Tei. 724-025. OPEL ASCONO I. 6/78, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 732-683. DVE ZASTAVI 750, ena rahlo ka- rambolirsna, registrirana do aprila 1990, druga v manjši ok- vari, neregistrirana, prodam. Janko Zorko, Rifengozd 2, Laško. GOLF diesel, 83, odlično ohranjen, prodam, inf. 778-012 (dopoldan) in 28-040 (popoldan). Z 850, dec. 84, prodam. Žuraj, Bo- drež, Grobelno. BMW 316. letnik 80, prodam. Tel. 751-235, popoldne. R 4 TL, letnik 77, registriran do avgusta 90. prodam. Tel. 33-611 (08) - dopoldan; Poženelova 20. Laško, popoldan, Uranjek. JUGO 45, i. 85, prodam. Tel. 21- 990, popoldan. GASILSKI kombi IMV 1600 po ugodni ceni prodam. Ogled mo- žen vsak dan od 16. ure dalje pri Pavlu Zdolšku, Uršola 15, Dramlje. MOTORNO kolo Tori, letnik 88, 20 odstotkov ceneje, kot nov. pro- dam. Natalija Bončina, Trnava 45, Gomiisko. TORI ENDURO. star eno leto, ugodno prodam. Andrej LubeJ, špeglova 20 Sr Titovo Velenje, Pesje. FIAT 132, odličo ohranjen, i. 1979, prodam. Tel. 701-883. APN 6 ugodno prodam. Matej Šar- iah, Arciin 87, Ško^a vas. CTX 80, nov, neregistriran, dodat- no opremjen, 50 km, nevožen, prodam. 24-138. CITROEN Pailas. letnik 1978, ob- novljen, prodam. Vprašati na tel. 31-664 ali Ulica 29. nov. 32. ATX 88 prodam. Tel. 731-698. VISA II Super E, letnik 1982, pro- dam. Stanko Maček, Zg. Rečica 47. Laško. CITROEN GA, letnik 1981. ugodno prodam. Tel. 783-208. TRABANT limuzina, prevoženih 350 km, ugodno prodam. Tei. 774-109. 126 P. 1.1983. Zastavo 750,1.1976, IMV kombi. 1.1979, ugodno pro- dam. Milan Frece, Trnovije 124, Gaje, tel. 33-611, Int. 78, do- poldan. OPEL MANTO, I. 76, ugodno pro- dam. Tel. 33-561. TAM 6500 kiper prodam. Tei 0601 81-088. BMW 318 i, letnik 1986, prodam. Marjan Serdoner, šentrupert 11, Gomiisko. VESPO PX 200 E, letnik 1985, pro- dam. Tel. 32-112, Int. 525. JUGO 1.1 GX, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. 831-731 (po- poldan). APN 6-S, po ugodni ceni, star 5 mesecev, prodam. Tel. 38-174 (od 5. do 6. ure). 126 P, star 91., trenutno neregistri- ran, prodam. Tel. po 14. uri 31- 221. TRAKTOR, 48 KM, ugodno pro- dam. Tel. 711-039. FIAT 126 P prodam. Tei. 39-499, popoldan. TOMOS BT 50 in 14 TL prodam. Franc Pianinšek, Zg. Hudinja 17. Celje, tel. 33-695. 126 P, letnik 76, registriran do mar- ca 1990, prodam. Inf. Grobov- šek, Boietina 2 a, Ponikva (po 16. uri). OPEL Kadet, letnik 1972, ugodno prodam. Ponudbe na tel. 26-587 (po 16. uri). MAN 635 kiper, registriran 6 T. prodam. Tel. 701-392 od 6-8. do- poldan. ZASTAVO 850. letnik 82, prodam. Tel. 749-114, popoldan. CTX ugodno prodam ali menjam za gradbeni material. Inf. popol- dan, Peter Sajovic, Na Golovcu 3, Celje. Z101 prodam ali menjam za 126 P. Ogied možen 14. in 15. 9., po drugi uri na naslov AntieJ, Ipav- čeva 12, Celje. GOLF diesel JX, letnik 87, prodam. Stojakovič, Na Otoku 9, Celje. MZ ETZ 250, JunIJ, prodam. Franc Prašnikar, Huda Jama 3, Laško. BT 50 ugodno prodam. Stanislav Lusksr, Gotovije 108. MOTOR APN 4 T, ohranjen, |>ro- dam. Zdenka Golež, Zadrže 55, Šmarje pri Jelšah. MZ ETZ 250,1.1988, neregistriran, kot nov. prodam ali zamenjam za barvni TV. Lipovšek, Kovinar- ska 22, Štore. Stroji MERX SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC KUPUJTE CENEJE! Vabimo vas na cenejše nakupe v naših diskon- tih: v Blagovnici Šempeter, Blagovnici Prebold, SP Polzela in na Cankarjevi v Žalcu, kjer vam poleg nižjih diskontnih cen, nudimo tudi dodatne količinske popuste. KUPUJTE CENEJE - KUPUJTE v Savinjskem magazinu Žalec MOTOKULTIVATOR Honda 620 še v garanciji prodam ali menjam za živino zaradi t>olezni, eno se- zono košnje. Franc Hohkraut, Male Grahovše 4, Vrh nad La- škim. posest STARO HIŠO, primerno za vikend. Velika Raven, prodam. Inf. po 20. uri na tei. 21-586. BARAKO, montažno 4X5, primer- no za vikend, ugodno prodam, inf. na tel. 32-511, Int. 17.. do- poldan. KOMUNALNO urejeno parcelo v Šentjurju prodam. Tel. 26-936 (popoldan) in 33-729 (dopoldan). MALO KMETIJO na lepem sonč- nem kraju prodam. Anton Gaj- šek. Jakob 5. Šentjur pri Celju. HIŠO v Laški vasi nad ŠtoramI prodam ali zamenjam za eno ali eno in polsobno stanovanje. Inf. lahko dobite na tel. 741-311 Int. 56. 741-411 Int. 69. v dopoldan- skih urah, ali na naslovu: Zden- ka Križan, Ul. Valentina Orožna 8b, Šentjur (za motelom Merx Šentjur). PARCELO 830 m^ z zgrajeno hišo do i. faze v centru DrameiJ pro- dam ali zamenjam za vikend. Tel. 24-670. 4500 m' zemljišča s sadovnjakom prodam. Hiupič, Drapšinova 15, Celje. HIŠO z nekaj zemlje v Oleščah. Cena po dogovoru. Ciril Adri- nek, Prebold 127 b, Prebold. HIŠO. primemo za stanovanje ali vikend v Črešnjicah, prodam, inf. na tel. 751-216, zvečer. VIKEND na lepi sončni legi - Vo- dule pri Dramljah zaradi bolezni prodam. Dostop možen z avtom. Jože Vrabec, Udarniška 5, Štore. 4250 m' zemljišča s kozolcem v Rimskih Toplicah prodam, od- dam kmetijsko zemljišče v ot>- delavo in kozolec. Jože Jarh, CeiJe. Nušičeva 3. ZEMUlŠČE, manjše, z objektom zgrajenim do prve plošče, pri- meren za vikend, v bližini Dra- meiJ, prodam. Tel. 772-051, ali 776-952. Stanovanja TRAKTOR Tomo Vinkovič 732 (32 km), v odličnem stanju, let- nik 1987. uporabljen 225 delov- nih ur. ugodno prodam. Franc Bezgovšek, Grobelce 4, Vinski vrh pri Slivnici. KROŽNO žago, novo, za razrez hlodovine, prodam. Jože Sto- par. Ravne 42 c, Šoštanj, tel. 882-463. 3-fazno novo 5-stopenJsko vodno črpalko, 4 KW, prodam. Gunzek, Trojno 4. Laško. TRAKTOR Zetor 5011 prodam. Tel. 821-791. zvečer. ENOOSNI traktor s priključki pro- dam. Tel. 36-566. 2-sobno stanovanje s telefonom, centralno ogrevanje, v centru Žalca prodam. Tel. 701-392, od 6. do 8. (dopoldan). Športni rekviziti DIRKALNO kolo maraton, dobro ohranjeno, prodam. Vojko Ur- bancl, Vrunčevs 42, Celje. Živali nama TDD NAMA ^ TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC objavlja natečaj za oddajo POSLOVNO-PRODAJNIH PROSTOROV VI. ETAŽI PRODAJNESA CENTRA NAMA LEVEČ s tem natečajem je na razpolago 12 lokalov v velikosti od 30 do 60 m^ Vse interesente družbenega in privatnega sektorja vabimo, da dvignejo natečajne pogoje na naslovu NAMA Žalec, Titov trg 2, ali po telefonu 711-440. Natečaj velja do 20. 9. 1989 oz. do oddaje vseh prostorov. gradbeni material STREŠNO opeko, cementno, pro- dam. 776-477. STENSKI smrekov opaž, 90 m', prodam. Inf. popoldan, tel. 721- 210. 80 komadov valoviti salonit, nisko- valni, ugodno prodam. Kličite na tei. 772-132. TESAN les, hrast, smreka, primer- no za srednji kozolec 8x4x3/ M/, prodam. Franc Ojsteršek, Ojstro 23, Laško. 100 m' stiropora, 4 cm, po polovič- ni ceni prodam. Tel. 35-867. 8 novih oken, 80X120, s polkni, prodam. Tel. 776-696. LADIJSKI pod (opaž). 8 in 5 cm, prodam. Tei. 770-034. SIPOREX 7 cm za oblaganje pro- dam. Tei. 744-283. oprema 2 rodovniški kobili pasme Hafiin- ger z žrebeti in ponovno pripuš- čeni prodam. Berta Škrnički, Zg. Rečica 40. Laško. DVA meseca stare pujske pro- dam. Goiogranc, Blagovna, tei. 741-778. akustični aparati - glasbila VIDEO in barvni TV Rsher pro- dam. Tel. 37-104. BARVNI TV Gorenje ugodno pro- dam. Letič, Maistrova 14, Celje. HIFI stolp. nov. csrinjen. digitalni radio, dvojni kasetofon, gramo- fon, eqilalzer, 40 W, telekoman- der. zvočniki; Gregor Drofenik, Bračičeva 4, Celje. BARVNI TV Fisher ugodno pro- dam. Inf. na tel. 37-408. BARVNI TV Gorenje, ekran 60cm, prodam. Tel. 33-908. HARMONIKO 80 besno prodam. Irena Vovk, Sotensko 17. Šmar- je pri Jelšah, ogled popoldan. TV-barvnI Gorenje Orbiter z garan- cijo ugodno prodam. Tel. 723- 473. OTROŠKO sotM Mira ugodno pro- dam. Tel. 772-081 (popoldan). SEDEŽNI kot po zelo ugodni ceni prodam, inf. dobite pri Lampret, Pod Lipami 4. ali na tei. 39-402 (popoldan). SPALNICO, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. 28-232. OTROŠKI voziček, kombiniran, uvožen, malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 34-786. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 2.5 KW. malo rabljeno, pro- dam. Tel. 37-701, Kovačič. KUHINJSKE elemente In električni štedilnik prodam. Tel. 28-024. CHICCO kombinirani otroški vozi- ček in previjalno podlago pro- dam. Tel. 37-929. HLADILNIK 120 L, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. 712-758, od 17. do 18. ure. MALO RABUEN kombiniran itali- janski voziček (globoki in šport- ni), prodam. Tel. 21-294. ITALIJANSKI otroški športni vozi- ček Peg In otroško posteljico z JogiJem prodam. Mlakar, Tru- barjeve 22, Celje. KOMBINIRAN štedilnik s plinsko pečico ugodno prodam. Kristina Drekonja, Trnovije 124, Gaje. REGAUV, dva, visoka, za dnevno sobo, ugodno prodam. Prislan. Šempeter 55. 701-642. SPALNICO In električni štedilnik prodam. 14. 9. in 19. 9. od 15. do 17. ure. Cegner. Ljubljanska 26 ostalo NOVO! masa FULl v različnih barvnih niansah STOPITE NA TRDNA TLA IE! Ljubečna Celj J GUME za dojce, nove. 8,25,20, 4 kom, prodam. Košnice 75, Pušner. ŠIVALNI stroj Privileg in čoln Mae- stral 9 SD prodam. Tel. 28-702. HIDRAVLIČNO stiskalnico 150 lit. prodam sli zamenjam za 250 lit. TeL 811-820. MOTOR za Z 750, Tomos avM tik. Pralni stroj 664 S Gonj štedilnik 2 električni ploP 4 plin, hladilnik 150 I, posteljico z JogiJem, ienil moško kolo prodam. TeL YUGO 45, letnik 88, in kotno garnituro prodam- Til- 667. J NOVO STREŠNO opeko Viaiii 333, 3800 kom., možen pn< traktorski šrotar- SIP, sel*" koruze in motorno žago I 070 prodam. Janko šuc, 2, Šmarje pri Jelšah. j AVTOMATIK KLS 6 (izvozni" del), zamrzovalno om«'« kombiniran štedilnik pro* Tel. 27-731 (popoldan). NOVO Jugo Florido, svetlo barve z litimi platišči, nov Avdioton 37 cm, video P" Tactics, daljinsko upravi* brezžični telefon do 5ktnli hinjo Gorenje 4 m prodani' 32-263. AVTOMATIKA in moško ' ugodno prodam. Cena po^ voru. Zdravko Maček, ^ vas 12, Celje. STISKALNICO za grozdje hidravlično, novo, ugodno I dam. Tel. 28-442. , BELO poročno obleko it. ^ prodam. Obrez, PečovJ« Štore. i PRIKOLICO za osebni avto,'^ nija s cerado, prodam SM. Tel. 776-834. i AVTO Zastava 750, reljjn moško in žensko kolo, črno in 2 soda po 100 I ^ prodam. Grad, Samova 4< Tel. 35-290. LADO 1200 karavan, I. klub I. 1975, terensko Campanjola in motorko »' ^ prodam. Inf. na tei. 745-23 poldan. ___^ SEPTEMBER 1989 r količino sliv z drevesa pro- ittn- Terezija Kovačič, Brezo- vec 14, Polje ob Sotli. .^/vLNI stroj, star z majhnim po- I pravilom, otrošico kolo in otro- jKO posteljico prodam. Tel. 34- 074. ^iHSKE sode in kotel za žganjeku- 1,0 prodam. Koiman, Lašico, tel. 731-698. ^OVORNO prikolico za osebni av- to prodam. Tel. 34-436, od 18. do 20. ure. j|-rUŽNICO, štedilnik na trdo go- ^vo in pomivalno korito ugodno prodam. Tel. 776-919. tn bakrenih cevi 0100 mm, dvo- brzine, eleictromotor zamenjam It les, ali prodam. Tel. 39-566. obračalnik Sip 220 in jaboičnik prodam. Štefan Gračner, Krajn- iica 42, 741-873. 2AJČNIK, 10 boksov, prodam. Sta- ne Založnik, Arciin 16. hišni svet Milčinskega 11-12 Celje išče čistilko za čiščenje skupnili prosto- rov 3x tedensko. Javite se hišniku. Vojko Potočnik, Milčinske- ga 12, st.5, pritličje. DRVA, cepijenke, ugodno prodam. Tel. 27-646. KUARD, navadni, prodam. Vodu- iek. Sladka gora 6, Šmarje pri Jeliah. lUKOVA drva prodam, inf. na tel. 701-148 (vsak večer po 20. uri). IRIKOLICO za osebni avto, spal- nico in otroško sobo prodam. Lokmič, Štore. 770-124. »ALITETNE plastične cisterne za kurilno olje lahko naročite na tel. 732-683, »Plion l^iko«; rok dobave 10 dni. 1 NOVI TEDNIK - STRAN 23 ZAPOSLITEV iSČEM natakarico za bife, nastop takoj. Tel. 36-347. 1,6 M in več s prodajo po naslovih ob koncu tedna z lastnim prevo- zom. Tel. 713-775, 9.-11. ure. ŠIVILJE I Honorarno delo na do- mu! Inf. Butiit Bina, Vojnik, vsak dan od 16. do 19. ure. GRAFiČARJi POZOR! Takoj zapo- slimo montaierja, retušerja. Scan Studio, Celje, Teharska 80, tel. 28-074. ZASTAVO 750, obnovljeno, me- njam za prašiča 150 kg za rejo. Ogled v nedeljo Zadobrova 71 C, Škofja vas. POZOR! Najdena tablica CE-263- 164 se nahaja pri Kresnik, Te- harje 40. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Tel. 21-971. KLESANJE In obnova črk na kam- nu. Tel. 29-855. NUJNO potrebujem posojilo dinar- sko protivrednost 500 mark za leto dni. Nudim parcelo biizu Celja. Ponudbe pod: »POSO- JILO«. ROLETE iN ŽALUZIJE v več bar- vah izdelujemo in montiramo. Tel. 24-296. Iščemo SKLADIŠČNI PROSTOR v velikosti 200 m^ v Celju ali okolici. Salon Meblo, Celje. Tel. (063) 29-235. lONČNICE, večje, odkupim (kri- itusov trn). 8.-12., 14-18. ure Tel. 741-100. 126 P za dele kupim. Tel. 29-135. »ENAULT 12, motor 1300 m*, do- bro ohrajen, icupim. Tei. 31-567 (po 15. uri.) VUTILNICO s popolnim čišče- njem Itupim. Milan Kajtna, Pa- neče 22, Rimske Toplice. DANJŠO hiio ali dvojček blizu Ce- lja kupim. Tel. 24-416, dopoldan. STANOVANJA "Ud, miren par, nekadilca, išče iol>o, enosobno stanovanje, aii garsonjero. Možno predplačilo. Tel. 875-131. "Najem dam stanovanjsko hiio i delavnico ob glavni cesti biizu Celja, vseijivo takoj. Tel. 783- 267. Klad par brez otroic iiče sobo v Laiitem ali okolici. »NUJNO«. '^'^DAM ogrevano sobo na Otolcu * souporabo icopalnice, po do- Dovoru možnost souporabe icu- hlnje. Šifra: »PREDPLAČILO«. hiio na Otolcu samo skrb- nim ljudem (c. kurjava, itiri so- (>«. kuhinja, kopalnica). Šifra: •DO MAX DVE LETI«. ^STNiŠKO stanovanje na Hudi- "ii menjam za hiio v Celju. Ši- »r«: »UGODNO 89« iiče sobo s kopalnico ^ Celju. Tel. 783-239, od 14. do ure. KOT en hektar obdelovalne '•tnlje z gospodarsidm posiop- zamenjam za eno stano- *«njslco hiio v bližini Celja ali ^ojnika. Marija Frajitajner, Zei- 3, Vojnilc. ^^ORiCi pri. Slivnici vam nudimo '^•zplačno stanovanje ^ po- '^oč v gospodinjstvu. Tel. 745- popoldan. Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: V Ce^u na veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 6.30 do 14.30 ure, redna dopoldanska ambulanta je vsak delovnik od 8. do 10. ure, v popol- danskem in nočnem času pa je organizirano dežurstvo. Telefon: 34- 233. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinaijev od 6. do 14. ure, nepreki- ryeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj nasled- njega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Veterinaiji na veterinar- ski postaji v Šentjurju imajo redni delovni čas od 7. do 15. ure, od 15. do 7. ure zjutraj nasledr^jega dne pa je organizirana dežurna služba. Danes bo še dežural mag. Franc Kovač. Ul. Toneta Seliškarja 10, telefon: 741-243, od jutri, 15. septembra dalje pa bo dežural dipl. vet. Gregor Bezenšek, Ul. Dušana Kvedra 6a, telefon: 741-264. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Na veterinarski postaji v Mozirju je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 14. ure vsak dan razen ob nedeljah. Redna dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 7. do 9. ure. Do 17. septembra bo dežiu-al dipl. vet. Marjan Lešnik, Ljubya, telefon: 831-219, od 18. septembra d^e pa bo dežu- rala dipl. vet. Bojana Šturm, Ljubya. Telefon: 831-017 ali 857-722. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veteri- narski postaji v Slovenskih Korxjicah je redni delovni čas veterinar- jev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj nasledrxjega dne pa je organizirana dežurna služba. Telefon na veterinarski postaji: 751-166. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je veteri- narska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah. Dežurstvo za celo občino od 15. do 7. ure ^utraj nasledryega dne je na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstev lahko pustite sporočilo pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121. ROJSTVA ŽELIM spoznati žensko, ki me Je v Celju pred semaforjem 5. sep- tembra približno ob 13. uri vpra- iaia za tržnico; bila si srednjih let oblečena v modrem, svetlih las z očali. Če si samska, Javi se mi pod oznako: »PETI SEP- TEMBER«. ZARADI bolezni zamenjam pose- stvo, srednje veliko, za hiio in malo zemlje na prometnem kra- ju. »ZAMENJAVA«. OBČASNO pomoč v gospodinjstvu ter občasno varstvo otrok v po- poldanskem času potrebujemo. Tel. 29-311 (dopoldan) in 33-426 (popoldan). ZA VSA fasadna dela vam monti- ram in dajem v najem fasadni oder. Tel. 36-853. IŠČEMO varstvo za 1-letnega fant- ka. Vsi interesenti se prosim oglasne na naslov Krizman, Zi- danikova 2, Celje, vsak dan od 9. do 11. ure. PROSIM poitenega najditelja, da proti nagradi vrne zlato verižico. Tel. 27-961. ROLETE-ŽALUZIJE, Izdelujemo po konkurenčnih cenah. Pokličite nas, prepričali se boste. Tel. 061 711-676. ŠIVAM po naročilu. Karmen Liko- vič. Mirna pot 3, Celje, tel. 27- 601. TRŽNICA V osredju je ozimnica CeUe Rojenih je bilo 43 dečkov in 42 deklic. Velenje Rojenih je bilo 21 dečkov in 16 deklic. POROKE Celje Poročilo seje 11 parov od teh: Igor MANSUTTI iz Zadobrove in Alenka MASTNAK iz Arclina, Enrico Dimitri Sebastian iz Nizo- zemske in Alenka MASTNAK iz Celja, Damir KRANJEC iz Ce^ja in Nataša POŽLEP iz Laškega, Martin KLEZIN iz Ojstrega in LiMjana OJSTERŠEK, tudi iz Oj- strega. Albin DRŽAN in Sorya HERIC, oba iz Štor, Silvo TRAT- NIK iz Jazbinega vrha in Darin- ka ŠTRAUS iz Brdc nad Dobrno, Janez MAJCEN, iz Arclina in Bernarda VRENKO iz Vizor, Ru- dolf VRENKO iz Vizor in Jana GRADIŠNIK iz Šmarjete pri Celju, Šentjur Poročil se je en par. Velenje Poročili so se: Marko KLE- MENČIČ, trener iz T.Velenja in Mateja ŠTAJNER, dipl. ing. ge- olog. iz T.Velenja, Slavko MARŠ, strojnik iz T.Veler\ja in Grermana OŠTIR, analitik iz T. Velenja, Janko LEVC, strojnik iz Čmove in Vlasta FELICIJAN, prodajalka iz T.Velerya, Vinko MIHELAK, elektrotehnik iz Čr- nove in Nevenka SEVŠEK, prav- nica iz T.Velenja, Rado KRIŽ, rudarski tehnik iz Šoštarya, in Blanka BOBONJ, elektronski tehnik iz Velike Gorice. Žalec Poročili so se: Jože RAMŠAK, in Cilka GORŠEK, prav tako iz Pongraca, Aleksander DRA- GAR, in Valerija JEVNIŠEK, oba iz Žalca, Ivan STARC iz Bre- ga pri Polzeli, in Merima ČATIČ iz Polzele, Franc HRIBERNIK iz Vologe in Cecilija ŠPORIN, iz Radegunde, Tomislav MELAN- ŠEK iz Žalca in Saša POVŠE iz Dobrteše vasi. CeUe UmrU so: Silva VIDEČNIK, 53, Slov. Korvjice, Jožef UKMAN, 45, Laško, Ivan HRUSTELJ, 72, V zadnjih poletnih dneh je celjska tržnica dobro založena, seveda pa je največje popraševcU^e po pridelkih za ozimnico, kjer trenutno prevladujeta krompir in paprika, medtem ko zelja za kisar\je še ni. Zelenjava: cvetače ni bilo, čebula je po 6-7 tisoč (vse cene so v tisočih), češenj 30, krompir 7-9, stročji fižol 20-30, v zrryu 40-50, koleraba 15, korerge 15-20, jedilne kumare 20-30, za vlag^e 40, ohrovt 12, pesa 8-15, peteršilj 30, paradižnik 10-18, paprika 15-20, špinača 25, presno zelje 6, kislo 20 in malancane 15-20. Solata: radič 30, zelena 15-30. Sadje: lubenice 10, breskve 20-30, grozdje 25-30, hruške in jabolka 15-20, sveže slive 8-15, suhe 17, limone 50-55, rozine 75 in banane 55. Med iz Slovenskih Koryic je po 100 tisoč din kilogram, ore- hova jederca pa po 150. Gobe: hsičke 80-100, redki jurčki 20-30. Mlečni izdelki: smetana 42, skuta 50, kajmak 200 in srbski sir 100. Jajca: 2200-3500. Creškova, Alojz PAJK, 66, Celje, Jožica MILHER, 51, Spodrxje gorče, Franc OSET, 57, Kasaze, Cecilija JEZERNIK, 60, Rožni vrh, Marya GILČVERT, 82, Slo- venske Konjice, Nežika POTOČ- NIK, 82, Šempeter v Sav. dolini, Marija KAMENŠEK, 80, Celje, Rudolf JERŠIČ, 77, Ce^je, Amali- ja URAKIČ, 75 Vransko, Štefka PREZELJ, 69, Ceye, Jože LE- BIČ, 83, Vojnik, Kari DRGAJ- NER, 41, Celje, Anton POPE- LAN, 41, Ledina, Boštjan KO- LAR, 13, Pongrac, Franc KU- DER, 83, Celje, Rafael ŠTOR- MAN, 58, Kale, Jože OŠLAK, 77, Karyuce, Marija PAJ, 55, Selški vrh, Alojzij JUTRIŠA, 78, Brezna gora, Jožef JANČIČ, 79, Vrh nad Laškim, Franc VRHOVŠEK, 67, Vitanje, Elizabeta ČERNEC, 86, Selški vrh, Danijela POLŠAK, 42, Celje, Jernej JESENEK, 69, Bovše, Marya KODRNJA, 64, Polzela, Franc KOMPLET, 46, Celje, Jože LOJEN, 57, Draža vas, Julyan KOŠEC, 56, Zado- brova, Justina JOVIC, 77, Celje, toacij MLAKAR, 68, Celje. Šentjur Ivan BOVHA, invalidski upo- kojenec iz Celja, 48 let, Alojzija OJSTERŠEK, delavka iz Hru- ševca, 28, Franc KOLMAN, kmeč. upokojenec iz Lažiš, 88 let. Šmaije Umrli so: Boža ŽABERL, 77, Male Rodne 25, Janez GRMŠEK, 64, Zdole 44, Marija LEVEČ, 74, Začret, Alojz HLASTAN, 84, Gradišče, Franc VALENSAK, 90, Dekmanca, Janez LESJAK, 75, Velike Rodne, Anton APLENC, 74, Sela, Marya POD- PEČNIK, 74, Tirosek, Danica HARINSKI, 52, Rakovec, Jožef KRAJNC, 88, Dvor, Leopold ŠKORJANC, 62, Zibika, Franjo GROFELNIK, 62, Harysko. Velenje Umrli so: Jožef BENETEK, upokojenec iz Zaloga pri Šempe- tru, Martin REHBERGER, upo- kojenec iz Belih vod, Matilda POSTERŽIN, kmetovalka iz Podgorja, Jožefa OCEPEK, go- spodinja iz Kavč, Ivan BRIŠ- NIK, upokojenec iz Šoštanja, Angela HUDOVERNIK, gospo- dinja iz T.Velerxja. Jožef ZA- LOŽNIK, upokojenec iz T. Vele- rxja, Anton MULEJ, upokojenec iz Celja, Terezya HLIS, upoko- jenka iz Šoštarya, Franček HOS- NAR, upokojenec iz Skoma, Frančiška KOLAR, kmetovalka iz Velikega vrha, Janez MRAZ, upokojenec iz Tmovelj pri Celju, Jakob DOVEČAR, kmetovalec iz Rakovlja, Ana KAJTNA, go^spo- dinja iz T.Veletxja, Angela ŠPO- RIN, upokojenka iz Rovta, Franc GLAVAČ, upokojenec iz Andra- ža nad Polzelo. Žalec Umrli so: Ibrahim DURAKO- VIČ, 40, delavec, Dobrteša vas, Rozalija PLESEC, 80, soc. podpi- ranka, iz Ljubnega, Franc BER- GINC, 79, upokojenec iz Luč, Anton ČUK, 57, upokojenec iz Založe, Frančiška HUŠ, 79, druž. upokojenka iz Prebolda. TE LEX Verjetno iKijvplivneiši slovensIdpolHičiii tedniic ZAHVALA Ob tK)leči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in botra JERNEJA JESENEKA iz Bovš pri Vojniku se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, hvaJa tudi duhovniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za tolažilne besede, zahvada tudi tovarišu Bo- janoviču, sindikatu Cinkarne Celje, kolektivu družbene pre- hrane iz Aera za darovani venec in spremstvo na njegovi zadnji poti, zahvala pevcem za odpete žalostinke ob odpr- tem grobu, organizaciji ZB Vojnika ter vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Žalujoči: žena Ivanka, sin Drago, hčerka Majda, sestra Helena z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA mnogo prerano - v 45. letu - smo izgubili našega dragega moža, očeta, brata, strica in bratranca IVANA ZORKA iz Rifengozda 2, Laško Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pri- jateljem ter znancem in sodelavcem za darovano cvetje in denarno pomoč. Posebno hvala tudi delovni organizaciji ŽIČNA za poslovilni govor, zapete žalostinke ter vso ostalo pomoč. Hvala duhovniku za opravljen obred in poslovilne besede. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka, sin Janko in ostalo sorodstvo ZAHVALA ^ Ob lx)leči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedka ter brata f RAFKA 1 ŠTORMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu jHJČitku. Iskrena hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, župnikom za opravljen obred, pevskemu zboru, gasilcem, govornikom za poslovilne besede, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena Fani, hčerke Mira, Breda in Nevenka z družinami, vnučki ter bratje in sestre Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 29-431. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni urednik Radia Celje Mitja Umnik. Redakcija: Maijela Agrež, Irena Jelen Baša, Tatjana Cvim, Brane Jeranko, Ivana Stamejčič, Nada Kumer, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, MUena Brečko Poklič, Franček Pungerčič (pomočnik odg. ur. RC), Zdenka Stopar, Srečko Šrot (pomočnik odg. ur. NT), Janez Vedenik, Tone Vrabl, Vojko Zupane. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 10.000 dinaijev. Individualna letna naročnina je 420.000 dinaijev, trimesečna naročnina pa 105.000 din. Za tujino je letna naročnina 1.040.000 din, za delovne organizacije pa 520.000 din. Št. žiro računa 50700-603- 31198 - ČGP Delo, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 24. STRAN - NOVI TEDNIK iCU nrTJ I 14. SEPTEMBER Devetdeset znamk na eni kuverti Tudi to je inflacija, smo ugotovili, ko smo si ogledovali kuverto, ki je prispela v našo redakcijo. Na njej smo našteli 90 znamk po 20 dinaijev! Se sreča, da je kuverta dovolj velika, da je kljub tolikšnemu številu znamk na njej še prostora za naslov. Na manjši pisemski kuverti, kamor je treba prilepiti znamke v vrednosti 1200 dinaijev, bi bil tak- šen podvih že malo težji. Rešitev je veijetno podobna kot pri tiskanju denaija - vedno večje vrednosti v enem kosu - sicer pride do zabavnih situacij kot je tale na fotografiji Eda Einspieleija. TC Msttovci na Trigiavu Ob letošnjem jubileju sozd Mene so med mnogimi drugimi prireditvami pripravili tudi planin- ski pohod na Triglav. Veseli in zadovoljni so številni udeleženci postali pred Aljaževim stolpom in se fotografirali za spomin ter izpolnili tisto neuradno krilatico, da si pravi Slovenec le, če osvojiš Triglav. Zanimivosti za obiskovaice Predvsem po zaslugi celjske Kovinotehne obiskovalci sejma vsak dan doživijo tudi kakšno zanimivost. Tako so na njihovem prodajnem prostoru predstavili letošnjega dobitnika zlate harmonike na Ljubečni JANIJA VODOVNIKA, celjski smučali akrobati so pripravili pravi športni show, svoje so k popularizaciji dodali tudi bassebolisti iz Hudinje (na sliki) obisko- valce pozdravlja klovn in še bi lahko naštevali. Sicer pa nžgveč pozornosti tudi tokrat zbuja Ivan Kramberger, ki ponoči piše knjige, podnevi pa jih prodna in ob tem (za ugled) tudi kakšen dinar primakne v dobrodelne namene. Družbo pa mu delata opica in sova, o kateri bo nžgveijetneje napisana naslednja knjiga. gj^j MASNEC Iz Braslovč. Pričetel^ šolskega leta je pred dur. mi, ž njim se začerij^jo tu. di nove skrbi staršev, otrok in učiteljev. Največ preglavice povzroči naba. va šolskih potrebščin. Nekaterim zares primai}j. kuje potrebnega drobižs,i drugi se obotavljajo, t^ kim načinom se pričetek rednega napredovartja za. vlačile teden za tednom. Kohkoje otrok, ki po ceJo leto ostane brez šolskih knjig in ni čuda, ako nj pravega napredka. Da se tem nedostatkom v okom pride, je tukajšnji kraj, šolski svet sklenil, naj do-' bijo vsi učenci brez i^V me vse šolske potrebšči- ne v šoli. Le katekizem, ki n^ bo v vsaki krščanski hiši, in torbico bi si otroci nabavili sami. Nastali stroški bi se pokrili po. tom rednih doklad en^ komemo in na vse davko-^ plačilce, kar bi bila neka! ka olajšava težkega bre- mena onih občanov, kf im^jo po več otrok in bi' pospeševalo redno napre-' dovanje. Čeravno bi bilf prispevki posameznika jako neznatni, vendar se nekateri protivijo take obče koristni napravi; za-[ to se vabijo vsi, ki se zaniA majo za to zadevo, zlas^ starši, ki im£(jo otroke v šoli, naj pridejo v nede- ljo po prvem sv. opravilu] v šolo, da se posvetujemo ■ tej zadevi in da se izve mneiye večine priza- detih. MEKRAŠOnČ Kolomonov žegen in Slovenski tiskani prevod Kolomonovega žegna, ki naj bi bil prvič tiskan leta 1321 v Kollnu ob R^ni v »latin- skei šprahi« in nato na nem- ško prestavljen, letnice izida ne nosi. Po obliki črk in po tem, kako so črke uporablje- ne, bi knjižica lahko izšla nekje na prelomu 18. v 19. stoletje, ali celo prej, s^ se jezik prevoda ne razhkuje dosti od tistega v Trubaije- vih tiskih. Ta knjiga, vezana v črno platno, vsebuje 71 poglavij ali kapiteljnov. Tako na pri- mer v devetem poglavju pi- še, kako pregnati hude du- hove iz človeka: »Hude duhove pregnati iz človeka je moč z besedami, s katerimi je Kristus prema- gal pekel: LAFARARI DA- LAFARI RARERARI, kar nag bi bile hebrejske be- sede.« Seveda so to prazne, izmi- šljene besede, s katerimi so nekoč iz hudobnega človeka izganjali hudiča. Ljudje v se- danjem času pravijo izmi- šljotinam tudi larifari, ki je podobna onim trem. Besedi- lo za izganjanje hudiča, ki ga je zagovaijalec skrivnostno in skrivaj žebral iz Kolomo- novih bukvic, je bilo na- slednje: »Jaz tebe zarotim pri bogu Agios Athnatos sotertetra- gramaton, da se ti, peklen- ska furija tu prikažeš v člo- veški podobi.« Mrzlice so zagovorniki zdravili po napotilu Kolomo- novega žegna, ki svetuje, da je treba imeti tri oblate (ne- kakšne doma pečene hosti- je), na katerih prvi piše IN NOMINE PATRIS JEZUS, na drugi ET FILILI NAZA- RENUS, na tretji pa ET SPI- RITUS SANCTI REX JU- DEORUM. Oblate je bilo tre- ba jesti na tešče, med vsako pa zmoliti tri očenaše in tri zdravemarije, potem pa še eno vero povrhu. Tako mešanje molitev iz katoliškega bogoslu^a med blebet^e je seveda med ne- ukimi in nepismenimi ljud- mi še bolj utrdilo prepriča- nje, da čarajo tudi duhovni- ki, ki da iz črnih bukev (bre- viijev) nerazumljive latinske besede žebr^o. V kakšni, od domišljije in skrbi zmedeni glavi, se je k£0 hitro porodila misel, da duhoven, ki po župnijskem dvorišču med sprehodom bere iz črnih bukvic, kliče točo ali podob- no nesrečo. Kolomonov žegen je zvito skrbel tudi za priboljške svo- jim kupcem in uporabni- kom. V knjigi namreč piše dobesedno: »Vzemi eno kuro, odsekaj ji glavo in jo dobro speci, ko da bi jo moral pojesti. Kuro deO v eno novo skledo, z dru- go prav tako novo skledo jo pok^ in vse skupaj nesi na križišče dveh poti ter skledo zakoplji. Čez osem dni bo kura snedena, ti pa pojdi in nosi obe skledi v rokah. Sre- čal te bo moški in ti vrgel mošnjo dena^a v skledo. Ti pa kar naprej pojdi in se ne ozir^, tudi če bi ksO slišal...« Kdo je kokoš pojedel, se vč - sicer pa je Kolomonov žegen na mnogih mestih predpisoval k^ vse n^ pro- silec zagovomikove usluge prinese, da bo s pomočjo teh predmetov, največkrat mo- ke, masti, prekajenega mesa, ozdravil žival, človeka, našel Ob/ovo telitona /e omogoitla JELOVICA lesna in(dustri|a Škofja Loka prodajno nnesto: CELJE, Božičeva 3, teL (063) 25-881 .'•gjfplfamr NSppfpctfe, SBie nemllft) mit ^ot() imb Oirin flifftigffe^Mnrfbeiten, unfeb^auberte 6otb(n; aUetljanb roten, fo ttjo^l oltf rtfliJOlIctcn ,mmti 2aimrt:cfiin(jfn/ Slucb anbtrti ^ geinen iDmcfrcutbigfettfft/ S{0<6iiwt)W bftDdfett, nun juin etfcDtrn ino&l uajtinm«rcflidj« ko, da se je držal za peto Df ke copmice, ko je tja gor tela. Pravda je trgala dvaj^ let. Zaradi pomanjkanja kazov je bil suma oproš^ to pa seveda ne pomeni, ^ visoko cerkveno sodii^ v let^e po zraku s pomov hudiča ne bi veijelo. Teh nek^ primerov, da t^ di duhovniki niso bili izv2^ pri preganjanju čarovništ^ pojasnjuje ljudsko verov"'' nje, da so »čmošolniki« ojj hovniki. Vrh tega je pretel^ kom^ petsto let od poki^ janjei\ja, zato tudi spomin 3 poganske svečenike in vra« še ni čisto splahnel. ^ Prihodnj|i| PRIMOŽ TRUB^ -- IN VALVA^ O ČAROVNIŠTr