SNEŽNIK s; 2012 | 070(497.12 Ilirska Bistrica) 5: I M! III 2001927,260 cobiss 0 [nnnj bAlNKA KUFtK AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. \ Članica Skupine KD Group M TISKOVINA • Poštnina plačana pri pošti 6251 Ilirska Bistrica-Trnovo Letnik XX« št.: 260-maj 2012 ODPRTJE ŽELEZNIŠKEGA POSTAJALIŠČA V GORNJI KOŠANI Pivški župan Robert Smrdelj je v svojem govoru dejal, da je šlo za zahteven in težaven projekt, ki pa je vendarle dobil svoj epilog in je pravzaprav lahko ponos Občine Pivka. Skupna vrednost obnove odseka Košana - Gornje Ležeče je znašala 34,725 mio € (z DDV), od tega je bil strošek del na postajališču Košana 2,4 mio € (z DDV). Brez sofinanciranja Slovenskih železnic, ki so k projektu prispevale 80-odstotni delež, bi bil projekt za Občino težko uresničljiv. Postajališče so odprli generalni direktor SŽ Dušan Mes, župan Pivke Robert Smrdelj in minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač (z leve). stran 4 Lipicanci v Postojni V petek 18. maja seje v organizaciji Združenja rejcev lipicanca Slovenije kočija v spremstvu lipicancev in mladih jezdecev najprej ustavila pred občinsko hišo, kjer je po protokolarnem sprejemu nanjo prisedel župan Občine Postojna Jernej Verbič, nato pa skozi središče mesta krenila proti Postojnski jami. stran 5 .... ^1671456; PRO|, PLAN OKNA/ VRATA / GARAŽNA VRATA VELIKA IZBIRA VSEH VRST: O GARAŽNIH VRAT O INDUSTRIJSKIH IN POŽARNIH VRAT O VHODNIH VRAT IN PVC OKEN O MENJAVA VRAT V ENEM DNEVU jamstvo do 10 let 80-letna tradicija proizvajalca vrhunska nemška kakovost delujemo po vsej Sloveniji PROPLAN d. o. o., Krtina 144, 1233 Dob pri Domžalah ‘el-: 01/564 25 66, gsm: 051/306 326, e-pošta: info@proplan.si www.proplan.si f BISTRIŠKI ] GODBENIKI Bistriški godbeniki so sodelovali na tretjem festivalu srednjeevropskih pihalnih godb »Mitteleuropa Blasmusikfest«, ki je potekal v Splitu. V konkurenci desetih pihalnih orkestrov iz Hrvaške, Slovenije, Češke, Italije, Nemčije in Avstrije so v svoji kategoriji osvojili srebrno odličje. *_______________________ stran 17^ VIKEND. BISTRSKEGA ŠPORTA C IB. in 17. JUNIJ 2012 II. mednarodni nogometni turnir za "Pokol mesta Ilirska Bistrica" SOBOm 16.6.2012 TURNIR VETERANOV od 17.00 ure do 20.00 ure TURNIR V ŠKREBANJU „pod nuč" zvečer "VIOLfi NOČ" TURNIR SELEKCIJ U-12 (letnik 1999 in 2000) U-14 (letnik 1997 in 1998) od 9.00 do 17.00 ure S SKUPINAMA POBEGU VLAK IN OUTSIDERS NEDELJA 17.6.2012 TURNIR SELEKCIJ U- 8 (letnik 2003 In 2004) U-10 (letnik 2001 In 2002) od 9.00 do 17.00 ure 5. BISTRŠKI TEK, Ilirska Bistrica 2012 Tekaško društvo Bistre prireja v soboto, 16. junija 2012 s pričetkom ob 14.00. 5. BISTRŠKI TUL Tek šteje ta točke Primorskih pokalnih tekov in v okviru akcije Slovenija teče, ki jo koordinira Odbor športa za vse pri OBmp^skem komiteju Slovenije. BR585RAM MIBEPEVL > 14:00 start tekov v mladinski konkurenci. Doltine 300-2000 m (letnik 2005 do 1997) Tek šteje za točke Primorskih mladinskih pokalnih tekov 2012, > 15:00 kros (cross - country) za malčke (zabavni spretnostni poligon za predšolske otroke). > 17:00 start teka v Banski konkurenci. Doltina 10 km. Tek Šteje za točke Primorskih pokalnih tekov 2012. ABSOLUTNO MASHiTMJŠA TEKAČICA IN TEKAČ PREJMETA NAGRADO 100 EURl v soboto, IB. junija SKUPNA ZABAVA NA STADIONU Liburnia Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 5 71 01 060 e-mail: liburnia@siol.net www.liburnia.si Oddamo apartma za 4-5 oseb. 02.05. -28.06.2012 30€ 29.06. -25.08.2012 70€ 26.08.-20.12.2012 40€ 21.12.-02.01.2013 70€ Terme Čatež Cena najema / dan brez kart za kopanje. Terme Olimia Kamp Natura Oddamo počitniško hiško za 4-5 oseb. 26.04. - 21.06.2012 45 € 22.06. - 02.09.2012 60 € 03.09. - 10.10.2012 35 € Cena najema / dan vključuje 2 karti za kopanje. Informacije in rezervacije: 041 / 860 306 A ■%/ HITRA IN ENOSTAVNA REŠITEV ZA VAŠ POŠKODOVAN AVTO MARTINČIČ d.o.o. Bazoviška cesta 42 • 6250 Ilirska Bistrica • e-mail: avtomartincic@siol.net • www.avto-martincic.si Tel.: +386 (0)5 71 00 780 • Fax: +386 (0)5 71 00 781 » Gsm: +386 (0)41 622 417 • +386 (0)41 588 488 * AVTO KLEPAR NADOMESTNO VOZILO * * AVTO LIČAR AVTOVLEKA - 24ur * * CENILNO MESTO < 4 TRGOVINA * * POPRAVILA PO TOČI »V - SERVIS * NAJHITREJŠA POT OD POŠKODBE DO POPRAVILA! ■\ Vabijo vas: UTŽO IL. BISTRICA VABI K SODELOVANJU NOVE MENTORJE Za nami je uspešno študijsko leto 2011/2012, pred nami pa priprava programa za novo študijsko leto 2012/2013. Imate predlog nove izobraževalne vsebine in bi kot mentor želeli sodelovati na naši univerzi? Pridružite se nam. Veseli bomo vsakega vašega predloga, ki ga lahko realiziramo v sklopu naših aktivnosti oziroma dejavnosti. Program (vsebina, število ur, literatura, idr.) nam čim prej pošljite na naslov: Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica, Kidričeva 15, 6250 Ilirska Bistrica ali na e-naslov: utzo.ilb@gmail.com Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na tel. št.: 041 - 77 99 81 ali na gornjem e-naslovu. PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK vabi v soboto, 9. junija 2012, na letni pohod na Snežnik. Istega dne bo med 9. do 16. uro pred Planinskim domom na Sviščakih potekal zabavni program in animacije za otroke in odrasle v okviru akcije »Gremo v hribe«. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Pustite skrbi v dolini, preživite dan v dobri družbi in neokrnjeni naravi! Lepo vabljeni! PODARI DARILNI BON Želite svojim najdražjim, staršem, starim staršem, sorodnikom, prijateljem, znancem,... podariti izobraževanje s prijetnim druženjem?Potem jih presenetite in razveselite ter jim podarite darilni bon - plačilo šolnine za izobraževanje s prijetnim druženjem v študijskem letu 2012/2013 na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica. Lahkojim plačate tudi članarino za leto 2012. Za vse dodatne informacije smo vam na razpolago na tel. št.: 041 - 77 99 81 ali e-pošti: utzo.ilb@gmail.com »PERPETUUM Gl M N AZILE« c, 16. 6. NICA MAKSE SAMSA l Odroščonje skozi oči odraščajočih (predstavitev seminarskih nalog) 15. 6. % ZA GIMNAZIJO ) Športne in družabne igre ) Dobrodelna tombola ) Kulturni program in podelitev priznanj Mladi upi 2012 3 Občinski problemi: občani in psi (gledališka predstava šolske dramske skupine) ) Zabava z bendi 16. 6. ALERIJA v DOMU NA VIDMU Inventura koledarja (predstavitev Fotokrožka Gimnazije Ilirska Bistrico) Maturantska parada Pantalon, Ete... V Postojni Letošnja Maturantska parada, ki je sicer že dvanajsta po vrsti, je potekala v 58-tih mestih v osmih evropskih državah. Plesalo se je v Domžalah, Idriji, Ilirski Bistrici, Ivančni Gorici, Kamniku, Ljubljani, Novi Gorici, Postojni, Tolminu in Vipavki, obenem pa še v mestih Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Romunije in letos prvič Ukrajine. Ponovno je postregla z novim svetovnim rekordom v sinhronem plesu na več lokacijah, saj je sočasno plesalo skoraj 34.500 ljudi! Tako kot že vrsto let doslej, je tretji petek v mesecu maju točno opoldne dan za Maturantsko parado. Središče Postojne je v lepem sončnem vremenu zaživelo v igrivosti mladosti in ob glasbi, ki jo je spremljala množica obiskovalcev. Na paradi je četvorko istočasno zaplesalo 196 maturantk in maturantov Šolskega centra Postojna in Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna. Že enajsto leto zapored je za parado odlično poskrbela Plesna Šola Urška iz Postojne. Maturante so pozdravili in spodbudno nagovorili: ravnateljici Helena Posega Dolenc in Cvetka Kernel, pridružil seje tudi župan Jernej Verbič. V petek, 18. maja, točno opoldan »na Plaču«, pa so maturanti in maturantke Gimnazije Ilirska Bistrica v oranžnih in črnih majicah in s piščalkami v ustih zaplesali Maturantsko parado. Ilirskobistriške maturante in maturantke je najprej pozdravil predstojnik Gimnazije Ilirska Bistrica Gorazd Brne, nato pa še podžupan Občine Ilirska Bistrica Dušan Grbec. Po odlično odplesani četvorki so se napotili še v Ljubljano na V Ilirski Bistrici Gospodarsko razstavišče, kjer jih je zabaval DJTime. Vsem so zaželeli srečno na maturi in tudi v prihodnje. PAKETI: Pooblaščeni prodajalec O PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV O PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME <> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ BOM • POVEZANI 120 -12 € • POVEZANI 400-18 € •POVEZANI 2000 - 23 € | • POVEZANI 2400 -30 € • POVEZANI 4000 - 45 € • ITAK DŽABEST -15 do 30 let starosti + PETKA o, ^ jJz Rozmanova ulica 2 POLETNI 8“ - 1200 in 1500 - 190< ZIMSKI 800 - 1200 in 1500 - 18°‘ SOBOTA 900 - 1200 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169, www.gsm-kopija.si Nov bencinski servis v mestu Pri trgovini Hofer v Postojni so pred kratkim odprli nov bencinski servis. Investitor družba FE - Trading namerava v kratkem odpreti še bencinske servise v partnerstvu s Hoferjem še drugod po Sloveniji, v kratkem tudi v Ilirski Bistrici. Tako bo v Sloveniji družba odprla 15 črpalk, v Avstriji jih ima 32, letos pa naj bi jih odprli še 25. Stephan Proll iz družbe FE- Trading je Žurnal 24 dejal, da bo bencin pri njih nekaj centov cenejši kot drugod. Za Žurnal24 je Proll dejal še, da bodo nižjo ceno dosegli, ker na črpalkah ni zaposlenih, gorivo pa je skladno z vsemi evropskimi standardi. Nova pridobitev Časopis Snežnik ISSN 1318-3656 Snežnik je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, pod zaporedno številko 347. Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Odgovorni urednik: Bojan Oblak Uredništvo: Časopis Snežnik, Bazoviška ulica 40,6250 Ilirska Bistrica E-pošta: info@e-sneznik.net Trženje: oglasi@e-sneznik.net 040 / 888-452 Tisk: Delod.d. -Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada: 15.000 izvodov Navodila in pravila: Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi avtorji oz. naročniki. Avtor nepodpisanih prispevkov je odgovorni urednik. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Stališča, izražena v kolumnah in drugih prispevkih zunanjih avtorjev, ne izražajo nujno stališča uredništva. Časopis Snežnik je brezplačen. Pošta Slovenije ga dostavlja vsem gospodinjstvom v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina in Postojna. Fizične in pravne osebe ga lahko naročijo po pošti ali e-pošti. Plačajo stroške distribucije, ki znašajo za eno leto oz. 12 številk 24 EUR za naslovnike v Sloveniji ter 39 EUR za naslovnike v tujini. Datum izida: 31.05.2012. Pravilnik o nagradnih igrah v časopisu Snežnik se nahaja na sedežu uredništva. Opravičilo OPRAVIČILO Tožena stranka GA Commerce d.o.o. Ilirska Bistrica se na podlagi sodbe z dne 5. aprila 2012 iskreno opravičuje ga. Damijani Hrabar za navedbe objavljene v časopisu Snežnik, št. 230 z dne 30.11.2009, da pod njenim vodstvom prihaja do nepravilnosti v Knjižnici Makse Samsa. za GA Commerce d.o.o.: Alma Zejnulovič Bo krožišče pri Spetiču letos v celoti končano? Investitor zaključuje I. fazo izgradnje krožišča pri Spetiču. Po turistični sezoni pričetek gradnje ll.a faze. Poraja se dvom v zadostno višino sredstev s strani države. Na sredini krožišča se bo vrtelo mlinsko kolo. Veliko občanov Ilirske Bistrice se sprašuje, kdaj bo krožišče pri Spetiču končano. Gradnja krožišča seje pričela 19. decembra 2011, dela pa izvajata podjetji CPK d.d.in Godina d.o.o. Vrednost del znaša 1.018.000 evrov, sredstva pa bodo zagotovljena s strani DRSC-ja v višini 813.000 evrov in s strani Občine Ilirska Bistrica v višini 204.000 evrov. Gre za precej zahteven objekt, saj je v krožišče potrebno vkopati vso potrebno infrastrukturo, zaradi višine stoletne vode, pa so potrebni varovalni zidovi. Kot nam je odgovorila Helena Petrina iz DRSC-ja je pogodbeni rok za dokončanje del v krožišču pri Spetiču 30.11.2012. Veliko težav pri načrtovanju krožišča je povzročala prostorska stiska. Zaradi tega je moral investitor dodatno pridobiti zemljišča, pa vendar mu ni uspelo dobiti vseh. Iz DRSC-ja so nam na naše vprašanje ali so vsa zemljišča odkupljena sporočili: »Zaradi težav pri pridobivanju zemljišč, je bil uveden postopek razlastitve na štirih parcelah. Ker je za izgradnjo obvoznice Ilirska Bistrica sprejet državni lokacijski načrt, je na podlagi 54. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, izkazana pravica graditi že z izdajo odločbe ali sklepa pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve«. Na 12. seji občinskega sveta so predstavniki investitorja pojasnili, da je izgradnja razdeljena v dve fazi. V prvi fazi, ki je pri koncu, bo zgrajen krak bodoče obvoznice, vsa infrastruktura ter trasa ceste. Gre za del krožišča in cestišča vzdolž trgovskega centra Mikoza. Za to fazo je DRSC porabila približno 24 % sredstev od zagotovljenih 195.000 evrov, soinvenstitor občina Ilirska Bistrica pa kar 64 % sred-ctev od zagotovljenih 205.000 evrov. Po končani prvi fazi bodo dela zaradi turistične sezone prekinili, križišče pa bo ponovno štirikrako in dvosmerno. Po turistični sezoni se bo pričela izgradnja druge faze, ki bo razdeljana v ll.a in II.b fazo. V ll.a fazi bodo zgradili potrebne objekte, in sicer nov most čez Jasensko pilo, v II. b fazi pa traso krožišča, pločnike, kolesarske steze, plinovod, protihrupno zaščito in ostalo komunalno infrastrukturo. Megleni odgovori glede sredstev za II. fazo Trenutno zagotovljena sredstva s strani DRSC-ja znašajo 195.000 evrov. Alije že sprejet rebalans državnega proračuna zagotovil razliko do celotne vrednosti nam ni uspelo izvedeti. Na seji so predstav- niki investitorja dejali, da lahko potrdijo le zagotovljena sredstva v višini 195.000 evrov. V službi za stike z javnostjo na DRSC-ju so nam na vprašanje : »Ali je že sprejet rebalans proračuna zmanjšal sredstva za izgradnjo krožišča in za koliko?« odgovorili skopo: »Sredstva, ki so bila s sprejetim rebalansom proračuna namenjena gradnji krožišča v Ilirski Bistrici, zadoščajo za njegovo dokončanje.« Zato se upravičeno sprašujemo in postavljamo dvom v dokončanje krožišča v letošnjem letu, predvsem zaradi višine zagotovljenih sredstev, ki ne zadoščajo za dokončanje krožišča. Lahko se zgodi, da bo jeseni narejena še ll.a faza, II.b faza pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev obstane. Uradno na to vprašanje ni odgovoril še nihče od odgovornih. Tudi gradnja obvoznice se oddaljuje od realizacije. Kdaj bo izgrajena v celoti, torej do priključka pri Topolcu, si ne upa napovedati nihče. Iz DRSC-ja so na odgovorili le: »Dinamiko prestavitve glavne ceste G1-6, je v tem trenutku težko napovedati, saj je odvisna od sredstev, ki bodo namenjena Direkciji RS za ceste v proračunu za prihodnja leta.« Na sredini krožišča mlinsko kolo Očitno so pričele občine tekmovati, kdo bo lepše in bolj pompozno »okrasil« središče krožišča. V Pivki so postavili vodomet, v Postojni skulpturo, ki simbolizira Postojnsko Jamo, Bistriška občina pa namerava v središče krožišča postaviti mlinsko kolo in mlin. Skozi mlin naj bi celo tekla voda, ki bo kolo poganjala. Za projekt je zadolžen Ivan Simčič, ki ga je na 12. seji OS tudi predstavil. Mlinsko kolo naj bi simboliziralo čase, ko je Ilirska Bistrica gospodarsko in kulturno zrasla prav zaradi mlinarstva in žagarstva. Gospodarstvo Boljši časi za TIB Transport TIB Transportu se obeta nov posel z OMV Slovenija, sredi junija letos pa verjetno tudi nov lastnik, ki lahko družbo z vložkom in uspešnim poslovnim načrtom popelje iz rdečih številk. Kriza v avtoprevozništvu ni zaobšla niti največjega slovenskega prevoznika nevarnih snovi TIB Transport iz Ilirske Bistrice, saj že drugo leto zapovrstjo posluje z izgubo. Poleg krize pa podjetje bremeni še lastništvo. Spomnimo: za nakup družb TIB Transport in Integral Lendava je leta 2007 avtoprevoznik Ivan Bubnič (Bubnič Transport) odštel 8,6 milijona evrov. Bubnič je pri NLB najel posojilo za nakup omenjenih družb in zastavil delnice TIB Transporta. Dolga ni porav-naL NLB pa so ostale delnice podjetja TIB Transport. Za delnice TIB Transporta je banka lani na dražbi želela 7,66 milijona evrov, a interesentov za nakup ni bilo. Po poročanju Dnevnika jo bodo v NLB s stečajem Bubnič Transporta najbolje odnesli, saj je stečajna masa Bubnič Transporta povsem prazna. 72 drugih, ki jim je upraviteljica Priznala še dodatnih 5,7 milijona evrov terjatev, bo verjetno ostalo Praznih rok. Na vrhu seznama upnikov so poleg NLB še Durs (1,3 milijona evrov), OMV Slovenija (milijon evrov) in Daimler AC Leasing (775.000 evrov). Stečajna upraviteljica Bubnič Transporta dr. Irena Lesjak je pod-ietja ocenila na slab milijon knjigovodske vrednosti, tako banka ponovno prodaja 80 odstotkov bistriškega Transporta za 1,4 milijona evr°v. Ga. Lesjakova je za Snežnik povedala, da ima podjetje, kljub lz9ubi, še vedno pozitivni kapital, nov posel z OMV-jem pa obeta Prodajo. Rezultati prodaje bodo znani prihodnji mesec, saj zbiranje Ponudb še poteka. Lesjakova je za Snežnik še povedala, da se je za nakup zanimalo kar nekaj interesentov iz Slovenije pa tudi iz Italije, Vendar da do sedaj še niso dobili nobene ponudbe. Posel z OMV, ki obeta V Primorskih novicah je bil objavljen članek, v katerem navajajo, da bo TIB Transport ponovno dobil posel za prevoz naftnih derivatov z OMV-jem. Za podjetje, ki ima v svojem voznem parku 70 cistern za gorivo in zaposluje 150 ljudi je posel življenjskega pomena. Za PN je direktor Danilo Štemberger dejal, da delijo usodo vseh velikih prevoznikov, kijih je prizadela gospodarska kriza in nenehne podražitve goriva, najbolj pa jih je prizadela izguba poslov z OMV Slovenija. Pa vendarle se po dveh letih in pol kažejo boljši časi, saj bodo po podpisu pogodbe, predvidoma avgusta, Transporte vci oskrbovali OMV-jeve črpalke po osrednji Sloveniji. "Za nas je ta posel izredno pomemben. Vsa leta smo sodelovali s takratnim Istrabenzom, kasneje z OMV Slovenija. Pred dvema letoma in pol smo se razšli, ne po naši krivdi, zdaj pa smo nadvse zadovoljni, da bomo nadaljnjih pet let spet sodelovali. Lahko rečem, da smo na dobri poti, da ostanemo pri življenju," je po sestanku v Kopru za PN dejal Štemberger. Iz poslanskih klopi Iz zakulisja Državnega zbora V teh dneh mineva 100 dni od kar je bila konstituirana vlada premiera Janeza Janše. Po politični tradiciji je to čas, ko se prvič ozremo po opravljenem delu. O tem so za medije spregovorili tako sam predsednik vlade, kot tudi vodje koalicijskih poslanskih skupin. Stranke koalicije smo seveda z doseženimi rezultati zadovoljni, opozicija pa je do dela vlade kritična. Kot dosežek gre omeniti sprejem rebalansa in paketa varčevalnih ukrepov, ki sta dobila tudi podporo socialnih partnerjev. Vlada seje sicer v prvih 100 dneh sestala na 14 rednih in 12 dopisnih sejah ter več delovnih posvetih, bila pa je tudi na delovnem obisku v Ptujsko-ormoški regiji. V tem obdobju je sprejela 210 predpisov, in sicer 31 iz pristojnosti državnega zbora, 61 iz pristojnosti vlade in 118 predpisov iz pristojnosti ministrstev. Med prihodnjimi ukrepi pa vlada napoveduje ključne strukturne reforme. Med njimi reformo trga dela, zdravstveno reformo, pokojninsko reformo in reformo šolstva. Na zadnji seji vlade, v četrtek 24. maja, je vlada sprejela tudi paket spodbud za gospodarstvo, s čimer se uresničuje drugi korak k uravnoteženju javnih financ vezan na prihodkovno stran proračuna. Opozicija je kot rečeno do dela vlade kritična. Ravno varčevalni ukrepi so tisti za katere opozicija trdi, da so škodljivi. Poleg tega pa vladi očita tudi politično kadrovanje. Resnica je najbrž nekje vmes. Sama dodajam, le čevlje sodi naj kopitar. Zagotovo pa je med ljudmi dozorelo spoznanje, da ja za uspešen izhod iz krize potrebno nekaj narediti, potrebno nekaj žrtvovati. Ravno to spoznanje je omogočilo, da je bil dosežen dogovor med vlado in večino sindikatov. Žal pa se vladi ni uspelo uskladiti s policisti in tako se je pričelo zbiranje 40.000 podpisov za vložitev referenduma proti varčevalnim ukrepom. To za Slovenijo zagotovo ni dobro, saj za vsak mesec zamude zaradi ne uveljavitve varčevalnih ukrepov izgubljamo 12 milijonov evrov. Tako smo sedaj v situaciji, ko sta dva policijska sindikata državo vzela za talca. Ob tem se seveda ponovno odpira vprašanje ustreznosti obstoječe referendumske zakonodaje. Med parlamentarnimi strankami tako že potekajo pogovori o spremembi referendumske zakonodaje, saj obstoječa omogoča, da peščica dobro organiziranih državljanov zavira sprejetje zakona, katerega priprava in sprejem sta potekala na povsem demokratičen način. Tudi pravna stroka že dalj časa opozarja na potrebo po omejitvi referendumov, pa ne zato, da bi omejili demokracijo, temveč zato, da referendumi pridobijo na teži. Tudi javnost je mnenja, da je referendumov preveč in da naj odgovornost prevzamejo tisti, ki zakone pripravljajo in sprejemajo, torej vlada in državni zbor. O tem jasno kaže tudi volilna udeležba, ki je praviloma na referendumih izredno nizka. V celotni slovenski parlamentarni zgodovini izstopa le nekaj referendumov, ki so dejansko bili po svoji naravi primerni, da o njih odloča ljudstvo kot npr. referendum o volilnem sistemu iz leta 1996, pa vstop v EU in NATO, arbitražni sporazum. Potrebne so torej ustavne spremembe, predlogi so sledeči: - referendum lahko zahtevajo samo volivci (40.000) in ne več tretjina poslancev ali državni svet, - prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic, - kvorum 40% za veljavnost referenduma. Glede na to, da se s predlaganim strinja tudi največja opozicijska stranka lahko upravičeno pričakujemo, da bo do teh sprememb tudi prišlo. Pa vendar ne gre hiteti s predvidevanji, pustimo času čas. Kot primer zgledno urejene referendumske zakonodaje strokovna javnost opozarja na Švico, kjer so npr. državljani pred kratkim na referendumu zavrnili podaljšan dopust. Sama sem optimist in verjamem, da smo tudi Slovenci dovolj zreli in ustrezno kvalificirani, da se bomo znali o ključnih vprašanjih pametno odločiti. To smo tudi že dokazali. Hkrati pa sem tudi prepričana, da je dovolj dozorela tudi politika, da bo znala pravočasno in na ustrezen način vključiti v pripravo strukturnih reform vso zainteresirano javnost. Na ta način se možnost za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma bistveno zmanjša. Najbrž si nihče v naši družbi ne želi rušiti pravne in socialne države zato naj tudi v tej zgodbi dobro premaga zlo. Kristina Valenčič, poslanka DZ RS Ob občinskem prazniku... OBČINSKO PLAKETO OBČINE PIVKA JE LETOS PREJELA GLASBENA PEDAGOGINJA IN ZBOROVODKINJA DAMJANA MOREL 9. maja je Občina Pivka praznovala svoj občinski praznik. Osrednja prireditev je bila v Krpanovem domu, le tej pa so prisostvovali: gostitelj - župan Občine Pivka Robert Smrdelj, minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač, župan Občine Postojna in državni svetnik Jernej Verbič, podžupana Občine Pivka, občinski svetniki, predsedniki in člani vaških svetov, predstavniki gasilcev in civilne zaščite ter drugi gostje. Vrhunec večera je bila nedvomno podelitev občinske plakete, katere dobitnica je bila Damjana Morel, ki že več kot 30 let deluje na področju kulture kot glasbena pedagoginja in zborovodkinja. Letošnja nagrajenka je vzgojila številne dobre pevce in dose- gla izjemne glasbene uspehe, s katerimi dviguje ugled Košanske doline in Občine Pivka. Poleg udejstvovanja v mešanem pevskem zboru Košana in cerkvenem pevskem zboru Košana, Damjana Morel na Osnovni šoli Pivka že 27. leto vodi otroški in mladinski pevski zbor. Njeno delo so mladi pevci nagradili z res lepimi priznanji. V okviru občinskega slavja je bil poveljniku gasilcev PGD Košana, Branku Runtiču in predsedniku PGD Košana, Jožetu Morelu predan tudi ključ novega gasilskega vozila (GC - GP2) MAN, ki je bilo sofinancirano s strani Občine Pivka in ostalih donatorjev. Foto: Valter Leban ODPRTJE ŽELEZNIŠKEGA POSTAJALIŠČA V GORNJI KOŠANI no podjetja Ljubljana d.d. V sredo, 9. maja, v sklopu občinskega praznika Občine Pivka je bila s strani ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača, generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa in župana Občine Pivka Roberta Smrdelja namenu predana zaključena investicija - Ureditev izven-nivojskega prehoda preko železnice v Gornji Košani. Prvi del investicije, vzpostavitev cestne povezave čez železniško progo, je bil zaključen pred natanko letom dni, nova pridobitev, sodobna železniška postaja pa je nedvomno pomembna izboljšava, saj se je z rekonstrukcijo le te zaključila celovita prenova tamkajšnje infrastukture, ki je sedaj varna in dobro služi svojemu namenu. Foto: Valter Leban O projektih in investicijah NA »KAVI Z NOVINARJI« 7. maja sta župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktorica občinske uprave Mihaela Smrdel, na jutranji kavi sprejela novinarje, ki so se odzvali povabilu na drugo neformalno novinarsko konferenco. Vodstvo je novinarjem predstavilo dogodke ob občinskem prazniku, uspešno zaključene projekte v preteklosti in načrtovane investicije za prihodnost. Glavne pridobitve v preteklem letu in projekti v izvajanju Največji zaključeni projekt v preteklem letu je izgradnja 1. faze Vrtca Vetrnica, katerega vrednost je znašala 2.500.000 €, od tega je 1.050.00 € občina uspešno pridobila iz sredstev EU. Obnovljene so bile sanitarije in garderobe v Osnovni šoli Košana, ki so bile delno financiranje iz sredstev Fundacije za šport. Dokončana je bila kanalizacija v Zagorju, vrednost izvedenih del je znašala 400.000 € in je bila financirana iz sredstev koncesijske dajatve . Trenutno je v izvajanju rekonstrukcija državne ceste skozi Petelinje, kjer vrednost vseh del znaša 1.500.000 €, delež financiranja Občine Pivka pa znaša 1/3. Prav tako je v izvajanju izgradnja širokopasovnega omrežja, za kar je občina uspešno kandidirala na evropska sredstva in prejela odobrenih 2.830.000 € sofinanciranja. Projekti in investicije, ki jih Občina Pivka predvideva v prihodnje Kot je na novinarski konferenci pojasnil županje bila do sedaj odobrena velika večina evropskih sredstev, za katere je Občina podala prijave na razpise na Ministrstvo za kmetijstvo - Razvoj podeželja. Poleg pridobljenih evropskih sredstev, si bo Občina Pivka v obdobju naslednjih dveh let prizadevala zagotoviti še lasten delež so-financerskih sredstev ter uresničiti zastavljene projekte, ki bi pomenili pomembno pridobitev za občino. V kratkem bi se potemtakem načrtovalo energijsko sanacijo občinske stavbe, sanacijo ovoja podružnične šole v Šmihelu ter starih šol v Trnju, Palčjah in Kalu, obnovo vodnjaka v Kleniku, rekonstrukcijo trga pred Krpanovim domom in vzpostavitev Ekomuzeja presihajočih jezer za kar so že odobrena sofinanciranja. V letih 2012 - 2015 se bo izvajala tudi izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Pivki ter tudi vodovod na Buje, za katero je iz EU odobrenih 5.920.631,82 €. V pripravi so tudi projekti za rekonstrukcijo magistralnega vodovoda, ter projekti za sofinanciranje investicije v Parku vojaške zgodovine Pivka. Celotna vrednost slednje investicije znaša približno 18.000.000 €, pri čemer je predviden kot investitor država s sofinanciranjem iz EU virov. Kot je še poudaril župan, si bo Občina Pivka tudi v prihodnje prizadevala sodelovati na številnih razpisih in z lastnimi sredstvi plemenitila pridobljena evropska sofinancerska sredstva. Krpanov pohod 6. KRPANOV POHOD V PIVKO PRIVABIL ŠTEVILNE POHODNIKE 6. Krpanov pohod, ki ga je Turistično društvo Pivka s soorganizatorji (Kulturno društvo Juršče, Vaška skupnost Juršče) pripravilo v sklopu Krpanovega festivala in z njim tudi tradicionalno počastila praznovanje občinskega praznika, je zaznamovalo sončno vreme, dobra volja in številni pohodniki. Iz Parka vojaške zgodovine je zjutraj na pot krenilo preko 200 udeležencev. Pohod je bil dolg približno 15 kilometrov, trajal pa je 3 do 4 ure. Pohodnike je pot vodila najprej mimo nekdanjega vojaškega paviljona do italijanske podzemne utrdbe na Primožu. Od tu je sledil vzpon proti Šilentabru, kjer so domačini pripravili osvežilno točko in s krajšim postankom pohodnike okrepčali za nadaljevanje poti. Sledil je spust proti Zagorju in po krajšem postanku ter osvežitvi pred tamkajšnjo burnarico je pohodnike čakal vzpon proti cilju na Jurščah. Nekaj po poldnevu seje pred Kulturnim domom na Jurščah zbrala večina udeležencev, se tu okrepčala z domačim golažem ter osvežilnimi pijačami. Po nekajurni dopoldanski rekreaciji je tako sledil zaslužen kulturno-zabavni program. Pohodniki so se na izhodišče vrnili z avtobusom ali peš preko presihajočih pivških jezer. Sončna sobota je pričarala čudovito vzdušje in letošnji Krpanov pohod je vnovič potrdil prijetnost praznovanja ob občinskem prazniku, ki mu Pivčani vsakoletno namenjajo veliko pozornosti. Projekt POMAGAJMO VAJA OB TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Pivka, 18. maj - V okviru tedna vseživljenjskega učenja in bližajočemu zaključku šolskega leta 2011/2012, je ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) izvedla nekoliko drugačen prikaz dela reševalnih služb in policije kot prejšnja leta. Najprej je bila izvedena napovedana evakuacija šole, pri kateri je sodelovala ekipa projekta in gasilci PGD Palčje. Vodja in avtorica projekta. Lili Primc, je pri tem poudarila, daje pomembno, da se izvede eno napovedano evakuacijo vsako šolsko leto, da učenci in zaposleni na šoli obnovijo znanje o pravilni zapustitvi šole v različnih situacijah, npr. v primeru požara, potresa ali druge nevarne situacije. Prvošolci pa ob tem pričnejo z usva-janjem tega znanja. Idealno bi bilo, če bi vsako leto šole izvedle še vsaj eno nenapovedano evakuacijo, saj bi bilo tako ugotovljeno, če znajo v resnični situaciji dejansko brez težav zapustiti prostor. Soaavtor projekta Duško Gojič pa je poudaril pomen sodelovanja in dobrih medsebojnih odnosov v vsakdanjem življenju in ne le v kriznih situacijah. Po evakuaciji so gasilci PGD Postojna in PGD Pivka izvedli tehnično reševanje. Goreče vozilo so najprej pogasili, potem pa s tehničnim posegom iz njega rešili voznika in nosečo sopotnico. Poškodovani osebi so prevzeli reševalci nujne medicinske pomoči iz Postojne, ki soju oskrbeli in odpeljali v bolnišnico. Policisti PP Postojna in gasilci iz Palčja so pri tem poskrbeli za varnost. Vodnici reševalnih psov iz KVRP Postojna sta prikazali kako šolajo reševalne pse. Potem so policisti, gasilci, ekipa nujne medicinske pomoči, vodniki reševalnih psov in ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim) pokazali gledalcem opremo in odgovarjali na njihova vprašanja v zvezi s svojim delom. Vajo so si ogledali učenci, učitelji, občani in več skupin iz drugih krajev. Dogodku je prisostvoval tudi poveljnik gasilske zveze Postojna, Primož Bajc in podžupan Občine Pivka, Andrej Godina, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnih projektov in usklajeno ter kakovostno delovanje intervencijskih služb. Nina Petrovič Lipicanci v Postojni Kočija z lipicanci na obisku v Postojni V petek 18. maja se je v organizaciji Združenja rejcev lipicanca Slovenije kočija v spremstvu lipicancev in mladih jezdecev najprej ustavila pred občinsko hišo, kjer je po protokolarnem sprejemu nanjo prisedel župan Občine Postojna Jernej Verbič, nato pa skozi središče mesta krenila proti Postojnski jami. Ustavila se je na ploščadi pred Jamskim dvorcem, kjer sta jo sprejela direktor družbe Postojnska jama d.d. Marjan Batagelj in direktor Kobilarne Lipica Tomi Rum-pf. Dogodku je prisostvovala tudi množica navdušenih turistov. Lipicanska karavana je sicer krenila na pot iz Maribora že 12. maja in se ustavljala v različnih krajih po Sloveniji; iz Postojne je nadaljevala pot proti Kopru. Namen obiska (tudi v vseh ostalih mestih, oziroma občinah) je bil podpis memoranduma med Združenjem rejcev lipicanca Slovenije in Občino Postojna o medsebojnem sodelovanju pri promociji lipicanca. Sicer pa seje celoten projekt navezoval na praznovanje 432. rojstnega dne lipicanca, ki gaje Kobilarna Lipica slavnostno obeležila v nedeljo 20. maja. Številni dogodki, KT so se odvijali prek celega dne, so temu prazniku dali izjemen pečat. Lipicance sicer poznamo vsi, o njih pa morda vendarle ne vemo dovolj, kljub temu, da so zaščitni znak Slovenije. Seveda pa so današnji lipi- canci plod dolgoletnega truda rejcev, ki so zaslužni za to, da se lahko pohvalimo s tako lepimi primerki teh živali. Poslanstvo Združenja rejcev lipicanca Slovenije je organizirana vzreja, razvoj in promocija avtohtone slovenske pasme konj lipicancev, ki sodijo med najstarejše kulturne pasme konj na svetu. Njihova vizija je povrniti slovenskemu lipicancu ugled, kakršnega je že imel. Cilji Združenja so: vrniti lipicanca v slovenske in evropske arene, povezovanje rejcev na vseh področjih, povečevanje števila članov, dvigniti nivo vzreje lipicancev in ohranjati kulturno dediščino Slovenije z nastopi lipicancev na kulturnih, športnih in protokolarnih prireditvah v državi. Posamezniki, ki so imeli željo po organizirani reji lipicanca v Sloveniji, so se leta 1991 zbrali v Združenju rejcev lipicanca Slovenije. Združenje je tako postalo tudi polnopravni član Mednarodnega združenja lipi- cancev (LIF), v novi državi Sloveniji pa je bilo uradno registrirano naslednje leto. Ob ustanovitvi je Združenje štelo 38 rejcev, ki so imeli skupaj v lasti 170 lipicancev, od katerih je bilo 41 plemenskih kobil. Sodelovanje s Kobilarno Lipica, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Biotehniško fakulteto v Ljubljani in Republiško strokovno službo je skupaj s strokovno organiziranostjo Združenja privedlo do tega, da je Združenje v letu 2000 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu, leta 2006 pa je postalo priznana rejska organizacija. Vsekakor je delovanje Združenja rejcev lipicanca Slovenija izjemno pomembno, pa ne zgolj z vidika promocije države, kot se prevečkrat poudarja, temveč tudi zato, ker je zgolj s trudom tistih, ki imajo znanje, izkušnje in željo, mogoče nadaljevati kvalitetno delo, to pa je pogoj za nadaljevanje vzreje dobrih in plemenitih živali. Podjetništvo Obisk Aleša Štrancarja na Šolskem centru Postojna Šolski center Postojna si svojim dijakom že nekaj časa prizadeva čim bolj privlačno predstaviti podjetništvo. Zato smo se tudi z veseljem vključili v projekt Mladiekoin, katerega nosilec je Razvojni center Novo Mesto, v naši regiji pa ga zastopa RRA Notranjsko-kra-ške regije. V okviru projekta izvajamo podjetniške krožke, kjer podjetniški teami dijakov razvijajo svoje podjetniške ideje in pišejo poslovne načrte. 16. maja je v okviru projekta Mladiekoin Šolski center Postojna obiskal zelo uspešen Podjetnik in direktor hitrorastočega biotehnološkega podjetja Bia Separations, dr. Aleš Štrancar. Namen njegovega predavanja, ki ga je izvedel za dijake gimnazije, ekonomske in strojne šole Šolskega centra Postojna ter za dijake, ki so vključeni v podjetniške krožke na SGLŠ Postojna, je bil spodbuditi dijake, da pričnejo razmišljati o podjetništvu kot o svoji življenjski poti. Predavanje je bilo zelo uspešno, saj so dijaki (in bodoči podjetniki) dobili veliko iztočnic za razmišljanje in tudi veliko dragocenih nasvetov, kijih bodo lahko uporabili v svojem življenju. Besedilo in foto: Šolski center Postojna, Mentor enega izmed podjetniških krožkov Uroš Turk Jubilej Osnovna šola Antona Globočnika je praznovala Osnovna šola Antona Globočnika Postojna je v četrtek 17. maja, z bogatim programom obeležila stoletnico smrti postojnskega okrajnega glavarja iz druge polovice 19. stoletja, Antona Globočnika, po katerem tudi nosi ime. Po slavnostnem nagovoru župana Jerneja Verbiča, sta v svojih pozdravih goste in obiskovalce nagovorila tudi ravnateljica Sabina lleršič Kovšca in predstavnik Postojnske jame Igor Blažina ter orisala njegov pomen za Postojno in Postojnsko jamo. Ob tej priložnosti sta ravnateljica in župan odkrila tudi spominsko obeležje Globočniku, ki bo spominjalo na njegova velika dela v Postojni. Rdeča nit kulturnega programa učencev, ki ga je povezovala Erika Koren Plahuta, je bila Globočnikova poklicna pot v Postojni. Predstavili so najpomembnejše mejnike njegovega izjemnega dela posvečenega mestu Postojna in kraškemu biseru Postojnski jami. Učenci so s sodobnim pristopom, ki je blizu današnjim situacijam na modernističen način orisali njegovo izjemno vizionarstvo, ko je sodeloval pri pripravi programa Zedinjene Slovenije in skupaj s Petrom Kozlerjem oblikoval zemljevid slovenske dežele in pokrajin ter izbral barve slovenske zastave. Šola je ob tej obletnici razpisala likovni natečaj Globočnik v Postojnski jami za učence osnovnih šol notranjsko-kraške regije na katerega je prispelo 210 likovnih izdelkov osnovnošolcev. Na razstavo se jih je uvrstilo petdeset, štirinajst jih je bilo nagrajenih. Nagrade za najbolj domiselne likovne izdelke so prispevali Občina Postojna, Občina Železniki ter Postojnska jama d.d. Hortikultura Sežana je šoli darovala deset okrasnih dreves, ki so jih učenci šole skupaj z mentorji posadili ob tem visokem jubileju. Vzporedno je na šoli potekala tudi razstava Filatelističnega društva Postojnska jama (v ustanovljanju) ter razstava učencev šole o Globočniku in njegovem času. Sabina lleršič Kovšca Galerija Na vogalu Razstava Voda - naša dobrina Tudi v letošnjem letu je v okviru občinskega praznika in praznovanja ob 103. obletnici pridobitve mestnih pravic mesta Postojna stekel Likovno literarni natečaj Občine Postojna za otroke in mladino pod naslovom Voda - naša dobrina v letu 2012. Prispelo je prek 40 zanimivih del tako skupinskih kot posameznih, ki odpirajo številne poglede na razmišljanje ter ustvarjalnost mladih o vsestranskem pomenu vode. Vsa dela so razstavljena v postojnski galeriji Na vogalu in bodo na ogled do 31. maja 2012. Člani komisije za ocenjevanje in izbor prispelih izdelkov javnega natečaja Voda - naša dobrina so ob pregledu vseh prispelih del dodelili nagrade naslednjim skupinskim likovnim delom: Osnovni šoli Anto- na Globočnika (6. b, 12 let) za izjemno domiselno, pregledno in poučno narejen koledar pod mentorstvom Nevenke Trenta, Osnovni šoli Prestranek (1. razred, 6,7 let) za Oblak s kapljicami pod mentorstvom Mojce Štemberger, Vrtcu Postojna - skupina Čebelice pod mentorstvom Barbare Požar in Gabrijele Požar za izvirnost likovnega pristopa in sporočila ter še posebni nagradi VDC Postojna pod mentorstvom Jasmine Čelan in VDC Postojna enota Cerknica pod mentorstvom Ivanke Kranjc za sporočilno in likovno bogate kolažne slike. Nagrajenca literarnega natečaja pa sta: za izpovedno poezijo 'V vrtincu vode' si je nagrado prislužila dijakinja Eva Premrov, Šolski center, Srednja šola Postojna, 1. s pod mentorstvom Tamare Rojc in Osnovna šola Prestranek (5. razred, 10-11 let) za slikovno, tekstovno in zgodovinsko dokumentarno nalogo O mostovih v občini Postojna pod mentorstvom Lilijane Bole. Po zaključku razstave bo, tako kot vsako leto doslej, nagrajence obiskal župan Občine Postojna Jernej Verbič in jim izročil zaslužene nagrade. Odprta meja ZAKLJUČNI IZLET V SALZBURG IN RUDNIK SOLI Slušatelji tečaja nemškega jezika na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ilirska Bistrica smo študijsko leto 2011/2012 zaključili z izletom v Mozartovo mesto Salzburg in rudnik soli v Halleinu. Po nekaj več kot triurni prijetni vožnji smo si najprej ogledali znameniti rudnik soli v Halleinu. V podzemlje smo se v belih zaščitnih oblačilih odpeljali z rudarskim vlakcem. Eno in pol urno pot skozi rudnik, na kateri je bila predstavljena zgodovina izkopavanja soli, smo nadaljevali delno peš, s spustom po lesenih drčah in za konec smo se z ladjico ob prijetni glasbi prepeljali po slanem jezeru. Po ogledu rudnika nas je pot vodila v Salzburg. V slovenskem jeziku Salzburg pomeni Solnograd. Mesto baročne arhitekture leži ob reki Salzach, je četrto največje avstrijsko mesto in šteje okoli 150.000 prebivalcev. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru ujetim med reko Salzach in hribom Monhberg z mogočno trdnjavo Hohensalzburg, si ogledali Mozartov trg s spomenikom, Rezidenčni trg, Stari trg, Mestno hišo, Salzburško katedralo, Mozartovo rojstno hišo v svetovno znani Žitni ulici/Getreidegasse, festivalsko četrt z Malo in Veliko festivalsko hišo in še vrsto drugih znamenitosti. Po ogledu starega mestnega jedra smo se ustavili v majhni trgovinici, kjer smo okusili in za darila kupili pregrešno dobre ročno izdelane originalne salzburške Mozartove kroglice. Z vzpenjačo smo se popeljali še do trdnjave Hohensalzburg, uživali v njenem ogledu in čudovitem razgledu na mesto Salzburg z okolico. Nadaljevali smo s sprehodom po desnem bregu reke Salzach in ogled mesta zaključili v parku dvorca Mirabell, ki ga krasijo prečudoviti vrtovi, fontane in kipi rimskih in grških bogov. Dvorec in park Mirabell nudita prekrasen in nepozaben pogled na simbol mesta Salzburg, mogočno trdnjavo Hohen- salzburg, ter staro mestno jedro z Žitno ulico, kjer se je rodil ,W.A. Mozart, Salzburško katedralo ter Rezidenco. Seveda, pa smo med potjo, ogledom rudnika soli in znamenitosti mesta Salzburg preizkusili tudi naše znanje nemškega jezika. Pred večerom smo pot nadaljevali proti domu. Čeprav seje ura že dobro prevesila čez polnoč, smo se domov vrnili veselo razpoloženi, polni spominov na prečudovito preživet in nepozaben dan v idiličnem Salzburgu. Razšli smo se z željo in obljubo, da jeseni nadaljujemo s tečajem nemškega jezika in v novem študijskem letu organiziramo več izletov v nemško govoreče kraje. Za odlično izpeljan in voden izlet se zahvaljujemo našemu mentorju prof. Ediju Polhu. Ob tej priliki se mu zahvaljujemo tudi za ves njegov trud, požrtvovalnost, potrpežljivost in upoštevanje vseh naših želja pri učenju nemškega jezika. Slušatelji tečaja nemškega jezika Študijski krožek v >z UŽIVALI V NARAVI CISTO BLIZU NAS Za Društvom koronarnih bolnikov Ilirska Bistrica je prvih osem mesecev uspešnega društvenega dela. Poleg redne telesne vadbe, ki pod vodstvom posebej usposobljenih vaditeljic poteka dvakrat tedensko v Ilirski Bistrici, Trnovem, Podgradu, Pregarjah, Jelšanah, Knežaku in Kuteževem, so zimsko - spomladansko obdobje dobro izkoristili še za številna druženja članov, za strokovna predavanja in srečanja, tudi za sodelovanje na akciji Očistimo Slovenijo, pa tudi za zdravstveno rekreativne aktivnosti. Njihov prvi organiziran društveni pohod pa je bil na gradišče sv. Katarina nad Novokračinami. V soboto 5. maja 2012, v lepem sončnem vremenu, so na »Brančku« ob cesti Jelšane-Novokračine parkirali številne osebne avtomobile, ter se skupinsko odpravili na vrh vedno bolj obiskane in priljubljene razgledne točke na Sv. Katarini, številni prvikrat. Kot se spodobi za člane koronarnega društva so najprej skupinsko potelovadili, preizkusili nekaj vaj za dobro dihanje, se opremili s palicami za nordijsko hojo in s svežo vodo ter odrinili. Več kot 60 članov društva je lepo urejeno in vzdrževano pot zmogla v manj kot eni uri. Na vrhu jih je že pričakovala utečena in prijazna ekipa Novokrajcev, ki so vedno dobri gostitelji. Po kavi in čaju so skupno dosegli obnovljeno kapelico. Po izročilu je prav vsak obiskovalec pozvonil na njen zvon ter si zaželel vse mogoče. Vsem je gradišče, njegove posebnosti in dosedanja odkritja zelo doživeto predstavila poznavalka tega območja ga. Marica Gaberšnik. Sledila je obvezna fotografija na vrhu ter pogled na svetle lise Kvarnerskega morja, Cresa, Krka in Učke. Kmalu so se vsi dovolj dobro orientirali in zaman iskali še Triglavsko pogorje, ki so ga prekrivale meglice. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so sodelovali zlasti balinarji, na svoj račun pa so prišli tudi vsi ljubitelji plesa in petja, saj sta tik pod vrhom članici društva Vojka in Ankica raztezali svoji harmoniki, da je bilo kaj. Nihče pa se tudi mogel odreči sladkim dobrotam, ki sojih za to priložnost pripravile članice skupine, ki telovadi v Jelšanah. To so poleg Jelšank, še Dolenjke, Novokrajke in Šu-šačanke. Veseli in zadovoljni so se v popoldanskih urah družno spuščali še navzdol, vmes kaj zapeli in poklepetali. Na dobro vzdušje in počutje kaže tudi dejstvo, da je spremljevalna ekipa vaditeljic, ki so bile na voljo za pomoč ob morebitnih zdravstvenih težavah, ostala brez dela. To so tudi razlogi, da že težko pričakujejo naslednji pohod iz Golca na Žabnik, ki bo prav ob koncu vadbene sezone, to je 16. junija 2012, nato jih čaka le še letni test hoje, ki ga vsako leto organizira zdravstveni dom Ilirska Bistrica. J ~~v Izobraževalni omarami Informativni dan OSNOVNA ŠOLA • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 12.6. ob 16.00 SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE . TRGOVEC • RAČUNALNIKAR 12.6. ob 16.00 SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE • LOGISTIČNI TEHNIK • PREDŠOLSKA VZGOJA 12.6. ob 16.00 POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE • EKONOMSKI TEHNIK • STROJNI TEHNIK 12.6. ob 16.00 VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI • LOGISTIČNO INŽENIRSTVO 6.6. ob 16.00 (izvajalec: Višja strokovna šola Novo mesto) VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI • ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE 20.6. ob 16.15 (izvajalec: Zavod IRC) VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI • GRADBENIŠTVO • TURIZEM IN GOSTINSTVO 20.6. ob 16.15 (izvajalec: Zavod ZARIS) NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • SOCIALNI OSKRBOVALEC NA DOMU • VILIČARIST 12.6. ob 16.00 Prijazno vabljeni po nova znanja in nove priložnosti! Več informacij lahko dobite v Svetovalnem središču Postojna, tel. (05) 721 12 87, 83, 89 »Kettejeva« Mopz D. Kette na Mali gori Člani Mopz Dragotin Kette,smo se že tretje leto zapored odzvali vabilu domoljubne organizacije Tigr na proslavo ob počastitvi prvega oboroženega spopada Slovencev tigrovcev s fašističnimi okupatorji na Mali gori nad Ribnico. Slavnostni govornik prireditve je bil predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant,omenil je izredno hrabrost organizacije Tigr v času okupacije Italije nad slovenskim prebivalstvom, prav tako naj bi bila organizacija Tigr ,ki je združevala domoljube vseh političnih usmeritev, za zgled v zdajšnjem iskanju dogovora o ukrepih za izboljšanje stanja v državi. Proslavo je poleg Mop Dragotin Kette popestril še kvintet trobil slovenske policije. Po končani proslavi je sledilo tradicionalno druženje ob golažu, kapljici rujnega in pesmi v lovski koči LD Ribnica. Mopz Dragotin Kette Kotiček Škocjanskih jam Beneški regijski park V sklopu mednarodnega projekta Climaparks smo se z učenci Mreže šol parka Škocjanske jame in njihovimi mentoricami v soboto, 19. 5. 2012, zarana podali na štiriurno pot do partnerskega parka v projektu, ki se nahaja na izlivu reke Pad v bližini Chioggie. Obisk nas je očaral. V spremstvu zelo prijetne vodnice Barbare, ki nas je ob prihodu že nestrpno čakala, smo se iz kraja Porto Tolle najprej z barčico odpravili na potep po rokavih reke do morja. Pluli smo malo ob levem, malo ob desnem bregu, pa spet po sredini in se tako izogibali nasipom materiala, ki ga reka odlaga ob izlivu v morje in pri tem ustvarja kopno. Da bi rokavi reke še naprej ostali plovni in voda ne bi prestopila bregov, človek s posebnimi transportnimi plovili opremljenimi z rokami bagrov, prenaša odvečni material na kopno. Slednje smo imeli moč opazovati tudi mi med plovbo, namenjeno predvsem opazovanju čapelj, ponirkov, kormoranov in galebov v meječih lagunah. V parku je lov na ptice in ribolov sicer dovoljen, a strogo normiran. Uprava parka je obenem dosegla, da so ribiči materiale svojih morskih garaž zamenjali z okolju neškodljivimi. Znotraj parka je pred leti je zaprla vrata termoelektrarna, a boji za njeno dokončno odstranitev še vedno potekajo, saj so prisotne zelo močne težnje za ponovno odprtje. Po adrenalinskem fotografskem lovu na ptice smo se izkrcali v ribiški vasici Pila od koder smo se odpravili do beneškega obalnega botaničnega vrta (Giardino Botanico Litoraneo del Veneto), kjer je sledil zelo doživet voden ogled. Sprehodili smo se skozi različne ekosisteme, ki so se oblikovali na tristoletnem nasipu reke Pad (gozd, borov gozd, kali, mediteranska makija, živelj na mivki, živelj robnih območij lagun, živelj lagun). Poleg glavnih rastlinskih predstavnikov, smo opazovali žabe, krastače, želve, kače in zelence in iz prve roke spoznavali porajanje življenja na kopnem, ki ga oblikuje reka. Čarobno. Pripravila: Darja Kranjc Komentar iz Občinskega sveta ZAKAJ V ILIRSKI BISTRICI NI NIKOLI NIČ ? KDO JE PROTI RAZVOJU OBtlNE ILIRSKA BISTRICA? M zadnji številki časopisa SNEŽNIK, smo v članku »Občina Ilirska Bistrica dodatno obremenjuje gospodarstvo in občane«, lahko prebrali kako župan Emil Rojc sodeluje z gospodarstvom in Občinskim svetom Občine Ilirska Bistrica. Na dopis predstavnikov bistriškega gospodarstva v Upravnem odboru Območne gospodarske zbornice Postojna z dne 11. januarja 2012 sploh ni odgovoril, prav tako pa navedenega dopisa do danes ni posredoval članom Občinskega sveta, čeprav je bil dopis naslovljen tudi na Občinski svet. V prispevku radia Capris smo lahko na to temo slišali izjavo župana, da prestop Občine Ilirska Bistrica iz RRA Notranjsko - Kraške regije v RRA Obalno - Kraško ne bo vplival na koriščenje evropskih sredstev, saj statistično spadamo v Notranjsko - Kraško regijo in tam naj bi v naslednji finančni perspektivi 2014 - 2020 Občina Ilirska Bistrica črpala evropska sredstva. To lahko pomeni dvoje ali, da bomo večji del EU sredstev izgubili, ali pa bomo samo formalno v Obalno - Kraški regiji v resnici pa bomo delovali in spadali v Notranjsko -Kraško regijo. Ta druga varianta pomeni, da sklep Občinskega sveta o prestopu Občine Ilirska Bistrica v Obalno - Kraško regijo ne bo realiziran in bo ostal na papirju, ker je bil sprejet le zaradi lepše podobe župana med občani in bomo tudi dejansko ostali v RRA Notranjsko - Kraške regije na podlagi odločitve župana, brez vednosti Občinskega sveta. Takšen način dela občine in župana v tem mandatu že poznamo, saj je na enak način izpeljal organizacijo občinskega redarstva. Občinski svet je leta 2009 sprejel sklep, da občina organizira lastno redarsko službo. Brez razveljavitve tega sklepa, je Občinski sklep v letu Z011 sprejel nov sklep, da se naša občina z organizacijo redarske službe priključi Kraškim občinam s sedežem v Sežani. Ko se je začel po mestu sprehajati redar z oznakami naše občine, je župan odgovoril na vprašanje svetnika, da smo organizirali lastno redarsko službo, ker nas Kraške občine nočejo sprejeti v skupno redarstvo. Vse te spremembe pa se dogajajo brez vednosti in sklepanja Občinskega sveta, saj njegovo vlogo vedno bolj prevzema župan sam in odloča v njegovem imenu, Občinski svet, posebno opozicija pa postaja dežurni krivec za obljubljene in neizpeljane projekte s strani župana, ki ne bodo realizirani ali pa bodo obstali narejeni le na pol, kot so stanovanjska soseska Koseze, obrtna cona II. Bistrica, Rozmanova ulica in podobni projekti, ki še potekajo. Takšen način dela župana in njegove koalicije v Občinskem svetu potrjuje, da župan mnenja gospodarstva v občini ne potrebuje in da na njihove dopise ne bo odgovarjal, raje ga bo še dodatno obremenil z višanjem njihovih dajatev in prispevkov. Ta dodatno pobrana sredstva gospodarstva in občanov pa bo raje podaril državi z adaptacijo in opremo prostorov za državne organe v Domu na Vidmu, ki jih bo brezplačno prenesel v last državi, namesto da bi bilo obratno. Lep primer dobrega sodelovanja župana z občani in obrtniki pa je uvedba črne liste na kateri so tisti, ki ne smejo sodelovati pri dejavnostih in investicijah ter ostalih delih, ki jih sofinancira občina. Na tej listi so tisti, s katerimi zaposleni na občini ne smejo imeti stikov, ki ne smejo voditi posameznih prireditev ali ne smejo izvajati posamezna dela, katera naroča Občina Ilirska Bistrica. Ta črna lista je vsak dan daljša in najbolj sveži primeri so vodenje prireditve na Hribu Svobode 3. junija, ki je ne sme voditi Franc Gombač, ki ga je predlagalo OZ borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica, ker naj bi se zameril županu in občina v tem primeru ne bi financirala slovesnosti . Drugi lep primer novega načina dela v občini je tudi prepoved dela obrtniku Stojanu Kovačiču iz Kosez, kateri kot podizvajalec ne sme izvajati dela za Kraški zidar pri izgradnji kanalizacije s čistilno napravo in delom vodovoda v Podgradu. Če Kraški Zidar nebo prekinil pogodbe s Kovačičem in dobil drugega podizvajalca, mu župan grozi s prekinitvijo glavne pogodbe, čeprav je projekt financiran z evropskimi sredstvi in obstaja velika nevarnost, da ta sredstva izgubimo. Tudi pri drugih projektih, ki so se izvajali ali pa so v izvajanju, sodelujejo podizvajalci od drugod, nekateri domači obrtniki niso smeli biti vprašani za ponudbo (mrliška vežica, kanalizacija Knežak, sejna soba). Vendar ta tema za naše novinarje ni zanimiva. Glavno je, da se v Ilirski Bistrici asfaltira 200m2 zemljišča na katerem brezplačno in na črno parkirajo avtobusi, plačljiva in urejena parkirišča v gospodarstvu pa samevajo. Pomembno je, da se preplasti pločnik v Vojkovem drevoredu, nepomembno pa je, da na začetku mandata tako opevana industrijska cona in v katero naj bi se vložilo skoraj 1,5 mio eurov, stoji in naj bi se nadaljevala v drugem županovem mandatu. Na občinskem svetu smo poslušali razlago, da je v Sloveniji investicijski krč, zato cona stoji. Vprašanje je kje je tistih šest investitorjev, ki so pred nekaj meseci komaj čakali, da začnejo zabijati pilote v blato, ki ga občina nasipa v cono. Po izjavi župana, naj bi obstalo tudi križišče pri Spetiču, ker država nima denarja za nadaljevanje, vendar župan upa, da ga bodo nekje našli. Smo pa v zadnjem času priča dvema zelo pomembnima projektoma za našo občino, ki imata zelo veliko podporo župana in dela občinske uprave. Prvi je izgradnja tribun ob košarkaškem igrišču v parku Nade Žagar, ki jih v količini betona lahko primerjamo z atomskim zakloniščem. Vendar je to razumljivo, saj se beton plača po kubičnih metrih, zato bi zelo rad spoznal projektanta in nadzornika del, izvajalec del pa je seveda že splošno znan. Drugi tak projekt pa je urejanje novih gredic v Ilirski Bistrici, ki se bodo lahko kmalu primerjale s Kraškim vrtom na razstavi v Londonu. Da je to zelo pomemben projekt, pove že dejstvo, da se na občini z njim ukvarjajo 3 do 4 visoko izobraženi uslužbenci, verjetno pod vodstvom župana in dva izvajalca del. Gredice, ki bi lahko dale poudarek lepe urejenosti mesta, dajejo občutek kiča iz vseh vrst rastlin in grmičevja. Tako dobimo na dobrih treh kvadratih gredice cipreso, tri pušpane, tri srebrne smreke ali pa štiri plazeče borovce, več vrst cvetlic in še ostaja prostor za nove izvirne ideje, ki nekaterim sproti padajo na pamet. Da bo potrebno večino tega grmičevja in sadik v naslednjih letih, ko se bo razraslo odstraniti, pa je brez komentarja. Ker ne vemo kam bi porabili denar, ga razmetavamo za nestrokovno pripravljene projekte, istočasno pa v neposredni bližini teh gredic na robu pločnika raste 1m visok plevel. Za 100.000 eurov, kolikor naj bi nas letos stalo urejanje zelenih površin v mestu (63 naselij in dve tretjini občanov v njih se bo zadovoljilo s 35.000 eur) bi lahko tudi bolj pogosto odstranjevali plevel ali pa nadaljevali urejanje struge potokov Bistre in Sušeč, ki kažeta bolj klavrno podobo in so dela na njih v tem mandatu obstala. Vse to tudi kaže na splošno urejenost kraja, ne pa samo s stroko skregano urejanje gredic. Istočasno pa je za celotno ureditev 1. faze Rozmanove ulice zmanjkalo denarja (za razliko naj bi se uredila industrijska cona), tako kot ga zmanjkuje za ključne projekte v občini, ki ostajajo realizirani le na pol. Takšnih projektov je vedno več, ker se v občini večinoma izvajajo projekti, ki niso nujno potrebni in zmanjkuje denarja za ključne projekte v njej, ki pa se v vsakem mandatu še spremenijo, potem ni težko ugotoviti zakaj v Ilirski Bistrici ni nikoli nič. Anton Šenkinc UTZO ilirska Bistrica SPANSKA VEČERJA OB ZAKLJUČKU STUDIJSKEGA LETA Hojla! Que tal? Živijo! Kako si? Tako bi te pozdravil špansko govoreči prijatelj. Tega sicer ne bi vedel, če se ne bi v jeseni 2011 vključil v tečaj španščine v okviru izobraževanj, ki jih organizira UTŽO Ilirska Bistrica. Skupaj z večino vpisanih izvrstnih šolskih kolegov smo vztrajali do konca študijskega leta in v 50. urah dobili toliko osnovnega znanja španščine, kolikor ga potrebuje turist v Španiji, da se lahko sporazumeva z domačini v španskem jeziku. Pa ne samo to, pod izredno strokovnim in nadvse prijetnim mentorstvom profesorice Tanje Jenko, smo se vkrcali na ladjo in zapluli špansko govorečim državam nasproti. Naučili smo se predstaviti, navezati stike s sopotniki, abecedo, pozdraviti druge potnike ob prihodu in odhodu. Spoznavali smo vse špansko govoreče države na svetu, njihova glavna mesta, navade, kulturne in zgodovinske znamenitosti, praznike, kulinariko in glasbo. Spoznali smo njihove poklice ter službe. Naučili smo se pisati pisma, telefonirati in pošiljati elektronska pisma. Izvedeli smo, kakšen šolski sistem imajo Španci. Znamo opisati sebe, svojega prijatelja ali znanca in sicer Po zunanjem videzu in tudi Po osebnem v karakterju. V španščini lahko razložimo vse sorodnike po družinskem ali rodbinskem deblu. Lahko vam povemo, kaj nam je všeč in česar ne maramo. Spoznali smo španske plese in športne panoge, kjer so Španci zelo uspešni. Znamo povedati, kje živimo (v mestu, na vasi, v hiši ali stanovanju, v ulici, na aveniji ali zaselku). Poimenovati znamo vse bivalne prostore, pohištvo in opremo v njih. Predstaviti znamo vsa običajna opravila, od zjutraj, ko vstanemo pa do večera, ko se odpravimo spat. Poznamo vse časovne enote od sekunde, minute, ure, dneva, meseca in leta in izraze za vsa števila. Znamo povprašati, kdaj odpelje avtobus, vlak ali ladja iz določenega mesta in kdaj prispe na želeno lokacijo. Znamo kupiti karto in nakupovati v trgovinah. Poznamo izraze za sadje, zelenjavo, meso, ribe in ostalo prehrano ter pijače. Spoznali smo prehranjevalne navade ter tipično hrano Španije in drugih špansko govorečih držav (Meksika, Argentine, Peruja, Kube in drugih). Vsega se seveda nismo mogli naučiti samo na predavanjih v borih petdesetih šolskih urah, ampak smo morali precej delati sami. Kar prezgodaj smo prišli do konca. Razmišljali smo, kako bi skupaj proslavili uspešen zaključek nadvse zanimivega tečaja in odločili smo se, da ga bomo tipično po špansko. V nadvse prijetnem stanovanju prijaznih gostiteljev Evgenije in Jadrana Zevnik smo pripravili tipično špansko večerjo: okusna predjed, za glavno jed: klasična paella s piščančjim mesom in paella z morskimi sadeži in za konec odlična sladica. Na večerjo smo povabili tudi predsednico naše univerze Nevenko Tomšič, ki je pravzaprav »kriva«, da smo se učili španščine. Vse skupaj smo poplaknili s prefinjeno penino. Da pa smo se počutili resnično kot v Španiji, je poskrbel naš mariacho Emil Novak, ki je nastopil v ponču in s sombrerom ter v spremljavi s kitaro zapel nekaj najbolj znanih mehiških in španskih pesmi. Tako smo v sproščenem in veselem vzdušju pričakali zgodnje naslednje jutro in si obljubili, da se bomo jeseni vključili v nadaljevalni tečaj. Seveda, saj nam španščina ni nič več španska vas. Pozdravljeni do prihodnjič ! Hasta la vista! RadoJurač OlMiim ohranjanje dediščine... Spominska razstava Spominska razstava o Viljemu Kindlerju ponomM ' ' ’ V.?: ' 1 LESENA OKNA in VRATA NAGODE d.o.o Novi svet 10 1372 Hotedršica Tel.: +386 (0)1 7559 557 Fax.: +386 (0)1 7559 018 GSM: +386 (0)41 378 232 Les je naš ponos in tradicija. Znamo z njim. • kakovostna izdelava • strokovna in zanesljiva vgradnja • svetovanje za pravo izbiro, brezplačna izmera • pestra izbira izdelkov: senčila in police, panoramske stene, balkonska in vhodna vrata,... IBM usmerjalo dejavnost v komercializacijo in kasneje profesionalizacijo turizma v mestu in okolici. Zaposlilo je profesionalnega tajnika in ustanovilo turistične biroje v mestu in kasneje v Podgradu in Jelšanah. Organizirana so bila privatna prenočišča za oddajo turistom (na vrhuncu sezone do 80 postelj), uvedeni so bili posli menjave valut, skratka vse se je razvijalo zelo uspešno in pohvalno. Na ta račun pa je hortikulturna dejavnost v okviru TD usihala, kar Kindlerju in prvotnim članom društva ni ustrezalo. Zato je bila kmalu izvedena zamisel Kindlerja in bližnjih sodelavcev in 31. maja 1967 je bilo ustanovljeno Hortikulturno društvo » Vrtnica » Ilirska Bistrica. Hortikulturna dejavnost je tako ponovno zaživela. Turistični biroji in z njimi TD so kmalu zašli v finančno zagato. Z odprtjem celodnevne recep-cijske službe v Hotelu Lovec, kasnejša izgradnja in odprtje Hotela Turist v Trnovem, je bila ustvarjena konkurenca priva- tnim prenočiščem in turističnim birojem, kar je zmanjševalo dohodke tudi društva. Nova ostrejša zakonodaja in predpisi Narodne banke so zaostrili pogoje za delovanje menjalniških poslov, ki jih Turistično društvo ni moglo izpolniti. Tako so se dohodki vztrajno zmanjševali. Neracionalna in nenamenska poraba sredstev ni opravičevala nadaljnje dotacije iz občinskega proračuna. Zato je dejavnost birojev postopoma usahnila, dejavnost takratnega Turističnega društva pa skoraj v celoti zamrla. Vse aktivnosti so kasneje slonele na profesionalnih akcijah Obr-tno-gospodarske zbornice in gostinsko - trgovskih organizacijah, ki so prirejale sejemske in obrtne razstave. V skladu z Zakonom o društvih je bil 20.10.1997. leta organiziran občni zbor in ustanovljeno je bil sedanje Turistično društvo Ilirska Bistrica, ki ponovno deluje v celoti na volonterski podlagi. Sprejeta so bila nova pravila delovanja, ki med drugim določajo v 5. točki, da je dejavnost društva ponovno tudi »olepševalna« in glasi: »Organizacija aktivnosti in akcij v zvezi s turističnim urejanjem naselij in krajine, s posebnim poudarkom na varstvu okolja« (Vojka Lenarčič - 110 let turistične društvene dejavnosti na Bistriškem, november 2008). Turistično društvo Ilirska Bistrica je tako prevzelo značaj olepševanja krajine in je tako naravni naslednik predvojnega Olepševalno turističnega društva in prevzema tudi dejavnosti nekdanjega Kindlerjevega Hortikulturnega društva. Zato mu pripada tudi pravica in obveza, da zbira in hrani vso dokumentacijo s tega področja in skrbi, da se na primeren način hrani in dopolnjuje kronologija naštetih dejavnosti, tudi tako, da bo dostopna zainteresirani javnosti- Prva predstavitev dela Viljema Kindlerja je brez dvoma izredno uspela. Pomeni začetek urejanja enega dela lokalne kronike, ki bo dostopna zanamcem. Zato gredo vse pohvale nekaterim prizadevnim članicam in vodstvu Turističnega društva. Učinek razstave se je pokazal neposredno po končani prireditvi, saj je lastnik zemljiških parcel ob izviru Sušca in na Gradini Ado Milostnik ponudil sodelovanje pri ureditvi okolja in turistične poti na teh točkah, ki bi bile dostopne turistom in izletnikom. To so vsebovali vsi letni programi, ki jih je v društvu snoval že od leta 1977 Viljem Kindler. Vitomir Dekleva Načrt Turističnega društva Ilirska Bistrica, da priredi spominsko razstavo o Viljemu Kindlerju ob 100. letnici rojstva 14. 2.1912, so marljive članice društva uspele izvesti 24. maja, ki sovpada tudi z 18. obletnico njegove smrti 26.5 1994. leta. Razstavo je gostila Knjižnica Makse Samsa in bo na ogled 8 dni. Kako cenijo občani delo pokojnega Kindlerja še danes. je pokazala številna udeležba na odprtju razstave, ki je zapolnila prostore do slehernega kotička. Prireditev je popestrila pevska skupina Vasovalci. Pogovor z gosti je zelo domiselno vodil Tomo Šajn in sicer: - z Jelko Kindler Protič, o družinskem življenju očeta in njegovem delu v domačem okolju, o osebnih značilnostih, o rodbini (ki izvira: mati iz Češke, oče iz Slovaške), da je njen oče, ki se je rodil v Leskovi dolini, v svoji družini vedno govoril slovensko in se je čutil vedno Slovenca, čeprav je s svojimi starši večinoma govoril nemško. Podrobnejši življenjepis Kindlerja je uvodoma podala tudi Dragica ki jih je postavljal gostom Tomo Šajn, so udeleženci prireditve izvedeli še veliko novega o življenju in delu Viljema Kindlerja. Saj je bil namen predstavitve predvsem spomniti na delo in poudariti zasluge g. Kindlerja, ki jih ima za opravljene koristi za lokalno skupnost. Te pa so nedvomno na področju hortikulturne ureditve mesta in okolice in vzgoje občanov, da vzdržujejo estetiko krajine. Ti dosežki - urejeni parki, zelenice in spomeniki, bodo trajno ohranjali spomin na Viljema Kindlerja. Čeprav moram priznati, da je razstava lično pripravljena, pa pogrešam večjo dostopnost nekaterih dokumentov, ki bi lahko obogatili pol prazne panoje z več vsebine. Ti so sicer dosegljivi v mapah in vitrinah, kar zmanjšuje preglednost.in sicer: 1) fotokopija poročila Razvoj hortikulture v Ilirski Bistrici iz leta 1982, ki ga je izdelal in podpisal Kindler lastno ročno. Ta dokument je sicer danes nečitljiv zato je priložen prepis besedila. Bil je podlaga obrazložitvi predloga SKIS, da je bila tajniku društva Viljemu Kindlerju podeljena občinska » Plaketa 4. junij » za leto1982. Poročilo je pomembno zato, ker je v njem prvič celovito prikazano delovanje Hortikulturnega društva in s tem dejansko Viljema Kindlerja, z natančnim opisom, kako je nastajal park, ki se danes še obnavlja in je bil 1999. leta poimenovan po njegovem snovalcu in graditelju. 2) Pohvalno je, da je dobi- la vidno mesto na predstavitvi prva vloga Hortikulturnega društva » Vrtnica » Ilirska Bistrica, naslovljena na občinski svet Ilirska Bistrica, s predlogom, da se del Športnega parka Nade Žagar poimenuje po njegovem snovalcu in graditelju Viljemu Kindlerju. Navedeni predlog je društvo poslalo občinskemu svetu še isto leto po smrti Kindlerja in sicer 26.11.1994. Podpisal jo je prvi in zadnji predsednik društva in tesni sodelavec Kindlerja že pokojni Miha Primc. Žal, pobuda ni dobila pozitivnega odziva takratne občinske uprave. Ob omenjeni pobudi, bi prispevala k celovitosti zadeve prikaz druge pobude, ki je bila sprožena na občnem zboru Turističnega društva Ilirska Bistrica in poslana na Občinski svet 14.10.1999 in je bila tudi uspešno rešena. Namreč, pobudo sem osebno podal na občnem zboru TD in takoj za tem na prvi seji občinskega sveta, katerega član sem bil v funkciji podžupana, da se botanični del Športnega parka Nade Žagar preimenuje v Kindlerjev park. Ob tej priliki moram pojasniti, da sem celoten postopek priprave in sprejema Odloka vodil in podpisal v funkciji podžupana s pooblastilom takratnega župana Franca Lipol-ta, ki je bil v tistem času zaradi bolezni več mesecev odsoten. Zato je župan kasneje podelil Posmrtno priznanje vdovi Kindler, ki ga ja prevzela hčerka Jelka zaradi bolezni matere. 3) Dragica Jaksetič je uvodoma sicer natančno opisala življenjsko in poklicno pot Kindlerja, kar bi bilo zanimivo tudi pisno predstaviti in javno objaviti. Na predstavitvi je bilo obelodanjeno še nekaj vidikov delovanja Kindlerja. Čeprav je začetek dela na področju hortikulture označil z letom 1962, ko je začel intenzivno in samostojno snovati sedanji Kindlerjev park, pa je treba ugotoviti, da je ta svoj hobi začel uveljavljati že v 50. letih, ko se je gradil Športni park Nade Žagar. Kopalni bazen so gradili vojaki Garnizona Avtošo-la, druge športne objekte vojska in domačini, hortikulturna dela pa je vodil Kindler, seveda s pomočjo vojske in domačinov. Sodelovanje vojakov se je tako tradicionalno nadaljevalo tudi pri kasnejših že opisanih delih. Tako je minimalna sredstva, ki jih je pridobival s prispevki podjetij in občine praviloma petkratno obogatil. V tistih letih je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo Ilirska Bistrica, katerega prvi tajnik je bil Kindler.Takratna glavna dejavnost društva je bila razumljivo usmerjena le na »olepševanje » kraja pomembno in predpogoj za razvoj turizma. Kasneje v 60. letih je novo vodstvo takratnega turističnega društva Jaksetič. Podala je tudi nekaj zanimivih podatkov o znanstveno raziskovalnem delu Kindlerja s področja gozdarstva, ki je bil njegov poklic; - Jože Maljevac je govoril o sodelovanju s Kindlerjem na poklicnem področju v gozdarstvu; - Frida Smuk je pripovedovala kako je potekalo delo v okviru Hortikulturnega društva predvsem z blagajniškimi posli in - z mano,Vitomirjem Deklevo o sodelovanju kot članu društva, o podpori društvu in Kindlerju, ko sem bil predsednik skupščine občine od leta 1967 do 1972 in v svojstvu predsednika Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Ilirska Bistrica. Slednja je izdatno sofinancirala dejavnosti in programe društva neposredno od 1977. leta dalje. Turistično društvo je za spominski dan pridobilo donatorje in v sodelovanju z Numizmatičnim društvom Ilirska Bistrica izdalo spominsko poštno znamko in dopisnico. Izdelek je predstavil Vojko Čeligoj. Iz odgovorov na vprašanja, ... ■' •• s -***■& posta: brencic@siol.net Mobi: 041 830 408 Z dvema romani m a Mektorjema Nllll najhitreje de prihranka 70% etno za ogrevanje tople vode, s tremi se več! Varčevalni ukrepi za javne službe v kmetijstvu neprimerni Člani KGZS zaskrbljeni nad izhodišči SKP po letu 2013 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je 4. maja v dvorani Družbenega doma v Grosupljem organizirala okroglo mizo z naslovom Skupna kmetijska politika od leta 2014 do leta 2020. Okrogla miza, ki se jo je udeležilo okrog 100 kmetov, kmetic in predstavnikov organizacij v kmetijstvu, je bila organizirana z namenom širši javnosti predstaviti izhodišča Evropske komisije glede novega programskega obdobja skupne kmetijske politike (SKP). Novosti in stališča Slovenije do izhodišč Evropske komisije je predstavil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. »Na prehodu iz enega finančnega obdobja 2007 - 2013 v drugo obdobje 2014 - 2020 je na osnovi nekaterih dokumentov, ki so bili sprejeti v lanskem letu, in na osnovi izhodišč, podanih s strani Evropske komisije, nujno, da se o evropski kmetijski politiki, ki še vedno ostaja ena ključnih evropskih politik, dodobra dogovorimo znotraj države,« je uvodoma povedal minister Franc Bogovič. Ob tem je dodal, da varčevalni ukrepi Vlade RS ne bodo posegali na tisto področje, ki je vezano na črpanje evropskega denarja. V nadaljevanju je Bogovič opozoril na pomen dobre organiziranosti proizvodnje, saj, tako Bogovič, do največjih deviacij znotraj verige od pridelovalca do potrošnika prihaja ravno tam, kjer je organiziranost proizvodnje najslabša. Bogovič vidi priložnost za izboljšanje organiziranosti proizvodnje tudi znotraj programa razvoja podeželja. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj seje uvodoma dotaknil aktualnih varčevalnih ukrepov. »Na Ekonomsko-socialnem svetu smo jasno povedali, da določene stvari ne gredo skupaj. Vlada želi v okviru načrta razvoja za obdobje 2012 - 2013 povečati učinkovito rabo naravnih virov, samooskrbo z obnovljivimi viri energije in prehransko varnost, to se pravi samooskrbo na področju hrane. Po drugi strani pa nam znižuje sredstva za delovanje javnih služb v kmetijstvu in javnih služb znotraj gozdarstva,« je povedal Smrkolj. V zvezi s trgovskimi sistemi je povedal, da je Slovenija z vstopom v EU izgubila instrumente zaščite lastne proizvodnje in lastne predelave. »V tem trenutku smo velik ujetnik trgovskih sistemov, ki na slovenskem trgu po naši ocenah in ocenah nekaterih drugih nevladnih organizacij nastopajo s predatorskim namenom. To pa pomeni dolgoročno uki- nitev pridelave in predelave hrane v Sloveniji,«je bil kritičen Smrkolj. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je izpostavila, da se znotraj zveze trudijo, da bi poskrbele za ženske na podeželju, kajti dobra kmetija potrebuje tudi žensko. K uspešnosti kmetovanja pa lahko po njenem pripomorejo tudi strokovne službe v kmetijstvu. »Želimo si, da Slovenija ostane lepa, ob tem pa moramo poskrbeti za to, da bo kmet lahko živel dostojno in bo pravično plačan za svoje delo,« je zaključila Uletova. Predsednik sveta Območne enote KGZS Ljubljana Viktor Matjan se je v zvezi z bodočo SKP vprašal, kako ta sredstva pridobiti in jih nato pošteno razdeliti med kmete. Ob tem je dodal, da morajo sredstva dobiti tisti kmetje, ki pridelajo hrano. »Mi kmetje vzdržujemo kulturno krajino in obdelujemo območja, k nam pa vozijo poceni hrano. Ko naše hrane ne bo, bo tudi ta uvožena draga,« je še povedal Matjan. Po uvodnih nagovorih je minister Franc Bogovič predstavil novosti SKP po letu 2013. Med njimi je izpostavil poenoteno plačilo za njive in travinje, dodatno plačilo za mlade kmete, proizvodno vezana plačila kot prostovoljni element neposrednih plačil, status aktivnega kmeta, shemo za mlade kmete in zeleno komponento. V zvezi s politiko razvoja podeželja je povedal, da usmeritve temeljijo na doseganju ciljev Strategije Evropa 2020. Ciljev politike razvoja podeželja pa se ne bo več zasledovalo prek štirih osi, ampak prek šestih prednostnih nalog. Te so: pospeševanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželskih območjih, krepitev konkurenčnosti vseh vrst kmetijstva in krepitev vitalnosti kmetij, spodbujanje organizacije prehranske verige in obvladovanje tveganja v kmetijstvu, obnova, ohranjanje in izboljševanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, spodbujanje učinkovite rabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju ter spodbujanje socialne vključenosti, zmanjšanja revščine in gospodarskega razvoja podeželskih območij. V razpravi, ki je sledila po predstavitvi, so bili kmetje in kmetice najbolj kritični do ukrepa izenačitve plačil za njive in travinje. Opozorili so na vedno večja administrativna bremena, ki jim otežujejo Okrog 100 zbranih kmetov, kmetic in predstavnikov organizacij v kmetijstvu in gozdarstvu je z zanimanjem spremljalo okroglo mizo. kmetovanje. Glede statusa aktivni kmet so se strinjali, da je to lahko samo nekdo, ki obdeluje zemljo in prideluje hrano. Opozorili so še na razpise, ki bi morali biti prilagojeni tudi manjšim kmetijam. Večji pomen pa bi po besedah razpravljavcev morali dati predvsem družinskim kmetijam. V zvezi z aktualno problematiko v kmetijstvu so kmetje in kmetice opozorili na nizko samooskrbo s hrano, za katero so kriva predvsem nepravična razmerja znotraj prehranske verige, kjer kmetje ne dobijo pravičnega plačila. V razpravo so se vključili tudi lastniki gozdov, ki so se strinjali, da bi možnost izvajanja lova kot gospodarske dejavnosti prispevala k bogatejši dodatni (turistični) ponudbi na podeželju. Razpravljavci so se zavzeli tudi za partnerski odnos med kmetijstvom in živilsko-predelovalno industrijo ter vzpostavitev le-sno-predelovalne verige. Jerica Potočnik Oglaševalec se predstavi S pozitivno energijo nad krizne čase Podjetje Megaterm iz Nove Gorice letos piše že sedemnajsto poglavje. Leto 1995 in dve zaposleni osebi sta številki, ki segata na začetek majhnega podjetja s smelimi načrti, katerega vajeti pridno vihti direktor Dorjan Birsa. Da je konje pognal v pravo smer in s pravo pozitivno energijo, priča nedavna selitev v nove, lastniške prostore, kjer bodo strankam ponudili še več. Začetki Megaterma pomenijo predvsem veleprodajo termoinstalacijskega materiala. Ves čas pa so gojili željo, da bi se dejansko približali tudi končnemu kupcu. Počasi, toda vztrajno jim je po skoraj desetih letih obstoja to tudi uspelo. Leto 2004 seje torej v zgodovino podjetja vpisalo kot prelomnica, ki so jo za-znamovali novi prostori, kjer sta prvič zaživela maloprodaja in svetovanje končnemu potrošniku. Uspel je veliki met, z nji m pa tudi nove možnosti, da podjetje raste, zaposluje in ne nazadnje dela s pozitivno energijo. Ki se je vnovič obrestovala -celo toliko, da so znova iskali večje ter za stranke dostopnejše prostore. Prodaja in svetovanje se zdaj že šesto leto odvijata v najetih prostorih kromberške industrijske cone, od maja 2008 pa tudi v postojnski podružnici. »Nisem si znal odgovoriti, zakaj še nismo v Postojni,« o izzivu izpred štirih let pripoveduje direktor Dorjan Birsa. »Pa smo poskusili,« zaključuje z nasmeškom, saj seje v Postojni trgovina dobro prijela. Trije zaposleni so v notranjski regiji izjemno uspešni - pokazatelj več, da je bila poslovalnica v Postojni ena boljših odločitev podjetja. Kriza? Napadli jo bomo z novim izzivom Po večkratnih selitvah, je Megaterm pravkar mimo svojega - verjetno najdrznejšega - premika: 3. maja so se namreč preselili na novo, kar 1.500 kvadratnih metrov obsežno lastniško lokacijo v Kromberku, na Cesti 25. junija Ig. Zakaj? »Da bi svojo obširno ponudbo lahko še bolj izpopolnili in izdelke tudi primerno razstavili. Obenem bomo tu lahko polno uresničili svojo vizijo in trend, s katerim pristopamo k stranki. V tem trenutku lahko mirno povem, da smo skupaj s sodelavci uresničili veliko željo podjetja Megaterm!« Izbor termoizolacijskega materiala, strokovno svetovanje pri izbiri in nakupu, ter zadovoljni kupci iz domačega kraja, okolice in bližnje Italije: to je danes Megaterm, ki pa ga brez prave duše zaposlenih ne bi bilo. »Uspeh je, ko vidiš, da delavci svoje zadovoljstvo in pozitivno energijo uspejo prenesti ob prodaji tudi na stranko. To pa me zelo razveseljuje,« zaključuje Dorjan Birsa. nOegoternO TRGOVINA ZA TOPEL DOM VINKA VODOPIVCA 12, KROMBERK, 5000 NOVA GORICA tel.:05/333-40-77, 333-40-76, info@megaterm.si, www.megaterm.com PE POSTOJNA Volaričeva 5c, tel.: 05/726-21-96 Bogati izbor izdelkov ^ Kvaliteta Q Podjetje z širokim programom 0 Strokovno svetovanje Posredovanje prt montaži Dolgoletne izkušnje Vse kar potrebujete za vaš dom ^ SPECIALIZIRANA TRG ZA VODOVODNO IN CENI OGREVANJE Drugačno, Originalno, Raznoliko, Izbrano, Slastno Redna kuharska rubrika je stalnica časopisa Snežnik. Ker smo prepričani, da smo 'veliki mojstri kuhinje' pravzaprav vsi, ki se lotimo kuharskega ustvarjanja, je ta rubrika namenjena vsem tistim, ki si želijo svoje male skrivnosti ter okusne recepte deliti z drugimi. Vabljeni torej k soustvarjanju rubrike, v kateri bomo mesečno predstavljali zanimive nasvete, zdrave predloge, nove ideje, slastne recepte... KARBONARA S ŠPARGLJI Mala skrivnost: Špagete kuhamo v isti vodi, v kateri smo predhodno prekuhali špargljeva stebla. Dodamo ji le malo soli in pazimo, da špagetov ne prekuhamo, saj se bodo pozneje še nekoliko kuhali v ponvi s šparglji. Tako kuhani špageti bodo dobili še dodaten okus po špargljih. Igor Štemberger sestavine: šparglji 2 mladi čebuli 2 jajca 50 g parmezana 1 del smetane olivno olje vegeta Špargljeve vršičke ločimo od stebel. Stebla narežemo na drobne koščke in jih pokuhamo 2-3 minute v vreli vodi. Dve mladi čebuli nasekljamo in prepražimo na olivnem olju. Prepraženi čebuli dodamo žličko vege-te, surove špargljeve vršičke in na koščke narezana ter pokuhana špargljeva stebla. Vse skupaj pražimo nekaj minut. Dodamo špagete, ki smo jih predhodno skuhali al dente ter vse skupaj še nekoliko pokuhamo (po potrebi podlijemo z vodo v kateri smo kuhali špagete). Posebej pripravimo zmes dveh razžvrkljanih jajc, smetane in parmezana. Zmes vlijemo k špagetom in dobro premešamo. Ponev pravočasno odstavimo z ognja, da jajca preveč ne zakrknejo. Ob tako pripravljeni karbonari se prileže paradižnik v solati in kozarec sivega pinota. Tel.: 05/71412 07 Mob.: 041/424 974 jastih* PESTRA PONUDBA MALIC IN JEDI Z ŽARA. nHiliUKll V MESECU JUNIJU VELIK IZBOR DOBROT IZ NJOKOV. f PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 • 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 • fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si Posebna dimenzija vin - oranžna vina Samo poimenovanje oranžna vina oz. »orange wine prihaja iz ZDA in Velike Britanije, kjer tako pivcem na poenostavljen način predstavljajo vina iz belih sort grozdja, ki so bila dlje časa v stiku z jagodno kožico oz. macerirana in pridelana »bolj naravno.« Čeprav je izraz oranžna vina v rabi komaj dve leti, so tovrstna vina obstajala že prej, le da se jim je reklo enostavno »macerirana« vina. So pa oranžna vina pravzaprav »izumili« v naših krajih. Angleži in Američani so ta vina krstili za oranžna prav zaradi vinarjev iz Collia (Italijanska stran Goriških brd), ki so potem vplivali na druge vinarje po Italiji in širše. Pionirji na tem področju so bili zamejski vinarji z Oslavja in Števerjana - Gravner, Radikon in Franko Terpin. Gravner je konvencionalna vina opustil že pred več kot 15 leti in za seboj potegnil vse tiste vinarje, ki jim je mar, kaj bo z našim planetom. Tisti, ki razumejo, da zemlje ne moremo v nedogled le zastrupljati, so se mu pridružili. Če so roseji rdeča vina, narejena po postopku za bela, je pri oranžnih ravno obratno. Pri delanju roseja se mošt takoj loči od lupin grozdja, zato se vino ne navzame njihove barve in močnih taninov. Oranžna vina pa so vina iz belega grozdja, ki tudi po več mesecev zorijo skupaj z lupinami - gre za postopek, ki mu vinarji rečejo maceracija. V Sloveniji se je zato v medijih že uveljavil izraz »macerirana vina«, vendar pa so določeni ljubitelji vin, tega izraza v širšo javnost pozabili, da poznamo hladno in toplo maceracijo in da so macerirana, seveda hladno, tudi mlada, sveža vina, v glavnem aromatičnih sort. Vinarji izvajajo hladno maceracijo predvsem da poudarijo cvetico in arome mladih, svežih vin, medtem ko so t.i.oranžna vina izključno rezultat tople mace-racije (od nekaj ur pa do nekaj dni). Veliko vprašanje, ki se tako pojavlja v zvezi z oranžnimi vini, je sama barva. Pivec vina bi utegnil napačno razumeti, da je takšno že samo grozdje. Slovenski vinski zakon določa tri barve vin: belo, rdečo in rdečkasto, t.i. roseji - so lahko rezultat bodisi mešanja belih in rdečih sort (cviček), bodisi same barve grozdja (modri pinot) ali tehnologije (predelava rdečega grozdja po beli tehnologiji). V primeru oranžnih vin gre izključno za uporabo specifične tehnologije, t.i. podaljšane tople maceracije belih vinskih sort grozdja. Pridelovalci oranžnih vin tako v javnosti načelno ne izpostavljajo zahteve, da se umesti v vinski zakon oranžna kot četrta barva vina, temveč da se spremeni sam način ocenjevanja in vrednotenja dlje časa maceriranih vin. Ta vina imajo namreč povsem drugačen senzorični profil kot običajno kletarjena vina: so zlato-bakre-ne barve, v vonju oksidativnih not, med postopkom izgubijo značilno cvetico, svežino, so pogosto motna, zato pa pridobijo bogato strukturo, taničnost, ki jim daje dolgoživost. In ker zorijo običajno še dlje časa v leseni posodi in na drožeh, potrebujejo med samo predelavo in zorenjem manj žveplanja. Le- tega doda večina pridelovalcev le ob stekleničenju, prav tako pa v kleti ne uporabljajo agresivnih filtracij, encimov. Izhajajo namreč iz filozofije, da se s temi vini vračajo k tehnologiji naših prednikov, in ti so morali ohraniti vina zdrava in stabilna v skladu s takratnim znanjem in sredstvi, ki so bila na voljo, tj. brez sodobne kletarske kemije, ki temelji na sodobni biotehnologiji. Ena izmed dilem je tudi grozdje. Ali mora biti le ekološko, naravno. Oranžna vin prihajajo iz vinogradov vseh štirih uradno priznanih kmetijskih praks: konvencionalnih, integriranih, ekoloških in biodinamičnih, saj nastane ločevanje šele v kleti. Pridelovalcem oranžnih vin je sicer samoumevno, da morajo KRAŠKI JAGENJČEK Z ZELIŠČI NA MALCE POSEBNEM PIREJU V velikem loncu pokrijemo dno z dobrim deviškim oljčnim oljem cca. 2 del. Nato dodamo na kose narezanega jagenjčka, 5 grobo narezanih čebul, 6 lovorovih listov, vejico rožmarina in po možnosti še 3 vejice žepka - kraški šetraj. Zalijmo z litrom dobrega belega vina in toliko vode, da je meso popolnoma prekrito.. Nato pustimo kuhati 45 minut. Medtem pripravimo »malce drugačen pire«. Pripravili bomo jabolčni pire. Na kocke narezana jabolka dušimo na maslu, ki smo dodali vejico rožmarina. KO se zmehča odstranimo rožmarin in jabolka pretlačimo. Preostala zelišča (rožmarin, timijan, žajbelj, majaron, žepek) drobno sesekljamo in vanje vmešamo krušne drobtine. Z mešanico drobtin in zelišč paniramo kose mesa, nato jih damo za 10 minut v pečico, ogreto na 190 °C. Nato juho filtriramo in zgostimo, da dobimo fino omako. Zlato zapečenega jagenjčka postrežemo z žlico omako na pireju. zaradi same tehnologije v kleti pridelovati grozdje z manj pesticidi, težkimi kovinami, in sintetičnimi gnojili, saj bi se sicer te sestavine izlužile prek jagodne kožice tudi v vino in že prej zavrle same naravne procese. Toda, da je grozdje v resnici pridelano bolj naravno, lahko dejansko dokaže le vinogradnik, ki ima za seboj nadzor oziroma certifikat za integrirano - ekološko pridelavo. Govoriti o »bolj naravni« pridelavi brez konkretnih dokazov ni najboljše, saj omogoča vstop v tržno nišo pridelovalcem, ki ne pridelujejo po strožjih okoljskih standardih, se pa kot takšni brez ustreznih dokazil proglašajo v javnosti na trgu. S tem pa uničujejo ugled in dolgoročni obstoj te tržne niše. In na drugi strani vzbujajo upravičen dvom o verodostojnosti vseh pridelovalcev pri samih pivcih. Seveda taka vina zahtevajo ob sebi tudi ustrezno jed. Te jedi so običajno mesne ali pa ribje jedi, pripravljene na ustrezen način. Tako sledi v nadaljevanju recept za pripravo jagenjčka, ki je odličen spremljevalec t.i. oranžnih vin. So pa taka vina tudi t.i. »meditacijska« vina. Zvečer, ko zaključimo svoje obveznosti si privoščimo kozarec vina, ter uživamo v njegovi barvi, vonju in okusu in si sprostimo misli in duha. A za to moramo popiti le kozarček vina, kar nam bo prineslo dobro za naše telo in dušo. Peter Boršič ••••••••••••••••••••••••••••••a sMostilna lJo? s^j-zadom Poleg ostale ala cart ponudbi nedeljska kosila že za r evro in med vikendom pizze od s i Gornja Bitnja tel: 05 7147 205 ali 040 520 049 'IfiVJ iilja S hrano vam postrižemo tudi na našem vrtu za gostilno Za najmlajše pa na vrtu pripravimo praznovanje rojstnega dne z animacijo ali brez. Pestra ponudba svežih smoothijev... Zastopnik ŽARKO FABJANČIČ gsm: 041 / 333 235 e-mail: zarko.fabjancic@gmail.com Novice /z samostana »Naučili so me, daje največji dar, da smo lahko drug drugemu v oporo, ko smo skupaj ter delimo trpljenje in boj.« (s. Roxanne Schares) DAN SKUPNOSTI Šolske sestre de Notre dame vsako leto v bližini 9. maja, ko goduje ustanoviteljica blažena mati Terezija J. Gerhardinger, praznujemo dan skupnosti. Tudi letos smo se zbrale v samostanu v Trnovem. To je priložnost za medsebojno srečanje vseh sester iz slovenske province. Letos je kot gostja bila med nami sestra Roxanne Schares, voditeljica mednarodne mreže znotraj kongregacije Šolskih sester de Notre Dame, ki nosi ime Shalom. Sestra Roxane, ki je februarja letos obhajala štirideset let redovnega življenja, je doma iz Minesote v ZDA. Odrasla je na kmetiji kot najstarejša od osmih otrok. V župnijski osnovni šoli so jo učile sestre notredamke in že kot otroka so se je vedno dotaknile pripovedi sester misijonark. Po osnovnem poklicu je profesorica. Devet let je poučevala angleščino in religijo v srednjih šolah, potem seje odločila za misijone v Afriki, kjer je delovala 25 let in je tudi zdaj, ko deluje kot voditeljica mreže Shalom in živi v Rimu, uradno članica afriške province. Pravi: »Učenci so me spoštovali, ker sem jih jaz spoštovala takšne, kot so. Pomembno je razumeti osebe, otroke in odrasle, pomembni so spoštljivi in odprti medsebojni odnosi... Kot učiteljica sem se veliko več naučila od svojih učencev, kot oni od mene.« Deset let je s. Roxanne delovala na severozahodu Tanzanije z begunci iz Ruande in Burundija in ljudmi, ki so jih prizadele vojne, bila z njimi v njihovem trpljenju, v boju s travmo, ki so jo izkusili. Ganljivo jo je bilo poslušati, ko je govorila o ljudeh, ki se v svojem boju niso nikoli predali. Njen najtesnejši sodelavec je bil katehet, star 50 let, begunec od svojega 17 leta: poročil se je, imel otroke, sedaj že vnuke - vse v begunskih centrih. S. Roxane pravi, da se je od tega moža naučila, da je največji dar, da smo lahko drug drugemu v oporo, ko smo skupaj ter delimo trpljenje in boj. Z velikim spoštovanjem govori o tem, kaj seje naučila od ljudi, h katerim je šla, da bi jim pomagala. Nenehen izziv je doumeti, kako pomagati ljudem, brez da bi jih naredili še bolj odvisne, kako sprejeti drugega, kako se učiti dobro živeti drug z drugim. Od leta 2007 je s. Roxane voditeljica Shaloma, naše mednarodne mreže za pravičnost, mir in ohranitev stvarstva. Njena naloga je animirati in vzdrževati mrežo v 43 državah sveta, med 3200 sestrami in drugimi člani mreže - sodelavci in prijatelji, ki se nam želijo pridružiti pri pospeševanju pravičnosti, miru in ohranitvi stvarstva. Shalom si prizadeva za take dejavnosti, ki vodijo k spravi, solidarnosti z zatiranimi, k spodbujanju človekovega dostojanstva in k sodelovanju z ekološkimi gibanji, ki varujejo našo zemljo. S svojim navdušenjem nas je spodbudila, da smo, zbrane na dnevu skupnosti, sestre slovenske province razmišljale, kako bi mogle bolj polno vključiti sprejete obveznosti Shaloma v svoje življenje in poslanstvo, da bo pravičnost zares skrb pri vseh naših oblikah apostolata - pa naj bo to molitev in sprejemanje trpljenja, delo na župniji in verska vzgoja, poučevanje, vodstvena služba, vzgojno delo, hišno delo ali delo na vrtu. Pripravila s. Martina Radež Osredke 44, Dol pri Ljubljani www.agroservis-vode.si 01/563-93-20 traktorji Labinprogres TUBER 40, 4x4, varnostni lok ali kabina motorni prekopalniki različnih velikosti in moči motokultivatorjl, freze različnih moči z možnostjo priklopa različnih priključkov MOŽNA DOSTAVA PO VSEJ SLOVENIJI! PRODAJA - SERVIS - REZERVNI DELI e-pošta: agroservis.vode@siol.net grebenom VELIKA SEZONSKA AKCIJA IZKORISTITE UGODNE CENE STROJEV LABINPROGRES pogonska prikolica koeltoilna Herby 88 z duplex Robert Šlosar s.p. SlBSSH 6254 Jelsane GSM: 041 934 590 e-mail: robert.slosar@gmail.com - izdelava ostrešij - pokrivanje streh (opečnate in pločevinaste) - zaključna dela v gradbeništvu - izdelava fasad, ometov - delo na višini 18m (dvižna košara) - dobava in montaža izolacijskih panelov ŽELITE SE LETOS ZAMENJATI VAŠO DOTRAJANO KRITINO? IZBERITE NAS IN SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA 1.000 € • BRAMAC • SALONIT • ISO LA • ROSER • SKRIN •TONDACH • CREATONE • GERARD ... POKLIČITE 041 / 934 590 J Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03 Kombinirana poraba goriva in izpusti C02: 4,5-4,7 1/100 km in 105-108 g/km. ^ SIMPLVCLEVER 3-vratni Citigo že za 7.777 € obrazi... Janko Muha - 80 plodnih let O svojem atetu bi lahko napisala roman. Malo pustolovski, malo zgodovinski. Dolg osemdeset let. Prav tolikim smo nazdravili konec decembra na praznovanju njegovega rojstnega dne. Stric Drago je, kot ponavadi na družinskih feštah, veselo zaigral na harmoniko. Midva z atetom pa sva zaplesala. Kaj drugega kot polko. Čeprav polka ni glasba, ki jo poslušam za dušo, pa je zaplesati polko z mojim atetom pravi užitek. Zavrtel me je kot kakšen mladenič. Dan prej je bil na Snežniku. Kdove, kaj vse je še počel vmes. Trenutke njegovega življenja, takšne in drugačne, lepe, grde, vesele, žalostne, nasmejane, zaljubljene, otroško igrive, športno obarvane, delovne, resne, smešne, planinske, smučarske in še kakšne, nosim v srcu. Letošnjo jesen sem se z njimi še posebej poigrala. Atetu sem njegovo življenje »zapisala« v slikah, preprosto, malo za hec, malo za spomin. In ker rada pišem, sem njegovih osemdeset let strnila še v zgodbo. Je ata z veliko začetnico. Takšen, ki bi si ga zaslužil prav vsak otrok. Najbrž sem zaradi njega postala to, kar sem - profesorica športne vzgoje. Nekdo, ki ima neizmerno rad zasnežene hribe. Najbrž zaradi njega in samo z njim tako rada zaplešem polko. Se veselim snega in smučarije, sem rada na morju in v naravi. Sem dobra mama in žena. Obdelujem svoj mali vrt in pozimi, če mi s Snežnika na morje pošlje sneg, naredim sneženega moža. Pa me vsega tega ni samo učil, mnogo tega sta mi skupaj z mojo mamo Marijo preprosto dala. Zaradi nje, moje mame, je moj ata srečen. In če si srečen, je vse v življenju preprosto.... Z godba o mojem atetu je začela že prej 27. decembra 1931. V Bistrici je bila zima, najbrž mrzla in zasnežena. Pravi dan, da na svet prijoka Janko, po domače Pekov, ljubkovalno Jano. Veliko zgodb vem iz njegovega otroštva in mladosti. Bil je navihan, živahen fantič. S sestro Majdo (Bilčevo) sta hodila po ozkem robu zvonika Bistriške cerkve. Tako, okrog in okrog. Saj se ne čudim za Janka, « ma« teta Majda....Kaj šele je špičil s svojima bratoma -mlajšim Adotom in starejšim Dragotom in svojo navihano sestrično Frido (Smukovo). Našla sem slikico, kjer so vsi Pekovi otroci na kolesih - pravi frajerji. Če zaprem oči, jih vidim - nasmejane, razigrane, kako tekajo po sedanjem Partizanskem hribu, se igrajo na »balincu« za cerkvijo, hodijo v vrtec in italijansko šolo. Takrat zavednim Slovencem to ni bilo lepo, a znanje italijanščine je kasneje v življenju prišlo neštetokrat prav. Ja, kdor več zna, več velja in dobesedno tako »KAR SE JANEZEK NAUČI, TO JANEZ ZNA.« Z mamo Lojzko so Pekovi otroci pridno delali v gostilni, ata, Karlo Pekov, jih je naučil zamesiti kruh in iz testa oblikovati žemljice, kajzerice, štangice, ptičke... Naučil jih je speči kolač, šamrole in krem-šnite. Naučil jih je zidati in obdelovati vrt. Mimogrede jih je navdu- ševal za glasbo, hribe, gasilce - vsak je vzel nekaj. Janko je postal športnik. Atlet, nogometaš, smučar, planinec, plavalec. Pred nekaj leti sem se preselila v Pobege pri Kopru. Mimo naše hiše je vsak dan hodila starejša gospa, soseda. Prijazno sem jo pozdravila, to pa je bilo tudi vse. Nekega dne sta me obiskala mama in ata, ne brez razloga, sejali smo travo in sadili živo mejo.. .seveda sta prišla pomagat. Starejša gospa je šla, tako kot vsak dan, mimo hiše. Janko jo je pozdravil in se z njo pogovarjal, se smejal, vedno bolj glasno...Mi pa smo se hecali.Tale naš nono pa res čisto vsakega ogovori. Kdo ve, kaj ji razlaga, mi smo seveda rekli - naklada? A gospa ni bila kdorkoli - bila je Pepca Radetova z Bistrice. Tista, ki je leta 1946 napisala diplomo, ki jo je dobil za tekmovanje v teku čezdrn in strn. Še danes jo ima. Bila je vesela, da sta se srečala in da je za sosedo dobila prav mene, Jankotovo hčerko, Bistričanko... Janko je odraščal ob športu. Rad je imel atletiko, igral je nogomet. S prijatelji je hodil plavat v Koren, kasneje pa je v bistriškem olimpijskem bazenu navduševal s svojimi saltami in skoki s skakalnice ter dobrim znanjem plavanja. Navdušil se je tudi za plezanje, bil med soustanovitelji alpinističnega odseka ter s prijatelji plezal v slovenskih gorah. S starimi italijanskimi vojaškimi smučmi je smučal na Polici in na Marinkotovi rebri, kjer gaje občudovala bistriška mularija. A zgodilo se je, da je v mladosti hudo zbolel. Več kot pol leta je nepokreten ležal v sobi. To je bilo žalostno obdobje njegovega življenja. Mama, takrat ga je poznala, a še ni bila njegova punca, mi je povedala, kako so vsi govorili, da Janko umira. A Janko se ni dal, ozdravel je in prav šport, predvsem tek in telovadba, so mu pomagali do zdravja. Najbrž se je takrat zaobljubil, da bo ostal športnik za vedno. Seveda je hodil tudi v šolo. V tistih časih gimnazijec ni postal prav vsak, tako kot danes. Naš ata je bil v prvi generaciji postojnske gimnazije. Ja, bil je bister fant. Živel je v dijaškem domu v Postojni, domov ni šel tudi po mesec dni. Kako daleč je bila takrat Postojna. Marsikatero je ušpičil v gimnaziji, ni mu bilo treba dvakrat reči in že nam je postregel z zgodbo. Iz zgod poznam skoraj vse - profesorje in sošolce. Na koncu je uspešno maturiral in vedno se veselo udeleži obletnice mature. Počasi se približuje že šestdeseta. To bo spet spominov... Študent naj bo, so se po maturi odločili pri Pekovih in za kaj bi se zaljubljenec v hribe, naravo in gozdove lahko odločil drugega kot - za gozdarstvo. A glej ga zlomka. Ravno takrat se v Ljubljani odpre nova fakulteta DIF ( Državni inštitut za fiskulturo). Hitro se prešola in postane »difovc«. Pridno študira, a ne diplomira. Pa smo mu povedali - ne se sekirat, Janko, zdaj imaš tri »difovce« v družini in zaradi tebe nama je bilo na »difu« z Mitjem - ne lažje, pač pa bolj domače. A, ti si od Muhe - so se pozanimali moji profesorji Cveto Pavčič, Mik Pavlovič, tvoji nekdanji sošolci in tvoj nekdanji profesor Šturm. Klicali so me kar Muhica. Velikokrat je pogovor nanesel nate, pa na »tovariša« Mitkota, na Ladota (Vide-tovega) in na druge bistriške difovce. Do takrat nas ni bilo veliko, vsi smo se poznali. Torej, da je ostal brez diplome, je en malo kriv rudnik, tisti v Nemčiji, v Recklinghausnu. Tja se je odpravil - predvidevam, da kaj zaslužit. A ni bilo lahko, eno celo leto, takole globoko pod zemljo, leže in kleče kopati premog. Utrujen, umazan in tudi sam črn kot oglje. Skromno živeti in si na gorilniku kuhati skromno večerjo. Zraven pa še misliti na svojo punco (Marico Dujmovičevo, mojo mamo), ki ga je čakala doma. Povedal mi je, da so bili trenutki, ko bi se najrajši zjokal. Moj ata - pa zjokal? A takšni trenutki te skalijo za življenje. Po letu dni se je vrnil domov, nazaj ni potoval z vlakom. Pripeljal seje s svojim avtom, novim Oplom. Danes, ko ima avto vsak drugi študent, zveni malo hecno, da je bil naš ata s tem Oplom takrat, davnega leta 1958, pravzaprav velik frajer. Z Recklinghausnom je povezana tudi zanimiva zgodba. Pred nekaj leti je v Bistrico prišel starejši zakonski par iz Nemčije. Gospodu, ime mu je Rolf, je med drugo svetovno vojno nekje na območju Bistrice, med zaključnimi boji leta 1945 umrl oče, nemški vojak. Takrat je bil Rolf majhen otrok, očeta ni poznal. Mami je, preden je umrla, obljubil, da bo poiskal njegov grob. Ne vem točno, koga je v Bistrici spraševal o tem, a na koncu so ga napotili k mojemu atetu. Leta 1945 je bil Janko zvedav štirinajstletnik in ja, marsikaj se mu je iz tistih hudih časov vtisnilo v spomin. Gospod Rolf je z ženo prišel k mojemu atetu. Nemščina ni bila ovira, ata se jo je naučil v tistem letu dni, ko je delal v Nemčiji v rudniku. Zgodba o očetu gospoda Rolfa seje začela razpletati, s seboj je imel tudi zanimive nemške knjige z opisi bojev. Ata pa mu je opisal svoje spomine iz tistih časov. Razkazal mu je Bistrico, peljal ga je h kavernam in mu povedal, kako se sam spominja tistih dni. Seveda ga je peljal tudi k svoji koči pod Ahcem. Tam ima na zidu rudniško čelado in svetilko - iz Recklinghausna. Gospod Rolf mu je povedal, da je njegov oče pred vojno tudi delal v rudniku - ne boste verjeli - v Recklinghausnu. Žena gospoda Rolfa pa je doma iz kraja, kjer je ata kupil svoj prvi avto. Tam blizu tudi živita. Ne vem, s kakšnimi občutki je gospod Rolf prihajal v Bistrico prvič, vem pa , da se sedaj vrača z veseljem, saj prihaja na obisk k svojemu prijatelju. Med vojno sta bila oba samo nedolžna otroka. Ni pa moj ata v mladih letih imel samo avta, imel je tudi motor - gilero...Ko je Jure (moj sin) naredil izpit za motor, sta bila mama in ata v skrbeh - pa seja ne bo vozil v gimnazijo z motorjem. Halo, kot da se vidva nista. Celo nona! In potem so bile spet zgodbe in štorije. Kam vse sta šla in kaj vse seje zgodilo. Nasmejali smo se do solz in Jure se je vozil s skuterjem. Zato ker: »MLADOST JE NOROST, ČEZ JAREK SKAČE KJER JE MOST«. A tudi mladost se enkrat konča. Počasi spolzi skozi prste in se skrije v spomine. Poroka in rojstvo otrok sta zagotovo prelomnica za vsakega. Pravijo, da »NAJPREJ ŠTALCA, POTEM KRAVCA«. Pri nas se niso ravno držali tega pravila. Dogajalo se je kar vse naenkrat. Stara« štala« na Pekovem vrtu seje ob pridnih rokah moje mame in ateta spreminjala v hišo, naš prijeten in varen dom. Medtem seje naša družina povečala najprej za Mitja in kmalu zatem še za mojo (po velikosti) malenkost. Pri nas seje zbirala vsa žlahta. Pekli smo na roštilju in v krušni peči, ki jih je ata sam sezidal. Igrali smo »pink ponk«, na mizi, ki jo je ata sam naredil. Zdela se mi je gromozanska in bila je zložljiva. Še zdaj jo imamo. Bila je nadvse uporabna. Nešteto družinskih praznovanj seje odvijalo za to mizo. Tudi dvajset in več nas je sedelo za njo na družinskih kosilih. Na balincu za cerkvijo je naredil pravo pravcato otroško igrišče. Na veliki konstrukciji so bili najprej gugalnica, po domače »penzalca« - klicali smo jo gondola. Odnesla te je visoko, skoraj do neba in dva naenkrat sta se lahko gugala na njej. Zraven so bili še plezalna vrv, krogi in trapez - vse sami športni pripomočki. Nihče v Bistrici ni imel takšne gugalnice in takšnega igrišča. Pri nas je bilo vedno veliko žog - vseh velikosti in vseh barv. Med žoganjem smo polomili mamine rože - »može«. Manjka se možev, je rekla nasmejana in posadila nove. Ata nam je naredil lok in tarčo, hodulje in konstrukcijo za skok v višino. Takšno, kot je bila v šoli. Nona je zašila debelo blazino in že smo tekmovali. Kotalkali smo in na kotalkah igrali hokej. Vsi otroci so se zbirali pri nas - blokovci, hribovci in tisti iz Sibirije. Igrali smo se partizane in Nemce, pa Indijance in kavbojce. Igrali smo se zemljo krast, punčke smo skakale elastiko in ristanc. S kredo sem lahko porisala cel asfalt - saj bo spral dež. Skrivali smo se in se lovili. Jankota so vsi otroci imeli radi - klicali so ga stric Janko. Med vsemi otroci, ki so zahajali k nam, mu je bil eden od nekdaj še posebej pri srcu. Marko Gorišek, tisti »od tovaršice« Save. Najbrž zato, ker sta tako sorodni duši, nemirna in pustolovska, zaljubljena v gozd, sneg in hribe. Marko mu je podaril prekrasno fotografijo Snežnika, ki zdaj krasi Janezovo kočo pod Ahcem. Med odraščanjem smo gugalnico prerasli in na balincu seje pojavil košarkarski koš. Pravi pravcati koš. Mulci so igrali košarko in tudi mene so včasih vzeli zraven. K nam so prihajali igrat tudi fantje iz Trnova, mimogrede, ko so se vračali iz glasbene šole. Tako nevsiljivo in igrivo nas je ata popeljal v svet športa. Košarka je bila tista, ki sva ji z Mitjem posvetila svojo mladost in jo igrala dolgo let. Jaz v Divači v slovenski ligi, Mitja pa veliko bolj resno in veliko bolj uspešno. Postal je reprezentant Jugoslavije v mlajših kategorijah, državni prvak in igral v prvi jugoslovanski državni ligi za Olimpijo, Slovan, Celje in še kje. Šele zdaj, ko sva tudi sama starša pridnih študentov in športnikov, veva, kaj vse sta najina starša takrat žrtvovala in storila za naju. Neizmerno sva jima hvaležna. Družina mu je veliko pomenila. Hodili smo na izlete, še posebej je bilo lepo, ko smo se odpravili na potepanje po Jugoslaviji, najprej po jadranski magistrali, nato pa v Mostar, Sarajevo, Jajce ... Z Mitjem sva se tako mimogrede učila zemljepis in zgodovino. Takrat nisi z nekaj kliki na gumb računalnika izvedel o teh krajih vse in še več, v sliki in besedi. Vsak tak izlet, pa kamorkoli smo že šli, je bil prava zakladnica novih spoznanj in doživetij. Nepozaben je bil tudi ogled svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici, davnega leta 1971. Popeljal nas je pravdo odskočne mize, kjer je bilo občudovati pogumne fante res noro doživetje. Pa izlet na Triglav, ko sem bila najmlajša, moj stari ata Karlo pa najstarejši udeleženec. Takih trenutkov nikoli ne pozabiš. Nekaterih nisem tudi zato, ker jih je ata ujel v objektiv filmske kamere. Mnoge dogodke najinega odraščanja je posnel. Film je poslal v Avstrijo, kjer so ga razvili. Nestrpno smo ga čakali. Potem seje pri nas zbrala žlahta in imeli smo ki-noprojekcijo. Izlet v Benetke, na Nanos, smučanje na Sviščakih, vskadanji trenutki pri igri, moja valeta... To je bilo smeha in komentarjev. Film je ata nazaj previl tako, da je kolut ročno vrtel na flomastru iz moje puščice. Danes, v dobi računalnika, ko v enem dnevu lahko narediš na stotine fotografij in za nekaj ur posnetkov, morda zveni smešno, takrat je bilo imenitno imeti kamero in se gledati, kako kotalkaš na »placu«. Za vse to, kar je naredil za svoje starše, starše moje mame in še kakšnega starejšega sorodnika, pa bom napisala le tole - klobuk dol, lahko tudi kapo, je čisto vseeno. Obema - moji mami in atetu. Že vesta, zakaj. Služb je zamenjal kar nekaj. Razlogov mi ni povedal nikoli. Morda je preprosto Iskal samo nove izzive, a tako kot nikjer, tudi v službi ni mogel biti dolgo na istem mestu. Zamenjal jih je vsakih sedem let -tako smo se hecali pri nas. Po dolgih letih l 9 I obvez in dolžnosti pa je prišla zaslužena »penzija«. Lep odhod so mu pripravili zadnji sodelavci iz zavarovalnice Triglav, a počitek ni trajal dolgo. Na razpisu za novo službo je pisalo: delo za nedoločen čas, polni delovni čas z možnostjo nadur, plačilo po dogovoru. Prijavil seje in bil sprejet. Postal je nono Janko. Enega od vnukov, Jureta, je dobil kot darilo za rojstni dan. Letos sta skupaj slavila že enaindvajsetič. Če sem zapisala, da je ata z veliko začetnico, potem je NONO z velikimi tiskanimi črkami. V službi je dobil novo sodelavko, NONO Marijo ter kar tri male, a nadvse prijazne šefe - Ano, Klemna in Jureta. Dela, kolikor si ga je naložil in še več, v zameno pa veliko veselja, lepih trenutkov in smeha. Imeti nono in nonota je pravo bogastvo za vsakega otroka. Ne vem, kdo danes v imenu otrok lahko odloča, da bodo njihovi none in nonoti delali do petinšestdeset let. Vse to, kar so moji otroci doživljali pri Muhovih, presega opis del in nalog na katerega seje prijavil. Vsak »dopust« je za vnuke pomenil nekaj povsem novega. Če so še šli kmečki turizem, je to pomenilo delo na vrtu in njivi, vse pridelane izdelke pa je seveda treba tudi skuhati, pripraviti in pojesti. In so jih. Naslednjič so prišli v kamp s šotorom in bazenom, bili pogumni cel dan, ponoči pa je vseeno moral nono Janko spati z njimi v šotoru. Velikokrat so imeli gradbišče, takšno, čisto ta pravo in bili od peska in malte umazani od nog do glave. Tudi hotel s petimi zvezdicami so si naredili - zjutraj so se pripravljali najbolj imenitni, zdravi zajtrki. V senci srebrne smreke, pa seje za večerjo peklo na roštilju same specialitete, mesil seje kruh in oblikovale so se žemljice, kajzerice, hlebčki - da se ve, da so tudi Pekovi. Pogrinjki so bili vsakokrat drugačni, izvirni, lepi. Na dvorišču naše hiše so ponovno zrasla igrala, gugalnica, modernejši koš in mogočna plezalna stena. Ustanovili so alpinistični odsek in plezali najzahtevnejše smeri. Žoge, vseh barv in vseh velikosti so bile ponovno v igri in tu in tam je imela nona spet polomljen kakšen grmiček in rožo. Pa kaj potem, je rekla in skupaj so posadili nove. Na dvorišču so se naučili voziti kolo, rolkali so in celo smučali. Košarkarske dvoboje med košarkarjema Juretom in Kle-mnom je med polčasi popestrila plesna točka navijačice, plesalke in akrobatke Ane. Niti na počitnicah niso nehali trenirati. Dnevna soba se je v letih odraščanja vnukov spet spremenila v igrišče, gledališče, šolo, telovadnico in še kaj... Nepozabna doživetja pa so bili tudi izleti v znano in neznano, kar šli so, potem pa so nam pripravili zanimiv potopis. Pa izleti na Snežnik, Kozlek, k Janezovi koči, na Sviščake, poleti in pozimi.... Čudovite so bile smučarske počitnice na snegu ter poletne na morju. Zagotovo najlepši pa je bil občutek, da te ima nekdo neznansko rad 'n pravljice za lahko noč, nadvse poučne in prijazne, so bile vselej zaključek lepega dne. A te so bile nonina specialiteta. Janko je prijelo utrujen razmišljal in koval nove načrte ter zaspal, marsikdaj še Pred vnuki. Seveda z novo idejo za nov zabaven dan. In takšen je bil obisk za novo leto, ko sojih pričakale nepozabne »jaslice« - maketa Slovenije z električnim vlakom. Zavzela je velik del naše dnevne sobe. Seveda so bila glavna mesta Bistrica, Koper, Postojna, pa še Triglav s pravim pomanjšanim Aljaževim stolpom in Snežnik. Drevesa, ceste garažna hiša, predor, lučke, želežniška Postaja... A vnuki so odrasli in morda ni zgolj naključje, da sta se oba fanta navdušila za študij arhitekture. Najbrž sta tudi po nonotu Jankotu Podedovala kakšen gen za to področje. V hecu sem jima predlagala naslov diplomske naloge - Vsi gradbeni projekti mojega nonota. Kar nekaj jih je - naša hiša oz. njen prvi in drugi del, smučarska koča na Sviščakih, Janezova koča pod Ahcem, čebelnjak (tisti od strica Rudija) na Velikem brdu in razne druge arhitekturno zidarske, velike 'n male stvaritve pri nas, pri žlahti in še kje...Bil je arhitekt, zidar, »malovar«, mizar, pleskar, elektrikar, vodovodni inštalater...ja, vse je naredil sam. Pomagali smo vsi... Doma ima v starih blokcih in zvezkih še vedno shranjene nekatere načrte, skice, izračune stroškov in nabave materiala... Ana, Klemen in Jure pa so v srcu shranili prekrasne spomine na Svoje otroštvo. Velikokrat jih obujajo. Jaz pa se spet vračam v svojega, tokrat na morje. Tudi morje irT>a moj ata zelo rad. V četrtem razredu sem bila v šoli v naravi na debelem rtiču zelo presenečena, ko sem ugotovila, da mnogi moji Vrstniki in sošolci iz Brkinov še nikoli niso videli morja. Moja poletja Pa. odkar pomnim, niso nikoli minila brez njega. Ata naju ni naučil ...našega kraja samo plavati, naučil naju je plavati kravl, prsno in hrbtno, plavati pod vodo in se potapljati. Kupil nama je plavutke, masko, dihalko, napihljive blazine, čolne in vesla...V vodi se je igral z nama in naju metal preko glave. Z njim sva šla skakat s skal. Najprej na noge, ko sva občudovala njegove salte, pa se nama je zdel skok na glavo prava malenkost in sva se ga z lahkoto naučila. Del naše plavalne ekipe so vedno bili tudi drugi otroci. Z vsemi seje rad igral. Uradno nikoli ni bil tabornik, a po duši od nekdaj. Naši najlepši poletni dopusti so bili pod šotorom in v spalni vreči, Moščeniška draga pa mi je še posebej ostala v spominu. Morje, vodo in dejavnosti vezane nanje ima od nekdaj rad. Ko seje pojavilo surfanje, je seveda takoj kupil surf. Velik, rumen, z belim jadrom. Bolečine v križu niso bile razlog, da deska roma na odpad. Predelal jo je v kajak, kanu, čoln - igračo, s katero je zabaval nas in svoje vnuke. Na stara leta nas je presenetil z novico, da gre skakat z mosta v Vremski dolini in v Kanalu. Mislila sem, da se heca in da ga mama tokrat zares ne bo pustila na to avanturo. Morda ga tudi ni, ne vem, vem le, da je šel in daje skakal. In tole bi lahko bila anekdota o njem: pred šestimi leti je bil na izletu v Mostarju. Seveda je bil obvezen obisk novega Mostarskega mosta. Pogumni fantje, skakalci, so se pripravljali za skok v vodo. To storijo le, če od radovednih turistov zberejo dovolj denarja. A skupina glasnih italijanskih upokojencev ni bila nič kaj radodarna. In Janko ne bi bil Janko, če ne bi pristopil k njim, jim povedal (po italijansko, zdaj že veste, kdaj se je naučil) nekaj besed, se malo nasmejal, pohecal...Zbral je veliko denarja, še sam primaknil svoj del in odnesel fantom. Pogumno so izpeljali svojo skakalno predstavo in mu povedali, da za en skok še nikoli niso dobili toliko denarja. Seveda jim je povedal, da je skakal tudi sam in da prav zato zna ceniti njihov pogum. Skočiti z mostarskega mostu ni šala in fantje pri vsakem skoku tvegajo zdravje in življenje. Italijanski turisti so seveda navdušeno ploskali, kaj so si mislili o mojem atetu, pa ne vem in najbrž ni pomembno. Zagotovo pa so si ga zapomnili mostarski skakalci. Atetovo celo življenje je tako ali drugače zaznamoval šport in tudi odkar je odšel v »penzijo« ima za športno udejstvovanje veliko časa, da ne rečem idej. »Janez, ma kaj prou use športe boš probou?«, sem ga enkrat vprašala. »Ja, kšnega se bom tudi zmislu.« Aerobiko je «plesal« že veliko pred tem, ko jo je v Ameriki izumila Jane Fonda. Zgodaj zjutraj, včasih se je v službo hodilo že ob šestih, je ob prijetnih vižah - običajno je to bila poskočna polka -poplesoval in telovadil ob »ribstolu«, ki ga imamo v dnevni sobi. Nordijska hoja pa tudi ni kakšen poseben izum - kdaj že sta moja mama in ata hodila s palicami. Brez velikih teorij.. .Niso potrebne. Pozimi je smučanju dodal še tek na smučeh, na katerega se je pripravljal z rolkanjem. V vseh teh športih seje udeleževal tudi tekmovanj in domov prinesel kar nekaj medalj. Marsikdaj seje pohvalil tudi s kakšno nagrado za najstarejšega tekmovalca. Najstarejši -najhitrejši, se je pohvalil. In naša mama je v smehu dodala. Ja, bolj star - bolj nor. Rad se pridruži prireditvam za zdravo srce, za spust po reki Reki si je izdelal celo svoje plovilo, za 1. maj se tradicionalno odpravi na Kozlek. Rad si ogleda kakšno košarkarsko tekmo... Zdaj pa še zgodba o hribih.... Priznam - za hribe me ata ni uspel najbolj navdušiti. No ja, za tiste zasnežene, kamor me popeljejo gondole, sedežnice in vlečnice in po njih lahko smučam, neznansko. Za druge zaenkrat nimam časa. Še pride. Obljubim. Sam pa je v hribih najbolj srečen. Pa naj si bo na Kozleku, Ahcu, Sviščakih, Snežniku, Triglavu ali kje drugje. Ni važno, poleti ali pozimi. Če je sneg, je toliko lepše. Takrat turno smuča. Na turnih smukah neznansko uživa. Malo pred svojim sedemdesetim letom se je s prijatelji podal celo na tritisočaka. Bilo bi lepo, če bi sam napisal kakšne svoje spomine s teh poti. Morda jih bo. Vem, da sedaj še nima časa. Sedaj te poti še doživlja in neizmerno mu jih privoščim. Planinstvo je od nekdaj del njegovega življenja. V gimnaziji je bil s prijatelji ( Miletom Primcem, Ladotom Milostnikom) eden od ustanoviteljev alpinističnega odseka in z navdušenjem so plezali v Julijskih Alpah. Večino svojega planinskega življenja pa je posvetil Snežniku, našemu hribu. Pomagal je pri obnovi koče. Bil je pobudnik zimskih vzponov in vsa leta aktivno pomagal pri organizaciji. Sodeloval je tudi pri snemanju filma o Snežniku. Za svoje planinske dejavnosti je dobil več pomembnih planinskih priznanj. Veliko lepega je doživel v hribih. Najbrž se prav zato vsako leto 1. januarja odpravi na zasneženi Snežnik - novoletne čestitke so med planinskimi prijatelji, visoko v hribih, najbrž najbolj preproste, pa tudi najbolj iskrene. Tudi letos tega ni zamudil. Voščilu za novo leto so se tokrat pridružile še čestitke za osemdeset let. Pohod na Snežnik na prvi dan v letu mu vsi v družini iz srca privoščimo. Najlepše poti v hribih pa so bile tiste, ki jih je doživljal z nami, kasneje s svojimi vnuki in danes z našo mamo. Marsikam jo je peljal: Snežnik, Triglav, Krn, Učka, Platak, Titov vrh, Peca, Triglavska jezera, da ne govorim o Kozleku, Slavniku, Ahcu, Nanosu, Kokoši, Katarini... Danes jima je lepo tudi pri Janezovi koči. Tam imata nešteto poti, za vsak dan eno. Včasih, ko pridem sama na hitri popoldanski obisk in ata v lepem vremenu niti pod razno ne bi sedel zaprt v hiši, me na hitro preoblečeta in v garaži poiščemo moje stare planinske čevlje. In gremo - »spit kafe« in »pomarendat« k njuni (Janezovi) koči. Mimogrede naredimo še »en krog« - tako se imenuje ena od poti ali pa me popeljeta na Ahec. Vsem trem je lepo, vem, da bi morala priti večkrat. Vedno preden se odpravim domov, pa skočimo še na vrt in njivo - po zelenjavo in sadje. O poljedelskih spretnostih mojega ateta ne bom pisala. Obvlada! Sem pa prepričana, da imajo pridelki z vrta in njive mojih staršev, ki so na jedilniku vsak dan in to večkrat, prste vmes pri njuni vitalnosti in zdravju. Zato pa bom napisala še nekaj o smučariji - ta je v naši družini vedno imela posebno mesto. Z avtom smo prebijali zamete, v avtu je bila lopata, saj je bilo treba pogosto kidati sneg. Zdelo se mi je, da moj ata prav uživa v teh početjih. Če smo se pripeljali brez zapletov, skoraj ni bilo zanimivo. Če ne prej, seje vedno zalomilo pri »Materdeju«. Koliko dogodivščin je bilo na poti - na Sviščake. Tam smo smučali. Najprej pri stari Vodenikovi bajti. Par minut» štamfa-nja« na vrh in nato smuk v dolino. Če si zavijal, je bilo pet zavojev že pravi slalom. A to smučišče smo otroci hitro prerasli in bistriški smučarski navdušenci z mojim a teto m na čelu so nam naredili poseko. Tisto, ta strmo, s pravo vlečnico, ki so jo pripeljali iz Sapada (Italija). Ob vznožju poseke je zrasla še smučarska koča. Vse seje delalo udarniško. Kako? - sta vprašala moja otroka. Udarniško. Kaj to pomeni? Pa sem jima povedala. To pomeni z veliko veselja, z dobro voljo, nasmehom na obrazu in - brez plačila, zastonj. Ja, tako je moj ata s smučarskimi prijatelji pisal smučarsko zgodovino Sviščakov. Ponosni smo nanj. Ko sem prvič tekmovala v smučanju na klubskem tekmovanju v veleslalomu, sem hodila v tretji razred. Otroci smo pomagali pri pripravljanju proge. Domov sem se vrnila z zlato medaljo, tudi ata jo je dobil v svoji kategoriji. Kako sva bila ponosna drug na drugega. Bili smo najštevilčnejša smučarska družina, uokvirjena fotografija pri nas doma spominja na tiste čase: bratje Janko, Ado in Drago, Mitja in jaz, pa najini bratranci in sestrične - Loti, Igor, Robert in Mirjam (Bilčeva) s Kristjanom. Pa še Ača in stric Ivko (S mu kova). Ata nas je večkrat peljal tudi na turno smuko na Snežnik, na zasneženih Sviščakih pa sem z družino doživljala čudovite zimske počitnice z nočnimi pohodi ob polni luni proti Snežniku. Vsako zimo sem se veselila smučarskih tečajev, najprej zato, ker sem se na njih zabavala in učila smučati, kasneje zato, ker sem kot vaditeljica smučanja tam lahko učila otroke prvih smučarskih korakov. Tudi moj ata je naučil smučati veliko otrok. Pomagal je pri organizacij smučarskih tečajev in pri nakupu prve smučarske opreme za zimsko šolo v naravi. Tudi vnukom je bil prvi učitelj smučanja. Počakal je le, da so shodili in že jih je postavil na smuči. Prvi treningi so bili kar v dnevni sobi in na dvorišču. Ko smo jih peljali na sneg,je bilo vse sila preprosto. Bil je tudi njihova prva smučarska vlečnica in prvi teptalni stroj. Ata je bil tudi moj prvi smučarski učitelj, Ača, moja pokojna sestrična, pa moja velika smučarska vzornica. Tako elegantno je drvela po poseki. In vedno sva se v družbi z njo od srca nasmejala. Ja, mi trije smo Sviščake zares imeli radi. Moj in atetov smučarski prijatelj pa je že dolgo let tudi Lado Videtov . Za rojstni dan mu je zaželel še veliko partizanskih smučin. Tudi jaz si želim, da bi bilo za mojega ateta še mnogo partizanskih smučin. Za tiste, ki ne veste, to je smučarska tekma v veleslalomu, ki jo v Cerknem organizirajo v spomin na partizansko smučarsko tekmo sredi okupirane Primorske med drugo svetovno vojno. Moj ata se jo s skupino smučarskih prijateljev vsako leto z veseljem udeleži in domov ponosno prinese tudi medaljo. In da ne boste mislili, da je vse skupaj kar tako. Na tekmovanje se menda zelo resno pripravljajo. Letos se tja odpravlja z novimi smučmi. Podarili smo mu jih za rojstni dan, za osemdeset let. Da bo enkrat vedel, kako lepo je, ko ti nekdo podari smuči. Kljub temu, da jih ima doma že polno garažo, od tistih lesenih muzejskih pa do najnovejših »karving«, tistih, ki zavijajo kar same. On že ve, saj jih je v življenju zamenjal že veliko. Smuča že skoraj sedemdeset let. Zraven vseh teh alpskih pa je še veliko turnih, tekaških, pa rolke vseh vrst - vse je shranil, za spomin. Za osemdeset let smo mu zaželeli, da bi še dolgo smučal in hodil na Snežnik, kar v naši družini pomeni, da bi bil še dolgo zdrav in nasmejan. In za konec: »VSI SE POSTARAMO. NEKATERI TAKO, DA SO STARI, DRUGI TAKO, DA SO STAREJŠI«. Takšni so v duši večno otroci. Takšen je naš ate. Radi ga imamo. Vem, da ga imate radi tudi vi, njegovi sokrajani izpod Snežnika. In, če ste kdaj iskali recept za dolgo, preprosto in lepo življenje... morda ste enega pravkar prebrali. Pa še to: ata, Janko, Drago in še kakšno drugo besedo in ime sem napisala ali sklanjala kar po »bistriško« - poskusila sem drugače, pravilno in knjižno, a mi je zvenelo preveč tuje. Upam, dami bo moja učiteljica slovenščine iz osnovne šole, »tovarišica« Zalka (Šajnova), to oprostila. Tudi zato, ker imam zaradi nje slovenščino zelo rada. Nataša Janičijevič Prebiranja m......... ib. 1 mm • m v* v L— Franjo Frančič: Domovina, bleda mati prva izdaja Književna mladina Slovenije, 1986, druga izdaja, Sanje, Ljubljana, 2012 Moj prijatelj Piki Jakob. Ali Franjo. V svojem zakritem istrskem kotičku. Kjer mu rojevajo vsi možni sadni in zelenjavni in še kakšni pridelki. Tak samotarski, bi rekla. Tak mehek v duši. Tak nespeč. Naglušen. Gostoljuben pob, ki ti na mizo ponudi vse, kar premore in tudi tisto, kar ne. Moški z milijon in eno zgodbo v enem zamahu pred očmi. Moški, ki ga sprejmeš, ali ne. Nobene srednje poti. Sama sem ga. Iz srca. Mladost je preživljal v vzgojnem zavodu, leta 1979 je v Ljubljani diplomiral na Fakulteti za socialno delo. Preživljal seje s priložnostnimi deli, nato postal svoboden kulturni delavec. Predvsem svoboden. Predvsem za marsikoga nekulturen. Pa vendarle v literarnem prostoru plodovit, kolikor se le da: od zbirk kratkih zgodb, romanov, pesniških zbirk, otroških in mladinskih del, radijskih iger, dramskih besedil idr.. Kot večina njegovih del je tudi pričujoča Domovina, bleda mati prežeta z mladostnimi spomini, travmatskimi, »pofuklji-vimi«, »pijančevalskimi« in še kakšnimi življenjskimi izkušnjami. Realen kot rezilo samurajev, neposreden v tolikšni meri, da si marsikdo z dlanjo zakrije oči, da bi ne slišal stvarnosti, ki je lahko tudi takšna in ja, samo takšna in ja, mogoče takšna. Njegovi literarni junakoslovci so marginalci. Robni ljudje. Kot robni zapisi strani. Taki, o katerih nočemo kaj radi slišat, saj naš otrok pa vendarle ni tak, saj naš mož pa vendarle ni tak, saj naše bejbe pa vendarle niso take. Saj vemo, o tem se najraje ne govori. Se lepo potisne vse pod prag in je. Ampak Franjo ne. On pove. On reče. On je. Verizem, pravijo. Liričnost, pravijo. Resje vse to. Jaz pa pravim eno samo hrepenenje po imeti rad. Obojestransko. Vsestransko. Kadarkoli. Kjerkoli. Za svoja pisanja je prejel nešteto nagrad. Za roman Domovina, bleda mati, ki velja, kot trdijo na naslovnici, za njegovo najbolj razvpito delo, je leta 1986 prejel nagrado Zlata ptica. Pred nedavnim je dobil nagrado na mednarodnem natečaju za najboljšo otroško in mladinsko knjigo mestne občine Schvvanenstadt v Gornji Avstriji za zgodbo O princu, ki mu je počilo srce. Objavlja v Srbiji, kmalu predstavlja prevod Ulice svobode v albanščini, sam pa mi je rekel, naj si preberem njegovo Ljubiti Abadona. Bom, Franjo, nedvomno, in ostani tak, kot si. »Mlad si, ni se ti treba truditi za zagon, energija je tu, izkoristi jo, počasi se boš naučil malih in velikih ukan, malih in velikih laži, malih in velikih prevar, prevar samega sebe, počasi se boš navadil verjeti lažem, če si mlad, če imaš moč, lahko prenarediš, ponavljaš, vse, kar je slabega, česar se bojiš, vsi boleči spomini, vse rane, bolečina, strah, trpljenje, vse to se je dogajalo nekomu drugemu. Verjemi, moraš verjeti. Mlad si, zapolni preteklost in prihodnost s sedanjostjo. Nihče drug ne bo živel namesto tebe. A spodaj tli, samo malo vetra je treba, malo, pa zagori nov ogenj. Ne misli na to, nekje mora biti tvoja pot, našel jo boš, zmogel boš, naučil se boš biti srečen ob malih radostih, vsega se boš naučil, ujeti srečni trenutek, verjeti hrepenenju, kajti meja med resničnostjo in domišljijo je samo navidezna. Mlad si.« Priporočam v branje. Zaradi iskrenosti. Zaradi neposrednosti. Zaradi tistega, kar Franjo ostaja - Franjo Edini. Moj prijatelj Piki Jakob. Prijetno branje in objem do prihodnjič. Patricija Dodič Literatura DRUŽENJE S KRESLINOM Ilirska Bistrica - Pristno, razposajeno, doživeto. Tako bi lahko opisali večerno druženje z Vladom Kreslinom v Knjižnici Makse Samsa, kjer je 17. maja predstavil svojo novo Pesmarico. V zajetni knjigi je Kreslin zbral besedila svojih pesmi in jih opremil tudi z notami, ki bodo zelo prav prišle mladim nadobudnim glasbenikom, bogatijo pa jo tudi številne fotografije, kritike, mnenja in pričevanja. Druženje s Kreslinom, ki so ga pripravili Knjižnica Makse Samsa, območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica in Založba Kreslin, pa je bilo veliko več kot samo prestavitev nove Pesmarice. Vlado Kreslin seveda ne bi bil popoln brez svoje črne kitare, s katero je tudi tokrat očaral številno občinstvo v bistriški knjižnici. Obiskovalci so se po nekaj odpetih verzih pesmi, kot so Tista črna kitara, Cesta, Z Goričkega v Piran, Od višine se zvrti ..., povsem vživeli in skupaj z njim prepevali znane napeve. Kreslin je namreč eden redkih glasbenikov, ki je uspel pri svojem ustvarjanju združiti poslušalce različnih starosti in generacij, od najmlajših pa do najstarejših. Glasbeni nastop pa je popestril tudi z duhovitimi anekdotami, spomini in zgodbami iz časa, ki ga je preživel v družbi z legendarnimi prekmurskimi muzikanti Beltinške bande. Te je sicer upesnil v pesniški zbirki Venci (Povest o Beltinški bandi), ki je izšla leta 2006 in s katero se je poklonil tem preprostim ljudskim godcem, s katerimi so postali ambasadorji prekmurske pokrajine in jezika. tekst Katja Kirn, foto Tjaša Logar Vrh RAZPIS Za literarni delavnici»Prostor/Čas« »Skozi morje besed moraš do sebe prebresti, in ko v samoti pozabiš govoriti, vrni se v svet. Govori, kot govori samota, z neizgovorjeno skrivnostjo.« (Srečko Kosovel) Literarno društvo Ilirska Bistrica vabi člane in druge literarne ustvarjalce k prijavi na literarni delavnici, ki bosta potekali Kdaj? 23. in 24. junija 2012 od 9.00 - 13.00 Kje? Vreme pri Divači, domačija bratov Magajna Mentor za delavnico proze (sobota 23.06.) bo Tomaž Mah-kovic, pisatelj, pesnik, amaterski režiser, enigmatik. Doslej izdal Vse zvezde (pesniška zbirka, samozaložba), Uganke in 1 zanke za male in velike otroke (Litera, Maribor), zbirko kratkih zgodb Stražar (Litera, Maribor), pred izidom roman Bukov svet. Mentorica za delavnico poezije (nedelja 24.06.) bo Patricija Dodič, vsestranska ustvarjalka. Doslej izdala Pet minut blaznosti (pesniška zbirka, Literarno društvo Ilirska Bistrica) in Črno obrobljene oči (KD Vilenica, Sežana). Udeleženci se lahko prijavijo na razpis do 15.06.2012 predsedniku literarnega društva Aleksandru Borenoviču na e-naslov: acoborenovic@ 1 yahoo.com. S seboj naj prinesejo pesem ali dve in odlomek proznega besedila ali kratko zgodbo pa seveda pisalo in papir. Za pijačo in malico priskrbljeno, prinesite le obilo dobre volje do ustvarjanja in prijetnega druženja. Na delavnice se lahko prijavijo člani in nečlani. Prispevek za člane je 10 evrov, za nečlane pa 20 evrov. PRISRČNO VABLJENI! Literarni delavnici so omogočili: Literarno društvo Ilirska Bistrica, Ivko Spetič Magajna Knjižne novosti ‘V.ffiV Camilla Lackberg: Pridigar Založba Učila, 2012 Camilla Lackberg je na avtorica psiholoških kriminalk in najbolje prodajana avtorica na Švedskem. Njeni romani so prevedeni v 38 svetovnih jezikov in skoraj povsod so postali uspešnice. V pravkar izdani osmi knjigi z naslovom Pridigar se srečamo s fantičem, ki med igro naleti na mrtvo žensko. Na prizorišče pokličejo policijo in stvari se še bolj zapletejo, ko najdejo še dve ženski okostji. Patrick Hedstrom in njegovi sodelavci se trudijo razvozlati težko rešljivo skrivnost. Pridigarje bleščeč kriminalni roman, ki zelo spretno povezuje sedanjost in preteklost. Opis oseb je narejen z veliko psihološkega znanja, inteligentne spletke pa so polne elementov presenečenja. Lansko leto je bila v slovenščino prevedena njena Ledena princesa. Mario Vargas Llosa: Keltove sanje Založba Učila, 2012 Nobelova nagrada za književnost 2010 Prigoda, s katero se srečamo v romanu, se začne v Kongu v letu 1903, konča pa v nekem londonskem zaporu 1916. Govori o življenjski poti legendarnega moža, Irca Rogerja Casementa, junaka in hkrati podleža, izdajalca in svobodomiselneža, moralista in amoralneža, čigar večplasten lik je zatonil po njegovi smrti in se znova pojavil. Casement je bil eden prvih Evropejcev, kije spregovoril o grozotah kolonializma. Doživetja z njegovih potovanj v Belgijski Kongo in južnoameriško Amazonijo so ga za vedno spremenila. Keltove sanje popisuje življenjsko dogodivščino, skozi katero se nam tema človeške duše razkrije v svojem prvinskem bistvu, in zato tudi kot zelo umazana. Domoznanstvo Tržaško ozemlje kot dialog ali spopad kultur? Kozina - V Knjižnici Kozina je v maju predstavljal svojo diplomsko nalogo Tržaško ozemlje: dialog kultur ali spopad kultur? Matej Dodič, domačin iz Ritomeč, sicer diplomirani politolog na Fakulteti za družbene vede, smer analitska politologija. Študij je zaključil leta 2010 pri mentorici dr. Cirili Toplak. Izredni študij nadaljuje na Fakulteti za varnostne vede, smer varstvoslovje. Sicer mladim bolj znan kot aktiven član brkinske rock skupine Pidoči, se je po končanem študiju zaposlil na bencinski črpalki v Krvavem potoku. Od nekdaj, pravi, ga zanima zgodovina našega okoliša, predvsem zgodovina, ki se je zarezala v naše kosti, zgodovina naših krajev in Trsta z okolico ter odnosi, ki se skozi stoletja pletejo med Italijani in Slovenci. Navedene teme se je lotil zato, omenja na začetku diplomske naloge, da bi z njo poskušal omiliti revanšizem, prisoten že vrsto let na območju, na katerem sam živi, kjer živijo starši, prastarši in rodbina nekaj kolen nazaj. Na predstavitvi je orisal kratko zgodovi- no tržaškega ozemlja, bližjo preteklost, prepredeno s soglasji in večjimi nesoglasji med italijanskimi iredentisti, neofašisti, jugoslovanskimi komunisti in sedanjost, iz katere pravzaprav dogajanje spremlja kot aktivni opazovalec. Dotaknil se je položaja ezulov, optantov, vprašanja fojb, slovenske manjšine, tihe asimilacije in drugih tem, povezanih s tržaškim okoljem. Trdi, da je tržaško ozemlje speč primer, ki lahko vsak trenutek eksplodira, a hkrati izziv za Evropo in morda izziv za mlade, živeče na omenjenem območju, ki bi o medkulturnem dialogu ne samo sanjarili, temveč v tej smeri lahko več naredili. Žal je zanimanje tako s strani različnih institucij kot s strani mladih premajhno, da bi prodrlo v temeljitejše raziskave in zato ostaja v skorajda apatičnem položaju, ki lahko rojeva le nove nestrpnosti in nerazumevanja, ki vsekakor niso tisto, o čemer razmišlja sam. Vabljeni jeseni na ponovno predstavitev nove diplomske naloge Vasje Valenčiča iz Javorja pri Obrovu, ki nam bo več povedal o perspektivah slovenske manjšine v Italiji. tekst Patricija Dodič, foto Bogdan Macarol maj 2012 Folklora REGIJSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Postojna - V soboto, 12. maja je v organizaciji postojnske izpostave JSKD na odru postojnskega kulturnega doma nastopilo devet folklornih skupin, ki so bile izbrane v marcu in aprilu na primorskih območnih srečanjih. Postojnsko regijsko srečanje, eno od šestih, ki v tem času potekajo po državi, je tako postreglo s tremi odrskimi postavitvami otroških folklornih skupin (Mularija z borjača in Brinovka Sežana, Valček OŠ Koper in folklorna skupina OŠ Franceta Bevka Tolmin) ter šestimi odraslimi folklornimi skupinami (Torbarji Postojna - na sliki, Gradina Ilirska Bistrica, Razor Tolmin, Kraški šopek Sežana, Gartrož Nova Gorica in FS Justin Kogoj Dolenja Trebuša). V slabih dveh urah programa je vseh devet folklornih skupin pokazalo nadvse zanimiv, duhovit in skrbno pripravljen program ljudskih pesmi in plesov ter običajev. Po mnenju štirih strokovnih spremljevalk srečanja, katerih naloga je na regijskih srečanjih izbrati najizvirnejše odrske postavitve za državni folklorni srečanji ter dr. Bojana Knifica, ki pri JSKD bdi nad folklorno dejavnostjo, je bilo regijsko srečanje v Postojni na zavidljivi kakovostni ravni. Zato bo odločitev, katera skupina bo predstavljala Primorsko na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, težka. Izbor za državno otroško srečanje folklornih skupin, ki bo konec meseca maja v Šentjerneju, pa je bil znan že dan po končanem srečanju - »primorske barve« bo na srečanju zastopala Otroška FS Valček OŠ Koper, kije pod vodstvom Edite Frančeškin in Nine Luša pripravila odrsko postavitev z naslovom Strahovi so, strahovi niso...vanjo pa so nadvse domiselno vpletli stare istrske zgodbe o strahovih, ki naj bi nekdaj burili domišljijo majhnih in velikih prebivalcev Slovenske Istre. tekst Silva Bajc, foto Fotoatelje Postojna Študijski krožek Samozdravljenje na delovnem mestu Kozina - Knjižnica Kozina je na predzadnjem srečanju študijskega krožka »Spoznaj se« gostila bi-oterapevta Marijana Muršiča, Mariborčana, enega Prvih učencev znanega zdravilca in karmičnega diagnostika Marijana Ogorevca. Avtor je predstavil svojo knjigo Vdihi - Skrivnosti samozdravljenja na delovnem mestu, ki je izšla v letu 2011 pri Založbi Pivec. Plod večletnega dela zajema osnovna ezoterična dejstva o zakonitostih bivanja, napotke za zdravljenje oz. samozdravljenje duše in množico osebnih razmišljanj, ki jih je predhodno objavljal v internem glasilu Podjetja v letih 2005-2010, v katerem je zaposlen. Avtor trdi, da delovno okolje ustvarjajo vloge, ki jih igramo; maske, ki si jih nadevamo; pričakovanja, ki nas obkrožajo; ego, ki se izraža; iluzije, ki jih ustvarjamo in človečnost nas samih in tistih, s katerimi sobivamo. Moralo, socialni čut, etiko in ljubezen, se zdi, da človek obvladuje veliko bolj teoretično kot praktično. Avtor se v knjigi sprašuje in ponuja odgovore na to, »kako prebuditi ljudi, jim ponuditi vpogled v lastno mimikrijo, kako prebuditi višjo zavest, ki odpira globlji in širši vpogled.« tekst in foto Patricija Dodič KO BOM VELIKA Postojna - Oder postojnskega kulturnega doma so 13. maja zasedle balerine v družbi enega samega baletnika - člani Baletnega društva Postojna. Baletni večer je bil čudovit prikaz otroških želj in hrepenenj o bodočem poklicu, hkrati pa so nastopajoči pokazali publiki, kaj so se naučili v preteklem letu. Za nekatere je bil to prvi baletni nastop, saj so najmlajše deklice dopolnile šele 3 ali 4 leta, torej so ravno začele sanjariti: »Kaj bom, ko bom velika?« Najstarejše nastopajoče balerine so s svojimi suverenimi plesnimi koraki potrdile kakovost baletnega programa v postojnskem društvu, pa tudi svojo vztrajnost in predanost baletu. Rdečo nit in koreografije večera so zastavile učiteljice, ki v društvu poučujejo balet: Jerneja Omahen Razpotnik, Jelena Milovanovič, Tamara Polanc, Ines Mandelj, Petra Pibernik in Liza Volk. Povezovalka večera in avtorica teksta je bila Sara Požar, najstarejša in med najbolj aktivnimi balerinami v društvu, pa tudi maturantka, ki se sprašuje, na katero fakulteto naj se vpiše. Skozi prireditev se je v mislih vračala v svoja otroška leta, ko je želela v enem hipu postati kuharica, takoj zatem slaščičarka, naslednji dan frizerka ali zdravnica, morda celo sprehajalka psov... ali pa manekenka... Na koncu pa ob ogledu baletne predstave spozna, da sije pravzaprav od nekdaj želela postati: BALERINA. Tri točke so s svojo glasbeno spremljavo popestrili člani godalnega kvarteta Glasbene šole Postojna pod mentorstvom Marinke Kukec Jurič. Prireditev so zaokrožili domiselni kostumi izpod rok kostumografinje Alenke Požar in zanimiva projekcija fotografij Valterja Lebana, ki ponazarjajo otroška hrepenenja o njihovem sanjskem poklicu. Nastopili so vsi, to je več kot 130 članov Baletnega društva Postojna, in tako zaokrožili zelo delavno baletno šolsko leto. Poleg dveh osrednjih baletnih prireditev v lastni organizaciji in treh ponovitev v notranjskih krajih so balerine sodelovale tudi na različnih srečanjih in tekmovanjih drugih organizatorjev, predvsem Društva baletnih umetnikov Slovenije ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na plesnih srečanjih JSKD primorske, notranj- Občinski problemi, občani in psi Ilirska Bistrica - V Veliki dvorani Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici so gimnazijci Gimnazije Ilirska Bistrica uprizorili komedijo v režiji Tomaža Mah-kovica Občinski problemi, občani in psi. Da nam smeha resda in velikokrat primanjkuje, še bolj pa takih predstav, je potrdila nabito polna dvorana občinstva in dobrovoljnost ob koncu predstave. Mladi nadebudni igralci so svoje igralske sposobnosti pokazali že kdaj prej, saj na Gimnaziji poteka dramski krožek že kako leto. Vsebina igre je potrjevala zmedo v upravnih enotah, zmedo v ljudeh v današnjem času, različne vloge pa so zaigrali Kaja Boštjančič, Katarina Penko, Alina Morano, Erik Perkon, Anja Moran, Urška Urh in Luka Žgur. Iz zakulisja so predstavo spremljali v živo člani odlične domače glasbene skupine Rotacija. Tomaž Mahkovic, režiser in pisec igre, ki seje z Vranskega priselil v Ilirsko Bistrico, je s člani krožka igro vadil od začetka šolskega leta in s krožkom namerava nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Krožkarji se veselijo novih gostovanj in novih igranj. tekst Patricija Dodič, foto Marjan Krebelj dneh si je bilo v Knjižnici Makse ti likovna dela članov Likovnega Bistrice. Društvo je prvič delovalo nekajletni prekinitvi pa je ponov-desetih letih je v društvu delovalo skem letu je bilo vanj vključenih sodelovalo 13 članov s 25-imi deli. Tomažič, Neva Macarol, Janez Primc, Jadranka Savič, Aleksander čilnikar, Urška Mršnik, Barbara stavil predsednik društva llija Mar-skupna predstavitev dela članic in članov v letošnjem letu. Poleg tega v društvu načrtujejo izvesti nekaj likovnih delavnic za svoje člane s ciljem, izmenjati svoja likovna znanja. V juliju nameravajo organizirati 5. slikarsko kolonijo. Na kolonijo bodo po besedah predsednika tudi letos povabili likovno društvo iz Postojne. Cilj teh srečanj je ustvarjati na terenu, likovno zabeležiti okolje, družbene dogodke ali elemente kulture, arhitekture ter s tem pripomoči k ohranjanju kulturne dediščine. Ker društvo, ki nosi ime po slikarju Francetu Pavlovcu, letos obeležuje 10 let delovanja, bodo temu slikarju letos namenili vso pozornost. Cilj jim je podrobneje spoznavati življenje in delo Franceta Pavlovca, tej temi pa se bodo posvetili tudi skozi letošnje likovno ustvarjanje. Kulturni program ob otvoritvi razstave je povezovala članica društva Zdenka Vinšek, s pevskimi nastopi pa so večer popestrili pevska skupina Kalina in Fantje s'pod Karlovce. BISTRIŠKI LIKOVNIKI RAZSTAVLJALI Ilirska Bistrica - V preteklih Samsa v Ilirski Bistrici moč ogleda-društva Franceta Pavlovca iz Ilirske v obdobju med 1970 in 1990, po no zaživelo leta 2002. V preteklih preko 30 slikark in slikarjev. V lan-25 članov. Na tokratni razstavi je Razstavljali so: llija Martič, Primož Knafelc, Marino Samsa, Karmen Abram, Dragica Sušanj, Franc Mo-Senkinc in Zdenka Vinšek. Načrt dela za leto 2012 je pred-tič. Majska razstava je bila prva ske in osrednje slovenske izpostave so bile izredno uspešne, saj so se povsod uvrstile v nadaljnji krog tekmovanj. Poleg tega so posamezne skupine gostovale na občinskih, šolskih in prireditvah drugih društev. Skratka - za društvom je zelo dejavno leto. Tudi po zaključnem nastopu ne počivajo, saj se najstarejše članice intenzivno pripravljajo na opravljanje izpitov nižje baletne šole na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. »Zahvaljujem se vsem našim balerinam in baletniku, ki pridno obiskujejo vaje skozi vse leto in vztrajajo na svoji začrtani poti. Hvala tudi staršem, ki jih spodbujajo in jim stojijo ob strani, posebno tistim, ki nesebično pomagajo pri vodenju društva in njegovem delovanju ter pri izpeljavi prireditev. Številne mame nikoli ne spremljajo nastopov svojih balerin, ker v garderobah urejajo za nastop ostale deklice,« je poudarila predsednica društva Mateja Kocman. Zahvalila seje tudi dolgoletnim zvestim pokroviteljem, predvsem Občini Postojna kot osrednjemu pokrovitelju delovanja društva, v zadnjih letih pa tudi Občini Cerknica in Logatec. tekst Sergeja Širca, foto Fotoatelje Postojna tekst Igor Štemberger, foto Anica Sedmak Razstave Srebot hkrati v Pivki in Bistrici Ilirska Bistrica, Pivka - Srečko Srebot, Bistričan in Pivčan hkrati, te dni razstavlja svoja dela v obeh krajih. Razstavo svojih del v Kavarni Antique v Pivki je odprl v prvi polovici aprila, samo nekaj dni pozneje pa je vrata njegove razstave odprl tudi bistriški lokal Baladur, ki postaja čedalje bolj prepoznaven razstavni prostor za mlade slikarje. Bistriško razstavo je pripravilo Društvo za urbano kulturo Kompresor. Srečko Srebot živi v Palčju pri Pivki, svoje otroštvo pa je preživel v Ilirski Bistrici, kamor se še vedno rad vrača. Tu je naredil tudi prve korake v svet umetnosti, zdaj že daljnega leta 1990, ko je svoja dela prvič predstavil v bistriškem Sokolskem domu. »Že pred leti je z ilustracijami domiselno opremil nekatere knjige in revije, se preizkušal v risbah z ogljem in nadaljeval v pastelnih, akrilnih in oljnih barvah na platnu. Neposredno življenjsko okolje gaje od motiva človeške figuralike vodilo k raziskovanju tematike notranjega in zunanjega ambienta. Bolj kot pokrajino izpostavlja in raziskuje prostor - v smeri kompozicije, opazovanja in občutenja dogajanja. Te krajine in ambienti, ki bi bili sicer lahko razpoznavni, so v resnici le impulzi za nove domišljijske in metafizične vsebine, razpoloženje pa je lirično ali celo vizionarsko. Srečko Srebot se s svojim slikarstvom uvršča med vidnejše ustvarjalce mlajše generacije,« je o slikarju zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič. Otvoritvi obeh razstav je obogatil nastop slovenskega interpreta Aleša Hadalina, slikarja pa je predstavila novinarka Alenka Bevčič. Razstavljene Srebotove akrilne in oljne slike, na katerih prevladuje rdeča barva in nas vodijo v nefiguralen svet, bodo na obeh lokacijah na ogled vse do sredine septembra. tekst Igor Štemberger, foto Tomo Šajn SVETLOBA OBRAZOV ZORKA BAJCA Postojna - Postojnski kulturni dom je v torek, 8. maja zvečer gostil zanimiv kulturni dogodek v organizaciji postojnske izpostave JSKD; razstavo fotografij z naslovom »SVETIoba OBRAZOV« in videoprojekcijo s potovanj po južnoameriških državah Peruju, Boliviji ter Argentini z njenim najjužnejšim delom, Patagonijo. Avtor razstave Zorko Bajc je tako po petih letih z utrinki s svojih potovanj spet gostoval v Postojni - leta 2007 je z razstavo »Čas sanj« in videoprojekcijo fotografij iz daljne in prostrane avstralske pokrajine odstiral zanimivosti tega kontinenta. Zorko Bajc, ki je bil kaplan v Postojni med leti 1994 in 1998, seje leta 2000 po končanem dvoletnem podiplomskem študiju sakralne umetnosti (hkrati je opravil tudi študij umetniške fotografije in filma) na papeški univerzi Gregoriana v Rimu preselil k sv. Juriju v Piran, kjer je sedaj župnik, pa še zdaleč ne samo to. Ena od mnogih stvari, s katerimi Zorko Bajc zapolnjuje in izpolnjuje svoje življenje, je seveda fotografija. Zanjo najde čas in dobi navdih povsod - lahko je to od burje nagnano lomljenje valov na domači, piranski Punti ali svetloba življenja, ujeta v očeh otroka nekje z drugega konca sveta. Zorko Bajc ima rad potovanja - s sopotnikom, brez katerega prav gotovo ne bi nikoli potoval. In tako se iz vsakega potovanja vrača domov s fotoaparatom, v katerem so ujeti trenutki življenja neke dežele, barve njene narave, mojstrovine dela rok njenih ljudi, vse njeno naravno bogastvo rastlinja in živali in neprecenljivi, v stotinke sekund ujeti izrazi obrazov. Zamišljeni, zvedavi, sončni, brezbrižni in kdo ve, kakšni še, pogledi. Svet obrazov in na njih svetloba. Zato se je tudi naslov razstave, ki je bila postavljena v preddverju kulturnega doma, tako poigraval s tema besedama. Po Zorkovih besedah Južne Amerike še ni postavil med »že ogledane« celine, v prihodnosti ga nadvse mika njen severni del, ki ga bo prav gotovo obiskal v naslednjih letih. tekst Silva Bajc, foto Fotoatelje Postojna FOTORAZSTAVA OBROČ Ilirska Bistrica - Gostilna Pri Matetu je v svojih kletnih prostorih, imenovanih Hram dobrega, gostila že kar nekaj kulturnih dogodkov. Eden takih je bila tudi otvoritev fotografske razstave »Obroč«, avtorja Marjana Kreblja. Marjan Krebelj je sicer arhitekt, ki pa seje v zadnjih letih uveljavil kot eden vidnejših slovenskih fotografov. V domači Ilirski Bistrici je svoje delo v preteklosti že predstavljal, nazadnje pred dobrim letom v nabito polni bistriški knjižnici. Tokrat si je za predstavitev svojega dela izbral bolj intimen prostor, namenjen manjšemu številu obiskovalcev. Krebelj, ki o vizualnih umetnostih predava tudi na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, je prejemnik prestižne fotografske nagrade slovenska fotografija leta 2009 po izboru revije National Geographic. Zelo odmevna je bila tudi njegova razstava koncertne fotografije skupine Siddharta. Tokrat pa smo si lahko ogledali fotografske posnetke domače glasbene skupine Obroč. Večina razstavljenih fotografij je nastala na koncertih omenjene bistriške rock skupine, katero sestavljajo Matjaž Perenič (vokal), Gregor Volk (kitara), Nina Volk (hammond orgle), Simon Boštjančič (bass) in Blaž Dolgan (bobni). Skupina, ki izvaja predvsem avtorsko glasbo, je poskrbela za glasbeni del prireditve, katero je podprla ilirskobistriška območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. tekst in foto Igor Štemberger ŽALOST, STRAH IN UPANJE Knežak - Bistriški Foto klub Sušeč je v Pumpa baru v Knežaku, njihovem stalnem razstavišču, na ogled postavil novo fotografsko razstavo. Tokrat se z zanimivimi in nekoliko drugačnimi posnetki pod naslovom Žalost, strah in upanje predstavlja Simon Godec. Simon Godec je za svojo drugo samostojno razstavo - prvo je pripravil pred šestimi leti - izbral prav posebno tehniko fotografiranja. »Že od kar sem se začel ukvarjati s fotografiranjem, so me privlačile fotografije, posnete z dolgimi časi, zato sem se tudi sam preizkusil v tej tehniki. Sprva so bili v ospredju motivi iz narave, kot so reke, potoki, slapovi in vodni športi. Potem pa sem odkril še druge načine fotografiranja z dolgimi časi, kot so premikanje fotoaparata levo, desno, gor, dol, zumiranje, zasuk celotnega aparata in podobno. In na ta način so nastale tudi te fotografije, ki so razstavljene,« je pojasnil Simon Godec. Za razstavo je izmed dvatisoč posnetkov izbral 17 fotografij z različnimi motivi, največ iz narave, ki so nastali v domačih krajih na Zgornji Pivki. Odprtje razstave sta z glasbeno-recitatorskim vložkom popestrili Lavra Poplašen in Vladimira Klun Žerjav. To je sicer že 12. razstava foto kluba Sušeč na tem razstavišču, kjer redno razstavljajo zadnjih nekaj let, je povedal predsednik kluba Andrej Bergoč, kije pozdravil obiskovalce na odprtju razstave. Sicer pa so zelo aktivni člani kluba v letošnjem letu pripravili že šest razstav, od tega tri v Knežaku, dve v Ilirski Bistrici, z eno pa so gostovali tudi v Pivki. tekst Katja Kirn, foto Stojan Spetič Novi lovoriki Bratislava - Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka se od konca aprila lahko pohvali z novima lovorikama. Na mednarodnem zborovskem tekmovanju Slovakia Cantat, ki je potekalo med 26. in 29. aprilom v Bratislavi, je mešani zbor osvojil zlato in srebrno priznanje. Zlato si je zbor pod vodstvom energične Katje Bajec pripel v kategoriji sodobne glasbe, v močni konkurenci mešanih zborov pa še srebro. Za 18-letno kneško zasedbo, ki je prvič v svoji kratki zgodovini nastopila na kakem mednarodnem tekmovanju, sta to prvi priznanji s srebrnim in zlatim leskom. Na letošnjem 6. mednarodnem tekmovanju Slovakia Cantat seje za priznanja potegovalo rekordnih 50 pevskih zborov iz 13 držav. Tekmovalni programje bil razdeljen na dvajset kategorij, med katerimi je najmočnejša konkurenca vladala v kategoriji mešanih zborov. Za zborovodkinjo Katjo Bajec je bil nastop na Slovakia Cantat krstni tekmovalni nastop v dirigentski vlogi, zato je bilo veselje ob uspehu toliko večje. Srčnost so tudi po njeni zaslugi že med tekmovalnima nastopoma v Mojzesovi dvorani pokazali mlade pevke in pevci, ko so izvedli zahteven program, ki ga je zborovodkinja sestavila izključno iz del slovenskih skladateljev. Pred strokovno komisijo so tako zadonela naslednja dela: Hodie Christus Natus Est (Patrick Ouaggiato), Ave, Regina Caelorum (Ambrož Čopi), Kdor jih bere (Janez Močnik), Moj rožmarin (Nana Forte) in Šurka je Tisa (Mojca Prus). Čeprav je bil za večino pevk in pevcev to prvi tekmovalni nastop - prav za vse pa prvi tovrstni na mednarodnih odrih - so se ti odlično odrezali in s svojo iskrenostjo in doživeto interpretacijo naredili dober vtis na žirijo. Zborovski uspeh je vsekakor plod kontinuiranega dela mlade in sproščene zborovodkinje Katje Bajec, kateri pevskih izkušenj in energije ne manjka, in zagnanih korepetitork. Prav tako uspeha ne bi bilo brez sponzorjev in podpornikov, ki so verjeli v mlade glasove in na takšen ali drugačen način mlademu zboru omogočili nastop na tekmovanju Slovakia Cantat 2012. tekst Jernej Biščak, foto Tone Škrlj Tartinijevi dnevi v Piranu Piran - Na Tartinijadi v soboto 12. maja 2012 je na piranskem Tartinijevem trgu igralo 90 godalnih glasbenikov iz cele Slovenije pod taktirko bistriškega dirigenta Zdravka Plešeta. Najmlajše violinistke so bile stare komaj 6 let, najstarejši violisti, violinistke in violončelistke pa nekajkrat toliko. Tartinija so za časa življenja imenovali tudi maestro narodov. S Tartinijado je bilo v svet preneseno sporočilo Tartinijeve glasbe,ki združuje glasbenike in vse ljudi, ne glede na narodnost, veroizpoved, spol ali starost. Tartinijeva glasba odzvanja v vsakem človeku, ki dovoli, da se ga glasba dotakne. Filmska ekipa (Tugo Štiglic, Bača Šramel Justin, Roman Leskovic in Zdravko Pleše) je v soboto 12. maja zvečer, po projekciji dokumentarno igranega filma Vražji Tartini predstavila nastajanje filma. V prijetnem vzdušju in klepetu smo spoznali zakulisje Vražjega Tartinija in si bili enotni, da je njegova glasba in življenjska pot navdih in spodbuda tako glasbenikom kot vsem, ki dovolijo, da se jih njegova glasba dotakne. V nedeljo 13. maja zvečer, je z najlepšimi melodijami za violino dvorano razgrel violinist Zdravko Pleše s pianistko Snježano Pleše Žagar na koncertu Tartini in prijatelji. Virtuozne skladbe Sarasateja, Paganinija, Tartinija, Krei-slerja in ostalih, lahko bi jih poimenovali kar »the best of« so poslušalce popeljale v neki drugi svet in se dotaknile njihovih skrivnih želja in hotenj. Glasbenika sta se druženju po koncertu tudi pridružila in zanimivo je bilo spoznavati tudi svet današnjih virtuozov. Tartinijevi sonati »Vražji trilček« in »Didone Abbandonata« v izvedbi violinista Zdravka Plešeta in pianista Andreja Jarca sta v ponedeljek 14. maja, navdušili poslušalce glavnega koncerta Tartinijevih dnevov,imenovanega »Pozdravljen, Tartini!«. Plešetova odlična virtuozna violinska igra je v poslušalcih pustila sled umetnika, ki glasbi daje poseben pečat z barvitostjo svojih glasbenih globin in ujetim ritmom sodobnega Tartinijevega mesta. tekst Tina Brian, vodja festivala, foto Simon Avsec Reportaža s koncerta BISTRIŠKI GODBENIKI Z NOVIM VODSTVOM Ilirska Bistrica - Pihalni orkester Ilirska Bistrica se je kot običajno tudi letos predstavil domačemu občinstvu na letnem koncertu v Domu in novemu vodstvu zaželela uspešno pot do zlatih Gallusovih značk, katere sklad podeljuje za 25 let delovanja na področju glasbene dejav- venskega naroda, vsestranskega glasbenega mojstra Bojana Adamiča. Glasbeniki vseh profilov v Sloveniji slavijo v tem letu pomembno obletnico in to 100-letnico njegovega rojstva. Rodil se je 9. avgusta 1912 leta v Ribnici na Dolenjskem, umrl 3. novembra leta 1995 v Ljubljani. Pisal je vse zvrsti glasbe od jazza, zabavne, narodne, filmske in klasične glasbe. Na koncertu v Ilirski Bistrici smo slišali skladbo na Vidmu. To je bil že njihov šestnajsti nastop v bistriškem hramu kulture. Ne prav številčno publiko je uvodoma pozdravil novi predsednik društva Janko Poklar. Le ta je dejal, da se bo trudil nadaljevati pot, ki jo je orkester ubral že za časa njegovega dolgoletnega predhodnika Janeza Kirna, ki je bil na čelu Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica dolgih 15 let. Janez Kirn je za dolgoletno uspešno delo ob tej priložnosti prejel zlato plaketo Zveze slovenskih godb iz rok predsednika zveze Toneta Urbasa. Kot je navada ob letnih koncertih, so tudi tokrat najzaslužnejši člani orkestra Prejeli Gallusova priznanja -lavnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za več kot 5-letno delo je sedem mladih godbenikov Prejelo bronaste Gallusove značke, za 15 let igrala pa je članica °rkestra Andreja Boštjančič prejela srebrno Gallusovo 2načko. Priznanja z Značkami je podere novoizvoljena Predsednica Sveta Območne izpo-Stave JSKD Ilirska Bistrica Janja Ko-nestabo. Ob tem je Vsem godbenikom nosti. To, da člani orkestra skorajda na vsakem koncertu prejmejo nekaj značk, je dokaz dobrega kontinuir-nega dela bistriške pihalne godbe, je še dodala nova predsednica sveta bistriške skladove izpostave. V uro in pol trajajočem programu so godbeniki igrali skladbe Johana Straussa, Jacoba de Haana, Hansa van der Heideja, Manfreda Schne-iderja, Norberta Stu-dnitzkya, Pabla Nava-scuesa, Sharona Jeana Hechterja in Grigora-sa Dinicuja. Tako so godbeniki občinstvo z glasbo popeljali od znamenitih Straussovih valčkov do srednjeameriških ritmov, na rodni kraj dirigenta bistriških godbenikov, Makarsko, pa je spomnila skladba Ši-matorje, katere avtor je prav on, Josip Gr-gasovič Grga. Pihalni orkester se je v svojem programu spomnil tudi enega največjih in najplodovitejših glasbenih ustvarjalcev slo- iz istoimenskega filma »Ne glej nazaj, sine!« in »Fičfirič«. Orkester je po dolgotrajnem aplavzu publike po rednem delu koncerta le to nagradil še z izvedbo nekaj slovenskih narodnozabavnih viž. Kot odlični solisti so se pri izvedbi programa predstavili Ana Penko na flavti, Doris Maljevac na pikolu in Jakob Jurič na trobenti. Program je povezovala Iris Dovgan Primc. Naj še dodamo, da je Pihalni orkester Ilirska Bistrica pred dobrim mesecem gostoval na Hrvaškem. Bistriški godbeniki so tam sodelovali na tretjem festivalu srednjeevropskih pihalnih godb »Mitteleuropa Bla-smusikfest«, ki je potekal od 26. do 29. aprila v Splitu. V konkurenci desetih pihalnih orkestrov iz Hrvaške, Slovenije, Češke, Italije, Nemčije in Avstrije so v svoji (tretji) kategoriji osvojili srebrno odličje, takoj za orkestrom iz Češke. Štiridesetčlanski bistriški orkester je poleg igranja v tekmovalnem programu v Splitu sodeloval tudi v promenadnem koncertu na splitski rivi, kjer so igrali vsi prisotni orkestri. Štiristoglavi množici godbenikov so dirigirali člani strokovne žirije, med katerimi je bil tudi dirigent bistriške godbe Josip Grga-sovič. tekst Igor Štem-berger, foto Marko Vidmar se* Hfl JUNIJ 2012 petek IS, Bukovje, Kulturni fa ob 201 predstavitev knjige, »Odmevi iz Podgore«, Alojz Požar Krajevna skupnost Butaj: sobota Postojna, razstava, Ifi Notranjski muzej Predjamski zaklad JLvi (taji Zavodznanjetetp s*la Kozina, likovna razstava, Ifi Knjižnica Kozina luka timi lOi do 8. julija sobota Ilirska Bistrica, večvrstna prireditev, Ifi Titov trg Sprehod ob vodi, »Dogajanje na plači« (petje, ples, lOi ob 81 stojnice, razstave, ogled vodnih poti) sobota Košana, večvrstna prireditev, Ifi Osnovna šola Košana srečanje partizanskih učiteljev Primorske 10. ob 10:00 Osima šola Kranj sobota Pivka, razstava, Ifi Park vojaške zgodovine Muzejska poletna noč 10. ob 17:00 Part vojaške zgodovine sobota Planina, večvrstna prireditev, Ifi Ravbarjev stolp 7. Ravbarjev večer, »Čez sedem hribov in dolin« lOi ob 19:00 lato skupina fea sobota Pivka, film, Ifi Krpanov dom Diktator (komedija) lOi ob 20:00 6» Pita sobota Ilirska Bistrica, koncert, Ifi BarBaiadur laiino veiershostesami lOi ob 22:00 fistročaMr sobota Ilirska Bistrica, koncert, Ifi Stadion Trnovo Viola noč s skupinai Pobegi vlak in Outsiders S lOi od 22:00 dalje Mesta tos nedelja Pivka, domoznanska prireditev, n Pri Ciganski luži srečanje sosedov-Smpetrcev l/i (Studencu) Društvo za trajen zgoilm in kuta) tipi Ms ob 171 ped* Postojna, domoznanska prireditev, IR Notranjski muzej spominski večer Josipa Gorupa pl. Slaijskega 10i ob 181 Zarisuje Postojna četrtek Hrpelje, gledališka predstava, 71 Kulturni dom »Zgledna družina« izvedba: MŠD Harije, režija: tli ob 20:00 Jadranka Boštjančič ObmttpelH® petek Ilirska Bistrica, koncert, 77 BarBaiadur Rod večer LL ob 22:00 fisto8akfi/r petek Ilirska Bistrica, koncert, 77 INŽ Festival bistriških bendov (1, večer) tti ob 23:00 sobota Ilirska Bistrica, plesna predstava, 77 Dom na Vidmu »Dobrodošli v Burleski«, Pume dance team til 1 i ^d/vštvofiaa-Pbastpate ob 18:00 sobota Ilirska Bistrica, koncert, 77 INŽ Festival bistriških bendov (2, večer) tii ob 23:00 HIMMj Nade Žagar nedelja Belsko, večvrstna prireditev, 74 KozolecToplar prireditev ob dnevu državnosti in 110. obletnici tTI ob 191 PfflStudeno petek Knežak, razstava, 70 Pumpabar skupinska razstava Fotografskega društva Postojna tii ob 20:00 to kM Sušeč liska Bista sobota Pivka, večvrstna prireditev, 70 pred Krpanovim domom Pivški shod JU. ob 17:00 Mino društvo IMa sobota Pivka, film, 70 Krpanov dom Projekt X (komedija) Jvi ob 20:00 ftoPrvta sobota Zarečje, koncert, 7f) na jasi KamunFest Jvi ob 221 Miti Nade Žagat Ilirska Bistrica, BarBaiadur do 20. septembra likovna razstava, Srečko Srebot Društvo za urtersi Muro Kompresor petek Kozina, likovna razstava, 1 Knjižnica Kozina Silva Pangos 1. do 15. junija Krpica ko® petek Ilirska Bistrica, koncert, 1 Glasbena šola zaključni nastop solistov 1. i 19:00 Glasbena šila lirska Bistrica sobota Ilirska Bistrica, veizvrstna prireditev, 7 Dom na Vidmu »te kaj je to z'enakelnarica«, sodelujejo: Brštulin L (velika dvorana) banda Harije, Igralska skupina Harije, harmonikar ob 20:00 Martin Rojc s pevko Hano Fatur, MePZ KD Bloke, PS Rožmarin Pivka in Folklorna skupina Vipava EMjzij Se® Nanje sobota Pivka, film, 7 Krpanov dom Kupili smo živalski vrt (družinska komična drama) L ob 20:00 Kino Pivka torek Kozina, študijski krožekfzakrožkarje in izven), 'M C Knjižnica Kozina »Spoznaj se«, letidja Fortin: Magičnost gibanja Ji ob 18:00 topa tena četrtek Postojna, predavanje, 7 Knjižnica Bera Zupančiča »Kako prehrana in prehranske navade podpirajo ob 18:00 naše zdravje«, Marjana Žive KnjiMa Besa Ziporaitojia četrtek Ilirska Bistrica, koncert, 7 Dom na ima zaključni nastop pihalnega in godalnega orkestra /l (velika dvorana) ob 19:00 GtonašolaiskaBista četrtek Ilirska Bistrica, razstava, 7 Knjižnica Makse Samsa 30-let Ansambla Snežnik, prebstavtev ansambla /l ob 191 Snežnik, Upira Nate Sara liska Bistrica in JSKD liska Bistrica petek Ilirska Bistrica, predavanje, R poslovna stavba Teles začetni tečaj fotografiranja 0, ob 19:00 Foto M Sušeč liska Bistrica šoto Ilirska Bistrica, razstava, o Knjižnica Makse Samsa »Zdrav duh v zdravem telesu!«, filatelistična Ji do 16, junija razstava ob 100-letnici Sokolskega doma Primorsko mirnim društvo in Kojiča Nate Sara liska čista šoto Pivka, film, Q Krpanov dom Bojna ladja (akcijski znanstveno-fantastični triler) Ji ob 201 Kino Pivka nedelja Predjama, etnološka prireditev, Ifi prireditveni'prostor pred Prikaz košnje in spravila sena po starem (prikaz lUi Predjamskim gradom starih običajev, degustacije kmečkih jedi, kulturni obidi program) KS Bukovje; IS Wpa, Erazmovi potpfi M Eram Mjmii nedelja Ilirska Bistrica, koncert, 1(1 Dom na Vidmu »Od ljudi za ljudi«, Vok Urica in lupine trio lUi (mala dvorana) ob 191 Klimo d* Mrka torek Ilirska Bistrica, koncert, 17 Dom na Vidmu zaključni nastop baletnega oddelka in komornih 14i (velikadvorana) skupin ob 19:50 Glasim šola Irska Ista četrtek Ilirska Bistrica, domoznanska prireditev, 14 Knjižnica Makse Samsa Perpetuum gymnazile 2012, »Odraščanje skozi oči ob 191 odraščajočih«, predstavitev seminarskih nalog Gimnazija Irska Bistrica it Knjižno Nate Sara Irska Bistrica petek Ilirska Bistrica, večzvrstna prireditev, Ifi Hodnikov mlin Sprehod ob vodi, predstavitev nove zgibanke in tii ob 18:00 razstava (ti »Zlata šestdeseta« Mine društvo ista Bistrica petek Pivka, večvrstna prireditev, Ifi Krpanov dom zaključna prireditev ob koncu šolskega leta tii ob 18:00 Osnovna šola Pivka INFO: igor.stemberger@gmail.com 4 r i Mladi planinci MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA POSTOJNA POROČA IN VABI NA IZLETE Vreme je bilo letošnjo zimo zelo naklonjeno pohodnikom. Še pred novim letom nas je Tine popeljal na večini pohodnikov neznano Bloško planoto. Jutro seje začelo s srenjem na vejah in s sončnimi žarki, ki so se počasi prebijali v zimski dan. V velikem krogu smo se sprehodili po gozdovih, travnikih in zaselkih, vse tja do lepega Bloškega jezera. Tu se pozimi drsajo in poleti kopajo, vse je zelo lepo urejeno in čisto. Celotna planota daje prijeten občutek prostranosti. Na pustno soboto smo se pod vodstvom Bojana odpravili na Ostrič ali Žabnik. To je šilast vrh v hribovju, ki se razteza za Podgradom in že meji na Hrvaško mejo. Bilo nas je za manjši avtobus, otrok in nekaj staršev, mentorice in vodniki pa tudi nekaj pustnih šem seje pomešalo med nas. Zimsko sonce nas je prijetno grelo in nas nagradilo z lepim razgledom z juga na sever Slovenije. Takoj v začetku marca nam je uspel 4. nočni pohod „Z lučko na Primož". Končno smo presegli magično številko 100 - bilo nas je kar 106! Neva nas je zbrala malo bolj zgodaj kot prejšnja leta, saj nam je Društvo ljubiteljev parka vojaške zgodovine omogočilo ogled vojaških utrdb. Najprej so si jih ogledali najmlajši, odrasli pa so prej še malo pokramljali in ob ognju popili čaj. Nato so se zamenjali in otroci so se zunaj zelo aktivno zabavali pod vodstvom naših mladinskih voditeljev. Noč je bila prijetna, vendar so bili nekateri predšolski otroci že pošteno zaspani in z lučkami na glavah smo se vrnili v lepo osvetljeno Pivko. Čeprav je bila noč, smo med hojo po našem priljubljenem Primožu opazili veliko smeti. Pot se redno čisti in vzdržuje, vendar se vseeno vedno znova naberejo kupi odpadkov, ki jih za seboj puščajo neolikani obiskovalci. Hitro smo se dogovorili za čistilno akcijo in jo v okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo tudi uspešno izvedli. Še uspešnejša bi bila, če je ne bi bilo potrebno vsako leto ponavljati. Pločevinke, steklenice, plastične krožnike, cigaretne škatlice in ne nazadnje tudi smrkave robce, vedno odnesimo s seboj nazaj domov, da bodo naše poti lepe in prijetne za vse obiskovalce. Sredi marca so mladi planinci pridobivali znanje iz planinske šole na 3-dnevnem zimovanju v Bavšici, o čemer pa so že sami obširneje poročali. To pa ni bilo vse, kar se je dogajalo marca! Zadnjo soboto NTtt 91,1 -107,1 Mhz Skupaj z R % > —o#*®* v mesecu nas je Valentina peljala na Učko. Bilo nas je za en velik avtobus in še en kombi zraven. Učka je čudovit hrib v Istri, njen vrh se imenuje Vojak. Iz njega je ob lepem vremenu prekrasen razgled na morje z otoki, pa tudi na sever, vse tja do Alp. Mi sicer nismo imeli tistega najbolj kristalnega pogleda, verjetno zato, da bomo še prišli, vseeno pa smo začutili kako daleč seže tu oko ... Izpustili nismo niti ogleda Opatije, sladoleda in metanja kamenčkov v morje. Prišel je april, muhast kot le kaj, in naše načrte o osvojitvi Uršlje gore je čez noč prekril s snegom. Vendar se mi ne damo kar tako in če ne gre gor, gremo pa dol. Aljaž nas je peljal v Idrijski rudnik in k Divjemu jezeru. Zbralo se nas je za dva avtobusa in z dežniki za vsak slučaj smo se odpravili raziskovat rudarsko podzemlje in Idijrsko okolico. Ko so prihajali otroci iz rudnika, je bilo res lepo gledati njihove obraze in prava nagrada za nas in za vodiče rudnika je bil vzklik enega izmed njih: „Vau, to je blo pa carsko!" Nato smo se podali še po krasni poti ob Rakah, skozi zeleno obarvan park Zgornja Idrijca, k naravni znamenitosti Divje jezero. Tam sta nas čakala avtobusa, na katera smo kljub težkim oblakom na nebu prišli suhi in zelo zadovoljni. Junija običajno ni izleta, tokrat pa bi radi naredili izjemo. Mladinska Komisija PZS organizira zabavni program za mlade planince v okviru Dneva slovenskih planinskih doživetij, ki bo potekal 16.6. v Mojstrani in Kranjski Gori. Podrobnosti naj ostanejo zaenkrat še presenečenje, našim mladim planincem pa lahko obljubimo, da jim tam zagotovo ne bo dolgčas. Na koncu pa še povabilo na Mladinski planinski tabor, ki bo potekal od 23.-30. julija v Zavr-šnici. Mentorice že delijo prijavnice, Karavanke nas že kličejo, le še nekaj testov rešimo, kako maturo in izpit naredimo, pa bomo nared za počitnice! Neva Šemrov, Foto: Sandi Furlan TELES nižje V" L% kabelska televizija - Ilirska Bistrica Digitalna televizija Različni TV programi v standardni in visoki ločljivosti možnost izbire raznih televizijskih paketov HB@ cine® “KABELSKA TV, TUDI NA ŠIROKOPASOVNEM OPTIČNEM OMREŽJU” Tel* 05/7110100 www.teles.sl, ln$o@teles,si Karate OLDERSI MED NAJBOLJŠIMI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V Žirovnici na gorenjskem je 13. maja 2012 potekalo 9. državno prvenstvo v tradicionalnem karateju v katah in borbah. Tekmovanja se je udeležilo 190 najboljših karateistov iz vse Slovenije. Iz našega kluba so se državnega prvenstva udeležili tekmovalci, ki v zadnjem času na mednarodnih turnirjih posegajo po odličnih rezultatih. Tudi tokrat so nas razveselili s presenetljivimi dosežki. V disciplini kata prosto je FLORI- JAN GASHI osvojil 1. mesto in s tem naslov državnega prvaka v svoji kategoriji, v kategoriji mlajše deklice je v zelo močni konkurenci NINA PAVLOVIČ osvojila srebrno medaljo. Med člani sta JANEZ ABRAM in IZIDOR DOVGAN zasedla 2. mesto ter MARTINA VOLK 4. mesto. Člani ekipno (MARTINA, JANEZ IN IZIDOR) so v kategoriji kata prosto osvojili srebrno medaljo. Na tekmovanju smo si lahko ogledali odlične borbe in vrhunsko izvedene kate, prikazana je bila tudi nova disciplina EN-BU, ki je zelo atraktivna, od tekmovalcev pa zahteva ogromno truda, samodiscipline in kontrole. Vse to je dokaz, da se karate v Sloveniji razvija v pravo smer. Nov sistem strokovnih treningov, ki jih je letos uvedlo vodstvo Slovenske zveze tradicionalnega karateja že prinaša uspehe. Samo z marljivim delom in strokovnimi treningi, dosegamo hiter napredek, za kar se lahko zahvalimo trenerjem in karate zvezi, ki ima pravo vizijo:«Slediti osebnemu razvoju in razvoju karateja«. Našim karateistom čestitamo! Vabimo vas, da se nam pridružite! Za informacije pokličite: Fidele Vergan, predsednik:041 649 951 in Meta Oblak 041 455 577 Oss Meta Oblak Boks V RINGU ZOPET PREPRIČUIVO ZMAGAL PIVČAN V soboto 19.05.2012 je bil v športnem centru Konex na Brdu pri Ljubljani organiziran drugi krog slovenske MMA lige. Potem ko je na prvem krogu slovenske MMA lige v Slovenj Gradcu Pivčan s tekmovanja odnesel vse točke, je Ivan Kara-čič tudi na drugem krogu tekmovanj v borbi v ringu prepričljivo premagal nasprotnika. Tudi tokrat so tekmovalci tekmovali v dveh skupinah, in sicer, v skupini C, kjer udarci v glavo niso dovoljeni, in v skupini B, kjer so udarci v glavo dovoljeni (ob uporabi čelade in ostale zaščitne opreme). Ivan Karačič je tekmoval v skupini B v kategoriji do 93 kilogramov. Marija Paladin Foto: Marija Paladin d.o.o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 - NAJEM VOZIL - NAJEM VOZIL (1+8) - IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH (obnova vozniškega znanja) - NAJEM TOVORNEGA KOMBIJA - PREVOZI OSEB IN BLAGA pišite nam: info@e-sneznik.net Kolesarstvo TOMAŽ ČESNIK PREKOLESARIL DIRKO OKOLI SLOVENIJE Skozi cilj ene izmed najzahtevnejših mednarodnih ultramaratonskih dirk (Dirka okoli Slovenije - DOS) je prikolesaril tudi Pivčan, Tomaž Česnik, ki je v cilj prišel kot 26. in glede na lanskoletni nastop na DOS-u izboljšal svoj čas za 13 minut in povišal svojo povprečno hitrost za 0,8 km/h. Čestitke Tomažu in njegovi ekipi, kije na poti vztrajala kar dva dni, štirinajst ur in štirideset minut. Foto: Branko Fatur Udeležile smo se futsal turnirja kateri je potekal na travnatem igrišču na Gorjanskem na Krasu. Konkurenca je bila »ostra« saj se je i turnirja udeležilo osem ženskih ekip, nekatere tudi iz zamejstva. V sproščenem družabnem ozračju ter z malo sreče smo se po tekmo-, vanju v skupini uvrstile v finale. Med popoldanskim čakanjem na večerni dvoboj z ekipo Izole smo spremljale tekme moškega turnirja, se zabavale v družbi naših navijačev in se družile z ostalimi ekipami. Vse nas je presenetila popoldanska »plohca«, ki je dodobra spremenila igralne pogoje vendar pa smo tudi v finalu prikazale zrelo in taktično igro ter premagale ekipo Izole. Naslednje leto zopet na 1 Gorjansko braniti osvojeno prvo mesto in obdržati prehodni pokal še za nekaj časa v naših vitrinah. ŠKDKRT Pod streho je že 6. Dos Ras Extreme Avstrijec Christoph Strasser je najhitreje prekolesaril letošnjo Dirko okoli Slovenije in tako postal zmagovalec s časom 1 dan, 16 ur in 8 minut. Drugi je bil Marko Baloh, ki je za njim zaostal za slabi dve uri. Tretje mesto je pripadlo Švicarju Simonu Ruffu. Med dvojicami je zmago ponovila ekipa Bicikel.com, Belokranjca Tomaž Šimec in Tomaž Kapele sta v parih osvojila drugo mesto. Zmagovalca letošnje 6. dirke Dos Ras Extreme Christopherja Strasserja je v svojem in imenu Občine Postoj- na, pokroviteljice prireditve, na cilju z navdušenjem, čestitko in simbolično kolajno sprejel župan Jernej Verbič. Strasserju, ki se je udeležil dirke okoli Slovenije že šestič zapored, torej tekmuje od samega začetka (lani je, med drugim, zmagal na RAAM-u), je tako prvič uspelo zmagati in stopiti na najvišjo stopničko. Na uradni podelitvi pokalov in nagrad, ki je bila v nedeljo popoldan v Hotelu Kras, so prisostvovali tudi župan Jernej Verbič, predstavnik sponzorja Postojnske jame d.d. Igor Blaži-na in direktor dirke Andrej Berginc, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad rezultati in potekom celotne dirke. Na cilj je prišlo 44 tekmovalcev, torej dobra polovica, ki so bili boj s 1188 km tudi v ekstremnih vremenskih razmerah, saj je temperatura iz 28 stopinj padla na le nekaj stopinj nad ničlo. Atletika MAJSKI TEK V AJDOVŠČINI Že 12. Majskega teka so se na sončno soboto udeležili tudi tekači iz bistriškega tekaškega društva. V mladinski konkurenci smo imeli štiri tekmovalke. V okolici športnega centra Police v Ajdovščini so svoje moči z vrstniki merile Urša Kosič, Nina Uljan, Tisa Vičič in Elena Rolih Morelj. Odlično pripravljenost sta pokazali Nina Uljan ter Tisa Vičič, ki sta vsaka v svoji konkurenci bili neulovljivi za ostale tekmovalke in osvojili prvo mesto. Na deset kilometrski članski preizkušnji, ki je potekala po okoliških krajih, so se v vročem vremenu na progo podali tudi štirje tekači TD Bistre. Gregor Kosič, Joško Berginc, Urša Kosič in legenda bistriških tekačev Mladen Popovič so uspešno opravili s preizkušnjo. Posebej velja omeniti še ne štirinajstletno Uršo Kosič, ki je bila najmlajša tekmovalka med vsemi udeleženimi na članskem teku in je kljub temu osvojila odlično četrto mesto v svoji kategoriji. Drago Seizovič PRIPRAVA KOLESA NA NOVO SEZONO Ko se po dolgi zimi dnevi podaljšajo in sonce greje močneje, toplejši dnevi privabijo na plan tudi prve kolesarje. Lep sončen dan, nekaj prostega časa in že smo na kolesu. Kaj hitro pa nam lahko užitek pokvari kolo, ki ne deluje, kot bi moralo. Zavore ne primejo dovolj dobro, gume so gladke, ob vrtenju pedalov nas motijo čudni zvoki. To so zanesljivi znaki, da kolo potrebuje servis, vseeno pa lahko kolesarji marsikaj postorimo tudi sami. Čiščenje kolesa Čiščenje kolesa zagotovo ni zabavno opravilo. Nekateri kolesarji kolo le redko očistijo in upajo, da bo nakopičena umazanija odpadla kar sama. Obstaja kar nekaj razlogov, zaradi katerih ni pametno pustiti kolo neočiščeno dalj časa: - umazanija počasi prodira v notranjost ležajev in drugih pomembnih delov, kar povzroči večjo obrabo in s tem krajšo življenjsko dobo kolesa, - kolo slabše deluje: prestavljanje ni tako gladko, zavore se trdo premikajo itd., - skrijejo se morebitne poškodbe okvirja, ki jih ni mogoče pravočasno opaziti. Okvir in vi Čiščenje zobnikov s trakom krpe lice čistimo z gobo in vodo, ki ji lahko dodamo tekoče čistilo. Najprimernejša čistila so na voljo v kolesarskih trgovinah. V trgovini »Kolesar« ponujamo: čistila Zefal in Pitstop. Suho drgnjenje ni priporočljivo, ker na barvanih površinah povzroča raze in zmanjšuje lesk. Kolesne obroče najlažje očistimo tako, da jih zavrtimo in z drugo roko očistimo z vlažno gobico. Za čiščenje stranskih površin si lahko pomagamo z jekleno volno, ki se sicer uporablja za pomivanje posode (velja le za aluminijaste obroče). Jeklene kromirane obroče je bolje čistiti brez vode, saj le-ta povzroča rjavenje. Predele med naperami očistimo vsakega posebej. Zobnike večstopenjskih menjalnikov čistimo po posebnem postopku. Potrebujemo trak krpe v dolžini približno 25 cm. Trak vtaknemo med dva zobnika in drgnemo v obe smeri. Zaradi trenja se zobniki vrtijo v smeri prostega teka in tako lahko očistimo celoten obod. Postopek ponovimo med vsemi zobniki in tudi pri zobnikih prednjega menjalnika (Glej sliko 1!). Zobnike lahko očistimo tudi s ščetko za zobnike, ki jo lahko nabavite tudi v naši trgovini. Verigo najprej zdrgnemo s suho krpo, nato še s krpo, namočeno v topilo maščob. Pri odstranjevanju trdovratnih oblog med členi verige si lahko pomagamo s staro zobno ščetko, namočeno v topilo maščob. Tako očiščene verige ne smemo pozabiti namazati. Ostalo opremo kolesa najlaže čistimo s krpico na palčki, ki doseže tudi manj dostopne kote. Boris Fabec □€®[L(IŠ@cE}lr1 - mf* , ŠPORTNA TRGOVINA IN SERVIS BORIS FABEC s.p. Rozmanova 30, 6250 ILIRSKA BISTRICA KOLESA IN KOLESARSKA OPREMA PONEDELJEK - PETEK 16 -19 ure SOBOTA 9-12 ure NEDELJE IN PRAZNIKI zaprto ricbearLCimaKozii Proizvodnja BAKALA Obrtniška 2,6240 Kozina T: 05 680 30 06, F: 05 680 30 07 E: ribarnica.cerkvenik@siol.net Andrej Cerkvenik M: 041 633 593 POSLOVALNICE KOZINA Obrtniška 2,6240 Kozina, T: 05 680 30 06 ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva ulica 26,6250 Ilirska Bistrica, T: 05 714 45 79 POSTOJNA Tržaška cesta Ha, 6230 Postojna,T:05 726 55 80 POTUJOČA RIBARNICA M: 041 669 640 - Aljoša NOVE KOLEKCIJI SONČNIH OČAL URNIK PON-PET 8-12 in 16-19 SOBOTA 8-12 Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 $ MERITVE DIOPTRIJE • OKULISTIČNI PREGLEDI • MERJENJE OČESNEGA TLAKA • IZDELAVA IN POPRAVILA OČAL NA RECEPT ALI BEZ Svetlobno onesnaženje Svetlobno onesnaženje je - bolj kot pri zasebnih hišah -posledica nespametnih odločitev v javnem sektorju. A tudi zasebne hiše niso nedolžne, saj si marsikdo pretirano in za okolje škodljivo osvetli fasado in vrt. Če mora lastnik to »nujno« narediti, potem naj upošteva zakonodajo. Področje celovito ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (UL RS, št. 81/2007). Pri načrtovanju, montaži in vzdrževanju vseh svetlobnih teles smo pozorni na strošek investicije ter energetsko potratnost med delovanjem. Pri zunanji razsvetljavi se skrbi doda še problem svetlobnega onesnaženja. Poleg nepotrebnega »zapravljanja« svetlobe, bleščanja, privabljanja žuželk in porušenja življenjskega ritma rastlin, živali in ljudi je pomemben del tudi neučinkovita raba energije. To pa moramo plačati. Definicija Svetlobno onesnaževanje definiramo kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve, izrazito škodljiva je osvetlitev nad vodoravnico. Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti, bleščanje, vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in trošenje energije. Osvetljeno nočno nebo negativno vpliva na biosfero, moti selitve ptic ter ogroža številne vrste žuželk - opraševalcev. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, rak dojk in prostate. Uredba Uredbo velja prebrati, jo upoštevati doma in zahtevati izvajanje v javnem in poslovnem sektorju. Določa namreč merila in načine varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaženja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo, varstvo ljudi pred bleščanjem in zmanjšanje porabe električne energije. Določa ciljne vrednosti letne porabe elektrike za zunanje svetilke na javnih ter poslovnih in industrijskih površinah, omejuje moč svetilk za osvetljevanje fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje ter prepoveduje sevanje svetlobnih snopov proti nebu ali svetlobno odbojnim površinam. Določila uredbe veljajo za vse nove postavitve, za prilagoditev obstoječih svetilk je določeno prehodno obdobje. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja. Za kršitve so predvidene globe ki lahko občino, podjetje ali ustanovo stanejo 12.000 evrov, odgovorno osebo pa 2.400 evrov. Pretiravanje z zunanjo razsvetljavo S prebiranjem obeh publikacij navedenih v okviru lahko bolje in podrobno spoznamo najpogostejše napake, ki so Slovenijo uvrstile takoj za Belgijo na neslavno drugo mesto svetlobno najbolj onesnaženih držav v Evropi. 1. Množična uporaba nezasenčenih svetilk, financiranih iz družinskega, občinskega ali državnega proračuna. 2. Nestrokovno montirane svetilke, ki svetijo nad vodoravnico. 3. Pretiravanje z razsvetljavo v številu svetlobnih teles in močjo osvetlitve. Prepogosti nočni prizori, ko neprimerne oblike svetilk s potratnimi svetili svetlobno onesnažujejo naravo in neučinkovito trošijo elektriko. Pretirana svetloba je moteča pri spanju, bleščanje pa moti pešce in voznike. 4. Praksa vsesplošnega osvetljevanja. 5. Pretirano osvetljeni in bleščeči reklamni panoji. 6. Odsotnost stroke, saj zunanjo razsvetljavo »projektirajo« prodajalci in izvajalci. 7. Davčna politika, saj država povrne podjetjem DDV za električno energijo. Napačna montaža Pri nas je razmeroma pogosta napačna montaža svetlobni teles pod kotom 10-30 stopinj nad horizontom. To je posledica zmotnega prepričanja, da bodo tla pod svetilko bolje osvetljena. V resnici dosežemo le to, da oddaja svetilka več svetlobe v vodoravni smeri in v nebo. Prvo povzroča bleščanje, drugo pa nepotrebno osvetljevanje neba in izgubo energije. Kvalitetno osvetljenost tal ob minimalnem onesnaženju dosežemo le z uporabo zasenčenih svetilk, ki morajo biti postavljene vodoravno. Brezplačno svetovanje Investitorji, izvajalci, prodajalci in energetski svetovalci lahko pomembno vplivamo na izbor optimalnih svetil, pravilne montaže in učinkovitega delovanja. Poleg energetske učinkovitosti in manjšega onesnaženja uporabnike in izvajalce k temu zavezuje tudi zakonodaja. Odgovori na vsa energetska vprašanja so na voljo pri energetskem svetovalcu. Obisk je še vedno »obvezen«, zato pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo. Še vedno vas čaka v »petek in svetek«, dopoldne, popoldne ali zvečer brezplačna sijalka. Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) je na voljo 334 stavb z učinkovitimi energetskimi rešitvami, obilica člankov, odgovorov na vprašanja ter primeri slabih praks. Črne točke in energetski kiksi v sliki in besedi opozarjajo, kaj se ne sme delati. Zgodbo - podprto z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji - nadaljujemo z vsebinsko in oblikovno osveženim portalom, predvsem pa vpisom novih 300 stavb iz celotne Slovenije. Dan Studio Logatec Tovarniška cesta 03 1370 Logatec info@dankuchen-logatec.si danlogatec@yahoo.com 041 722 509, 040 188 648 DanKuchen Wmm ispiiiiigia Svviss Contribution Schweizerache Eidgenossenschaft Contederation suisse Confederazione Svizzera Confederaziun svizra Društvo Temno nebo Slovenije (www.temnonebo.org) ima na portalu dve publikaciji, kjer so celovito obdelane nepotrebne težave ter podane dobre rešitve. Priročnik Svetlobno energetsko svetovanje onesnaženje in energetsko učinkovita zunanja razsvetljava je namenjen za občine, podjetja in ustanove. Brošura Osvetljevanje objektov za oglaševanje pa predvsem podjetnikom. V vseh primerih lahko obrtniki izvajalci pomembno vplivajo na manjše tegobe svetlobnega onesnaženja in učinkovito rabo energije. Bojan Žnidaršič, udika Oglaševalec se predstavi Sponsor inženiring, d. o. o. UNIKATNI KOVANI IZDELKI Družba Sponsor inženiring, d. o. o., je bila ustanovljena leta 1992 s sedežem v Ilirski Bistrici, Bazoviška cesta 32. Proizvodna dejavnost pa se izvaja v OIC Trnovo 1 (Hofer) na Vilharjevi cesti 45 in 47. Imamo pet redno zaposlenih, pogodbeno sodelujemo tudi s kooperanti. Kot smo že omenili, smo podjetje s petimi redno zaposlenimi, s programom umetnega kovaštva pa se ukvarjamo od novembra 2010 - takrat smo zaradi racionalizacije in reorganizacije program umetnega kovaštva prenesli iz podjetja Suma inženiring, d. o. o., na podjetje Sponsor inženiring, d. o. o., zaradi prepoznavnosti smo ohranili osnovno ime porgrama "Suma-umetno kovaštvo". Tako lahko trdimo, da se z umetnim kovaštvom ukvarjamo že več kot 15 let in drznimo si omeniti, da smo na Bistriškem pionirji umetnega kovaštva. Suma inženiring, d. o. o., ohranja svojo osnovno dejavnost knjigovodskih storitev. Kovane izdelke izdelujemo v glavnem po tehnologiji hladnega kovanja, poslužujemo pa se tudi tradicije vročega kovanja. Vsi naši izdelki so unikatni, narejeni po naročilu, po želji pa lahko tudi izdelamo samo posamezne elemente. Vse - od kovanja, izdelave izdelka, vročega cinkanja, barvanja in montaže - opravimo v lastni režiji. Izdelali smo že več tisoč različnih kovanih izdelkov, ki so v bistvu vsi referenčni, saj z enako pozornostjo izdelamo tako najmanjši okrasni izdelek, večmetrska kovana vrata, ograje, nadstreške ipd. kot tudi cerkvene svečnike v Nemčiji in preostale kovane izdelke po domovih in lokalih po vsej Sloveniji in bližnjih obmejnih krajih v Italiji in na Hrvaškem. Najpogostejše vprašanje naših strank je, koliko stane določena ograja. Ker so naši izdelki unikatni, vam ne moremo pred- staviti cen posameznih izdelkov. Informativno ponudbo naredimo na podlagi idejnega osnutka in okvirnih dimenzij. Izdelava informativne ponudbe je brezplačna. Rok izdelave informativne ponudbe je do 3 dni, rok izdelave in montaže pa je precej odvisen od trenutnega obsega dela, po dosedanjih izkušnjah je ta rok od 20 do 60 dni. Poleg programa umetnega kovaštva se ukvarjamo tudi s predelavo plastičnih mas. Obvladujemo osnovno predelavo: razrez, izsekovanje, termoformiranje ... Na tem področju izdelujemo izdelke in polizdelke za industrijske aplikacije (bela tehnika, pohištvena in druga industrija). Izdelki se uporabljajo za toplotno in zvočno izolacijo, tesnila, embalaža .... V lastni režiji predelujemo predvsem poliuretan, polietilen, penjeno gumo, razne filce, melaminsko peno ipd. Kot relativno majhno podjetje vidimo svojo prednost v izredni fleksibilnosti, prilagodljivosti, strogem spoštovanju rokov dobave in cenovni konkurenčnosti. Za tehnološki razvoj skrbimo bodisi z lastnimi inovacijami bodisi z razvojnimi službami naših dobaviteljev in kupcev. Veseli bomo, če si ogledate našo spletno stran na naslo-pvu www.umetnokovastvo.com ali pa pokličete po tel. s št. 05 7110 244,05 7110 241 ali 05 7101 031 (vsak delavnik med 7. in 15. uro), še več informacij pa boste dobili v naši delavnici. Andrej Pirih, Sponsor inženiring, d. o. o. SUMA - UMETNO KOVAŠTVO Že več Kot 15 let Izdelujemo vse vrste kovanih Izdelkov OIC Trnovo Vilhaijeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica Po naročilih skonstruiramo, izdelamo, protikorozUsko zaščitimo in montiramo: balkonske, stopniščne in vrtne ograje, drsna in krilna vrata z daljinskim upravljanjem... Prava izbira kuhinje! telefon: +386 (5) 7110 244 (vsak delavnik med 7h in 15h) fax: +386 (5) 7110 243, e-mail: info(« umetnokovastvo.com www.umetnokovastvo.com V spomin Angel varuh svojega varovanca spremlja, če ta želi to ali če noče, in ko z njim prek zadnjega klanca pride, na grobu njegovem joče. (Tone Pavček) Ob boleči izgubi našega dragega RAFAELA ŠTAVARJA IZ ZAGORJA (20.7.1936-27.5.2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, bivšim sodelavcem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo župnikoma g. Niku in g. Rudiju za opravljen obred, vsem pevcem za zapete žalostinke, gasilcem iz Zagorja, za poslovilne besede pa sosedu Jakobu, g. Tavčarju iz Elektro Sežana ter predsedniku VS in PGD Zagorje g. Česniku. Zahvala osebni zdravnici dr: Garmuševi za dolgoletno zdravljenje in osebju Nevrološke klinike Ljubljana za zdravljenje in nego v zadnjih tednih. Vsi njegovi Novice naših zdomcev IZLET V CASTELMAINE IN HRIBOVJE GRAMPIANS Hribi Grampians so v centralnem delu zvezne države Viktorije. Pri slovenskem klubu Jadran, Melbourne, Avstralija smo 28. maja organizirali izlet z avtobusom. Tokrat je zaradi velike oddaljenosti trajal dva dneva. Pot nas je vodila skozi podeželsko mestece Castelmaine, katero šteje okrog 7000 prebivalcev. To je zgodovinsko mestece z rudnikom zlata. Lokalni vodič nam je razkazal mesto in okolico ter nam slikovito razlagal 150 let staro zgodovino kraja. V lepo urejenem parku smo se okrepčani z malico in nato nadaljevali pot skozi vasico Maldon do Savvell. Pri rojakih, Ivanki in Albinu, kateri živijo v tem kraju na lepo urejeni domačiji (farmi), smo bili deležni gostoljubja in postreženi s kavo in pecivom. Pa še sadje smo dobili za popotnico. V Sto-vvellu smo tudi prenočili. Drugi dan smo si, po obilnem zajtrku, razgledali mestece in nadaljevali pot do Halls Gap, kjer nam je naš vsestransko nadarjen šofer (šofer, vodič in kuhar), ob pomoči Romane in Zlate, pripravil odlično kosilo (meso na žaru). Halls Gap je turi- stična točka in v pravi sezoni mrgoli obiskovalcev. Z avtobusom (možno je iti tudi peš) smo se peljali do vrha hribovja Grampians. Od tu je čudovita razgledna točka. Vreme nam je bilo naklonjeno in razgled je bil prekrasen. Obiskali smo tudi slapove McKenzie, kateri nas spominjajo na slovenski slap Savice. V družbi prijateljev in znancev, smo preživeli dva prijetna in informativna dneva. Zvečer smo se utrujeni, ampak zadovoljni, vrnili v klubsko Jadran. Za Jadran, Marija Iskra milim trr