GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA' TRBOVLJE Poštnina plačana v gotovini. koto II. T- — TRBOVLJE, I. aprila 1949 Štev. 14. Zadružna misel v trboveljskem okraju, se vedno bolj užvršžuje Kmetijska zadruga na Ra^boru je prva, k! že dela na svoji ekonomiji in ima tudi svoj plan Zadružna misel se vedno bolj Žiri tudi v trboveljskem okraju. Od 17 Predvidenih zadružnih ekonomij jih Posluje že 8, ena pa je v pripravi. Treba je samo še rešiti vprašanje gospodarskih poslopij. Tako se trboveljski okraj uvršča •Perl tiste kraje, kjer je zadružno delovanje na vasi v najlepšem razvoju. Na Zadružni ekonomiji na Razboru, na Posestvu Ruda, se poraja novo življenje. 2e v mesecu februarju so zadružniki na občnem zboru razpravljali, kako naj bi pričeli z delom ter tudi sPrejeli predlagani gospodarski plan, ki je bil sprejet od vseh *lanov-zadruž-nikov iz območja KLO na Razboru, dočim so na novo vključeni zadružniki iz KLO Brega pokazali manj razumevanja. Takoj po občnem zboru so zadružniki na Razboru pričeli z delom tu ustanovili zadružno ekonomijo na graščini Ruda, ki ima 18.46 tia površine tu zgrajene obrtno proizvajalne delav-uice. Na ekonomiji se že dela, popravlja in urejuje. Tako so na posestvu že Uredili plemenilno postajo, ki bo imela 2 bika, 2 merjasca in 2 ovna. Poleg Plemenilne postaje ima zadružna eko-uomija krave, konje in prašiče. Na ujivah bodo pridelovali koruzo in oves, deteljo pa bodo sejali za svežo krmo. Agrarni interesenti, ki so do sedaj ihteli podrejeno zemljo, so se skupno vključili v deio, zato pa bodo sprejemali plačilo po učinku svojega dela. t^lan dela predvideva še vrsto raznih sprememb. Tako bodo pričeli s kokoš-jerejo. V to svrho so zgradili večji kokšnjak, ki bo zadostoval za par sto kokoši, najboljših jajčaric. V pripravi j* ureditev umetne valilnice, ki bo veliki meri pripomogla k dvigu ko-košjereje v območju zadružne ekono-utije. Ekonomija ima že do sedaj preko 1000 sadnih dreves, po večini jabolk ki dajejo plodove. Zasajen pa bo nov strnjen breskov nasad s 500 drevesci, drevesnica, katero ima ekonomija, bo Vzgajala do 7000 drevesc, poleg tega Pa bo imela tudi trsnico s cca 2000 trtami. Da si bodo zagotovili zadostne količine živinske krme v zimskih me-Secih, bodo zadružniki zgradili 3 silose Poleg tega pa bodo zgradili v letošnjem letu večjo sadno sušilnico. Iz ^PO m oddaljenega močnega izvirka bo d<> napeljali na Rutki tudi vodovod. uspešnemu delu zadružne ekonomije bodo mnogo pripomogle na novo Ustanovljene obrtne delavnice. Sedaj 2f' deluje mizarsko-kolarska delavnica Y pripravi pa je ustanovitev kovač-nire, čevljarske, krojaške in šiviljske delavnice ter delavnice r.a drobno le-^no posodo. Delavnice bodo prostorne 'u dovolj velike, da bo v vsaki delavnici prostora za več delavcev. Na temeljih pogorelega poslopja bivše graščine bo zgrajena velika enonadstropna zgradba, v kateri bodo nameščene vse delavnice, stanovanja, skladišča KZ in prenočišča za službeno P°tujoče osebe. Z delom, ki ga že upravlja zadružna ekonomija na Razoru, dokazujejo zadružniki, da pravilno razumejo razvoj našega kmetijskega zadružništva, da gradimo socia-‘izem pri nas in da nanje ne vpliva nobena propaganda izven naših meja. Zadružna ekonomija na Razboru ima vse pogoje, da postane v doglednem 'času kmetijsko obdelovalna zadruga. Poleg zadružne ekonomije na Razboru pa kažejo že lepe uspehe tudi ostale ekonomije. Tako je dala napredna posestnica v Vrhovem pri Radečah, Rešeta Tončka, ki je sodelovala v narodnoosvobodilni borbi, svoje po-stvo v Novem gradu kmetijski zadrugi, s čimer je bil dan pogoj, da se je osnovala zadružna ekonomija. Zelo živahno je bilo v zadnjem mesecu pri pripravah za prvo zadružno ekono mijo, katero vodijo in za katero so dali Iniciativo mladinci v Čečah. Mladinski aktiv v Čečah je prejel kot nagrado za uspešno delo od CK LMS kokošjo družino. Med mladinci v Čečah je zadružna zavest globoko vkore-ninjerta. Zadružno življenje se je žarelo, ko je posestnik Skočir Anton pod pisal pogodbo, s katero je dal svoje posestvo KZ. Kmetijska zadruga je >ddala ekonomijo mladincem, ki jo bodo vodili ter je to prva zadružna živinorejska ekonomija v trboveljskem >kraju, katero opravljajo mladinci. Na Dolu pri Hrastniku pa imajo že kar dve zadružni ekonomiji, in to na Kalu ter na Cerdencu, kjer sta dala zadrugi tvoje posestvo Fani Jakopič in Maks Jakopič. Oba sta sodelovala v Narodni >svobodilni borbi, zato-sta tudi razumela pomen, ki ga ima ustanavljanje zadružnih ekonomij in obdelovalnih zadrug za naše kmetijstvo. Zadružna ekonomija na Kalu bo gojila predvsem ovce, za kar ima vse pogoje. KZ v Radečah ima že pripravljeno zemljo, nima pa še urejenega vprašanja gospodarskih poslopij. Kmetijsa zadruga na Dolah pri Litiji ima manjše zadružno posestvo v Sopoti z žago, ki že obratuje. Največjo in najlepšo zadružno ekonomijo pa imajo na Trojanah. Ta ekonomija razpolaga s potrebnim številom živine, z dobrim orodjem in ima vse pogoje, da s pravilnim delom pritegne še ostale kmetovalce ter se s tem spremeni v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Zadružna ekonomija na Izlakan bo usmerjala gospodarstvo v glavnem na plemenilno postajo in vzrejalisče mlade plemenske živine. Tako raste in se razvija zadružna misel v trb°^ j' skem okraju. Tem prvim bodo sledih še ostali ter tako z združenimi močmi sodelovali pri preobrazbi našega kmetijstva na vasi. Zagorski rudarji so v nedeljo _ tekmovali na čast $o letnice KP J Zagorski rudarji se dostojno pripravljajo, da počastijo 30 letnico KPJ. Prejšnji teden so bili po vseh obratih sestanki z delavstvom, katere je organiziral rudniški komite skupno s sindikalno organizacijo. Na sestankih so predvsem obravnavali, kako bi se čim dostojneje pripravili na 30. obletnico KPJ. Odločili so se, da že v nedeljo 27. marca z delom v rudniku proslavijo ta dan. Obrat Podstrana je napovedal tekmovanje vsem obratom zagorskega rudnika, za ves čas, ki nas loči od obletnice. Zvesti revolucionarnim idejam zagorskih rudarjev se pod vodstvom Partije pripravljajo zagorski rudarji na dostojno proslavo. Zavedajo se, da se je Partija že v letih najhujšega izkoriščanja v stari Jugoslaviji odločno borila za delavske pravice. Velika gladovna stavka 1934. leta, katero je organizirala in vodila Partija, je bila do- kaz zagorskim rudarjem, da jih Partija vodi po pravilni poti. V nedeljo pa so pošteno zagrabili. Tekmovalni elan je bil na veliki višini Rezultati dela so pokazali, da je kotredeški obrat v prvi izmeni prekoračil proizvodno nalogo za 8 h. obrat Podstrana pa celo za 50 h več. Popoldne pa so pomagali rudarjem še pazniki in administrativno osebje uprave rudnika. Čeprav so bili dopol dne v službi, so hoteli vsaj nekaj prispevati K nedeljskemu delu. Zbrali pa so se tudi dekleta in žene in tudi drugi Zagorjani ter med igranjem harmonike, petjem in vzklikanjem Partiji in tov. Titu odhajali na delo. Vse do nočne izmene se je nadaljevalo delo Zagorski rudarji, člani KP in OF pa se tako s tekmovanjem ln izvrševanjem planskih nalog pripravljalo na zgodovinske dneve v mesecu aprilu. je bil uspeh kolektiva dosežen le • tesnim sodelovanjem celotnega kolektiva, sindikata in uprave podjetja. Ker pa hoče kemična tovarna v Hrastniku tudi v letošnjem letu biti med najboljšimi kolektivi, je tovariš Klanjšek v imenu kolektiva napovedal tekmovanje vsem kemičnim tovarnam. Kolektiv stt zavezuje, da bo izpolnil proizvodni plan tako po količini, asortimanu in vrednosti, zmanjšal odpadke v primeri z lanskim letom za 1 •/•, povečal produktivnost dela za 5*/», izboljšal delovno disciplino za 50 •/«, izpolnil predvideni plan znižanja polne lastne cene s 102*/., izpolnil plan vzgoje kadrov 105*/*, zboljšal kvaliteto proizvodov povprečno za 5 •/«, 100*/« bodo izvršili vse pogodbe z drugimi panogami industrije ter vključili v kulturno prosvetno-ideološko politično delo vsaj 30*/« članstva. Ob zaključku je tovariš Klanjšek poudaril, da bo tekmovanje odslej star len način dela vsega kolektiva, v borbi za izgradnjo socializma. Mladinski aktiv zapadnega obrata }e delal v čast IV. kongresa LMS Mladinski aktiv Zapadnega obrata, ki dosega v zadnjem času prav lepe uspehe v izvrševanju planskih nalog, je sklenil, da v času do IV. kongresa LMS pospešeno tekmuje za čim večji dvig proizvodnje. Tako se je zbralo v nedeljo pojtoldne 25 mladincev in mladink ter izvršilo 200 prostovoljnih ur na mehaniziranem čelu. Uspeh dela ni izostal, mladinci so tekmovali med seboj ter so dosegli povprečno po 9 vozičkov na moža. Mladinski aktiv Zapadnega obrata se ni obvezal niti ni napovedal tekmovanja, vendar hoče počastiti IV. kongres s prostovoljnim delom in dokazati ostalim aktivom, kako je treba počastiti veliki praznik mladine Slovenije. Delovni kolektiv Kemične tovarne v Hrastniku ie orelel »te odnu zastavo kot naJtojtSl kolektiv kemitne ndustri e v S ovesili Delovni kolektiv kemične tovarne v Hrastniku je v preteklem letu predčasno izvršil letni plan ter med vsemi podjetji kemične industrije najbolje izpolnjeval svoje proizvodne naloge v II. polletju 1948. Za uspešno izpolnjevanje proizvodnih nalog je kolektiv kemične tovarne v Hrastniku prejel prehodno zastavo in denarno nagrado vlade LRS, ki jo je pretekli teden izročil kolektivu podpredsednik vlade LRS in minister za industrijo tov. dr. Marijan Brecelj. Tov. Brecelj je ob tej priliki izrekel delovnemu kolektivu iskrene čestitke v imenu vlade LRS in ministrstva Industrije z željo, da si kolektiv pribori zastavo v trajno last. Govoril je o važnosti kemične Industrije v zvezi s socialistično preobrazbo našega kmetijstva. Kolektivu sta čestitata še predsednik GO ZSS tov. Rudolf Janko in glavni direktor kemične industrije tov. ing. Vinko Kuliš. Udarnik in racionalizator Klanjšek Jože je ob prejemu zastave in de narne nagrade povedal o težkočah, ki jih je imel kolektiv ter poudaril, da Poziv na tekmovanje Vsem KLO okraja Trbovlje Na konferenci o izvajanju plana v gozdarstvu, ki se je vršila dne 25. III. 1949 v okrajni dvorani, je krajevni LO Radeče napovedal tekmovanje vsem KLO-jem za čimprejšnjo izvršitev plana v gozdarstvu. Krajevni LO Radeče napoveduje tekmovanje v sledečih točkah: 1. Kateri KLO bo prvi izvršil 100»/, posek vseh sortimentov. 2. Kateri KLO bo prvi izvršil spravilo lesa iz gozda. 3. Katar! KLO bo uvedel najboljšo kartoteko. 5. Kateri KLO bo najbolj redno dostavljal poročila. Z ozirom na napovedano tekmovanje od KLO Radeče, pozivamo vse KLO-je, da ga vzamejo resno na znanje ter da napno vse sile za čimprejšnjo izvršitev. Pripominjamo, da bo kontrolo Izvrševanja plana ter njega ocenjevanje vršila komisija, sestavljena na poverjeništvu za kmetijstvo in gozdarstvo. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Borba ra socializem je stvar mobilizacije najširših ljudskih ustvarjalnih sil in vsakodnevne, nepopustljive borbe za uničenje kapitalističnih elementov ■ v Izlakah, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Radečah, Loki pri Zidanem mostu in Podkumu, kjer se bodo reševala politična, gospodarska in organizacijska vprašanja Fronte. Člani okrajnega odbora Osvobodilne fronte bodo redno vsaka dva meseca obiskovali osnovne odbore in jim pomagali pri delu. Vsi, ki so vredni tega, bodo vključeni v članstvo Fronte Do sedaj je vključenih v Fronti 92°/# odraslih ljudi, do konca leta pa se bo to število dvignilo na 95»/»- Članarina Osvobodilne fronte se bo dvignila za 50%), enako pa tudi socialni fond, kateri je v letu 1948 padel za 50%>- Ta se bo dvignil na ono stanje, kot je bilo ob pričetku leta 1948., do konca avgusta letošnjega leta pa se bodo prispevki zvišali še za 10%,. Ideološko politično delo na vasi kot osnova izvrševanja nalos na polju zadružništva 1. Frontni odbori v Mlinšah, Trojanah, Cemšeniku, Izlakah, Podkraju, Dolah pri Litiji, Radečah, Zidanem mostu, Čečah in v Prapretnem, bodo takoj pričeli s pripravami za dovršitev gradnje zadružnih domov, začetih v letu 1949. Zaktivizirali bodo člane Fronte za prostovoljno delo na teh deloviščih in poskrbeli za opremo zadružnih domov, da bodo v zimski sezoni lahko postali kulturna središča na vasi. 2. Frontni odbori v Kotredežu in Kleku bodo takoj pričeli s pripravami za gradnjo novih zadružnih domov v omenjenih krajih in mobilizirali prostovoljno delovno silo, tako da bodo ti domovi v letošnjem letu dograjeni v surovem stanju. 3. Ker je osnova za aktivizacijo članstva nakazovanje konkretnih uspehov doslej že obstoječih zadrug in ekonomij, bodo med članstvom popularizirani uspehi in organizirani izleti v kmetijsko obdelovalno zadrugo v Arji vasi pri Celju. 4. Na osnovi proučitev objektivnih pogojev za ustanavljanje zadružnih ekonomij in obdelovalnih zadrug, bodo OF odbori: v Radečah, Hotemežu, Vrhovem, Razboru, Dolah pri Litiji, Izlakah, Trojanah, Mlinsah, Čečah in na Kalu takoj pričeli s podrobnejšimi in konkretnejšimi pripravami za ustanovitev ekonomij ali pa obdelovalnih zadrug po tipu, ki bo za te kraje najbolj primeren. 5. Da se zaščitijo interesi malega in srednjega kmeta, bodo frontni odbori kontrolirali razrez odkupa žitaric, krompirja, mesa, mleka itd. in odmero davkov ter sproti odpravljali vse napake in nepravilnosti. 6. OF odbori bodo vodili evidenco nad delom kmetijskih zadrug občega tipa in jim nudili konkretno pomoč, da bodo postale dejansko organizator socialističnega gospodarstva na vasi, da bodo poživile delo raznih odsekov in pristopile k ustanavljanju novih odsekov in raznih delavnic, ki bodo krile zahteve lokalnih potreb. Na raznih gradbiščih bodo frontovcl izvršili 200.000 prostovoljnih ur Frontne organizacije so v preteklem letu mnogo doprinesle k izvrešvanju nalog v drugem planskem letu. Občutno pomanjkanje družinskih stanovanj y revirjih, slabe ceste, gradnja nove ceste »Mihe Marinka« in dograditev zadružnih domov, potrebuje delovno silo. Osnovne frontne organizacije so si zadale nalogo, da izvršijo 150.000 prostovoljnih delovnih ur na raznih deloviščih, posebej na zadružnih domovih pa 50.555 prostovoljnih delovnih ur. Množična kontrola, močno orožje v borbi za izpolnjevanje nalog V letošnjem letu je Fronta v vseh frontnih organizacijah organizirala Ljudske inšpekcije, tako da bodo Ljudska fronta In sindikati neposredno kontrolirali delo upravnega in gospodarskega aparata. S tem bo doseženo, da bodo ljudske množice potom organov Ljudske inšpekcije neposredno odpravljale napake, ki se še danes pojavljajo na terenu. Pri okrajnem odboru Osvobodilne' fronte bo ustanovljena komisija Ljudske inšpekcije, pri Frontnih organizacijah pa komisije za pritožbe in predloge. Skupno s krajevnimi ljudskimi odbori se bodo na ta način napake terenov odpravljale. Akcije gospodarskega značaja Frontne organizacije bodo za izvedbo spomladanske in jesenske setve izvršile agitacije za nabavo najboljših semen in tam, kjer je le mogoče izvedle strojno oranje. Vse leto bodo frontne organizacije vodile ostro borbo za sodelovanje vseh prebivalcev pri uničevanju koloradskega hrošča. Pomoč pri gozdnih delih, pri prevozu in spravljanju lesa je važna naloga Osvobodilne fronte. Fronta bo pomagala pri vseh odkupih, na drugi strani pa pomagala z nasveti ostalim množičnim organizacijam. Za zboljšanje dela in izvrševanje vseh leh nalog bo pri Okrajnem odboru Osvobodilne fronte postavljenih do I. maja več komisij Izpopolnjen bo že obstoječi 20članski kmečki svet, postavljena komisija za evidenco in sproveden letni plan. Postavljene bodo komisije za prostovoljno delo, komisija za ljudsko inšpekcijo, izpopolnila se bo že obstoječa propagandna komisija, formirala se bo komisija za repatriirance ter reorganizi-^, rali komisiji za gradnjo zadružnih domov in 10-članska Okrajna uprav-a socialnega fonda. Plan dela Osvobodilne fronte okraja Trbovlje so sprejeli vsi delegati ter v diskusiji poudarjali, da bodo plan točno izvrševali in presegali, na drugi strani pa bo vsak frontni odbor izdelal mesečni plan, kar bo omogočalo lažjo kontrolo in evidenco pri izvrševanju plana, katerega izvršitev je čast in dolžnost slehernega frontovca. Izvrševanje planaje čast in dolžnost slehernega člana Osvobodilne fronte Plan dela okrajnega odbora OP Trbovlje za leto 1949 Na okrajni konferenci Osvobodilne fronte so delegati, ki so bili izvoljeni pri volitvah 6. marca, med drugimi važnimi sklepi sprejeli plan dela Osvobodilne fronte za leto 1949. Plan je sestavljen na podlagi planov osnovnih frontnih organizacij in obravnava delo in naloge frontnih organizacij v letu 1949., še posebno glede na naloge, ki se postavljajo pred trboveljski okraj kot industrijski center. V letošnjem letu je najvažnejša naloga Osvobodilne fronte socializacija naše vasi, dvig kmetijske proizvodnje s tehnično izpopolnitvijo v okviru socialističnega sektorja in zaščita interesov malega in srednjega kmeta. Vse to sestavlja okrajni letni načrt Osvobodilne fronte trboveljskega okraja, izpolnitev načrta pa je obvezna in dolžnost vseh frontnih odborov. S pojasnjevanjem in prepričevanjem bo možno doseči nadaljnje uspehe v izgradnji socializma Za dvig politične zavesti članov Osvobodilne fronte bodo organizirani v letu 1949 študijski in čitalni krožki. Organiziranih bo 100 krožkov, 4000 frontovcev pa bo dobivalo v njih globlje ideološko politično znanje. Na teritoriju slehernega frontnega odbora bosta izvedena po dva članska sestanka, na katerih bodo predavanja o političnem stanju. Na sektorju Radeče bo do konca maja organiziran tečaj za frontne aktiviste. V okviru ljudskih univerz bo organiziranih 15 predavanj. Fronta bo po svojih članih dvignila število naročnikov na časopisje za 15%>. Vso pomoč bo fronta nudila lokalnemu listu »Zasavski udarnik« s tem, da bo v okviru vsakega odbora Osvobodilne fronte postavljena komisija za tisk in agitacijo, v katero bodo vključeni predstavniki vseh množičnih organizacij in društev. Ta komisija bo skrbela pri vsakem frontnem odboru za razširitev dopisniške mreže za lokalni časopis, kakor tudi za centralno časopisje. Vsak odbor bo mesečno poslal po en dopis za objavo v lokalnem tedniku in letno 4 dopise v centralno časopisje. Frontni kotički žarišča kulturnega dela na vasi Dvig politične zavesti članstva je nujno povezan s kulturnim dvigom, ki posredno utrjuje zavest frontovcev. Frontni kotički so tisto sredstvo, in morajo postati žarišče vsega kulturnega dela na vasi, zato bo do 15. maja ustanovljenih v trboveljskem okraju 20 frontnih kotičkov in to: v Mlinšah, Kolovratu, Izlakah, SL Lambertu, Bev-škem, Podkumu, Dolah pri Litiji, Svib-nem, Radečah, Lokah pri Zidanem mostu, Padežu, Dolu pri Hrastniku, v Turju, Marnem, Kalu, terenu Zasavju v Hrastniku, Dobovcu in Kotredežu. V desetih kotičkih bodo nameščeni radijski aparati in organizirano bo nedeljsko poslušanje oddaj. V vseh kotičkih pa bodo nameščene knjižnice z revijami in raznimi časopisi. Fronta bo poskrbela za poživitev kui-turno-prosvetnega dela V letošnjem letu bo uprizorjenih 30 Iger ter izvedenih 12b kulturnih proslav ob največjlh in pomembnih praznikih. Ker je film vzgojno sredstvo, bo organiziranih 10 množičnih kino-pred-stav, ki se jih bo udeležilo ljudstvo s podeželja. Poleg tega bo organiziranih 10 raznih kulturno-umetniških razstav. Za spoznavanje naše domovine, bo okrajni OO OF organiziral 3 daljše izlete s področja 22 osnovnih frontnih odborov, Fronta pa bo usmerjala v bodoče delo prosvetnih društev in skrbela za politično-vzgojo množic. Organizacijska utrditev Fronte Da se bodo novo izvoljeni odbori čimbolj organizacijsko utrdili, se bodo v ta namen redno vsake 3 mesece sklicevale sektorske konference, in sicer Nerodni bero! tovariš Semič Staie-Daki prisostvoval okrajni skupščini Zveze borcev NOV v Trbovljah Skupščina okrajnega odbora Zveze borcev okraja Trbovlje, katera se je vršila v nedeljo dne 27. marca, je pokazala, da člani Zveze borcev iz NOV pravilno razumejo naloge, ki se postavljajo pred nje. Skupščine so se udeležili delegati, izvoljeni na občnih' zborih krajevnih zvez ter izvolili' novi . okrajni odbor Zveze borcev in dele->gate za republiško skupščino. Predsednik okrajnega odbora Žvezo borcev tov, Povše Dušan je podal obširen go-spodarsko-političnl referat, v katerem je poudaril in orisal razvoj organizacije Zvezo borcev ler govoril ot uspehih delovnega ljudstva Jugoslavije pri izgradnji socializma. Med govorom tovariša predsednika je prispel na skupščino narodni heroj podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev Slovenije tov. Semič Stane-( Daki. Vsi navzoči sn s ploskanjem in vzkliki pozdravili prihod velikega borca, ki se je odlikoval v narodno osvobodilni vojni. NARODNI HEROJ TOV- DAKI je g6voril Heroj tov. Daki je pozdravil skupščino ter prinesel pozdrave Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije. Skupščini je želel plodnega dela, Zvezi okraja Trbovlje pa mnogo uspehov v izgradnji socializma. Zvesto moramo Osnutek spomenika padlim borcem v Trbovljah čuvati tradicije narodno osvobodilne borbe in s pospešenim delom dajemo naj lepši odgovor vsem tistim klevetnikom, ki nam hočejo slabo in ki $p proti izgradnji socializma pri nas. Pred Zvezo borcev se postavljajo velike it» odgovorne naloge. Le velika volja ini prizadevanje slehernega bo tisti argument, s katerim bomo dokazali, kalcb se pri nas gradi socializem. Naši narodi so dokazali to in dokazujejo še nadalje z velikimi delovnimi podvigi na vseh področjih gospodarstva. Vaša skupščina ni majhnega pomena. Njen veliki pomen je v tem, ker so revirji ie neštetokrat dokazali, da so zvesti revolucionarnim tradicijam. Tov. Daki je govoril še o nalogah Zveze borcev ter ob zaključku svojega govora poudaril: Partija je bila tista, ki nas je vodila v borbi pod vodstvom tovariša Tita, Partija je tista, ki nas danes vodi v boljše in lepše življenje. ZVEZA BORCEV OKRAJA TRBOVLJE IMA DANES 3Z64 ČLANOV Organizacijsko poročilo je podal tajnik tov. Koritnik, ki je naglasil, da se je Zveza borcev okraja Trbovlje času od zadnje skupščine organizacijsko utrdila in je iz prvotnih 6 krajevnih' zvez naraslo na i5 zvez. s 32$1 člani. Organizacijska utrditev še hi dokončna. Ker bodo vzpostavljene še nove zveze v $ krajevnih odbori!}, se bo število članov dvignilo še za 1500. Člani zveze borcev so se udeleževali prostovoljnega dela ter pri tein izvršili preko 6000 prostovoljnih ur v preteklem letu. Foleg tega pia so izvršili nešteto prostovoljnih Ur v industriji in tako pripomogli k uspešnežu izvrševanju letnega plaha. IJelo Zvegits borcev pa id bjio zadovoljivo na idl§| no-političnem in ku 1 turno-prosvetnem poprišču. Najboljše krajevne zveze so že pri* čele z organizacijo postavitve spomeiiš nikov padlim borcem. Tako se je kri-jervna zveza v Radečah obvezala, d& bo postavila spomenik padlim borce: do 9. maja, postavitev spomenika pripravlja tudi zbeza v Trbovljah malo pa so krajevne zvefže posreči pažnje predvojaški vzgoji. Do d% je v okraju 34 cehtrov W predvajaš! vzgojo. Najboljše centre tvorijo delavska mladina steklarne Hrastnik fn vašim centra v Cemšeniku in Radečah. Po obširni diskusiji sb bile izvedi volitve za okrajni rfdbog. Zveze bfl ter delegate za republiški skupi V okrajni odbor Zveze borcev so bili izvoljeni: Povše Dušan, Pečar Otmar, Koritnik Jože, Blajvajs Sašo, Bačn^S Albin, Debenc Ivan, Kovač Lojze, KJf-nar Martin, Ržek Jože, Naglav Fani Bantan Rudi, Vrtovšek Lojzka, Lažni Franc, Logar Vojteh in Flisek Vili. Ob zaključku so bile sprejete resolucije tovarišu Titu, CK KPS in Glavnemu odboru ZB Slovenije. V resoluciji Glavnemu odboru obr ljubV^jo člani Zveze borcev okraja Trbovlje, da bodo organizacijo ZB učvrstili in dvignili njen ugled, ta£p kot ta organizacija zasluži. Nudili bodo Vso pomoč borcem, partizanskim vdovajn in invalidom. Pomagali bodo ljudski oblasti in se še bolj čvrsto borili za izvajanje planskih nalog v in*-dustriji, pomagali pa bodo tudi pri rekonstrukciji kmetijstva in pri gradnji zadružnih domov. Sodelovali ih pomagali bodo pri predvojaški vzgoji ter svoje znanje in izkušnje prenašali na druge. Razkrinkovali in borili se proti vsem sovražnikom, kateri skušajo zavirati izgradnjo socializma. Stalna feiteitfavaitl® kair®v se Je Izražal© tudi v delu rudarske podružnice Pred II. kongresom Zveze sindikatov Slovenije V nedeljo dne 13. marca 1949 je imela sindikalna podružnica rudarjev Hrastnik svoj redni letni občni zbor, na katerem je pred voljenimi delegati polagala obračun celoletnega dela. Občni zbor je otvoril predsednik tov. K&zlič Franc, ki je pozdravil navzoče jpiegale in goste, med njimi zastopnica GOESS tov. Debeljaka in predsednika republiškega odbora Zveze ru-ttarjev tov. Pikla. Po ureditvi organizacijskih formalnosti občnega zbora, jQ podal v imenu Spravnega odbora organizacijsko po-jčbčilo tajnik tov. Mlinarič Martin. Knez Matija, 8 bralni udarnik rudnika Hrastnik Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da so od zadnjega občnega zbora &iii izmenjani trud tajniki in štirje Kulturno prosvetni reefrenti podruž-Žjfce, kar se Je močno odražalo v celotnem delovanju podružnice. Splošni prerez dela podružnice po vseh sektorjih »1 bil zadovoljiv, ker se mnogi re-jprentf niso zavedali nalog, ki so jih prevzeli ob izvolitvi ter je tako vse delo slonelo le na ramah posameznikov. Zelo pomanjkljivo je bilo delo kultumoprosvetnega sektorja podružnice in to predvsem delo na ideološki izgradnji članstva In na pritegnitvi mladine za udejstvovanje na teh sektorjih. Tudi borba proti neopravičenim izostankarjem kljub tesnemu sodelovanju podružnice in uprave rudnika ni bila tako uspešna, kot bi morala biti, kar jel .poleg ostalih objektivnih razlogov, najbolj vplivalo na neizpolnjevanje plana v drugem polletju lanskega leta in je zaradi tega lahko tudi samo 25 •/« rudarjev izčrpalo svoj redni letni dopust. Populariziranju udarni-štva, novatorstva in racionalizatorstva se| je tudi posvečalo premalo pažnje. Kljub naštetim In ostalim nedostat-ikom v delu podružnice pa je hrastni-ški rudar pri različnih akcijah ponovno dokazal, da je zaveden borec za izgradnjo socializma, predan Partiiji in Titu. Tako je vpisalo ljudsko posojilo 99 •/• delovnega kolektiva v skupnem iznosu 800.000 din, akcija za pomoč stavkujočirn francoskim rudarjem pa je dala 108.230 din. Navzoči delegati so pazljivo sledili poročilu in so v| diskusiji še podrobneje analizirali napake in uspehe celoletnega dela. V zaključku diskusije sta govorila tudi tov. Piki in tov. Debeljak, ki sta dala smernice za bodoče delo. Po izvolitvi novega upravnega odbora, v katerega so izvolili najboljše aktiviste, med -njimi precej udarnikov, so bili sprejeti sklepi za delo v novem' poslovnem letu. Z občnega zbora sta bili poslani pozdravni resoluciji CK KPS in GOESS. Potek občnega zbora je jasno do-, kazal, da hrastniški rudarji ostro obsojajo nizkotne klevete Informbiroa in da hočejo z izpolnjevanjem planskiih nalog vsemu svetu dokazati, da stoje v prvih vrstah za resnični socializem. Pred IV. kongresa uti LMS Radarska mladina v Hrastniku bo izvršila 10.000 prostovollnih ur Djpgaiiiggjcijsko poročilo je podal tov. 5bSr, kf je v svojem referatu orisal Rudniška mladina v Hrastniku je svoji prvi konferenci, ki je bila One žl, marca 1949 v sindikalni dvojimi, manifestativno pokazala in do-izala, da je Titova mladina še vedno šjprvih vrstah za graditev socializma. ;Ka ^njerenci je bilo zbranih okrog I?5 mla&inčev iz vseh rudniških aktivo* Konferenco je otvoril tov. org. sekretar Vodiškar Stane, ki je pozdravil itjse-navzoce. Js: delo rudniške mladine in njene dosedanje napore. Iz njegovega poročila Je bilo videti, da ni bilo dovolj pažnje posvečeno kulturno-prosvetnemu delu. gladina se sicer udejstvuje v fiz-fculturi in v SKUD-u »Aleš Kapla«, je pa posvečala premalo pozornosti ideološki izgradnji. To jih je privedlo do tega, da ne čutijo pravih odnosov do mladinske organizacije. Kritično stanje se je izboljšalo z zlitjem SKOJ-a, in mladine. Lepe rezultate beleži aktiv rudarske šple, ki je v letu 1948 naredil 132.500 udarniških ur. Zato so tudi dobili od GO LMJ 3 mesečno prehodno zastavo, za katero se še sedaj borijo in hočejo, da bi postala njihova trajna last. Za lerp aktivom ne zaostajajo jamske grupe obeh abratov. Jasen dokaz za to so mladinske številke, iz katerih Izhajajo mnogi udarniki in zvesti borci za socializem kot so tovariši Vastlč Edi, Cimperšek Jože, Babič Ernest, Zdovc Edi in drugi. Po referatu Okrajnega org. sekretarja tov. Grešaka Franca, ki je dal poročilo o mladini okraja, je govoril rudar Rovhan Viktor, ki je prišel pozdravit mladino iz svojega delovišča in prinesel pozdrave brigade obrata Ojstro. Mladinci so z vzlikanjem pozdravili rudarja, ki je prišel s svetiljko in sekiro na rami. Obljubil jim je, da bo brigada vedno izpolnjevala naloge, ki se postavljajo pred njo in da bodo v potu svojega obraza gradili socializem ter s tem boljše življenje našemu ljudstvu ter naši mladini. Pred pričetkom volitev je predsednik volivne komisije tor. Povše Milko dal kratko karakteristiko o kandidatih v rudniški komite mladine. Po končanih volitvah je mladina sprejela obveze za leto 1949, ter ob lej priliki jasno začrtala smer, ki jo bo vodila naprej po poti v socializem. Obljubili so, da bodo v tem letu naredili 10.000 udarniških ur. Formirali bodo dve mladinski brigadi, in sicer eno na obratu Ojstro in eno na obratu Hrastnik ter da bodo temeljito preštudirali program CK LMJ. Osnovali bodo pevski zbor z najmanj 40 člani. Osnovali bodo dramalsko skupino z najmanj 25 člani, v fizkulturo pa bodo pritegnili nad polovico organiziranih članov. Razširili bodo mladinsko organizacijo za 60 članov in imeli 10 sestankov s pionirji, napravili 10 izletov, igrali 2 igri in izmenjali 90 stenčasov. Po teh obvezah so bili nagrajeni mladinci in mladinke s knjigami. Nagrajena je bila mladinska brigada Ojstro, športno - letalska organizacija ter 15 mladincev in mladink. ¥ Cementarni so se os navale mladinske delovne brigade Naša cementna industrija je v silnem razmahu in preobložena z delom. To pa je zlasti razumljivo zaradi tega, ker se gradi ria vseh koncih in krajih naše domovine. Razumljivo je tedaj tudi, da je cement blago, ki ga nujno potrebujemo za zgraditev težke industrije in stanovanjskih hiš našim delovnim ljudem. Plani cementarn v državi so sicer realni, vendar pa je treba pravočasno pripraviti vse potrebno, da bodo ti plani tudi resnično doseženi, s tem pa obenem tudi plan graditve vseh važnih objektov v naši državi. Ob misli na to je cementarna v Trbovljah na pobudo mladinske organizacije, uprave in sindikata ustanovila na vseh svojih deloviščih mladinske delovne brigade, ki že uspešno delujejo. Brigadirji se zavedajo velikih dolžnosti, ki jim jih nalaga naš plan in v polni meri izvršujejo tudi vse naloge. V svojem delu prednjačita dve mladinski brigaš, in sicer brigada »Mihe Marinka« ter brigada »Hohkrauta Loj-za«, ki sta na delu v kamnolomu Retje. Ti brigadi žanjeta lepe uspehe, saj jih vodita dva mladincu, ki sta bila že pohvaljena ,in je eden izmed njiju že dvakratni udarnik. Starejši delavci so že uvideli, da je brigadni sistem dela pravilen in so se sami prostovoljno vključili v ta sistem dela. Uspehi so se pokazali takoj v prvih dneh obstoja brigad, kar je razvidno zlasti iz tega, da je prekoračevanje norm doseglo 30—50 %. Obe brigadi tudi tekmujeta pri prekoračevanju norm, v vprašanju najboljše ureditve mladinskih številk, v vprašanju delovne discipline itd. Brigadi štejeta po 20 mož. Mladincem v Retju čestitamo k njihovemu delu in smo prepričani, da bomo kmalu lahko tudi ostalim brigadam Cementarne posvetili nekaj vrstic v našem listu. Vse namreč kaže, da tudi te brigade ne bodo zaostajale za kamnolomci. Pričeli smo s tekmovanjem za kategorizacijo igralskih družin V letošnjem letu bo izvršena po vsej Sloveniji kategorizacija igralskih družin. S kategorizacijo bodo prejele posamezne družine pravico nastopanja ne samo v domačem kraju, temveč tudi po svoji okolici in celo v okviru celega okraja. Družine pa, ki bodo dosegle še višjo oceno, bodo imele možnost nastopanja tudi izven svojega okraja, po drugih okrajih. Da bi bilo tekmovanje končano do določenega roka, so pričele v našem okraju družine s tekmovanjem že to nedeljo. Kot prva je nastopila dramska družina iz Svibnega. Za tekmovanje je prijavila Lipahov »Glavni dobitek«, igro pa je priredila v Radečah. Komisijo za ocenjevanje so sestavljali radeškl in okrajni ocenjevalci, dramski praktiki, ki so vestno sledili poteku igre in jo ob koncu kritično ocenili po vidikih, ki jih predpisuje pravilnik za kategorizacijo družin. Svibensko dramsko družino sestavlja po. večini kmetski živelj, ki je moral premostiti mnogo težav, da je prikazal svet malomeščanskih ljudi, ki imajo svoje nazore in navade. Da se niso mogli povsem vživeti v tako okolje, je bilo rahlo opaziti med potekom igre. Glavno vlogo prof. Brvarja je podal tov. Pešec. Janez iz Radeč, ki je kot radeški igralec izpadel pri ocenjevanju, ima pa mnogo zaslug, da je bila vsa družina igralsko povezana fn da je skupna igra napravila na navzoče občinstvo prav dober vtis. Izmed igralcev sta se zlasti odlikovala branjevka Marjeta in berač Krištof, ki sta pokazala s svojo Igro nadpovprečno stopnjo. Celotna dramska družina je bila ocenjena z 49 točkami, kar predstavlja za podeželsko vasico Svibno brezdvomno lep uspeh in priznanje. Po tej oceni bo uvrščena med družine, ki že lahko gostujejo na bližnjih, sebi enakih odrih. Tekmovanje se bo nadaljevalo. V aprilu bodo tekmovale vse družine iz centrov, poleg njih pa še družini iz Cemšenika in Dola pri Hrastniku. Radeče bodo tekmovale 9. aprila s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, Hrastnik s Kranjčevo »Potjo do zločina«, Trbovlje s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, Cem^enik s Ilrib-nikovimi »Mostovi«, dočim pričakujemo iz Dola in Zagorja še naslove iger, s katerimi bodo tekmovali. Poleg teh odrov imamo v okraju še nekaj družin, ki sicer trenutno igrajo, ne mislijo pa se udeležiti tekmovanja. Izjemo tvori le družina v St. Gotardu, ki bo tekmovala z gro M. Feletove »Uroki«. Dramsko življenje je zlasti razgibano v Radečah, kjer trenutno uprizarjajo »Vido Grantovo«, s katero mislijo gostovati tudi po sosednih krajih in kjer so uvedli interno medčlansko tekmovanje v svrho čimboljše priprave, ki bo jamstvo, da bo igralski kolektiv dosegel v polletnem tekmovanju gledaliških družin vse Slnvenije, najboljši možni uspeh. Vsem Igralskim družinam, ki sc še pripravljajo na tekmovanje, želimo, da bi dosegle čim lepše uspehe, ki naj bi dokazali, da je dramsko udejstvovanje zajelo široke ljudske plasti in da s svojimi kvalitetnimi lago čaj s plesom, druge dneve pa čaj brez plesa; da je bil za največji premogovni revir v državi pred kratkim dodeljen premog, za široko potrošnjo iz St. Janža in rudnika Ladanje iz Hrvatske. Mislimo, da je to zelo praktično, zlasti kar se tiče prevoza; da na Lokah pri Zagorju nevoščljivost gori. Rfidniška uprava je podelila vsem prosilcem zemljišče za zidavo novih hišic, s katerimi bo precej omiljena stanovanjska kriza. Pošteni ljudje to odobravajo in dajejo onim, ki se zavestno bore za izgradnjo socializma, polno priznanje. Najdejo pa se še nazadnjaški ljudje, ki hočejo z raznimi obrekovanji in s svojo nevoščljivostjo zavirati to delo. V tem pogledu kažejo popolno zaostalost in bo potrebno, da se bolj poprimejo študija, ker jih bo drugače čas prehitel. One pa, ki so se odločili za gradnjo hišic, ne pustimo zavirati, temveč jim bomo vsestransko pomagali; da imamo v Trbovljah končno le javno smetišče, ker na stavbnem prostoru elektrarne že skoro 10 dni obupno smrdi pokvarjeno zelje, ki ga je odložil tja neznani vestni gospodar... da so v nekaterih menzah poleg hrane na razpolago tudi razna glasbila, katere uporabljajo abonenti včasih pozno v noč tudi na verandah teh menz, gotovo ne v veselje sosedov; da so pri CRD začeli zasipavati Trboveljščico; ne vemo pa, kje bo potem nova struga, ali pa pričakujejo zaradi pomanjkanja dežja obilih padavin, ki bodo na hitro roko ta zasip odnesle v Savo.. PREKLIC Podpisana Knavs Ljudmila preklicujem legitimacijo OF, ki mi je bila ukradena z denarnico vred. Knavs Ljudmila, Trbovlje-Loke. Pozi« Pozivam osebo, ki je v noči 27. III. izmaknila žensko kolo iz hodnika »Delavskega doma« v Trbovljah, da ga v teku treh dni odda pri hišniku Delavskega doma. Sicer sem prisiljen, da javim dotično osebo N M. — Z. J., Loke 371. Poziv Dne 25. marca 1949 sem izgubil vse dokumente na ime Suhorepec Dominik. Prosim najditelja, da jih vrne na ime Suhorepec Dominik, Trbovlje 148 proti nagradi 500 din in denar ki je bil v denarnici. ■KING TRBOVLJE« predvaja sovjetski film „Rdela ruta« Predstave: V soboto ob 6 In 7 uri; v nedeljo ®b >.. S. tn T. url; v ponedeljek ob S In I uri. •KINO RAJKO HRASTNIK« predvaja poljski film „Po*\edn\a etapa« IAUSCIIWITZ) Predstave : v sobolo ob 5 url; v nedeljo ob l„ 6.. In t uri; v nedeljo dopoldne ob 10 uri »oluka predstava Po eni žanl cent -Prihodnji teden predvaja sovjet.-ki film ffPot v bodočnost** predstave: v sredo oh 7 url: v četrtek ot< 5 -tn T- wrl. — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane SuStar Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje leleton 34