Lxvn^ LJubljana, petek Cena Din (shaja vsak dan popoldne, Lrrzemsi nedelje in praznike. — Inaerati do 30 petit rrot * Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-, već ji tnserati petit rrsta Din 4^. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CFBAVNIATVO LJUBLJANA, KnaUJevm ulica s*. 5 Telefon: 3122, 3128, 3124. 8125 ln 8126 Podružnica: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO. Ljubljana** cesta, telefon st. 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossniaveneva ulica L telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.35L Razkrinkan je Madžarske soodgovornost čna taborišča Park, 2. novembra, r. Preiskava, k skih državah, vedno bolj razkriva zlo njihove zaščitnike. Čeprav je še mnog dar že z dosedanjimi uspehi jasno do sistematično pripravljal in kako se je ki naj bi zadala Jugoslaviji smrtni uda i se vodi v Parizu m skoro vseh evrop-činsko gnezdo plačanih teroristov in okaj treba do kraja razjasniti, je ven-kazano, kako se je marsejski atentat že davno vodila z gotove strani akcija, rec. Madžari se sedaj na vse kriplje ote vedeti o kakem terorističnem taborišč zemsko javnostjo najraje naslikali kot samo madžarska repa in pesa. P reve se znali doslej skrivati ter so brli rudi bo prišlo na dan. Na vse zahteve, naj trudniki marsejskih atentatorjev, ki se ske oblasti dajale negativne odgovor ne poznamo. V Franciji aretirani atent držali in niso hoteli izdati onih, ki so j jugoslovetiskega kralja. Ko pa so na v rokah zločincev, ki so se pravočasno sena zavetišča madžarskih in italijans kar #m je bilo znano, meneč, da bodo ognilj najstrožji kazni. pajo vsake odgovornosti in nočejo nič u. Janko pusto bi pred nepoučeno ino-vzomo kmetijstvo, kjer se je gojila č so zaupali teroristom in predobro so tokrat prepričani, da pravo ozadje ne se izroče nekateri glavni krivci in so-skrivajo na Madžarskem, so madžar-e, češ, pri nas ni nikogar, mi jih sploh atorji so se sprva res tudi »dobro« ih poslali in plačali za to. da ubijejo posled le spoznali, da so bili le orodje umaknili na varno v stara preizku-kih taborišč, so aretiranci povedali vse, s tem sebi olajšali položaj in se iz- Kovačnica peklenskih strojev na Janka pusti V Franciji aretirani atentatorji so izpovedali vse podrobnosti, kako so se na Janka pusti izdelovali peklenski stroji Pariz, 2. novembra, r. Zvonimir Pospišii ln Mijo Kralj sta zadnje dni izpovedala vse podrobnosti o živLieivju v terorističnem taborišču na Janka pusti in o Pripravah za atentate v Jugoslaviji. Pojasnila sta vse atentate, ki so se dogajali v teku zadnjih let in priznala, da se je vse to skovalo v Paveličevem taborišču. Razkrinkata pa sta tudi madžarske oblasti, ki so teroristom vselej šle na roko in iim rrudile zaščito. Razkr tja pričenjano z atentatom v Ko-torib:. Kakor znano, ie pred dvema '.etoma na policijskem komisarijatu v Kotaribi eksplodira1 peklenski stroj v obliki knjige. Pri tem sta bila dva polic jska detektiva ubita, policijski komisar pa hudo ranjen. Peklenski stroj je bčl namenjen sodnika državnega sođ'Sča dr. Bubnju. Mio Krali in neki Premec sta ga v Gjekeniešu izročila jugo-sVovenskemu železničarju Žagarju s prošnjo, naj to knij'go odda v Kotoribi na pošto. 2agar je bil njun sošolec in jima je hote! napraviti uslugo, ne da bi vedel, da ie navidezna knjiga peklenski stroj. Pozneje pa ie začel vendar le sumiti, da nekaj ni v redu in je knjjgo predal policijskemu komsarju, da jo pregleda. Ko so na komisarijatu hoteli zavoj razviti, ie nastala eksplozija. Žagarja so aretirali in izpovedal je, kako ie dobil to knjigo. Na podlogi tega so naposled madžarske ob'ast: aretirale na zahtevo i u gos! oven skih ob!ast; Premca. kT ie bil madžarski državljan, do*:m o Milu Kralju niso hotele nič vedeti. Premcu ie sodilo madžarsko sodišče. Kralja pa b? bili moraH jzroč:ti jugoslovenski-m oblastem. Boječ se. da bi Krali ?zdal nakletpe tero- ristov in tajne Janka puste, ga madžarske oblasti enostavno niso našle, čeprav sedaj sam izpoveduje, da ie bil neprestano na Madžarskem in je celo prisostvoval razpravi zoper Premca! Premca je zagovarjal sedaj v Belgiji aretiran terorist dr. Peric. Premca so obsodili na 15 let ječe, toda Kralj misli, da so ga kmaJu po obsodbi zopet izjpustili. Mijo Kralj in Pospiš3 pa sta sedaj tudi priznala, da je bila na Janka pusti cela tovarna peklenskih strojev. Peklenske stroje je -estavljal Zvonimir Pospišii. ki je bil v tem naravnost strokovnjak. Vse peklenske stroje, ki so se uporabljali za atentate v Jugoslavj^ je izdelal on Ime! je na Janka pusti v to svrbo urejeno posebno delavnico, v katero so imeli dostop le najbolj zaupni Uudje. V tej deiavnici je bilo vedno na zalogi dovoli peklenskih strojev. Bilo je treba samo naviti uro in nastaviti, pa je b la stvar v redu. V sestavljanju peklenskih strojev je dosegeJ veliko rutino. Sestavljal ie peklenske stroje najrazličnejših oblik. Tudi ono knjigo, ki je eksplodirala v Kotoribi, je sestavil on. Izdeloval je peklenske stroje v obliki škatlic za nakit v obliki aktovk, malih ročnih torbic itd. PospišMI je tudi izpovedal, odkod je dobival eksploziva in kako so se na Janka pusti vežbali v vseh poslih teroristov in atentatorjev. Iz teh izpovedi se jasno vid vsa odgovornost madžarskih oblasti za početje teroristov in za marsejski atentat ki je šele da! povod, da so se začeli za to zločinsko gnezdo zanimati mednarodni krogi Pavelić* Kvaternik in Perčević so glavni krivci Podrobni dokazi o krivdi glavnih zločincev — Pavelić je osebno izdal nalog za atentat na kralja Aleksandra Pariz, 2- novembra, r. novembra, r. V zvezi z zahtevo francoskih oblasti po izročitvi Pa veliča in Kvaternika. ki ie bila pred tremi dnevi ofic emo sporočena italijanski vladi, se izve, da so francoske oblasti predi ožile italijanski vladi točne dokaze za krivdo obeh ziočincev. ki sta glavna organ zatona marsejskega atentata. Iz teh dokazov le razvidno, da se je atentat v Marseilleu pripravljal Istočasno v dveh državah, iz katerih so prišli atentatorji na določeno mesto v Švici. Atentatorje so izžrebali v Nagy Kanlžj na Madžarskem Iz vrst Pavel ćevih teroristov z Janka puste. Žrebanje je vodil na Dunaju zaprti bivši podpolkovnik Ivo Perčević, ki le posebej v te namen prišel v Nagy Kani io. Vsi banditi, ki jih je bilo teda! zbranih v Nagy Kaniži 15, So biK podrejeni Perčevlću, ki ga je Pavelić že prej postavil z« poveljnika taborišča na Janka pusti ter za šefa terorističnega taborišča v Nagv Kaniži. Perčević je pozval k sebi vse v Nagy KanižJ zbrane teroriste ter jim sporočil, da bodo p° nalogu njihovega poglavarja Pavelića žrebali m izžrebali atentatorje. Ni jim povedal, na koga je namenjen atentat, mislili pa so si, da gre za atentat na jugo-slovensk. kralja, ki je bil po objavi Pavelića v njegovih publikacijah od teroristov obsojen na smrt. Pri žrebanju Je bik) navzočih 15 banditov. Ivan Perčević Jih je razdelil na tri skupine po pet. Za vsako skup'no so bile določene štiri bele in ena Črna kocka. Oni, ki bi potegnili črno kocko, je M! določen za atentatorja. V prvi skupini je potegnil kocko Pospišii, v drugi Kralj, v tretji pa Raić. Georgijev ni bil v Kaniži. marveč je dopotoval direktno iz terorističnega taborišča v Italiji ter ga je določil za atentatorja osebno Ante Pavelić. Žrebanje v Nagy Kaniži se je vršilo 24. septembra. Izžrebani atentatorji so dobiti nalog, naj bodo pripravljeni in Čakajo na povelja, ki jih bo pravočasno poslal Pavelić. Že 25. septembra je prispel v Nagy Ka-nižo Mio Bz k iz Milana in prinesel s seboj povelje Ante Pavelića. Povelje se je glasilo, da morajo atentatorji 26 .septembra kreniti na pot, in sicer preko Budimpešte in Dunaja v Curih- Potoval: so preko madžarskega in avstrijskega ozemlja direktno v Šv:co in niso točne vesti, da so se mudili rudi v Monakovem. To je izpovedal Pospišii pri prvem zaslišanju, bo-teč s tem zabrisati pravo sled. Na železniški postaji sta pričakovala iz Madžarske dospele atentatorje PaveHčov delegat Evgen Kvaternik in atentator Geor-gjjev, ki sta prispela iz Italije. Kvaternik Je takoj pokazal pismeno zapoved Šefa bande Pavelića, ki Je bila datirana v Italiji. Po priznanju banditov je bilo v te) zapovedi rečeno med drugim: »Kot vrbovn) šef organizacije odrejam, da se v vsem pokorite naredbam mojega delegata, ki vam bo pokazal to povelje In da sledite njegovim naročilom, ki vam jih bo dal kot moj pooblaščeni odposlanec«. Iz Lausane so atentatorji odšli v Francijo v dveh skupinah. V prvi skupini sta bila Kvaternik m Georgijev. ki sta šla preko Eviana, v drugi skupini pa so bli Pospišii, Raić in Krali, ki so Šli preko Tho-nona. 6- oktobra >o se zopet sestali v Parizu, od koder so pozneje krenili v Mar-seille, V Aix en Provence, kjer so prenočili, sta se pojavila misteriozni Peter in lepa Slovanka, znana pod imenom Marija Vondračkova, o kateri pa mislijo, da ie v resnic, hčerka Jozue Franka in sestra znanega Tvice Franka. 8 .oktobra je Kvaternik Georgijevu in Kralju CKftcrlto povedal, da gre za atentat na kralja Aleksandra, ki ga morata na vsak način ubit pri sprejemu v Marseilleu Končno ie bik) ugotovljeno, da pe btfo orožje, ki so se ga poshrževali atentatom, kupljeno v Trstu pri tvrdkl Angehni &. Bernardon. s katero je ime! Pavelić stalne zveze in ki je zalagala z OTožJem Pave-1-ćevo bando. Iz vsega tega je Ja-sno razvidno, da so Pavelić. Kvaternik in Perčević glavni organizatori' marseilleskega atentata in povzročite! |i številnih drugfh atentatov v Jugoslaviji ki so zahtevali toliko nedolžne krvi. Francija zahteva izročitev Perčevica Dunaj, 2. novembra, r. Francosko poslaništvo Je včeraj iz/očflo avstrijski vladi zahtevo po izročitvi polkovnika Perčevica, česar zveze s teroristi so Jasno dokazane m čeg ar krivda In sodelovanje pri atentatu na higosloven-skega kralja Je jasno ugotovljeno. Madžari še vedno skrivajo teroriste Janka pusto so izpraznili šele po marsejskem atentatu — Teroristi se z vednostjo madžarskih oblasti skrivajo sedaj na Surda pusti Pariz, 2. novembra, r. Veliko senzacijo v vsej francoski javnosti je izzvalo razkritje posebnega dopisnika velikega pariškega Hsta »Pariš Soir« g. Rebera, ki je odpotoval na Madžarsko, da se osebno prepriča, koliko je resnice na vesteh, da se Pavelicevi teroristi še vedno skrivajo na Madžarskem. G. Reber uvodoma navaja demantije madžarskih poslaništev, ki zatrjujejo, da je Madžarska postala samo žrtva neprijateljske kampanje in da na Madžarskem ni niti enega terorsta, ker da so jih madžarske oblasti že pred meseci pregnale z Janka puste. Madžarsko zunanje ministrstvo mu je ponudilo tudi avtomobil in vodnika, toda g. Reber je to odklonil in šel na poizvedovanje na lastno pest. Na potu iz Nagy Kaniže proti Janka pusti je srečal skupino madžarskih kmetov, ki jih je vprašal, kje leži Janka posta. Na njegovo največje začudenje pa mu je eden izmed sel jako v takoj odgovoril, češ, zaman se trudite na Janka pusto, kajti Hrvati in makedonstvuju-šči so se že preselili na Surda posto. Na vprašanje, kdaj se je to zgodilo, so mu kmetje soglasno izjavili, da se je preselitev izvršila šele pred 10 dnevi. G. Reber se je podal nato na Surda pusto in ugotovil, da se nahaja tam sedaj 15 teroristov, ki so bih prej na Janka pusti. Stanujejo v malem poslopju z malimi kvadratnimi okni. Njihov poveljnik je neki madžarski instruktor. Vsi so oboroženi s puškami, prav tako pa imajo na Surda pusti tudi skladišče municije in orožja. Teroristi šele na večer zapuščajo svoje skrivališče in imajo ponoči svoje »vojne vežbe«. Zjutraj se vračajo na Surda pusto, ki je ne smejo po dnevu zapustiti. G. Reber je izrecno ugotovil, da so se teroristi preselili na Surda pusto šele po umoru kralja Aleksandra v Marseilleu. G. Reber se je zanimal tudi še za druge podrobnosti in izpraševal okoliške seljake, ki pa so mu povedali, da je madžarsko orožni šrv o obvestilo vse ljudi v okolici, da ne smejo nikomur ničesar povedati o Surda pusti, najmanj pa kakemu tujcu. Ko je vprašal, ali je Janka pusta daleč od Surda puste, so mu odgovorili, naj nikar ne hodi tja, ker je to zelo nevarno. Tam je polno teroristov, Id so vsi oboroženi in so madžarski orožniki celo domačemu prebivalstvu prepovedali približati se Janka pustL G. Reber opisuje dalje v kakem strahu živi prebivalstvo, ki je pod stalnim terorjem žandarmerije in teroristov. Atentat v Marseilleu in Društvo narodov Doslej niti Francija, niti Jugoslavija nista zahtevali intervencije Društva narodov Ženeva, 2. novembra, r. »Journal de Gene ve« poroča: Neki inozemski listi so te dni poročali, da bo Društvo narodov na svojem prihodnjem zasedanju 15. novembra stavilo na dnevni red tudi vprašanje marseilleskega atentata ter pri tej pHDki razpravljalo o vprašanju izročitve Pavelića, Kvaternika in Perčevica. Po pisanju nekaterih listov je Jugoslavija dostavila tajništvu Društva narodov spomenico, v kateri zahteva, da s© o gnusnem zločinu v Marseilleu razpravlja tudi pred tem najvišjim mednarodnim forom ter da se v prvi vrsti razčisti vloga madžarskih oblasti, ki so trpele teroristična taborišča na Janka pusti in \agy Kaniži. »Journal de Gene ve« ugotavlja, da so te vesti netočne in da doslej niti Jugoslavija niti Francija nista storili pri Društvu n?rodov nobenega koraka, wi zahtevali, da se o marsejskem atentatu razpravlja pred Društvom narodov. Izprememba v vladi Beograd, 2. novembra, p. Minister pravde g- Boža Maksrmovič je podal ostavko na svoj položaj. Ostavka je bfla sprejeta. Za namestnika ministra pravde je začasno postavljen kmetijski minister dr. Dragutin Kojlć. ki je danes dopoldne prevzel posle od g. .Maksimo vica. Minister Marirtković hudo obolel Beograd, 2. novembra, p. Minister brez portfelja in bivši ministrski predsednik g. dr. Voja Marinković je težko obolel m mora po naročilu zdravnikov ostati v postelji. Sestava proračuna tseograd. 2. novembra, p. Vlada kna vsak dan seje, na katerih razpravlja o sestavi proračuna. Permanentne seje vlade bodo trajale vse tako dolgo, dokler ne bo proračun definitivno sestavljen in predložen Narodnemu predstavništvu. Statut balkanske zveze Ankara, 2. novembra p. Stalni svea Balkanske zveze je huel predvčerajšnjim in včeraj svoje seje na katerih jc sestavil statut Balkanske zveze. Statut je sestavljen po vzorcu statuta Ma4e a nt a n te ter predvideva sodelovanje na polhičnem, gospodarskem in kulturnem področju. Danes popoldne bo zaključena seja, na kateri bodo statut podpisati. Intimen prijatelj Georgijeva Sofijski list »Sofia« priobčuje razgovor z bivšim teroristom Mirčem Panovim Kiki rioUcovim, ki je bil dolga leta intimen prijatelj morilca našega kralja Georgijeva. Kikiridkin je bil leta 1931 obsojen na 15 let težke ječe zaradi umora Protogerovega pristaša Kovačeva, leta 1932 je bil pa po-milošCen in pozneje ni hotel več sodelovati v organizaciji teroristov. O svojem prijatelju Georgijevu pripoveduje: Seznanil sem se z njim v četi Ivana Miha j lova. Georgijev je bil do leta 1922 šofer, v tobačni tovarni Nikotea v Dupnica. Pozneje je to službo zapustil in se priključil tolpi Ivana Mihajlova, ki je takrat napadel mesto Kjustendil. Bil je zaupen pri-jatelj Hipokrata Rauvigorova, ki je leta 1927 ustrelil v Stipu jugosflovenskega generala Kovačevića. Z Georgijevim sva se ponovno sestala v jeseni leta 1924 na policiji v Sofiji Kot morilec komunističnega poslanca Hadži Dimova in kot izvršil ec obsodbe nad Kovacevićem je bil Georgijev v Sofiji zaprt. V zaporu sva se medsebojno tetovirala z znaki makedonske rev oluci jona rne organizacije. V aprilu 1925. se je nama posrečilo pobegniti iz zapora. Georgijev je bil tih človek, mesa ni jedel, pil je malo, kadil ni. Žensk se je izogibal in ni res, da je imel mnoge ljubic črital je mnogo, zlasti podrobno je poznal življenje in delo obeh bolgarskih revoluci jona rje v Boteva in Lev-skega. Zanimal se je posebno za okultizem in zagTobno življenje. Gladovnih stavk političnih jetnikov se ni nikoli udeleževal. Leta 1932 je Georgijev naenkrat izginil. Nihče ni vedel kje je. Teroristi so mislili, da je bi1 ubit na povelje teroristične organizacije zaradi nepokorščine. "Njegova žena je živela v bedi. kajti revolucij omama organizacija je ni podpirala. Vojvoda Kentski za siromake London. M. Vojvoda Kentski ki je zastopal angleškega kralja Jurija V. pri pogrebu pokojnega kralja Aleksandra I.. se ho poročil 29. novembra z grško princeso Marino. Mlada zaročenca sta letos preživela več tednov na Bledu pri Nj. Vis. knezu Pavlu in princes Olgi. sestra princese Marine. Vojvoda Kentski se je te dni obrnil na predstojnika velike londonske bolnice v siromašnem delu prestolnice m ga naprosil, naj vsi, ki misldjo njemu ali visoki nevesti poslati za poroko kak dar. darujejo rajši tej bolnici. Ni dvoma, da bo ta lepa gesta se bolj priljubila med angleškim prebivalstvom že itak popularnega princa. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2303.18 — 2314.64, Berlin 1365.14 — 1375.94. Bruselj 793.85— 797.79 Curih 1108.35 — 1113.85, London 169.33 — 170.93. Newyork 3377.72—3405.9«. Pariz 224.38—225.60, Prmga 142.09—142.95. Trst 290.85 — 293.« (premija 28.5 odat.) Avstrijski šiling v privatnem kiirittgo 8.10 INOZEMSKE BORZE. Curih, 2. novembra. Pariz 20.2460, London 15.3125. Newyork 307 25 Bruselj 71.6250 Milan 26.2860. Madrid 4L90, Amsterdam 207AO. Berrte 123J55. Droaj 57.80. Stran 2. WLOTENSKI NAROD«, te X uunauUm Komemoracija Jadranske straže Najlepša in najdostojnejSa počastitev spomina kralja mučenika LitibVjana, 2. novembra Vsi udeleženci sobotne prireditve krajevnega odoora Jadranske straže so bi JI edini, da je bila ta komemoracija najlepša in najdoetojanstvenejša med vsemi, kar jih je Ljubljana posvetila Velikem« kralju. Žalna svečanosti je bila vseskozi na najvišji umetnostni višini In po celotnem »vojem aranžmana tudi globoko r»lif?ioz-na, kakršne bi morale biti vse podobne svečanosti. Seveda Je bila tudi brezplačna, kakor vsako religiozno opravilo. Prav veliko zaslug za uspeh Ima tudd mesfcn.5 arhitekt Mušič. ki je z najmanjšimi sredstvi aranžiral oder v pravo Žalno svetišče. Ves oder ;n vsa dekoracija ter tudi vsi nastopajo"*! so bili le resnoben okvir svetle Vavrpotič^ve shke kralja Aleksandra v a imiral-ski uniformi. Orkester že-loantfar^k« aa srljsbeneea društva »Sloge* je arhitekt Mušič popolnoma skril pod oder, da so v srce segajoče žalne harmonijo Chopina in Stattnerja prihajale kakor iz krajev onkraj srrdba. PobvaBrti pa ■do ramo tudi tajnika krajevnega ori bor a. našega priznanega pisatelja Jožeta- Liko-v*ča, ki je res poetično aranžiral vso prireditev. Z zastrtem glasom je predsednik Josip Pogačnik govoril svoj govor, kjer je s stališča JS narisal vsestransko katastrofalno laguno, ki nas je doletela s smrtjo kralja Aleksandra. Pridušeno so med njegovim govorom odmevali po dvorani vzkliki »Slava!« in mogočno je privrela is src vseh prisega, da bomo zvesto izvrševali njegovo oporoko Ln bomo s tem, da čuvamo nase morje, čuvali našo Jugoslavijo. Iz daljave so priplavali turobni glasovi žalne Cfcopinove svečane koračn-ice, ki jo je pod vodstvom dirigenta Svetela izvajala »Sloga* res z največjo preciznostjo in občutkom. Pod sliko na črnem stopnišča se je razvrstil Akademski pevski zJbor In f>od vodstvom svojega dirigenta F. Marolta zape! mogočno Gallu^-Petelinovo žalostin-ko tako, kakor jo še nismo čuli nikoli. Občutili smo, da je naš Gallus-Petelin pred stoletji zJožal to žalno pesem Ob koreninah slovenske kulture za Njega, ki se je žrtvoval sedaj za nas narod. S pobožno zamaknjenostjo je sledila dvorana tod i slavni Menoštu-je. Vse popotovanje Viteškega kralja je njegova oporoka ki nam & svojimi almboli kliče: Niti kapljice morja, niti trohice zemlje, dokler diham! In zaupanje kralja v svoj narod zasluži brezmejno spoAtova-nje in ljubezen, obenem nam pa nalaga dolžnost za deto v njegovem smislu. Med i ht en jem vse dvorane se Je govornik obrnil proti razsvetljeni sHki kralja Aleksandra z besedami: Posvetimo eno minuto molka Njemu hi ozrimo se v sliko s premišljevanjem, kako bomo po najboljših močeh delali po njegovem vzgledu in po njegovi oporofld za Jugoslavijo ! v popolnoma tenund in tihi dvorani je žarela le podoba Njega, ki so se g* oklepale vse misli s prisego »Čuvajmo Jugoslavijo!«. It daljave so se spet ra/aHli akord! žalnega etavka Iz Sattnerjeve kanta te »Oljki«, v njenih valovih je p« počasi utonila tudi vizija kralja Uedindtelrja v temo in se preselila v srca . . . Dvorana je bila nabito polna, da Je bi* la mnogo premajhna in so mnogi morali oditi. Divizijskega komamdant* je zastopal podpolkovnik g. Jeftič, mestnega župana magistratni direktor g. Jančigaj, škofa kanonik g. Vole, navzoči so bili pa tudi rektor g. dr. Ramovš, senator g. dr. Rožič, konzul g. štrucelj. upravnik policije g. Keršovan. slikar Ivan Vavpotič, podpredsednik Združenja trgovcev g. Smerkoij, JSK je zastopal odbornik g. Jeraa, CMD g. Uršič, Splošno žensko društvo ga. Les-kovčeva, napredno akademsko starešinstvo g. dr. Zalokar. katoliško starešinstvo g. dr. Adlešič, nadalje areski načelnik g. Zni-derčič, a mnogo je bilo tudi drugih zastopnikov, seveda pa ves oblastni odbor Jadranske straže s podpredsednikom generalom g. Jovanovicem in g. Stupico na čelu ter ves kTajevni odibor z vsemi sekcijam,!, posebno mnogo je bilo pa narodnega ženstva in kar je v teh težakih dneh naj-tolažihiorjše. je bala nenavadno častno zastopana tudi naša mladina. Strindbergova pasijonska igra ,Velika noč6 Strindbergova pasijonska igja v C. Debevčevi režiji je žela velik uspeh LjuJbljana, 2. novembra. Velika noč v Heystovi družini: zaradi poneverbe je oče že leto dni v ječi, profesorski kandidat KI is je bil pravkar prete-riran v napredovanju in se ne more oženiti brez dohodkov, sestra Eleonora je v umobolnici, mati trepeta pred upniki, ker ne more plačati ničesar, in vse kaže, da ji bo Lindkvist pobral še zadnje pohištvo in preproge. Elis je zaslužil doslej vsaj kot izvrsten instruktor, ali poslej tudi tega dohodka ne bo: varovanec Benjamin, Eli-sov najboljši dijak, je pri izpitu iz gole razmišljenosti propadel. Elisov ugled je torej pokopan. Tako vlada na veliki četrtek v Hevstovi družini najbolj črn obup. Nobene nade ni na rešitev, gorje v vseli srcih, solze v vseh očeh. Pa veliki petek je še strašnejši: mala Eleonora je pobegnila iz umobolnice, si spotoma zaželela imeti tulipan (velikonoč-nico), odprla z lastnimi ključi cvetličarno, vzela ondi rumeni tulipan in ga prinesla domov. Ne. Eleonora ni kradla; denar za tidipan je položila na prodajalno mizo in še svojo posetnico zraven. Seveda so v cvetličarni opazili vlom. Saj je dekletce pozabilo vrata zakleniti. In našli so le njeno vizitko. Obrekljivo mesto zahrumi, časopis ima senzacijo. Kajpak, >hči se je vrgla po očetu, jabolko ne pade daleč od drevesa«. Na obupane Hevstove pade nova sramota, jih zakopava nov škandal in v grozi pričakujejo policaja. In LIndkvist hodi in oprezu je okoli hiše: zdajle bo planil nanje in jim odnesel Se poslednje Imetje. Tedaj vidimo najlepšo in največjo sceno v tej pesnitvi: meter, ki dviga obe roki ter ječi: >Moj Bog, moj Bog, zakaj si nas zapustil!« Kakor na Kalvariji smo tu na višku groze, muk in oburpnosti. Tudi E!is doživlja svoj veliki petek. Nevesta Kristina, ki je doslej s Hevstovi-mi prenašala vco nesrečo, hoče naenkrat na koncert. In celo z nekim Petrom, bivšim prijateljem Elisovim! Elis je seveda Ijubostiimen. 2>2foo*?om za vselej!« kliče za nevesto. Ali velika sobota prinese čudežno odrešenje. Izkaže se. da je Kristina na koncertu le posredovala za svojo prijateljico pri Petru, ki se ni upal sam snubiti. — izkaže se. da so našli tudi Eleonorin denar za odrešeno cvetko, in izkaže se. da je Lind-kvist nf^končno dober in hvaležen možakar, sladko jedro v grenki luntoi. Milost mu gre nad pravico, vse gorje zmaga ljubezen Pomladno solnce sije. veHkonočni zvonovi po jo, orgle buče: vstajenje — odrešenje! Sprava in sreča v vseh dušah. »Velika noč« ni drama konfliktov in borb, pač pa pesnitev najčistejšega optimizma, pesnitev, ki pri Strindbergu uprav osup!ja. Poznali smo ga doslej skoraj le kot dramatika, ki ga je gorje" razkrojilo tako, da je gledal v vseh ljudeh in v vseh stvareh le žalost in podlost, egoizem in zavra tn o škodoželjnost. Res Je, da je bil sam sebi v muko, da je sršel iz njega le prezir mržnja in mraz. Velik, strašen, a umetnik, ki nas je zadivljal Že v mladosti in nam imponira še dandanas. Tu, v >Veliki noči« pa je postavil pred nas dekletce, najbolj poetično osebnost, slaboumno, a čudovito jasnovidno Eleono-rico, ki s svojo deviško čistostjo in biblijsko prisrčnostjo razganja temo ter vžiga zvezde in solnce v vseh srcih. Prav zaradi te Eleonore je Strindbergova pasijonska igra resnično velezanimiv dogodek na našem odru Ga. Saričeva je dobila ž njo vlogo, v kateri sijajno izraža svojo veliko umetnost. Ves nadzemski, mistični ton, svetniška dobro tnost in deviška čistost dekletca so našli v Saričevi interpretko, ki prepričuje z močno doživajenostjo. Trpečo mater Hevstovo, izjemno neomajno verujočo v nedolžnost ali nesrečo moževo, čudovit kontrast tolikerim Strind-bergovim zlim ženam, igra pretresljivo ga. Maria Vera. Njen veliki moment z vzklikom »Moj Bog, zakaj si nas zapustil!« deluje neodoljivo z globoko prečutenostjo. Nevesto Kristino pooseblja zelo simpa-tično in naravno gdč. B°ltaxjeva; mestoma pa je preveč tiha v svoji govorici. Elisa, zdaj zagrenjenega, zdaj sanja, joče ga v pomladi in bodoči zakonski sreči, zdaj se po tapija jočega v zagonetnost očetove krivde in trpečega zaradi nevestinega odhoda, pa borečega se z Ldndkvi-stom z resignacijo na bodočo srečo, igra g. C. Debevec. To se pravi: on nikoli ne igra, nego le doživlja, polno, iz srca m duše kot lastno usodo. Zato je izvrsten, svojski, pa resničen. Gimnazista Benjamina ima g. Jan, ki zna vselej take mlade duše podajati z osva. jajočo naturnostjo. IMalogi z Eleonoro so odlični, in prizor, ko se hoče žrtvovati zanjo, je podal krasno. Lindkvist g. Skrbinšek je osebnost, ki učinkuje kakor pravljična, dokaj groteskna, res originalna, a skoraj neverjetna figura Strmdbergove fantazije. Kakor je vse tretje dejanje s svojim optimizmom in srečnim razpdetkom presenetljivo, ginljivo, a vendar dokaj teatralno. Tendeca, da se »sporoča človeku vse zlo in vse dobro«, je lepa, Itatoliško vzvišena, poetična... življenje pa je prozaično krivično in niti tisto ni resnično, da »vsa krivda, s* maščuje na tem svetu«. Ali pesnitev živi in dviga: zato je krasna tudi brez resničnosti. In »Velika noč« je v Debevčevi režiji pretresla, izvabljala solze, dvigala duše in srca. Zmagala je poezija. Gledališče je bilo polno, priznanje topio, i uspeh igre In igralcev velik. Fr. O. Iz škofje Loke — Mladina vojaškim grobovom. Kakor vaako leto, se je tudi za letošnji praznik vi-eh mrtvih oddolžila mladina vseh Škofjeloških sol spominu padlih vojakov in je okrasila vse vojaške grobove — okrog 160 po številu — a cvetjem, zelenjem in šopki. Poleg tega so nabrali otroci mnogo srvečic, tako da nI bilo groba, ki ne bi fo-rela na njem lučka. De ca je nabrala nad 700 svečk, saj jih je darovala v »leanecrti namen samo Škofjeloška deška šola preko 300. — Drv primanjkuje. To se sliši skoraj neverjetno, pa je vendarle res, da je pri ose drva a« kurjavo precej težko dobiti. Vzrokov je več. Les se menda nekaj bolje rzvaža, precej pa ara pokupijo tudi tovarne, tako da ga je ostalo sa domačo porabo znatno maod, kakor druga leta. Pomanjkanje drv vpVva tudi na cene, ki «o poskočile q>ri eetaju na 170 Dfn pri kubičnem metru do 60 Din. — Ubotnl odeek IkofjeloCke občine se bori s velikimi težJcočaml, ker kljofc naj- boljši volji niti zdaleka ne more ustreči veem prošnjam. Odeek je na svoji zadnji seji sklenil, da novih stalnih podpor pod noben in pogojem ne more več dovol je zari, ker nI eredetev in so vsi kredKi do skrajnosti izčrpani. Odeek mora omejiti svoje delovanje na okvir proračunskih možnosti, ki anaš i;o sa letošnje leto okrog 23.000 Din. dedna vsota, ki tpa je skoro do zadnje pare razdeljena, pa čeprav smo šel« sredi proračunskega leta Kaj bo po- Na tisto tiho domovanje Včeraj smo počastili spomin umrlih svojcev, prijateljev In znancev Ljubljana, 2. novembra. Tako žalosm h Vseh svetov skoraj ne pomnimo. Nebo se je spustilo do zemlje, mračno in tesno je bilo v mestu in žalostni so bili Ijndje. 2l teden dni pred Vsemi sveti so prihajali na pokopališča ljudje, da urede poslednja domovanja svojih dragih. pT.nesli so cvetje, vence in svećke n jih položili na grobove v nadi. da bodo lihko na dan Vseh svetov ob lepem vremenu prižgali lučke svojim v spomin. Toda ze v torek je zf.čel pihati jug, še v sredo je vrs dan vleVlo in ponoči na četrtek je lilo, da so bile razmočene in blatne vse ceste. Medtem ko je h\o vreme vč^ai dopoldne še za silo in so ljudje kar trumo-ma prihajali na pokopališče, se je pa opoldne stemnilo. Deževalo je kakor iz škafa, dobili smo pa tudi hud naliv s točo in sodro, treskalo in grmelo je kakor v pasjih dneh in začelo je tudi snežiti. Spričo takega vremena so ljudje raj« ostajal-i doma in zaradi tega na pokopališču ni bilo take ftneče, kakor je običajna ob Vseh svetih. Izreden naval je bil na avtobuse in avtomobile. Policija je sicer strogo pazila, da ni bilo v avtobusih prehude gneče, a kljub temu so bili vozovi prenatrpani. Moramo pa primati, da se kljub ogromnemu prometu ni pripetila nobena nesreča, kar je pač zasluga vestne policije, pa tudi previdnih šoferjev. Pri Sv. Križu Zaradi slabega vremena so seveda na pokopališču pri Sv. Križu bile razne spo-mnsKe svečanosti znatno skrajšane. Kmalu po 15. so se pri križu sredi pokopališča, na katerem je bil napis »Slava kralju mu« ceniku!« in »Čuvajte Jugoslavijo!« zbrali pevci združenih ljubljanskih pevskih zborov in pod vodstvom g. Venturinija zapeli žaJostanko »Na grobeh«. Med hudim nalivom pa se je vseeno zbralo mnogo občinstva ter zastopnikov raznih organizacij na vojaškem polopališču okrog spomenika judenburških žrtev, k vznožju katerega so mestna občina pa tudi razne organizacije položile krasne vence. Komandanta divizije je zastopal polkovnik Maras, navzoči so bili pa tudi zastopniki rezervnih oficirjev, raznih bojevniških organizacij, dobro-voljcev, vojnih invalidov in drugih, ki so prišli, da se kakor druga leta poklonijo manom nesrečnih žrtev avstrijske soldateske. Pietetno žalno svečanost je otvoril vojni kurat g. Bonač, poudarjajoč, da zaradi splošnega narodnega žalovanja spominski govori odpadejo. Vojni kurati »o nato zapeli libera in odmolili očenaše in 8 tem je bila skromna, a pietete polna počastitev spomina judenburšikih žrtev končana. Kakor druga leta je bilo tudi letos pokopališče pri Sv. Križu izredno lepo in okusno urejeno. Dijaki in učenci so okrasili z ličnimi venci vojaške grobove Ln se spomnili tudi pozabljenih grobov, a Pre-porodovci so položili lepe vence na grobove narodnih voditeljev in buditeljev. Množice so se tudi ustavljale pred veličastnim spomenikom pokojnega dr. Gregorja Žerjava, na grob katerega je spominski odbor včeraj ob 10. dopoldne položil krasen venec z napisom: »Velikemu Jugo6lovenu — spominski odbora. Pozabljen tudi ni ostal skupni grob naših treo kulturnih velikanov Cankarja, Ketteja in Murna, ki so jim nežne roke poklonile prekrasen šopek živordečih nageljnov, pa tudi mnogo drugega poznojesenskega cvetja. Nacionalisti so se oddolžili spominu nesrečnih trboveljskih žrtev Stanka Žnidaršiča, 2arka Boltavzarja in Franceta Šlajpaha, a gasilci so se spomnili svojega velikega prvega staroste Franceta Barleta, ki so mu tudi k vznožju položili krasen venec. Med mnogoštevilnimi novimi grobovi na pokopališču je pa letos vzbujala pozornost zlasti prekrasna rodbinska grobnica Strekljevih, v kateri je bil kot prvi pokopan nesrečni Vladimir Strekelj, ki je postal lani žrtev letalske nesreče. Kip na spomeniku je odlično delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Na starem pokopališču Naše »taro pokopališče od leta do leta bolj raspada in je vsako leto bolj zanemarjeno, a kljub temu niso ostali pozabljeni številni nasi odlični pokojniki, ki počivajo tam. Mestna občina in Preporod sta položila na grobove zaslužnih mož lepe vence, ob 17. je pa v cerkvi pri Sv. Krištofu v spomin pokojnih pel pevski rbor Glasbene Matice pod vodstvom direktorja Poliča žalostinki »Ecce comodo mori-turi justus« in pa »Media vitae«. V Štepanji vasi Lepo pokopališče Božji grof v Štepanji vasi je popolnoma v cvetju in zelenju. Skrbno so uredili svojci pokojnim grobove in tudi hudo neurje jih ni zadržalo, d* ne bi pohiteli na božjo njivo. Spominske žalne svečanosti so zaradi dežja odpadle, pač pa je v cerkvi pevsko društvo »Sava« zapelo tri žalostinke. Žalna svečanost na Taboru Kakor vsako leto, je tudi letes Sokol I. na Taboru priredil včeraj popoldne v veliki dvorani žalno svečanost, posvečeno svorjkn umrlim bratom in sestram. Dvorana je bila slavnostno razsvetljena, oder pa je bfl ves v črnini in zelenju. Na pročelju se je svetila velika črka A v žarnicah, pod katero je bila slika blagopokojne?a viteškega kralja Aleksandra I. TJeddnitelja, ovita s državno tro bojnico in črnim florom, na podstavku pa lovorov venec s palmovo vejico. Ob straneh pa je visel napis »Slava svetlemu spominu umrlih bratov in sester«. Kmalu po pol 14. je godba Sokola I. pod taktirko br. Štefana Pokovca zaigrala mogočen Futtkov koral, nakar je mo- ški abor I^jutoljaneficega Zvona pod vodstvom br. D. Matula zapel novo Prelovce-vo »Poljana toAi«, ki je napravila na mnogobrojne zborovalce zelo globok vtis. Po odpeti žalni pesmi je imel društveni pro-svetar br. Aplenc sponainaki govor. Dejal je: Žalni zbor! še nikdar, odkar razpenja Sokol svoja krila nad jugosJovenskim narodom, ni bilo srce sokolske družine tako polno tuge in bridkosti, kot ravno te zadnje dni. Zapustil nas je naš kraljevič Marko, naš kralj Matjaž, potem, ko nam je dal našo lepo, svobodno Jugoslavijo. Izpolnil nam je naš davni sen, razbil tisočletne verige suženjstva, zgradil še večje, še mogočnejše Dušanovo carstvo. In nato je odšel k svojim mrtvim polkom, katere je v svojem življenju vodil od Kosovega polja preko smrtonosnih albanskih planin do Kajmakčalana, Morave, Save in Donave. On prvi Sokol Jugoslavije, je tako vroče ljubil svojo domovino, da je daroval za še boljšo bodočnost nas vseh svojo srčno kri. In ta njegova daritev na žrtveniku domovine je večen simbol in nauk, za nas še živeče, kakšna bodi naša naloga. Stotisoči joigoslovenskih Sokolov prevzamemo njegovo oporoko, klanjamo se našemu mrtvemu, ljubljenemu kralju-mučeniku Aleksandru I. Uedinitelju v tihem, svetem, večnem spoštovanju. Slava njegovemu spominu! Vsi zborovala so počastili njegov spomin s pritajenim slava klicem. Našo taborsko družino pa preveva danes Še druga bol, bol za onimi našimi dragimi brati in sestrami, ki so se že prej, zlasti pa v tem letu poslovili za vedno od nas. Njihovo življenje je bilo posvečeno sokolSki ideji, za njo so se borili ta trpeli. Vsi ti naši dragi umrli so si pridobili veliko, veliko zaslug za to, da more danes Jugoslavija mirno gledati v bodočnost, oprta na čvrste rame polmilijonske sokolske armade. Brat prosvetar je nato prečita! imena umrlih članov in članic ter svojcev društvenih članov, katerih spomin so vsi navzoči počastili s slava klici. Vsem tem borcem, umrlim zaradi naporov za blagostanje družine, naroda in države danes prisegamo, da bomo tudi mi vztrajali na poti, začrtani nam od njih. Slava njihovemu spominu! Pevci Ljubljanskega Zvona so nato zapeli z občutkom >Clovek glej ...«, godba Sokola I. pa je z mogočnim koralom zaključila lepo pijetetno svečanost. Po žami svečanosti so se vsi napotili na pokopališče k Sv. Križu počastit spomin svojih dragih pokojnikov. Obrtniški teden Ljubljana, 2. novembra Sporazumno s eentralnim odborom za organizacijo obrtniškega tedna v kraljevini Jjaoslaviji. ki ima svoj sedež v Zagrebu, obveščamo obrtništvo in našo javnost, da se bo Obrtniški teden v dravski banovini vršil po načrtu, kakor smo ea že objavili Prosimo vee krajevne odbore, da nadaljujejo priprave sporazumno z okrožnimi delovnimi odbori v Ljubljani. Novem mestu, Celju in Maribor j. Podrobnejša navodila dobe v najkrajšem Času, ker so propagandni lepaki že v tisku, v delu pa tudi vse ostalo propagandno gradivo, osobito predavanja in podobno. Upravo ljubljanskega radia je oblfubila. da bode dala na razpolago za časa Obrtniškega tedna vsak dan okrog IS. ure primeren Čas za obrtniško radijsko predavanje. Dan 1. decembra, ki ga smatramo za narodni in državni praznik, bo slovensko obrtništvo praznovalo v prvi vrsti kot narodni praznik, evoie manifestacijske zbore v zvezi z Obrtniškim tednom pa bo imelo na nedeljo 2 decembra t. 1. Vsa prireditev pa se bo izvedla tako. da niti nahnanje ne bo motila splošnega narodnega žalovanja. Namen Obrtniškega tedna je, z resnimi prireditvami manifestirati stanovsko zavest na drugi strani pa s stvarno propagando pridobiti obrtniku in njegovim izdelkom naklonjenost občinstva in prednost pred drugimi, osobito inozemskimi izdelki. Glavni odbor za obrtniški teden v Ljubljani Predsednik Josip Rebek Umestna odredba Ltubrpana, 2. novembra Gasilska zveza kr. Jugoslavije ie opozorila ministrstvo za telesno vzgojo naroda na to, da mnoge gasilske čete in občine posojajo privatnikom priprave za gašenje požara. Največkrat >ih posojajo pri gradnji hiš in drugih objektov, za čiščenje vodnjakov ali gašenje apna, za kuhanje žganja in sploh za vse mogoče uporabe, ki Uh žele pri varni ki, tako, da mnogokrat te priprave za primer požara niso na mestu, kjer bi morale biti. Ako pa so na mesta, so mnogokrat pokvarjene in nejporabne za tisto evrho. za katero so namenjene in, ko nastane požar, ne delujeio in je gašenje požara pod takimi okolnostmi često onemogočeno. Da ta nedostatak odpravi, je banska uprava, v kolikor so priprave za gašenje požara (brizgame, avtomobili, motorne črpalke, cevi. lestve in drugo gasilsko orodje) last občine, vsem občinam najstrožje prerxyvedala posojanje in uporabljanje istih v katerekoli drjsre namene, razen za gaše-nie požara, vežbanje gasilskih čet in za pomoč ob katerikoli elementarni nezgodi. Kar se tiče gasilnih priprav in opreme, ki so last gasilskih Čet, je pa banska uprava občinam naročila, da najstrožje pazi k) na to, da ne bodo gasilske čete posojale in uporab!:a.e gasilskega orodja v kake druge svrbe, razen za tiste, v katere so namenjene Prav je, da je oblast končno napravila tudi red in s tem preprečila privatnikom uporabljanje gasilskih priprav, saj so bile na razpolago največkrat brezplačno le go- tovim izvoljencem in od takih največkrat tudi pokvarjene vrnjene, kar je bilo v Škodo občin in casilskih čet ki so dolžne bližnjemu nuditi pomoč le v času požare, bo lezenske ali elementarne nesreče, nikakor pa ne biti na razpolago raznim fjnkcijo-narjem in odbornikom, ki po le premnogo krat mislili, da iih njih funkcifa pri občini ali gasilski Četi upravičnie do izrabljanja crasilekih priprav v njih privatno kori«t, kar bo odelei onemogočeno. KOLEDAR. Dane«: Petek Z. novembra katoličani: Vero« duše. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Zlato (Brlgita HeSrn, Hana AJbers). Kino Ideal: Prerije v plamenih. Kino Dvor: Jas sem begunec ZKD: * Ana Christiec oh 14.16 t kta*i Matici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, in Ramor, Miklošičeva cesta 36. Noben stan ni zdaj tako razgiban kakor lo\*$ki Naj bo solnce ali dcf. megla ali slana, suša ali moča, n./.vf \'rli zeleni bratje so na nogah in joj đolgouhcem, kamorkoli so se že zatekli. Pozimi ti ie kar nekam nerodna, če jo mahneš V nedeljo kam z vlakom, pa nimaš dilc in pKamen modro6ti> je carj stoletij tn tisočletij, vendar še danes ne znamo delati zlata, čeprav so že hekatombe Človeštva žrtvovale življenje in se še dandanes ves svet pobija in kolje za zlato, vendar je zlato Se vedno sveta vladar, ki prinaša Človeštvu vso srečo in nesrečo. Profesorju Achenrjachu in nje^rovemai asistentu inž, Holk.u~Hansu Aibersu se posreči z napetostjo 5 milijonov volt izpre-menlti svinec v zlato. Gigantski stroji so pripravljeni, da dokažejo svetu učenjakov izum. Že ogromna sila razbija atome svinca in jih spet združuje v zlato, ko eksplozija raztrga stroj in ubije profesorja m njegovega monterja. Ta je bil podkupljen od lastnika zlatih polj Willsa, ki je že prej ukradel načrte stroja, da je monter neopazen vrgel v stroj eksploziv namestu svinca. Holk je smrtno ranjen, a njegova nevesta mu da svojo kri in ga reši. Samo za osveto živi Holk, saj se po ponesrečenem eksperimentu smeje ves svet fantostoma Achel bachu in nJemu. Morilec WiHs ponudi Holku krasno službo, da hd mu delal zlato s Se močnejšim strojem, ki ga je dal po ukradenih načrtih zgraditi v globini pod morjem. Stroj, ki naj postane srce sveta, brez Hol-ka ne more funkcionirati in vsi poskusi so zaman. Poštena VVUlsova hči Florenca se zaljubi v mteresantnega, nadčloveško enegične ga ing, Holka, in ga. svari pred očetom. Čeprav jo Holk zaradi svoje neveste, ki mu je darovala življenje s svojo krvjo, odbija, vendar ga hoče Florenca rešiti. Ves svet Čaka na zlato in eksperiment se Holku res posreči, da ponosno vrže košček umetnega zlata Willsu pred noge. Silno veselje sveta ob izumu se pa kmalu izpremeni v panika' in katastrofo. Vse vrednosti padajo, delavstvu grozi splošna brezposelnost, pri demonstracijah padajo žrtve in vos svet se zaveda, da bodo uničeni milijoni ljudi. Brezsrčni predstavnik kapitala Wills tri* umfira, a Holk pregovori delavstvo, da za puste delo pri čudodelnem stroju. Sloves umorjenega izumitelja je rehabilitiran, sedaj mora biti učenjak še maščevan in rešeno človeštvo pred poginom v vele tok u zlata! vVTriss spozna, da je njegov načrt propadel in hoče Holka in delavstvo pokončati, temu pa v zadnjem trenutku uspe rešiti sebe in delavce, ko se stroj razleti in vdere v podzemeljski laboratorij morje, ki požre edino VVilrsa. Z ovacijami sprejema Holka v domovini narod in srečna nevesta. Z grandioznim! prizori silne napetosti nabiti film pretresljivo slika boj za zlato, da ne pridemo do diha. Čudovit je Ajbera s svojo možatostjo in energijo, skratka, ves film je tak, da bo vsakomur žal, če ga ne bo videl. SPORT — LZSP. Seja tehničnega odbora drevi oh 20. uri v damski sobi kavarne Elmone. Oto 20.30 istotam seja uipravnesra odbora. Bodite tocnl Tajnik I. It Pttiia — Cenj. naročnike >Slov. Narodac, katerim se dostavlia list na dom. vljjdno pro-aimo, da poravnajo zaostalo naročnino takoj prve dni in plača io isto naši raznašalki proti potrdilu. Naročnina se mora plačati vedno 7a en mesec v naprej. — Uprava. — Pramik vseh «retih ie bil letos zelo žalosten in pust 2e navsezgodaj Je lflo kakor iz Škafa Pokopališče j« bilo bolj prazno kakor drjfra leta. tev 240 »SLOVENSKI NAROD*, dne 2. novembra 1934 Stran 3. Kaj takega Se ni videla Ljubljana To je grandijoznl velefllm, ki rešuje tisočletni problem človeštva Z LATO BRIGITA HELM, HANS ALBERS Film nam predstavlja sile človeškega razuma. To je višek tehnike in ustvarjanja, PRAVA SENZACIJA NASE DOBE Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., 714 in 9Y4. Predprodaja vstopnic od 11. do V£18- DNEVNE VESTI PRIDE! PRIDE! | 1 PLAVOLASA VENERA j Najdostojnejši spomenik kralju mučeniku Najlepše bi se Ljubljana in z njo vsa Slovenija oddolžila spominu velikega kralja, če bi zgradila univerzitetno knjižnico — Iz finančne službe. za konceptne pripravnike pri dravski finančni direkciji so Dostavljeni: Hane Franjo, dr štular Franc, dr. Nemec Anton, dr. Vidović Niko. Pjha-rič Krešimir. Savić Djordje, Petrovič Veli-mir, Kešeli Ljubomir in Rošin Stjepan. Od ministrstva financ v Beogradu ie premeščen Popović Milivojo, konc. pripravnik, k dravski finančni direkciji v Ljubljani. — Dež in sneg. Po nenavadno toplem tujžnem vremenu je včeraj pritisnil sever in v višjih legah je zapadel sneg, ki je pobelil vrhove. Ozračje se je znatno ohladilo, temperatura je padla za več stopinj. Zaradi silnih nalivov so pa znatno narasle tudi vse vode in Sava je bila popoldne okrog 2 m nad normalo. S seboj je nosila precejšnje množine lesa, ki ga je odplavila v višjih krajih, izruvala je pa tudi mnogo debel in potrgala precej grmičevja. Hujše škode ni napravila. — Starešinska organizacija »Preporoda« se iskreno zahvaljuje vsem podpornikom, ki so j» omogočili v letošnjih počitnicah izvesti uspelo ekskurzijo v bratsko kraljevino Bolgarijo. — Zaradi žalovanja je starešinska organizacija -Preporoda« letos opustila vse prireditve. Ker pa je šel prebitek prireditev v Endlicherjev fond za podpore revnim dijakom, bodo prijatelji leto* radi prostomivio prispevali v fond Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih .ietrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Jonefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih primerih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — B°rxa dela v ljubi Jani sprejme jer-menarja-bičarja, usnjarja za fine kože, hlapca, peka, metlarja, 4 usnjarje, 2 čevljarja in 2 mizarja za klavirje. — »Naš val«. Dolgo smo pogrešali Slovenci poljudno pisano tedensko revijo, ki bi nas s prispevki in ilustracijami seznanila z našimi književniki, z gledališčem, film s'--i m rn ::.s':!mi Ln modnimi poročili Prvotno je izhajal Xaš val« kot tedensko glasilo ?a radiofonijo, z novo jesensko se-zijo smo pa v »Našem valu« dobili izrabiti magacin^ki list. pri katerem sodelujejo skoro vsi ipomembmejfii slovenski književniki, kakor Rudolf Kresal, Janko Kač, Bogomir Magajma, Ljudevit Mrzel. Bratko Kreft, Joža Vomherser, prijetni pripovedniki Ivan Vuk, Viktor in Niko Pimat, Vladimir Regallv in drugi. V »Našem valu« izhaja tudi stalni roman slovitega romano, pisca Sel Gatinia »E>mil!o Bereninl«. Najzanimivejše gledališke predstave na naših odrih, zanimivosti iz filmskih delavndc in iz življenja filmskih igralcev, zadnje svetovne kreacije, sijajno urejeno radijsko tehniko — in kar bo zlasti našim radijskim poslušalcem dobrodošlo: »Naš val« je edina revija, ki prinaša v slovenskem jeziku programe vseh najvažnejšnh evropskih oddajnih postaj v skrbni priredbi in pregledni obliki. Vsem, ki se zanimajo za radio, gledališče, film, za naše ljudske odre, za dela naših književmd-kov in umet-n-~kov; za zadnja modna poročila — je razkošno ilustrirana tedenska revija »Naš val« nujno potrebna. — Danes je tašla nova številka, ki prinaša odlomek novega KaČevega romana »Moloh« in posebno CSmafto rubriko s slikami iz najboljih letošnji h filmov vseh evncnskih rn ameriških produkcij Z današnjo številko pa so tudi naši Iju-lski odri dobili prijetno noviteto, veselo trodejanko »Kmečki teater«, ki bo Sla gotovo v kratkem preko vseh naših odrov. Zahtevajte še danes breztpilačno na og^ed p-njo številko! Pišite na naslov: *Naš val«, LJubljana, Gajeva ulica S SAMO SE DANES senzacijonalni velefilm Jaz sem begunec. • To je največji film, kar smo jih do sedaj videli. — Pokaže nam življenje kaznjencev na Hudičevih otokih. ZVOČNI KIXO DVOR Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri Vstopnina Din 4.50 in 6.50 — Nov grob. v Izubijani je umrl g. Ivan Val. Rupar, trgovec in posestnik. Pokojni je bil znan kot soliden trgovec in je vžival svoje simpatije. Pogreb bo v soboto ob 14.30 iz hiše žalosti, Celovška cesta 90 na pokpaliSče na Viču. Blag mu spomin, preostalim naše sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mani oblačno, stanovitnejse vreme. Vče-rai ie deževalo in snežilo v Ljubljani in smo imeli do davi 18 mm padavin, deževalo ie tudi v Maribora, Zagrebu in na Rabu. Najvišja temperatura ;e znašala včeraj v Beogradu 22. Sarajevu in Splitu 21, v Rosaškl Slatini in Skopi j j 16, v Zagrebu 14, v Ljubljani 13. v Mariboru 4. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 766.3. temperatura je mazala 23. — Praktični rodovniški tečaji na Gorenjskem. Gorenjska selekcijska zveza priredi v mesecu novembru t. 1. praktična rodovniška tečaja, in sicer v sredo dne 21. novembra t. L na graščini Križ pri Kamniku in v soboto 24. novembra v Poihomu ■pri Bledu Vsak tečaj bo pričel ob 7.30 uri zjutraj in bo trajal s presledki do večera Tečaja sta namenjena za rodovnika rje< molzne nadziratelje ter člane rodovnih komisij. Tečaj na Križu je predvsem namenjen za vse kamniške selekcijske organizacije ter za živinorejske zadruge Olševek, Preddvor. Trstenik in Predoslje iz kranjskega sreza ter Medvode. Podhomski te?aj Je namenjen za vse selekcijske edinice radovljiškega sreza Seveda se smejo tečaja udeležiti tud? tunk. cionarji drugih selekcijskih organizacij iz gorenjskega pasemakegi o*>močja. kakor tudi še drupri funkcionarji, razen omenjenih, n. pr. načelniki in tajniki. Na tečajih f-e bodo udeležene: i>>np. da se «se!ek cijako delo poenoti in poživi Zadružna dolžnost omenjenih funkcionarjev je, da se udeležijo vsi brez i^erne Najbolj vež. na je udeležba za rodovnikar.ie in nad-rS ratelje. Udeleženci t oddaljenejših krajev naj pridejo na mesto že zvečer, da tam prenočijo Prineso naj s seboj odeje, nadalje zvezke za beleženjp. ocenjevalne knjiž niče s tabelami, par mclzno-kontrolnih po', in par sk-oonih zapisnikov Rodovnjkar.i naj prineso obe roio-rni knjigi in seznami' mlade živine in bikov. Zveza je zaprosila pristojne sreske kmetijska odbore za prispevek za enodnevno hrano in potne otroške — Tudi v Zagreba je lilo. Tudi v Zagrebu je včeraj popoldne lilo kakor iz škafa in zaradi tega je bil obisk na pokopališču na Mirogoju v primeri z drugimi leti zelo slab — 111 let stara priča. Pred sodiščem v BeJi Palanki je bil te dni kot priča zaslišan 111-letni posestnik Tasa Videnovič iz Donje Glame kot priča. Kljub svoji patrijarhalni starosti je pa Videnovič telesno in duševno še popolnoma čil. Na sodišče je prišel iz svoje 10 km oddaljene vasi peš. — Patrona mu je eksplodirala v roki. Na Laverci stanujoči 36 letni krojač Jože Vodenik se je včeraj doma neprevidno igral s patrono, ki mu je eksplodirala. Drobci so mu ranili desno oko. na katero je oslepel. Vodenik je moral v bolnico. — Senzacijonalen beg iz zapora. Nedavno je bil pred okrožnim sodiščem v Jagodini obsojen na dosmrtno ječo prosluli ropar Rangjel Milenkovič-Rangjelič. Bil je skupaj v zaporu z nekim Milanom Eleksi-čem, znanim pod imenom Hary Piel iz Skop-lja, ki je bil obsojen na šest let ječe. V celici sta se namenoma sprla in stepla in ko je prihitel jetniški paznik Velimir Ra-denkovič, da napravi red, sta ga oba treščila na tla in huda bi mu predla, če mu ne bi prišli drugi na pomoč. Eden paznikov je hitel zaklenit vrata na hodniku, kljub temu je pa Rangljelič ušel. 2e popreje se je namreč v zaporu osvobodil okovov. Na begu se je skril v majhen potoček, v katerem je tičal do pasu v vodi in zaradi tega so ga zasledovalci zgrešili. Nato je zapustil skrivališče, a neki kmet ga je prepeljal čez veliko Moravo. SAMO SE DANES Divji zapad v filmu Prerije v plamenih Ta film nam pokaže borbo za pravico in ljubezen ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 4., 7. in 9*4 uri Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Liublfane — Nabiralni dnevi. Mestna občina je zasnovala Široko akcijo za nabiranje sredstev brezposelnim in njihovim rodbinam. Predsednik občine dr. Dinko Puc, je v pobebnem oklicu na ljubljanske someščane orisal bedo onih, ki so vsled zime in pomanjkanja dela obsojeni na trpljenje in slad. Človeška in državi ianska dolžnost vsakega je, da daruje nekaj in e .tem pomaga lat a ti bedo neštetim rodbinam z otroci. Spomnite se. kadar sedite v toplih sobah, da tam zunaj v slabih barakah prezebajo mateie z orroci. Spomnite se, kadar sedate h kosilu ali večerja, da tavajo po re*tah in ulicah Ljubljane očetje in otroci, ter prosijo kruha, ker so lačni! In nikoear p> ip bo. ki bi odklonil vsaj malenkostno podporo- Mestni delavci in uslužbenci bodo 3. in 4. t. m. obiskali vse someščane in prodajali kupone. Ne odklanjal*« jih fci pomnite: Ako vsak kdor premore da. bo vsak kdor ie potreben dobil. —lj Ribji trg dane« ni bil tako dobro založen, da bi se ljudje lahko pošteno *PO-etllit, kot tri se lahko t začetku meseca. Z riholovom na morju Je »opet težava te dni, ker Je viharno vreme. Vendar je pa bilo danes na trgu ie precej tunja. Seveda če bi bil cenej*!, bi ga ne bilo dovolj Kdo ve. aH bodo Ljubljančani še kdaj tako srečni kot so bifti pred tedni, ko j« bil tunj tako poceni kot goveje maso. Danes ao ga prodajah po 23.36 in 32 Din k«. Po 32 Din so prodajali tudi lignje, ki jih je belo samo nekaj kilogramov Prav tako je bilo kot samo za vzorec drugih vrst boljših morskih rib. Bradača &d prodajah po 16 Din kg, ciplje po 36 in sardone, ki Jih Je Dllo tud! malo, po 14 Din. Bilo Je tudi nekaj morskih rakov, ki so po 30 Din kg. šilov je rilo dovolj v primeri s povpraševanjem po 24 Din k?. Nekaj ščuk je bdlo poceni, Po 20 Din kg, drug! prodajalec Jih je pa prodajal po 24 Din. Rfb is domačih vod Je bilo tako malo. kot že dolgo ne, tudi zaradi slabega ribolova. —1J Kupčija ved*o cvata, če ao prodajalci dovolj podjetnd. Pri nas gre prodajalcem pšenica v klasje najbolj na prostem. Navadno se je raapasla posebna epidemija tngovine na cesti 6b velesejmn, to. da tudi »daj Je sezona za prodajalce, ki imajo jerafk na pravem mestu. Najbolj ge udejstvujejo na živilskem trgu. kjer se zhira največ ljudi Zdaj eden prodaja čistilni preparat, ki se rabd v gospodinjstvu, in gospodinje ga tako verno poslušajo, da često pozabijo na kuho. Umestno bi tudi Mlo. da bi kdo demonstriral na trgu, kako bi naj goodinja skuhala kosilo oib pravem času in da bi Ji "»stalo še dovolj časa za važne raaprave z znankami na trgu in na cesti. —lj Stoti nastop g. Hanžiča Ferda. Pri sobotni predstavi Jurčlč-Govekarjevih »Rokovnjačev« v šentjakobskem gledališču bo odigral HanSič Ferdo svoj stoti nastop. Hanžič je eden najsposobnejših in najmarljlvejslb igralcev šentjakobskega odra. Za ta svoj skromni jubilej si je Izbral vlogo Ob loškega Tončka-Rajtguzma v »Ro-kovnjačih«. S to svojo skrbno izoblikovano kreacijo je dosegel Hanžrlč pri obeh predstavah izredno lep uspeh. Vabimo cenjeno občinstvo, da v čim večjem številu pose ti predstavo in tako izkaže svoje priznanje simpatičnemu igralcu za njegov© nesebično in požrtvovalno delo na polju slovenske Talije. Pevske točke, ki so vpletene med dejanje, je uglasbil VUktor Parma. V nedeljo 3. noveanfbra ob 20.15 se igra ponovi. Predjprodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17- ter eno uro pred začetkom predstave. —lj Vpisovanje na novo uatanovljenl meščanski šoli v Mostah ho v ponedeljek 5. in v torek 6. t. m., vsakokrat od 9. do 12 in od 15. do 18. v posjopju Narodne šole, 11. nadstropje, desno. Za I. razred naj prineso učenci, ki so dovršili 4., 5. ali 6. raared osnovne šole brez slabih ocen, šolsko srp ni-čevalo, iapisek iz krstnega lista, is katerega je razvidno, da nieo stari nad 14 let 1. ©epternbra. V II. razred se bodo vpisovali učenci višje narodne šole, ki so dovršili 7. oziroma 8. razred s prav dobrim ugrpehom. a niso stari nad 15 let; v oba razreda se bodo vpisovali tudi učenci te ljubi ianskih mesč .šol. Naknadno sporočamo, da se bodo sprejemali v smislu zak-o meščanskih šolah v I. razred vsi jčenci, ki ©o dovršili brez slabe ocene 4, 5. 6, 7 ali 8 razred narodne šole. V d ruci razred pa samo oni učenci, ki so dovršili T. razred mehanske šole. Vpisovanje se vrši v ponedeljek 5- in torek 6. t. m. vsakokrat od 9. do 12. in od 15. do 18 v II. nadstr-narodne šole — Upravi tel jstvo —lj Samo maio peSka bd bilo treba, pa bi bilo vse dobro. Na Pogačarjevem trgu med tržnima lopama menda ne smemo biti brez blata, zlasti še, ker se tam že začenja živilski trg Letos so tla utrdili, kar pa še ne pomaga. Nedvomno bi pa zaleglo, če bi vselej ob deževnem vremenu posuli tla s peskom. Nekaj samokobnic peska bi bilo dovolj in stroški bi ne bili takšni, da bi se jih občina smela izogniti, zlasti Se. ker pobira rržmino Jutri nam Z. K. D- pokaže nekaj izrednega. Pokaže nam konec nekega mesta. To mesto, bajno P° ST°^ 1*0*1 in bogastvu, Jp izginilo ob priliki izbruha vulkanov. — »Maraduc, tako Je bilo ime mestu. Tu je gospodoval silni maharadža. bogat ln krut. V to mesto ©ta zašla dva belca, m o* in lepa mlada žena Usoda njiju Je bila zapečatena Rešilo ju je samo naključje — grozna elementarna katastrofa. Izbruh vulkanov in potres. FIlm je izredno napet. Pokale nam kos divje zemlje v vaej svojd grozoti in sijaju. Ne zamudite prilike ln oglejte si to zanimivo delo. Vstopnina 3.50 , 4.50, 5.50 in 6.&0 —lj Tečaj za smučarsko telovadbo. Tečaji za smučarsko telovaćTbo Slovenskega planinskega društva prično v sredo 7. t m ob 19 uri v drugi državni realni gimnaziji na Poljanah, vhod iz Oi ril -Metodove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD na M asa ry ko vi cesti 14-1. med uradnimi urami, člani naj se izkažejo pri vpisu z izkaznico. —lj Savez brivskih lasnlčarskih p. P-Jugoslavije podružnica LJubljana naznanja, da se prične tečaj za rodno tn železno onduladjo dne 6. novembra t salonu gostilne »Ovsenjaik«. Borštnikov trg, oh 20. Naknadne prijave se sprejemajo isto tam. vsak torek ln četrtek zvečer od 8. do 10. Mesečna ukov^na za člane 50 Din za nečlane 60 Din. Zaradi nameščanja organdra-oija posluje vsak ponedeljek in petek od 8. do 9. zvečer v društveni sohi v Delavski zbornici. Za pismene informacije prilagajte za odgovori 3 Din v znamkah. — Odbor. Z. K. D. Samo Še danes ob četrt na 3 popoldne si lahko ogledate film Švedske sfinge »Ana Christec. Greta Garbo se nam v tem filmu pokaže kot pravo dete svoje domovine. Med ribiči in pomorščaki se najde, kot bi iriA to njen poklic. Posebnost tega fitana je to, da tn Greta Garbo govori s svoji/m glasom. —lj Fotoaparat sem pozabil včeraj ▼ avtobusu od Sv. Križa do mesta. Pošteni najditelj naj ga proti dobri nagradi izroči upravi >Slovenskega Naroda«. —1J Rokavice, damake usajeoe in pletene, v krasni rzfciri, ter moške in otroške hna tvrdka MIlos Kaml&nik. Stari trg 8. —lj Združenje čevljarjev v Ljubljani (počiva gg. člane, da s« v čim večjem številu udeleže osebne ra^jravs proti previsoki obdavčim, ki bo prt davčni upravi, Vodndflrov trg dne 5. novearibra t. L od 8 do 12. ure dopoldne Seznam o visini davčne ocene je pri združenju na npoa*led — Uprava. —lj Pevski sbor Glasbene Matice. Dre- vi la v soboto oto priliki Jadranskega dne ranipeča-vanje propagandnih brošur, znakov in elfk. zvečer pa je priredila v veliki dvorani Narodnega doma žalno svečanost, ki je bf!a zelo dob.ro obiskana. Na odru sta bila postavljena kiip blagopokojnega kralja * »latim lovorovim vencem in kip Nj. Vel kralja Petra R, Na oranerijah e»ta bila pritrjena državni prrb in znak Jadranske straže. Ves oder je bil v zelenju. Po lepem nagovoru predsednika Jadranske straže *o-pana g. dr. Goričana Je mag. oh. g. Teodor Gradišnik deklami ral drve pesmi. Sledil je globoko zamišljen srpominski govor g. prof. Milana Fabjančdča o kralju tal Jadranu. Godalni kvartet Glasbene Matica je izdvajal Hftndlov Lirgn in Glazumovo Med-igro v starem slogu. Ob zaključku lepe svečanosti je povorni «bor učLnkorito recitiral Ivana Preglja »Naricaljko« —c Na praznik Vseh svetih je kljub dežju in snegu roma ko mnogo ljudi na po-kopališ»fta k lepo okrasemfem grobovom svo. Jih dragih. Združeni pevski ztoori Celjskega pevskega društva, »Oljke* in »Celjskega Zvona« so peli Žalostinke ob 15. na okoliškem, ob 16. na mestnem, nato pa na vojaškem pokopališče Na teh pokopališčih je pel bodd moški zbor »Svobode«. —c Nedeljski nogomet. V nedeljo 4. t. m bo na Glazlji podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem ln I SSK Mariborom, na soortnem igrtoču pri »Skalni kleti« pa bo drugorazredna prvenstvena tetama med SK OMiapom in SK Atletiko, čas tekem še ni določen. Tekmi bosta gobovo zelo zauinuhfli in napeti Čuvajmo Jugoslavijo! »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. no*emfa*m 1934 ?4Q Sicrivno&t 34 beiega cevi t a — Pač je pa lahka bil eden izmed njegovih treh zločinskih pajdašev. — ie pripomnil distriktni prokurator. Inspektor je molčai, videti je bil razočaran. — Tega ne razumem, — je zacepetal. — Ta zločin je preveč rafiniran, preveč zapleten. Ni dovolj odkrit, da bi ga moge! storiti mali Vvillie. Hla-stač ali Joe Gecko. — Da, toda če bi si bili to izmislili in vodili Cudahyjevi možgani ... — je pnpomnii Sampson. — Počasi, počasi, — se je oglasil iz kota Ellerv. — nikar se tako ne žarita, gospoda. Stan Publius Syrns ie vedel, kaj govori, ko je dejal: Dobro moramo premisliti to, za kar se lahko odločimo samo enkrat. V tem primeru nikar ne delajmo napak oče. Debeli Doorn se je menda veselil osuplosti, ki jo k bil povzročil. Čeprav so se njegove oči skrbno skrivale za mesnatimi vekami, je bilo videti, da se smehlja. — Najprej je Cudahy dejal, da moram storiti to jaz. Toda, to je bil podel predlog. Zagrozil sem mu, da ga bom ovadil policiji — Kaj? sem dejal. — mojo lastno kri... On se mi je pa posmehoval, češ. da bi lahko storil to sam. Dejal sem mu: Tega vendar ne mislite resno. Mike? On mi je pa odgovori To je moja stvar. Toda vi morate držati jezik za zobmi ... Razumete? Kaj sem mo&el storiti? On — on bi me bil ubil. — Kdaj sta pa govorila o tem? — je vprašal Queen. — V septembru. — Ali je Cudahv pozneje še kdaj govoril o tem? — Ne. — Kdaj ste ga zadnjič videli? — Pred tremi tedni... Je pa še nekaj drugega. — Doorn je globoko dihal. Njegove prašičje oči so begale z enega na drugega. — Ko sem davi videl, da je moja sestra mrtva — umorjena — kaj sem si mogel misliti drugega, kakor da je Cudahy ... Razumete? Zdaj mu seveda moram — to se pravi, zdaj mu bom lahko plačal svoj dolg. In to je tisto, kar je hotel doseči. Sampson je zmajal z glavo. — To pa že ne bo držalo, dragi moj. Ali imate priče da je vam res zagrozil? Jaz o tem resno dvomim. N-e bojim se, da nimamo nobenega dokaza, da bi lahko prijeli Cudahya. Lahko sicer zadržimo te tri njegove pajdaše, toda dolgo jih ne bomo mogli držati v preiskovalnem zaporu, če ne dčbimo zanesljivih dokazov proti njim. — Skušali bodo izmuzniti se, — je menil inspektor. — Toda ne bomo jih izpustili. To vam svečano obljubim, Herrry. To. kar trdi Doorn. se pa ne zdi verjetno. Edini lilastač je tako majhen, da bi se lahko izdajal za Janneya, a to ml nekako ne gre ... — Pripovedujem vam vse to, — mu >e posegel v besedo Doorn, — ker gre za mojo sestro. — Namršil je obrvi. — Osveta! Zločinec mora biti kaznovan za svoj zločin. — Sedel je vzravnan, kakor pitan kapun. Harper je zamišljeno zrl predse. Ellerv se je pomembno smehljal. Sampson je dejal: — Zdi se mi, gospod Doorn, da se vam ni treba posebno bati niti Cudahya. niti njegove tolpe. — Mislite? — Prepričan sem o tem. Za Cuda-hva ste več vredni živ, nego mrtev. Ce bi se vam kaj zgodilo, bi se ne upal zahtevati denarja na podlagi vaših menic — Cudahy gotovo ne. On dobro ve, da je najpamemeje pustiti vas pri miru, dokler ne dobite dedščine, potem bo pa pritisnil na vas. da mu plačate dolg. — Gotovo mu v redu plačujete obresti? — je pripomnil inspektor porogljivo. — Petnajst odstotkov, — je vzdih-nil Doorn. Obrisal si je potno čelo. — Kaj takega si gotovo niste mislili. — Oderuštvol — je pripomnil inspektor. — To, kar ste nam zdaj povedali, smatramo za zaupno, o tem ste lahko prepričani. In kar brez skrbi bodite, pred Cudahyjem vas bomo že zaščitili. — Hvala, hvala vam. — Tako, zdaj nam pa povejte, kaj ste počeli danes dopoldne? — je dejal inspektor kar tako mimogrede. — Kaj sem počel? — Doorn je rz-buljil oči. — Pa vendar ne mislite... Aha! Tako je ta reč. To je samo gola formalnost, je-li? Telefonirali so mi, da je padla sestra po stopnicah. Klicali so me iz bolnice. Bil sem še v postelji. Hulda in Sara sta bili odšli z doma pred menoj. Prišli sta v bolnico okrog desetih. Iskal sem doktorja Janneva. Nisem ga pa mogel najti, a dobrih pet minut pred operacijo sem prišel v čakalnico, kjer sem našel Huldo m mladega advokata Morehousa. — Hodili ste sem m tja, kaj ne? — Inspektor se je zamislil. Pristopil je k Elleryju in se nasmehnil Doornu. — Gospa Doornova, — je dejal, — je bila vdova. — Kako to, da ie bila znana povsod pod imenom »gospa Doornova«? To je vendar njeno dekliško ime, mar ne? Ali pa se je omožila z daljnim sorodnikom istega imena? — Tako je, — je pritrdil debeluh. — Vidite, gospod Oueen. Abigail Doornova se je poročila s Charlesom Van der Don kom, toda ko je umrl, je sprejela zopet dekliško ime in dostojnosti na ljubo se je imenovala »gospa«. Bila je zelo Donosna na ime Doornovih. — To lahko potrdim tudi jaz, — je ponovil Harper. — Predno sem od-hitel danes dopoldne v bolnico, sem v uredništvu na hitro roko pregledal stare izrezke in beležke. — Oh, o tem niti najmanj ne dvomim. — EUery je začel hitro brisati ščipalnik. Kar tako iz radovednosti sem vprašal. Kako je pa kaj z vašimi obveznostmi napram Mihaelu Cu-dahyju, gospod Doorn? Omenili ste karte in konjske dirke. Kako je pa z vašim višjim in zanimivejšim sportom? Z ženskim sportom, da se bomo razumeli. Doornov obraz se ie začel zopet svetiti. — No... Ah! — Pozor! — je dejal Ellery osorno. — Odgovorite na moje vprašanje, ali imate ženske, ki jim še dolgujete denar? Ne pozabite, da sem v vsakem pogledu gentleman in da se ne dotikam razlogov. Doorn si ye oblizal mesnate ustnice. — Ne. Z vsemi imam poravnane račune. — Hvala. Inspektor je napeto opazoval svojega sina. Ellery se je pomembno nasmehnil. Inspektor je vstal in položil roko na mehko Doornovo ramo. — Mislim, da to zaenkrat zadostuje, gospod. Hvala, Cudahya se pa ni treba prav nič bati. Doorn je počasi vstal in si obrisal čelo. — Kar tako mimogrede, — je nadaljeval inspektor, — bi radi spregovorili nekaj besed z gospodično Huldo. Ali bi bili tako prijazni, ko pridete gori. — Seveda, seveda, zbogom! In Doorn se je odmajal iz sobe. Spogledali so se. Inspektor Oueen je zagledal na mizi telefon in brž je poklical policijsko centralo. Ta čas, ko je govoril s svojim podrejenim uradnikom, je dejal Ellerv: — Ali se vam ni zdelo čudno, kako je ta Doorn. ta živi kup mesa. s svojim lastnim pripovedovanjem odkril svoj podli značaj? — Seveda se mi je zdelo to čudno. — te odgovoril Harper. — Reči hočete, da bi, če bi bil Cu-dahvju dokazan umor Abigail Doorno-ve, njenemu bratu ne bilo treba... — Sampson je namršil obrvi — Res k. — je odgovoril Ellery — Temu nosorogu bi po tem ne bilo treba plačevati dolgov. Zato k najbrž skušal vreči sum na Cudahyja. Teroristi so streljali na lutke Ka] pripoveduje Jelka Pogorelec o pripravah na mar se}*lti Bivša Perčeceva ljubica Jelka Po-gorelčeva je obrnila svojemu ljubčku hrbet, ko je spoznala, komu služi. Zdaj živi Pogorelčeva v Beogradu, kjer sta jo posetila te dni dva inozemska novinarja. Dolgo sta iskala njeno stanovanje, ker nerada sprejema posete. Končno sta jo našla. Odprla jima k starka, njena gospodinja, ki ju k opozorila, da bosta sicer sprejeta, da pa naj opravita hitro. Odvedla ju je v salonček, kkr so visele slike starejših gospodov in častnikov v huzarskih uniformah. Kmalu je vstopila Jelka Pogorelec dokaj elegantno oblečena. Z veseljem sta novinarja zvedela, da govori za silo francosko. Na vprašanje, kako je bilo v Janka Puszti. je odgovorila: — Vse sera že napisala v svojih spominih: lahko samo še pripomnim, da sem na lastne oči videla, kako so se teroristi učfH streljati na lutke, predstavljajoče kralja Aleksandra ki generala Žfvkoviča. — Aii je bilo to prej. predno se je govorilo o »obsodbi« odbora Ustaša? — Da, takoj v začetku mojega bi- ateatat vanja v taborišču sem na jutranjih iz-prehodih opazila, da so inštruktorji nazivali eno izmed lutk Aleksander. Inštruktorji so učili teroriste, kako je treba meHti v slavo, češ, da nosi kralj Aleksander oklep in da bi bilo brez pomena streljati v njegova prsa. — Ali je govoril Perčec kdaj vpričo vas o atentatu? — Neposredno nikoli, ker sploh nI rad govoril o svojem delu in dolžnostih, ki mu jih je nalagal vodja (mišljen je dr. Pavelić). — Ali ste poznali Georgijeva? — Šoferja Vlado, kakor so ga nazivali, sem večkrat videla. Bil je skrajno zopem človek in celo odboru se je gnusil. Toda o njem je bilo rečeno, da je določen za važno nalogo in zato smo bHi napram njemu vsi hladni, bali smo se ga. — Ali ste poznali katerega izmed vodilnih madžarskih častnikov? — Seveda, sal je njBhov poset v taborišču vedno pomenil temeljito čiščenje. Mnogi nesposobni so potem rzgmtfl in često so lih potem našli kot samomorilce. Nadzorujoči častniki so nesposobne teroriste zmerjali in pretepali. Prihajati so z monokli v hosarskSi uniformah m z bič? v rokah. — Kako ie nastopal Georgijev? — On se je zelo malo udeleževal skupnih vežb, ker ie bil znan kot prvovrstna moč in se je včasih samo sam uril v streljanju. — Ali ste videli v Janka Puszti kdaj tako orožje, s kakršnim je bil izvršen atentat v Marseilleu? — Ne morem reči, da bi bfla videla tako orožje, ali kakšne posebne revolverje; videla sem samo navadno orožje. — Ali k imel Perčec vedno mnogo denarja? — Imel ga ie toliko, da se je kar kopal v njem, znal ga je pa tudi zapraviti. Neke noči k dal ciganom v nekem nočnem lokalu v Budimpešti 5000 pengo. Drugi dan je pa izjavil, da mora previdno obračunat! z »doktorjem« (Paveličem). Novo Noetovo barko grade Tiho mestece Loredo v Texasu leži slikovito na bregu Rio Grande del Norte in meji že na Mehiko. Tu je nastala čudna sekta, ki trdi proti vsem domnevam, da je na zemlji vode vedno manj. da pride nov vesoljni potop. Človeštvo je po mnenju sekte že zrelo zanj in zato bomo vsi utonili, kar smo že davno zaslužili. To nam obeta predsednik sekte EzechieL, ki je ustanovi: »Društvo pravičnikov iz Siona«, kakor se sekta imenuje. Mož ie bil prej krčmar in najbrž je tako pridno mešal vino z vodo. da se je začei bati vesoljnega potopa. Pravi pa. da ne bodo pokončani vsi ljudje Kakor je bilo ob prvem vesoljnem potopu, tako bo tudi zda- priplavala Noetova barka in kdor hoče ostati živ. naj brž kupi delnice nove Noetove barke. Delnice se prodajajo po 100 dolarjev — med brati. Noetove barke seveda ni mogoče zgraditi brez denarnih sredstev. Nova barka bo dolga 300 m in opremljena zelo razkošno. Imela bo mnogo spalnic, skupno jedilnico, veliko kuhinjo, dvorano za službo božjo in prostore za skladišča. Bratje društva pravičnih so jo že začeli graditi, kajti čas teče kakor voda m prihodnji ve-'iki petek nam prinese začetek vesoljnega potopa. Pri gradnji so zaposleni samo člani društva, ki Da morajo de- MORSKE RIBE Danes v večji izbiri (sezija) branzini, orade, škampi, bar boni itd., brodeto s polento. Tudi druga jedila na razpolago. — Za ponovni obisk se priporoča M. CEPIČ. GOSTILNA „LJUBLJANSKI DVOR44 LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA ST. 28 * * Umrl nam je dragi soprog, oče, stari oce, in stric, gospod IVAN VAL. RUPAR trgovec in posestnik Pogreb predragega bo v soboto 3. novembra t. 1. ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št- 90, na pokopališče na Viču. Prosimo tihega sožalja. Ljubijana-št. Vid-Kindberg b. Graz, dne 2. novembra 1934. Žalujoči ostali. Trenchoati usnjeni suknjici itd. najboljši nakup prt PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2. 367T VINO — ŽGANJE! Pokliči številko telefona 2892! Belo štajersko namizno 1 Din Đ.Belo štajersko, rizling 1 Belo štajersko, bur-gundec sladki 1 Novi cviček iz Gadove peči, najboljši 1 Slivovka droženka in drugo žganje 1 Od 5 litrov naprej dostavimo na dom. — V četrtek na dan Vseh svetih in v nedeljo dne 4. novembra odprto do polnoči. — Se priporoča — A. BRISKI, Ljubljana, Masarvkova cesta št. 14 (palača Grafika). 3186 > 11.- > 12.- > 11.- > 32.- SVETLO SKLADIŠČE takoj oddam na Sv. Petra cesti št. 43 (dvorišče). 3187 NAZNANILO! Cenjenim damam in gospo-lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20 %. — OesalnJ salon NAVTNsER, Ljubljana, Selen bnrgova ulica 60/T MAUNOVEC pristen, naraven, m čistim alaa-korjero v truta an — se dobi na malo m veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLi, LJUBLJANA Dunajska e> 6 LAHKO SLUŽBO dobi mlajši gospod s kavcijo do 5000 Din v gotovin Nastop takoj. — Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod >Samostojen-po-družnica 3212«. ŽELEZNA PEC za ca. 200 m3 ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3210 ENOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, delom vrta in priti-kUnami oddam z 8. novembrom v podpritličju vile na Mirju. — Ogled dopoldne med 10. in 12. uro v Marmontovi ulici it. 23. 3209 bi na lastne oči vided ostanke hrama boga dežja. Z grškim potapljačem se je spustil 6 m globoko in na dnu jezera sta našla vse *>olno bogu darovanih predmetov, med njimi pa kosti žrtvovanih devic. dr. Eckenerja Poveljnik zrakoplova »cm je posvetil velik del svoj-ega življenja proučevanju pradavnega življenja Mayev, praprebivaJ-cev južne Mehike na polotoku Yuka-tanu. Posebno ga je zanimalo mesto, ki je stalo nekoč na kraju, kjer so bile razvaline haciende Chichen. Tu je bilo tudi sveto jezero, ki ga omenja Škof Diego de Landa. On pripoveduje, da so stari Mavi žrtvovali bogu dežja Ku-kuicanu device, ki so iih po verskih obredih metali v jezero. Thompson se je hotel prepričati o teh starih pravljicah in razmišljal je, kako bi prišel tajni svetega pisma do dna. Prvotno je hotel, da bi se spustil na dno jezera potapljač, pozneje se je pa odločil za od-k^pavanje. Dolgo je dvigala mreža iz jezera samo blato in ilovico. Ko je " lompson skoraj že obupal nad brezuspešnim delom, je končno zagledal ne-keg?. dne v blatu nekaj svetlega. Bil je kos darilne posode, ki so jo metali skupaj s trupli devic v jezero. Pozneje so našli še druge predmete, glinasto posodo, orodje iz kamna in brona ter majhne kipe bogov iz zlitine, obsegajoče zlato. Končno so dvignili iz jezera tudi človeške kosti. Tako se je izkazalo, da je opisovanje škofa Diega de Lande v bistvu točno. Tnorrrpson pa s tem še ni bil zadovoljen. Hotel ie sam na dno iezera da trajajoči krožni polet nad Ameriko. Jeseni prihodnjega leta začne novi zrakoplov redno letati preko Atlantskega oceana. Letalski odbor je obljubil predložiti ameriškemu kongresu spomenico, v kateri bo zahteval od vlade sredstva za poskusne polete novega zrakoplova iz Nemčije v Ameriko, za organizacijo redne zrakoplovne službe preko Atlantskega oceana, za zigraditev treh ali štirih ZejpoejHnov m za tzvežbanje posadk. Dr. Eckener je priporočil letalskemu odboru, naj bi se izgradila ves svet obsegajoča zrakoplovna služba iz Nemčije v Severno Ameriko in iz Južne Amerike v holandsko in angleško Indijo. Za te polete sposobni zrakoplov je že na razpolago. Hetrj bi morala dari na razpolago ameriška država, ker je ta plin državni monopoL Dr. Eckener je dokazal s številkami, da je zrakoplovna služba med Nemčijo in Južno Ameriko rentabilna. Iz Kamnika — Kronika kamniškega sporta. V Kam- u;ku je bil že pred vojno ustanovljen športni kkm. ki ie imei v prvj vrsti namen gojiti družabnost Delovanje kruba ie včasih zastalo, vendar pa so vedno znova oživele posamezne športne panoge. Prva. leta po vojni je bik> posebno veMfco zanimanje za nogomet Kamniška nogometna eoajstorca je bila takrat trd oreh tudi rnočneJš;m klubom, ker pa so pri mi igrah* po večini dijaki, se je z njihovim odhodom tada razšla. Iz stare garde kamniškin nogometašev je Izšlo mnogo dobrih gralcev, eden izmed njih. Vidrin, pa je bil pozneje kot član nekega zagrebškega kluba postavljen v državno nogometno reprezentanco. Potem so se proslavili kamniški lahko a tleti. Inž. Karel Kumer je bil večkratni prvak Zagreba v teku na srednje proge, sedaj pa se ie povzpel Bručau na mesto državnega rekorderja na 10 km, V hokeju na ledu je bila v Kamniku od grana prva tekma v državi med Ilirijo in Kamnikom, v plavanju pa ie Kamnik iz skromnih začetkov prišel po Cererju v državno reprezentanco. To so najvidnejši zunanji uspehi v 201etni dob: kamniškega športnega gibana, ki pa ima še večii pomen v notranjem življenju mesta. Sport je razgibal od časa do časa mesto in prinesel v enolično mrtvilo vedno novo Živahnost. Razvoj kamniškega sporta nam nudi mnogo zanimivosti, ki jih bo SK Kamnik zbral v posebni kroniki, katero sestavlja bivši tajnik. Kronika bo lep prispevek \ zeodovini Kamnika zadnjih let — Novi zakoni. Kot vestni kronisti moramo zabeležiti tudi nove, v oktobru sklenjene zakone. Poročili so se: Kari BiSoo, iastnik »Jugo bar varne«, in gdč. Jana Polako va; z- Josip Trtnik, davčni inspektor, in gdč. Nevenka Debevčeva; g. Franc Pire, mizar v tovarni Remec, in gdč. Emilija Vidmarje va; g. Bogomir Klampfer in gdč. Ivana VVindschnurerjeva; g. Alojzij Kočar, tovarniški delavec, in gdč. Apolonija Verdir-jeva z Bleda; g. Ferdinand Ambrož, mesar iz Kaplje va^i, ln gdč. Antonija Vidi-čeva. Te dni pa bo skočil v zakonski jarem naš znani rekorder Jože Bručan. Bflo srečno! — Kontrola nad razglednicami. Nekatere tvrdke izven Kamnika so zelo pridne tudi v izdajanju razglednic s kamniškimi motivi. Ker pa ne poznajo dobro Kamnika in okolice, jim večkrat smola zmeša naslove, in tako dobimo pod sliko Malega grada napis Žale, narae^ ŽV — Žalna in še več podobnih. Interes vsakega kraia zahteva da takih razglednic z napačnimi naslovi ne puste v promet V Kamniku smo lih ie izločil' iz prometa, kar naj bo prizadetim tvrdkam v opomin, da se v bodoče preri informirajo, kakšne naslove naj da in posameznim razglednicam Usohfcie Zqp—gfe — Za »Nazodoo Fran — Za upetvo in del bata: Oton C&rmtot — V« ▼ Ljubljani