teto l*IX Stev. 48 & T" Ijjttbljrttii, v četrtek, 27. februarja 1041 Sottnbia ftalana * gotovini Cena 2 din Od 1. bot. dalj* naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 66 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva nI. 6flIL TeL 40-01 do 40-05 •flP VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po prazniku. Cek. raSj Ljubljana bi 10.050 za naročnino in itev. 10.340 za imerate. Uprava: Kopitar. jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-06 PedrnLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo me«to, Trbovlje. Neugasna luč resnice izjavi je papež pribil neresničnost nekega tiska lx»disi enega, bodisi drugega vojskujočega se tabora, ki pripisuje Sveti stolici v sedanji vojski nazore in namene, katerih nima. Te vesti izvirajo iz nepoznanja katoliške Cerkve in '•esnice, po večjem delu pa so izmišljene nalašč, da bi služile namenom one ali druge stranke, naj-sibo v katerem koli že smislu. Papež je omenil samo nekaj teh neresničnih in tendenčnih propagandnih vesti: da je papež izjavil, da je nujno potrebno prilagoditi se novemu evropskemu položaju, češ da je Sveta stolica vedno pobijala demokratične oblike vladavine; da je papež nadalje zadovoljen s položajem katoliške Cerkve v državah, kjer je do-zdaj vladalo neprijazno razpoloženje nasproti Cerkvi; da je papež blagoslovil zastave neke države, ki je stopila v vojno; da je blagoslovil tudi zastave neke druge države iz nasprotnega tabora; da je izrazil mnenje, da bi bilo pametno, če bi Francija nadomestila premirje že sedaj s končnim mirom in da je nek vatikanski urad izrazil svoje simpatije za špansito nacionalno politiko, ki da naj bi se razširila tudi na narode španskega jezika, ki prebivajo v Južni Ameriki... Papež je z ozirom na te tatarske vesti spet poudaril znano stališče poglavarja katol. Cerkve, da »Cerkev v borbi med političnimi in socialnimi sistemi, ki so odvisni od časa, katerega so ustvarili. Cerkev nikakor ni poklicana, da bi se postavila bolj na stran enega takega sistema, kakor na stran drugega, čeprav papež ne more biti brezbrižen za to, kar se godi na svetu, pa je njegova dolžnost, da ostane kot Kristusov namestnik na zemlji ljubeči in pravični oče vsem narodom. V strašni vojski pa si prizadeva, da bi vsi narodi prestali to preskušnjo v spoznanju, da je treba upostaviti pravico ne samo, kadar eni zahtevajo, da se izpolnijo njihove upravičene zahteve, ampak tudi takrat, ko je treba upoštevati pravične zahteve drugega.« Te klene besede papeža Pija XII. bi zadostovale, če ne bi bile blazne strasti, ki so zapeljale človeštvo v vojno, katere konec more biti samo splošen propad velikega dela sveta in njegove kulture, dosegle že tak višek, da je treba nepristransko resnico venomer zabi-čevati, da bi se vsaj ne pozabila, če se že nobena država in noben narod noče ravnati po zdravi pameti, ki ima pred očmi splošni blagor omikanega človeštva. V vojski narodov stališče vrhovnega vodstva katoliške Cerkve ne more biti drugačno, kakor nepristransko in vsem narodom enako pravično in vesoljsko. Za krščanskega človeka je jasno, da mora izpolniti svojo narodno dolžnost, hkrati pa se tudi v najhujši borbi ne sme niti najmanj zabrisati zavest, da je mogoče doječi resnični blagor lastnega naroda in države samo, če se pravično upošteva utemeljeni blagor vseli drugih. Ta vzajemnost splošnega blagra vseh narodov je bistvena zahteva krščanske vesti in politike. Katoliški nauk in vzor človeškega sožitja nam veli želeti časni blagor domovine v okviru univerzalnega prava in večne nravstvene postave. To je jasno kot sonce, ako nočemo, da bi bilo krščanstvo gola vera na jeziku, ne pa moč, ki usmerja življenje k najvišjemu Dobru. Če se tako stališče zahteva od vsakega posameznika, koliko bolj se postavlja Cerkvi, ki ima nalogo, da duhovno vodi vso krščansko človeško družino! Nad vsemi simpatijami za eno ali drugo vojskujočo se stranko je naloga Cerkve in njenega najvišjega pastirja, da vrši svojo dolžnost v službi nepristranske Resnice, ki ni v divjanju strasti, ampak v načelih, ki niso odvisna od nobenega časa, prostora ali plemena. V spopadu časovnih potreb in zahtev ter interesov, ki so vedno izraz enega egoizma, ki je v nasprotju z drugim egoizmom, mora Cerkev opozarjati narode vedno in vedno na stalna in za vse obvezna načela pravice, medsebojne vzajemnosti in spravljivosti, po kateri je edino mogoče brez škode in kolikor toliko trajno spraviti v soglasje nasprotujoče si nagone in koristi. Če pa so strasti močnejše od pameti, težeč za nadvlado namesto za sporazum, in se razvname splošni požar, potem Cerkvi ne ostane drugega, kakor da vrši svoje poslanstvo ljubezui, da celi rane, deli tolažbo in pripravlja tako v vesti človeštva razpoloženje za bodoči mir. Spričo tega bi bila dolžnost vseh državnikov in vsega javnega mnenja sploh, da besede papeža sprejema z globokim spoštovanjem tako, kakor so bile mišljene, ne pa, da jih v namene vojne propagande izkrivlja ali pa si celo izmišljuje stvari, ki so v' polnem nasprotju z miselnostjo poglavarja Kristusove Cerkve. Cerkev mora v času razdora ostati tista točka, ki ljudi združuje, ki je v splošnem trpljenju največji vir upanja in tolažbe, ki v svojem svetilniku ima vedno prižgano neugasljivo luč resnice in pravice in se nikoli ne bo obrnila na stran, kjer govore strasti pohlepa, odetega v obr.ambo »najvišjih idealov človeštva«. Cerkve ne morejo premotiti nobena taka ali podobna gesla, da bi se oddaljila od svojega visokega zorišča, s katerega je edino mogoče ločiti v bleščeče fraze zavito laž od preproste resnice. Če bi še vodstvo katoliške Cerkve oddaljilo s iega vrha v nižino, potem gorje človeštvu! Gorje, če bi tisti, ki je postavljen, da Kristusove ovčice vodi skozi burjo časnega življenja v večnost iz koristoljubja ali strahu ali kakšnih, na zemske koristi vezanih simpatij, pozabil na svoje poslanstvo, tako da bi se človeštvo ne zavedalo več bratske vezi, ki morajo vse narode družiti v eno družino. Pa saj to ni mogoče, ker je učeništvo Cerkve nezmotljivo. Ta vojska bo minula, kakor vse druge, mogoče bodo za njo še visoko pljuskali valovi strasti, ki so bile tako nepremišljeno razdražene od tistih, ki bi morali videti delj kakor preprost človek, mogoče se bo človeštvo še dolgo vilo v bolečinah, da se porodi lepši in pravičnejši svet: sonce Kristusove resnice bo ]>o vseh zmotah, naj je tudi namenjeno, da begajo človeštvo še eno desetletje ali več, zma- Cincar-Markovič v Budimpešti Prisrčen spre:em v madžarski prestolici - Madžarski tisk objavlja navdušene članke o prijateljstvu do Jusoslavije in o zgodovinskem pomenu tega za ohranitev miru v Podonavju Budimpešta, 26. februarja, b. Nadvse svečani 6prejem jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča je dal madžarski prestolnici posebno sliko Navzlic delavniku se je zbralo madžarsko prebivalstvo v velikih množicah ter svečano sprejelo predstavnika jugoslovanske vlade. • Po ulicah, po katerih je šel jugoslovanski zunanji minister dr. Ciiicar Markovič s spremstvom, je 1 bilo vse polno ljudi, ki so pozdravljali jugoslovanskega predstavnika. Pred vzhodnim kolodvorom se je zbrala ogromna množica prebivalstva, ki je priredila dr Cincar-Markoviču ovacije prijateljstva jx> 22 letih, ko je jugoslovanski zunanji minister prvič obiskal zopet madžarsko prestolnico. Navdušenja in ovacij ni bilo konec in to navdušenje se je povečalo še zaradi včerajšnje izjave jugoslovanskega zunanjega ministra, ki jo je dal pred svojim odhodom iz Belgrada. Ta izjava jugoslovanskega zunanjega ministra je vlila še toplejše simpatije med najširše sloje madžarskega prebivalstva za predstavnika jugoslovanske države. Posebno ganljivo je bilo polaganje venca pred sj>omcnik Neznanega junaka na Velikem trgu. Vsa ceremonija ;e imela značaj narodne manifestacije. Pred prihodom jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča so se na postaji zbrali uradni predstavniki madžarske prestolnice in druge številne ugledne osebnosti civilnega in javnega življenja. Bile je mnogo madžarskih in tujih časnikarjev, fotorejiorterjev in kinooperaterjev. Tudi skupina jugoslovanskih časnikarjev, ki je prispela davi v Budimpešto, se je udeležila sprejema jugoslovanskega zuiianjega ministra. Budimpešta pričakuje jugoslovanskega gosta Pred prihodom posebnega vlaka so prišli na [>oslajo madžarski zunanji minister Bardossy s soprogo, dalje jugoslovanski poslanik v Budimpešti g. Kašič s soprogo, dalje j>oveljnik 1. arniadnega zbora, državni podtajnik v predsedstvu vlade, pomočnik zunanjega ministra in njegov šef kabineta, načelnik oddelka za tisk, šel protokola, predsednik madžarskih državnih železnic, vrhovni župan Budimpešte, osebje jugoslovanskega jx>slaništva ter jugoslovanske rečne plovidbe v Budimpešti, predstavniki jugoslovansko-madžarskega društva, jugoslovanski dijaki, člani jugoslovanskega kolegija in mnogi drugi. Vsi so nestrjmo pričakovali prihod predstavnika jugoslovanske vlade. Sprejem Veličasten sprevod skozi mesto Ob 9 je privozil vlak v postajo in godba je zaigrala jugoslovansko in madžarsko državno himno. Iz vagona je najprej izstopil jugoslovanski minister Cincar-Markovič, h kateremu je stopil madžarski zunanji minister Bardossy ter ga prisrčno pozdravil. Za Cincar-Markovičem je izstopila njegova soproga, nato pa ostalo spremstvo, med njimi pomočnik zunanjega ministra Ilija Jukič, načelnik oddelka za tisk v zunanjem ministrstvu Milan Stovanovič, šef kabineta zunanjega ministra Vu-kašin Šererovič, tajnik Stojan Gavrilovie. Aleksander Zvekif in diugi. Za ministrom dr. Cincar-Markovičem je prišel tudi jugoslovanski jjoslanik v Budimpešti Svetozar Rašič, ki je s tajnikom poslaništva Mijuškovifem odšel nasproti jugoslovanskemu zunanjemu ministru do državne meje. Soproga madžarskega zunanjega ministra je izročila gospe Cincar-Markovičevi krasen šopek rdečih rož, gospa Rašičeva, soproga jugoslovanskega poslanika, pa ji je izročila šopek tulipanov. fiffl^Br f. ^Pfllk M^r fj. • Br 4 JH j^H ■ . Jf ' 3 M* 3 ^K ! f j '' m M Hk r ' H A 1 h jflBei Po jiozdravih je jugoslovanski zunanji minister s svojim spremstvom in madžarskimi pied-slavniki odše pred kolodvor, kjer je bila častna četa z godlio. Minister dr. Cincar-Markovič jo z madžarskim zunanjim ministrom Bardossyjem obšel časlno čelo. godba pa je zaigrala jugoslovansko in madžarsko himno. Jugoslovanski zunanji minister se je nato s soprogo podal v hotel Dunapa-lola, kjer bo bival za časa svojega obiska v madžarski prestolnici. Množica, ki je bila zbrana pred kolodvorom je priredila jugoslovanskemu ministru manifestacije prijateljstva ter mu burno vzklikala Vse ulice, po katerih je šel jugoslovanski zunanji minister s spremstvom, so bile okrašene z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami. Po nekaj dneh slabega vremena je bil danes ob prihodu jugoslovanskeg i zunanjega ministra v madžarski prestolnici pravi pomladanski dan, ves sončen in topel, kar smatrajo kot simpatičen znak za ustvarjanje jugoslovansko-madžarskega prijateljstva. Predstava v operi Po poročilu lista »Ujnemzedek« je bil za obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Cin-•car-Markoviča spremenjen program budimpe-štanske opere. Namesto opere »Tenor« bodo v petek zvečer izvajali Beetliovenov »Fidelio«. Kakor se je izvedelo, je do te spremembe prišlo zavoljo tega, ker je jugoslovanski zunanji minister izrazil željo, da bi slišal to redko izvajano Beethovenovo opero. Uprava opere je z največjim zadovoljstvom ustregla želji jugoslovanskega ministra. (AA.) Prvi razgovori Budimjiešta, 26. febr. Danes ob 11 dopoldne so se minister dr. Cincar-Markovič in člani njegovega spremstva vpisali v knjigo madžarskega regenta admirala llorthyja. Potem je minister dr. Markovič v spremstvu jugoslovanskega poslanika Rašica in poslaniškega osebja odšel na Trg junakov, kjer je položil na spomenik padlim madžarskim vojakom venec. Pri polaganju venca je bila navzočna častna četa vojske z državno zastavo in godbo ter oddelek konjenice. Prisostvovali so dalje prvi budiinpeštanski mestni načelnik, poveljnik i. arniadnega zbora, večje število višjih častnikov ter velika množica ljudstva. Potem ko je jugoslovanski zunanji minister |>oložil venec na spomenik madžarskih junakov, se je podal na erob pokojnega madžarskega zunanjega ministra Istvana Csakvja, kjer je položil velik šop rdečih rož. Oh grobu se je zadržal nekaj minut ter izkazal čast zgodaj umrlemu grofu Csakyju. Ob 12 je minister dr. Gncar-Markovič obiskal madžarskega zunanjega ministra Bardossyja, Imela sta daljši raegovor Pri tej priliki je dr. Markovič izročil Bardossvju red Belega orla I. stopnje, s katerim so ga odlikovali kr. namestniki. Potem je minister dr Markovič obiskal ministrskega predsednika grofa Telekyja, s katerim je tudi imel daljši razgovor Ob 13 je Horthy sprejel v avdijenco ministra dr Markoviča. Pri tej priložnosti jc H»rthy podelil dr Markoviču madžarski red s krono sv. Steiana za zasluge. (AA) Nemška vlada odobrava Berlin, 26. febr. b. V zvezi s potovanjem jugoslovanskega zunan jega ministra dr. Cincar-Markoviča v Budimpešto so na današnjem sestanku predstavnikov tujega tiska nekateri časnikarji vprašali, kako gledajo v Berlinu na ta obisk. Uradni predstavnik nemške vlade je izjavil takole: »Stališče, ki so ga zavzele jugovzhodne države, da zgradijo pozitivne, trdne in trajne odnošaje, nemška vlada odobrava in pozdrav-Ija. Odnošnji Nemčije' do suverenih in samostojnih. sedaj z novimi idejami prepletenih držav so prijateljski in neposredni. Za te odnošaje ni potrebna nobena nej>osrediia zveza z nekaterimi izjemami v časovnih razdobjih, kar spada v okvir tega sistema. Položaj na Balkanu, gledan s stališča Berlina, je nnslednji: Berlin pozdravlja neposredno sodelovanje balkanskih držav z Nemčijo in njenimi zavezniki. Berlin spremlja z največjim zanimanjem in pozornostjo tudi položaj drugih držav, ki ne sledijo tej politiki.« Turčija pred velikimi odločitvami Angleški zunanji minister Eden in šef angleškega gener. štaba v Ankari Madžarski zunanji minister Bardoss^ Edenovi razgovori Ankara, 26. febr. Anatolska agencija poroča: Angleški zunanji minister Eden in načelnik angleškega generalnega štaba I) i 11 sta ob 10.30 s posebnim vlakom prišla v Ankaro. Železniška postaja je bila okrašena z angleškimi in turškimi zastavami. Angleške goste so pozdravili in čakali na železniški postaji zunanji minister Saradzoglu, generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Mcne-memlzoglu, višji uradniki turškega zunanjega ministrstva, člani angleškega veleposlaništva in druge ugledne osebnosti. Po prihodu vlaka sta Eden in general Dill pregledala častno četo. Nato sta angleška gosta peš med prisrčnim pozdravljanjem velike množice odšla v mesto. Potem ko sta nekaj časa šla peš. sta sedla v avtomobil in se odpeljala v hotel »Ankara 1'alace«. Tam bosta bivala, dokler bosta v Ankari. (AA) Ankara, 26. febr. b. PA poroča, da je ob 4 popoldne angleški zunan ji minister obiskal turškega ministrskega predsednika Sajdania, nato pa turškega zunanjega ministra Saradžogluja. Istočasno je angleški šef generalnega štaba John Dill obiskal šefa turškega generalnega štaba maršala Čakmaka. V spremstvu Edena je tudi letalski maršal Elmhurst, ki je pred kratkim prišel z angleško vojno misijo v Turčijo. Angleški zunanji minister Eden bo jutri nadaljeval svoje razgovore s turškimi državniki. V Ankari bo ostal vsega tri dni, v soboto pa bo odšel v grško prestolnico. »Ali Papen... ali Eden?« Budimpešta, 26. febr. m. List »Maynap« rnzpravlja o zunanjepolitičnem položaju in pru-vi, da se vodi v Ankari diplomatska borba na življenje in smrt med Nemčijo in Anglijo. Prihodnji dnevi bodo prinesli po mnenju tega lista odločitev, če bo v Ankari zmagal von Papen ali Eden. Zadržanje Turčije bo po mnenju tega lista odvisno od stališča Sovjetske Rusije, ki je še zmerom negotovo in popolnoma zavito v temo. Madžarsko časopisje tudi ugotavlja, da so se občutno poslabšali odnošaji med Združenimi državami Sev. Amerike in Sovjetsko Rusijo. mmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmtmm—mmmmom govito zopet razsvetlilo vse človeštvo in bo pomirilo viharno morje ter razgnalo težke oblake, ki visijo nad njim. Ves svet ve, kaj je papež Pij XII. storil, da prepreči vojno. Zdaj, ko divja brez vsake zavore, je ohranila Sveta stolica neizpreme-njene prijateljske odnošaje z vsemi narodi in ohranja neizpremenjeno ljubezen tudi do tistih, ki se ne ravnajo vedno in vseskozi j>o nekaterih njenih nravstvenih načelih občega življenja V praktičnem pogledu je delo pnj»eža v sedanjem času zgolj karitativno in so vsa ugibanja, na strani katere koalicije da je pajicž in kakšne konkretne mirovne pogoje da si je zamislil in jih zastopa, in proti komu da je naperjena ta njegova politika, plod domišljije urez vsakega tc-melja. ll.es ua papež ni in nc more biti brezbrižen, kako vojska poteka in kakšen bi utegnil biti njen konec, dobro tudi pozna in se živo zanima za pereča gos|>odarska in kulturna vprašanja, čijih rešitev bo ta orjaška vojna piospešila, in gotovo mu ni vseeno, v kakšnem smislu se bodo rešila. Toda naj se zgodi, kar hoče, poglavar katoliške Cerkve bo vedno oznanjal tisti mednarodni mir in hkrati tista načela, ki morajo voditi notranjepolitično življenje vsakega naroda: namreč, da se morajo zadovoljiti vse v naravnem pravu utemeljene te/.nje in potrebe vseh narodov, ki morajo v mednarodni skupnosti živeti v medsebojni vzajemnosti, svobodni in neodvisni, in med seboj sodelovati na podlagi pravičnega političnega in socialncga reda, vrednega krščanske omike. n Pomirjevalna Borisova izjava Sofija, 26. febr. m. V zvezi z včerajšnjo avdijenco voditeljev bolgarske opozicije pri kralju Borisu, izjavljajo dobro poučeni krogi, da je kralj Boris sprejel (2 bivših ministrov. Za časa avdijence so bolgarski opozicionisti s kraljem razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z zunanjo politiko. Po zatrjevanju teli krogov je kralj Boris poudaril, da bo storil vse, da Bolgarija ostane še nadalje nevtralna, kar najbolj odgovarja državnim interesom. Kraljeva izjava je vzbudila dober vtis v vseli političnih krogih, ki predpostavljajo, da sc je likvidiral le trenuten nesporazum, ki je obstajal dalj časa med vlado in opozicional-nimi krogi. Bagrjanov izjavlja Sofija, 26 febr. Bivši kmetijski minister in predsednik Zveze kmetijskih zadrug Ivan Bagrjanov je včeraj odstopil s položaja predsednika Zveze kmetijskih zadrug. V svojem govoru na včerajšnjem zasedanju plenuma splošne Zveze kmetijskih zadrug je izjavil: Današnji časi so usodni za Bolgarijo in ves svet. V svetovni zgodovini nas spominjajo na propad rimskega imperija in na prihod Turkov v Carigrad. (AA) Nemška službena izjava o stališču do Bolgariie Berlin, 25. febr. DNB: Bolgarija je država, ki živi z Nemčijo v tesnem prijateljstvu. Nemčija ne bo nikdar storila nobenega dejanja, ki bi utegnilo skaliti to prijateljstvo. S to ugotovitvijo je danes zavzelo zunanje ministrstvo stališče do poročil, ki jih sovražnikova propaganda širi o neki dozdevni nemški infiltraciji v Bolgarijo. Te govorice širijo tuj? agencije z namenom, pravijo na nemški strani, da bi odvrnile pozornost javnosti od aretacije angleških tajnih agentov v Bolgariji. Ta poročila imajo edini namen skaliti odnose med Nemčijo in Bolgarijo. Istočasno pa zanikujejo poročila, ki se v tujini širijo o dozdevnem vkornkanju nemških čet v bolgarsko Dobrudž.o. Temu pristavljajo, da ne more biti govora o vkornkanju nemških čet nn bolgarsko ozemlje. (AA.) Angleška službena izfava o Bolgariji in Turčiji London, 25 febr. Reuter: Državni podtajnik Butler je danes v spodnjem domu odgovarjal na vprašanja, k: tičejo položaja v Bolgariji in v Turčiji. Glede Bolgarije je izjavil: »Vsa poročila s« strinjajo v tem, da so nemške priprave za zased- (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Stalno is hladno vreme. Turčija pred velikimi odločitvami (Nadaljevanje s 1. strani)' »Hrvatski dnevnik« o koncentraciji Včerajšnji »Hrvatski Dnevnik« prinaša uvod-niY o koncentraciji in pravi med drugim tudi tole: »V središču zanimanja našega časnikarstva na področju notranje politike je še vedno vprašanje tako imenovane koncentracije. Koncentracija vseb zdravih političnih sil je na Hrvatskem že izvršena in davno preizkušena v hrvatskem kmetskem pokretu, HSS in SDK. V Sloveniji se vodi živa diskusija med slovensko JRZ in slovensko JNS. Diskusija uied tema skupinama je tem težja, ker sta formalno v okviru strank, ki presegajo ozemlje Slovenije. V Srbiji so narodne vrste'v več strankah in v še več skupinah. Po poslednjih vesteh iz listov gledajo v Srbiji na ves ta problem še vedno s strankarskega stališča, z vidika strankarskih interesov. Tako pišejo listi, da so se razbili razgovori z glavnini odborom Radikalne stranke na vprašanju števila ministrskih mest, s katerimi naj bi bili obe stranki zastopani v vladi. Ce bi bile to informacije točne, bi ves problem zgubil na resnosti in bi nas mnogo ne zanimal. Vprašanje koncentracije se giblje v vseh državah na trdnih temeljih in v usodnih časih, kadar je potrebno sodelovanje vseh narodnih tvornih sil. Koncentracijska vlada je samo zunanja manifestacija zbiranja širokih slojev.« Nalo preide članek na sporazum in novo vlado po sporazumu tor nadaljuje: »Ustavna vlada, ki je takrat prevzela vodstvo državnih poslov, je predstavljala koncentracijo vseb tvornih narodnih sil, ki so po splošnem odobravanju vseh tieh naših narodov začele graditi nov ustavni red. Ostali so samo oni, ki so ee sami izključili od dela bodisi zaradi svojega negativnega stališča do načela narodnega sporazuma, kakor na primer stranka tako imenovanega narodnega edinstva generala Živkoviča, ali tako imenovana združena opozicija, ki ni hotela niti pričeti s konkretnim reševanjem, dokler ne bi vlada prešla v njene roke.« »Problem koncentracije bo pri srbskih strankah dozorel takrat, ko se bodo postavile na stališče srbskega kmeta in ostalih zdravih ljudskih plasti v srbskem narodu, ki čutijo, da je potrebna koncentracija vseh narodnih sil za izvedbo velikih nalog politike narodnega sporazuma zlasti v sedanji težki dobi.« Tudi JNS je že priznala sporazum od 20 avgusta, toda to priznanje se ne more, kakor bi poedinci v tej stranki želeli, nanašati na sprejem tega sporazuma kot »izvršenega dejstva«, temveč kot političnega aksioma, ki ga je treba sprejeti tudi stvarno, da bo to priznanje tvorno.« »Hrvatski dnevnik« piavi torej, da je na Hrvatskem koncentracija ž^ izvedena in preizkušena, v Srbiji pa bo lo takrat, ko se bodo zavedli, da je sodelovanje vseh tvornih narodnih sil res potrebno. Tudi pri nas Slovencih je narodna koncentracija že davno končana in preizkušena. Vse, kar narodno čuti, je bilo že dolgo zbrano okrog našega narodnega voditelja dr. Antona Koro&ca, sedaj pa se prav tako zvesto in samozavestno zgrinja okrog novega slovenskega narodnega vodstva, ki mu nače-ljuje dr. Kulovec kot politični naslednik dr. Korošca. Kakor na Hrvatskem, je tudi pri nas v Sloveniji vsako postavljanje vprašanja o narodni koncentraciji odveč. »Nemški narodni koledar« o dogmah in ciljih katoliške cerkve Nemški vojvodinski list »Die Donau« po- j lemizira s sestavkom, objavljenim v »Nemškem narodnem koledarju«, ki takole piše o j dogmah in ciljih katoliške cerkve: »Vse dotlej, dokler bn obstajala cerkvena skupnost kot or- j ganizacija, bo med njo ter med narodno in pa državno skupnostjo napetost in borba glede človekovega življenja in vzgoje, ker cerkev nikdar ne bo menjala svojih dogem in ciljev«. | »Die Donau« odgovarja na te trditve, da katoliška cerkev mora biti organizirana, da mora imeti vpliv na človekovo vzgojo in da se ne more odreči svojih ciljev. Ako bi se vsemu temu odrekla, bi to bii mir pokopališča. Politika sporazuma triumfira V Zagrebu jc bil sestanek pristašev SDS, na katerem so izvolili na mesto dosedanjega predsednika SDS dr. Ivkoviča, ki je postal podban banovine Hrvatske, dr. Medakoviča, člana zagrebškega mestnega sveta. Na tem sestanku je govoril dr. Ivkovič, ki je poudaril, da danes triumfira politika sporazuma, sporazum pa je, kakor je izjavil podpredsednik HSS Avgust Košutič, obstanek Jugoslavije, kajti brez sporazuma ni močne Jugoslavije. Nato je dejal še io: »Večkrat so poedinci govorili, kako se Srbi na Hrvatskem preganjajo. O kakem preganjanju Srbov v banovini Hrvatski ne more biti govora, temveč samo poedinci svoje osebne primere posplošil je jo. Da na Hrvatskem ni preganjanja Srbov. je najboljše jamstvo v tem, tla se je 1ISS zavzela za to, da dobi mesto podbana Srb.« Pravosodni minister o spremembah uradniškega zakona Pravosodni minister je sprejel zastopnike osrednjega odbora društva državnih uradnikov, ki so ga obiskali v zvezi z glasovi o izpremembah in dopolnitvah zakona o državnih uradnikih od 31. marca 1031. Minister ie zastopnikom državnih uradnikov izjavil, da nameravane izpremembe uradniškega zakona nikakor ne bodo jx>slabšale statutarnega položaja uradnikov, pač pa naj hi se dosegla enakopravnost in pravilen odnes med državnimi uradniki in naj bi se odstranile pomanjkljivosti sedanjega zakona, kakor so se pokazale v praksi. Preden bo izpremenjen in dopolnjen zakon sprejet, da bodo dobili na vpogled zastopniki uradnikov, da bodo še lahko izrazili svoje mnenje o njem. — V zvezi s tem piše belgrajska »Politika«, da so že razne ustanove in organizacije prosile za spremembe posameznih določb v uradniškem zakonu, kar bi bilo seveda le njim v korist oziroma bi se popravila krivica le nekaterim vrstam državnih uradnikov, ne pa drugim, ki bi se jim tako lahko prizadejale nove krivice. Zato je pravosodno ministrstvo sestavilo posebno komisijo, ki bo celo vprašanje preučila ter predložila pravosodnemu ministru spremembe in dopolnitve uradniškega zakona. »Samouprava« o nevtralnosti Jugoslavije »Samouprava« glavno glasilo JRZ v Belgradu piše: »Jugoslavija je danes za Nemčijo garancija miru na Balkanu. Naša stroga nevtralnost ni samo formalna, temveč posledica naših iskrenih želja, ohraniti Balkan pred nevarnostmi, ki bi ga lahko vrgle v vojno vihro. To vedo tudi v Berlinu, kjer žele ohraniti Balkan takšen, kakor ie. kot važno izvozno in uvozno tržišče za nemško narodno gospodarstvo.« bo Bolgarije seda) I« zelo daleč napredovale.« Na vprašanje, če je res, da je bil angleški institut v Sofiji zaprt na zahtevo bolgarskih oblasti, je Butler dejal, da je imel angleški poslanik navodila, naj po svoji lastni uvidevnosti postopa v vprašanju instituta, in da 6e je poslanik sedaj te gravice poslužil, ko je odredil, da se zapre. Na vprašanje, če ie »angleška vlada res sporočila bolgarski vladi, da bo Anglija Bolgarijo smatrala za sovražno državo in bombardirala prometne zveze, če se Bolgarija ne zoperstavi z orožjem v roki nemški zasedbi«, Butler ni hotel dati nobenega odgovora. Glede Turčije je Butler odgovoril na vprašanje, kaj je e bolgarsko-turškim paktom in če ta pakt res odgovarja obveznostim, ki jih turška vlada ima do Anglije: »Angleška vlada je popolnoma zadovoljna z načinom, kako Turčija izpolnjuje svoje zavezniške obveznosti. Angleška vlada j« bila polno poučena o pogajanjih, ki 80 se zaključila s podpisom nenapadalnega pakta med Turčijo in Bolgarijo. Možnost takšnega pakta predvideva tudi angleško-tortka zavezniška pogodba.« »Sovjeti se za Balkan ne zanimajo« Sofija, 26. febr. UP. Tukajšnje vladno glasilo »Zora« je objavilo članek, ki jc napravil pravo senzacijo v političnih krogih, domačih in tujih. »Zora« namreč odkritosrčno pove, kakšno je stališče Sovjetov do Balkana. Dosedaj sovjetska politika na llalknnu ni prišla do izraza drugače, kakor v celi vrsti zanikanj, ki jih je objavila sovjetska službena agencija TASS in v katerih odklanja vsako udeležbo pri zadnjih dogodkih na Balkanu, češ, da je nikdo ni nič vprašal in da se dela vse brez nje. List iz tega sklepa, da se Sovjetska zveza za Balkan ne zanima, vsaj za »zahodni del« Balkann ne. Pri srcu da ji je samo črnomorski dol Balkana, toda še tukaj je do sedaj nikdo ni vprašal za mnenje, ko so se v Romuniji in Bolgariji odigravali odnosno se še odigravajo znani dogodki. Sovjetsko vlado zanima samo to, da ne bi Turčija prišla v vojno, pa naj se zgodi tam okrog kar hoče. Tako da razlagajo turško-bolgarsko izjavo o nenapadanju Razmotrivanla o stališču Turčife Dva načina nemške zasedbe Bolgarije Istambul, 26. febr. United Press poroča, da v turških političnih krogih mnogo premišljujejo o nadaljnem zadržanju Turčije za primer, če nemške čete pridejo v Bolgarijo. Bolgarsko-turška ne- napadalna pogodba sicer pravi, (la Turki Bolgarov no bodo napadli, toda pogodba je naslala na podlagi zatrdil bolgarskih državnikov Filova ln Popova, da Bolgarija ne bo napadala nobene "sosede in da tudi skozi bolgarsko ozemlje ne bo nobena tuja država napadala kakšne bolgarske sosede. Samo pod tem pogojem ie Turčija podpisala nenapadalno pogodbo. Na podlagi te ugotovitve menijo v Turčiji — kakor pišejo današnji listi — da bo zadržanje Turčije v bodoče odvisno od lega, kakšne narave bo nemška zasedba Bolgarije. Mogoči sta namreč dve zasedl/i: 1. Zasedba po vsorcu Romunije, kjer so nemške čete prišle v deželo, jo zasedle in so drugače ne udejstvujejo. V tem primeru bi Turčija ostala mirna, ker se noče vmešavati v bolgarske zadeve in ji jo nazadnje vseeno, na kakšen način hoče Bolgarija priti v svoja nebesa. 2. Zasedba po vzorcu drugih držav, ki jih Nemčija uporablja kot izhodišče za bojo proti svojemu nasprotniku. To se pravi, da bi Nemčija zasedla Bolgarijo za to, da bi njene čete prišlo v hrbet Grčije, ki bi jo s pritiskom prisilile, da sklene z Italijo mir, v nasprotnem primeru pa jo z vojnimi operacijami prisilijo h kapitulaciji. V tem primeru bi Turčija seveda ne bila več vezana po bolgarsko-turškem nenapadalnem paktu in bi dobila spet svobodne roke. Tudi v primeru, če hi Bolgarija, izkoriščajoč bivanje nemške armade v svoji deželi, začela uresničevati svojo težnjo, da na miren način pride do Egejskega morja, bi postala Turčija v svojih nadaljnih dejanjih svobodna. Angleški krogi v Turčiji so mnenja, da bo Nemčija za enkrat zasedla samo Bolgarijo in da bodo nemške čete ostale še dolgo časa v Bolgariji, ne da bi poskušale kakšne operacije. Nadalje govorijo tukaj, da je Turčija dala Angležem nekatera važna pojasnila o jx>teku jx>gajanj z Bolgari. Turčija je namreč hotela najprej Bolgare pridobiti za ne-ke vrste balkansko ligo nevtralnosti, toda bolgarska vlada se je zbala nemškega pritiska in je predlog odklonila, da bi je kdo ne mogel sumničiti anglofilskih teženj. Šele potem je Turčija pristala na navadno nenapadalno jx>-godbo, ki pa Turčiji pušča polno svobodo, da sama odloči, kdaj je nastopil tisti trenutek, ko je njen varnostni prostor ogrožen in ko se mora začeti boriti. Turčija se je morala ozirati tudi na Sovjetsko zvezo, s katero se noče na noben način sporeči. Angleški politični krogi da so bili s to razlago zadovoljni. Istanbul, 26. febr. UP. Na nepojasnjen našo začeli goreti veliki petrolejski tanki ob Bo-sporju. Kar naenkrat je zagorelo 5 petrolej-skih ladij in je bila velika nevarnost, da požar ne preskoči na bližnja ogromna petrolejska skladišča. Beseda o slovenskem učiteljstvu V članku »Po zasedanju banskega sveta« beremo v »Jutru« tele besede: »Tudi pri razpravi o prosvetnem oddelku se je prijavilo mnogo govornikov, ki so po večini razočarali. Želeli bi si, da bi se bila razprava v današhji zgodovinski dobi povzdignila na višjo raven. Gotovo imamo danes druge in važnejše skrbi in naloge, nego jiovzročati nevoljo v našem požrtvovalnem učiteljstvu. ki se obupno liori za svoj goli življenjski obstoj ter iKileg tega skoraj brezizjemno vzorno izvršuje svoje vzvišene dolžnosti.« Prisostvovali smo vsem razpravam banskega sveta in tudi onim o naši prosveti. Toda ravno pri tej razpravi je bila debata na zelo visoki ravni. Člani banskega sveta, ki žive stalno med slovenskim ljudstvom in dobro poznajo vse utripe slovenskih narodnih želja, so podala na zasedan ju nekaj pobud glede naše prosvete, povedali so, s čim je ljudstvo zadovoljno in kaj mu ni prav ter so se zelo dostojno dotaknili slovenskega učiteljstva. Pohvalili so, kar ljud-stvu ugaja, pivedali so, kje si želi zboljšanja. Soglasno je bilo mnenje, da imajo učitelji zeio majhne dohodke in da komaj shajajo. Zahtevali so, naj bo učiteljstvo za svoje delo primerno plačano. Povedali so, da je mnogo slovenskih učiteljev in učiteljic zelo dobrih. Če pa ljudstvo učiteljstvo vzdržuje, če mu zaupa v vzgojo svoje najdražje, svojo mladino, jiotein je pač razumljivo, da bo tudi y»ovodalo, v kakšnem duhu naj bo slovenska mladina vzgojena. Tako so ljudski zastopniki izrazili željo in zahtevo, naj bo slovenska šola v auhu slovenskega' izročila. »Naši starši hočejo, da bo naša mladina vzgojena v verskem narodnem duhu. Kaj je nastalo s Francijo, ki je vzgajala svojo mladino v materialističnem duhu? Kaj nam pomaga dve uri verouka v šoli, če se v ostalem času vse podre, kar se v teh dveh urah sezida? Vemo in razumemo, da vsi ne bomo nikdar ene-kega prepričanja. Vedno bodo razlike med _na-mi. Toda če učitelj ni veren in ne izpolnjuje verskih dolžnosti, naj bi bil v prisotnosti otrok v cerkvi ali pri drugih verskih prireditvah vsaj toliko takten, in bi ne dajal otrokom slabega vzgleda.« To smo slišali iz ust nekega člana banskega sveta. V tem duhu so govorili tudi drugi, ki so poleg verske vzgoje želeli še narodno vzgojo in sodelovanje učiteljstva pri delu 7d dvig narodne zavesti slovenskega ljudstva. Zato naj se učitelj vrne nazaj k narodu, naj sodeluje z njim, pa bo dobro za državo, za slovenski narod in za učiteljstvo samo. Gorje pa učitelju in njegovi mladini, če se učitelji družijo s temnimi elementi. Taki slabi vzgojitelji rušijo državo in uničujejo narod. V dcli-katni zadevi, kakor je vgoja mladine, za katero se danes vse vleče, ima pač narod pravico in dolžnost povedati, kako vzgojo svojih otrok si želi. Poudarjamo, da so govorili o tem člani banskega sveta dostojno, dobrohotno, nenapadalno. toda odločno. Mar misli »Jutro«, da »razočara« in je na »nizki ravni« tisti, ki poln razumevanja do vseh težav, ki danes tarejo slovensko učiteljstvo, pove, kakšna naj bi bila vzgoja slovenskih otrok? In če hoče kdo učiteljstvu pomagati, menda ne bomo rekli, da mu »povzroča nevoljo«? Promet s Solunom in Atenami ' ustavljen Belgrad, 26. febr. AA. Ustavljen je sprejem za prevoz jjotnikov, pošiljk in ekspresnega blaga za postaji Solun in Atene no nordijsko, sredn jeevropsko - vzhodni tarifi. Prav tako je ustavljen sprejem pošiljk vseh vrst, ki se pošiljajo na postaje na italijanski progi Carnin, Vila Santina zaradi prekinitve prometa med postajama Vila Santina in Tolmecio. Prav tako je ustavljen sprejem vagrtnskih pošiljk za Norveško in švedsko skozi Dansko, in sicer skozi nekatere prehode. Železniški popusti za sejme Belgrad, 26. febr. AA. V tarifi za prevoz potnikov so bile dodane nove odredbe za sejme in razstave, ki se prirejajo v Jugoslaviji in v tujini. Po teh določilih je odobren popust 30% od redne vozne cene pri odhodu in po-vratku. Otroci od 4 do 10 let plačajo polovico znižane voznine, kakršno predvideva ta tarifa za odrasle osebe. Prošn ja za dovolitev teh popustov mora biti predložena generalnemu ravnateljstvu drž. železnic, komercialnemu oddelku, 30 dni pred začetkom sejma, odnosno razstave. Po tem roku sprejete prošnje se bodo obravnavale samo po možnosti. V prošnji za znižano voznino je treba o/.načiti kraj in čas sejma, oziroma razstave. Popust se dovoljuje za čas največ 10 dni, prištevši rok, ki se za jx>to-vanje pri odhodu in povratku določa posebej za vsako prireditev. Kadar pa mora zaradi kratkosti časa, oziroma zaradi spremenjenih pogojev za izrabo že dovoljenega popusta železniško ravnateljstvo svoje edinice obvestiti na telegrafski način, je za stroške treba plačati 50 din. Pri odhodu mora potnik plačati redno vozno ceno do kraja, kjer je sejem, oziroma razstava. Popust 50% zn odhod in povratek se upošteva na povratku. Pri odhodu mora potnik z vozno karto kupiti tudi obrazec št. 23, ki velja samo za eno osebo, Legitimacijo mora vsak potnik podpisati, kontrolno osebje pa zahteva lahko od potnika, da podpis ponovi. Potnik, ki vstopi v vlak na postaji, ki ne izdaja voznih kart, lahko kupi vozno karto od sprevodnika, legitimacijo pa na prvi postaji ali pa pri upravi sejma. Prekinitev potovanja je pri odhodu in povratku dovoljena samo enkrat. Osebne novice Belgrad, 26. febr. m. S kralj, ukazom je odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje Mara Fakin, soproga ravnatelja meščanske šole na Viču. — Napredoval je za administratorja 7. skupine v splošni drž. bolnišnici v Liubljani Jože Kebe. Bolezen kralja Alfonza Rim, 26. febr. Štefani. Stanje obolelega bivšega španskega kralja Alfonza XIII. je še večino zelo kočljivo. Bivši kralj je navzlic velikim bolečinam in slabostim, ki so nastopile zaradi srčnih kriz, katere se ponavljajo zadnjih 10 dni, še vedno pri polni zavesti in dajo dokaze za veliko vedrost in hrabrost. Navzlic svojemu težkemu stanju se stalno zanima za politične dogodke. Po radiu redno posluša vojna poročila. Preteklo nedeljo je hotel poslušati po radiu celo Mussolinijev govor in ga je z živim zanimanjem spremljal. Alfonz XIII. je zbolel 12. februarja, ko je nastopila huda srčna kriza, ki je zahtevala neprestano zdravniško oskrbo. Dr. Colacci, ki je bil prvi poklican, je dobil pozneje sodelavca v prof. Frugoniju in v specialistu za srčne bolezni dr. Pudu. Sedaj je bolnik pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Bivšo kraljica, princi ter ugledne osebnosti z dvora bivšega kralja so stalno v njegovi bližini. Včeraj zvečer je visokega buiuika obiskal piemontski princ. (AA.). Odslei za pisma 2 din Nova uredba o poštnih tarifah Belgrn4, 26. febr. m. Poštni minister je podpisal odlok st- 0617, ki vsebuje sprsmembo obstoječih predpifcov z naslednjimi poštnimi tarifami: 1. takse za navadna pisma: a) mestni promet za pisma do 20 gr 1.50 din, čez 20 gr je taksa ista kakor v medmestnem projnetu; b) taksa za medmestni promet za pisma do 20 gr 2 din, za pisma nad 20 do 50 gr 3 din, za pisma 50—250 gr 4 din, za pisma 250 - 500 gr 6 din, za pisma 500—1000 gr 12 diu, za pisma 1001—2000 gr 18 din. 2. Zaprte dopisnice: a) v mestnem prometu 1.50 din, b) v medmestnem prometu 2 din. 3. Taksa za knjižne oglase: za vsak primer do 10 gr 0.10 din, čez 10 gr za vsakih novih 100 gr ali pa dalje 0.50 din. 4. Takse za vročitev na pošti in dostava na dom za male pakete: za vsak mali paket, ki se vroči na pošti, 7 din, na stanovanju pa 10 din. Te takse bo prejemnik plačeval v znamkah na pošiljkah. 5. Takse za priporočena pisma: notranji promet za mestna in medmestna 5 din; mednarodni promet za Grčijo, Romunijo in Turčijo 5 din, za vse ostale države 6 din. 6. Takse za povratna pisma: pri predaji na pošto za mestni in medmestni promet 5 din, za mednarodni promet za Grčijo. Romunijo in Turčijo 5 din, za ostale države 5.50 din; po predaji pošiljke za mestni promet 6.50 din: medmestni 7 din. 7. Takse za spremembo naslova v notranjem prometu mestni in medmestni 7 din. 8. Takse za izplačevanje pooblastil (duplikat položnice) podaljšanju roka za izplačilo položnice mestni in medmestni promet 7 din, mednarodni za vse države 8 din. 9. Takse za duptikate in duplikatne spremembe samo v notranjem prometu 7 din. Ta taksa se bo izplačevala v vseh primerih;, kdor pošiljko izgubi, plača 7 din. 10. Takse za čuvanje polnomočij: za vsako pol-nomočje za dobo 15 dni 5 din, za daljši čas 10 din. 11. Predplačila za poštne predale in torbe s ključem je plačati mesečno 20 din, za poštni predal s ključem mesečno 30 din. 12. Takse za poslovne papirje v notranjem prometu za 10 gr 2 din. preko 10 do 250 gr 2.50 din, preko 250 do 500 gr 3 din 500 do 1000 gr 4.50 din, 1000 do 2000 gr 7.50 din. 13. Takse za obračunavanje carinskih dajatev: za vsak obračun carinske dajatve za pisane položnice dinar, za vsak obračun dajatve za pakete 2 din. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in stopa z današnjim dnem v veljavo. Belgrajske novice Belgrad, 26. februarja. AA. Danes dopoldne je trgovinskega ministra dr. Andresa obiskal Dimitrij Valer, bolgarski upokojeni minister in predsednik bolgarsko-jugoslovanske zbornice. Zahvalil se je ministru Andresu za prijateljski sprejem, ki je -bil prirejen njemu in bolgarskim gospodarstvenikom v Belgradu. Zaprosil je ministra Andresa, naj sprejme predlog bolgarske vlade gledo zamenjave nekaj predmetov med Bolgarijo in Jugoslavijo, kakor tudi glede plačevanja po kompenzacijah. Belgrad. 26. februarja. AA. Trgovinski minister dr. Andres bo na vabilo nemške vlade jutri preko Zagreba in Muncfcna odpotoval v Leipzig na obisk letošnjega pomladanskega velesejma. Minister Andres bo imel v Leipzigu priložnost, da bo 'stopil v' Stik z vodilnimi osebnostmi nemškega go-sjjodarstva ter bo z njimi razpravljal o vseh gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Na tem potovanju bosta ministra dr. Andresa spremljala načelnik direkcije za zunanjo trgovino dr. Dragoslav Mihajlovič in šef kabineta dr. Malinar. Minister dr. Andres bo ostal v Nemčiji tri do štiri dni. Belgrad, 26 februarja. AA. Te dni so se končali porazgovori s posebnima odposlancema nemškega prehranjevalnega ministrstva dr. Walter-jem in dr. MUUerjcm. Izid teh razgovorov je ugoden za obe strani. Belgrad, 255. fber. m, V prostorih Narodne banke je bila danes seja upravnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da bo občni zbor Narodne banke 16. marca. Belgrad, 25. febr. m. V Belgradu je imel danes 6vojo prvo slavo »Srbski kulturni klub«, ki so se je udeležili tudi zastopniki srbskih opozicionalnih strank, tako bivši minister dr. Trifunovič in dr. Dušan Beneš ter predsednik DS Milan Grol. Zastopani so bili tudi razni zastopniki srbskih kulturnih ustanov. Po verskem obredu je imel na slavi vseuč. prof. dr. Vladimir Čerovič predavanje o Štefanu Nemanji in njegovem pumenu za srbski narod. Zastopani so bili tudi člani Narodnega gledališča, ki so izvajali več umetnišidh točk. Belgrad, 26 febr. m. Zadnje dni naraščata Sava in Donava ter poplavljata mesta, ki ležijo ob obali. Sava je poplavila skoraj ves prostor med železniško postajo in zemunskim mostom ter se morajo ljudje voziti s čolnom z ene na drugo stran. Najbolj je narasla Kolubara ter poplavila banovinsko cesto Belgrad—Obrenovac, na kateri so morali ustaviti ves promet. Belgrad, 26. febr. m. Davi so se vrnili v Belgrad dr. Maček, dr. Budisavljevič, dr. Smo-Ijan in dr. Kulenovič. Belgrad, 26. febr. m. G. predsednik dr. Kulovec je danes sprejel v svojem kabinetu predsednika PREVOD-a v Ljubljani g. Snoja ter se zanimal zn vsa vprašanju, ki so v zvezi s prehrano v Sloveniji. Belgrad, 26. febr. m. V kabinetu finančnega ministrstva je bila popoldne seja gospodarskega odbora ministrov. Seji je prisostvoval tudi dr. Kulovec. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi sprememba uredbe o ŠIPAD-u ter uredba o likvidaciji škode, povzročene v prejšnji svetovni vojni. Zveza hrvatskih zasebnih nameščencev proti Suzorju Na Hrvatskem so sedaj občni zbori podružnic Zveze Hrvatskih zasebnih nameščencev. Zadnjo nedeljo sta bila občna zbora v Vinkovcih in šibeniku. Na obeh občnih zborih je bila sprejeta resolucija, ki se odločno zavzema za preureditev Suzorja. Osnuje naj se samostojni nosilec socialnega zavarovanja za Hrvatsko, šibeniška resolucija pravi, da je komisar Suzorja Gašparac kriv, da se to še ni doseglo. — Slovenci se pridružujemo zahtevi jx> preureditvi Suzorja, ki naj so razdeli, kakor za Hrvate pa naj sp ustanovi tudi za Slovence samostojni nosilcc socialnega zavarovanja za Slovenijo. Gledališče Opera; V petek, 28 t. m. bo za abonente Red A »Ples v masiiali« in ne kakor je javljeno na 6. »if., da je Opeta tega dne zaprta. V Afriki živahno — v Evropi mirno Na zahodu manjši letalski napadi, a hujša vojna na morju — V Albaniji zastoj bojev V Afriki večje operacije na jugu, priprave za nove boje na severu V Albaniji Italijanska poročila Nekfe ▼ Italiji, 26. febr. Štefani: Uradno poročilo it. 264 glavnega stana italijanske oborožene sile se glasi: Grško bojišče: Nič novega Letala nemškega letalskega zbora so zbila eno fiovražno letalo nad Malto. (AA) Grška poročila Atene, 26. febr. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 122 z dne 25. febr. pravi: Čez dan samo nekaj krajevnih nastopov in topniški dvoboj. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da ni bilo nobenih dogodkov. Grške navedbe o ujetnikih Atene, 26. febr. Associated Press: Po poročilu iz Atene znaša do sedaj skupno število italijanskih ujetnikov v Grčiji 20.000. K temu številu je prišteto 551 častnikov. 28 častnikov in 497 vojakov je bilo ujetih bolnih, odnosno ranjenih in odpeljanih v grške bolnišnice. Atenska agencija objavlja nocoj tudi sporočilo, da so Grki vplenili Italijanom do sedaj že 130 poljskih in nad 100 težkih topov, 1500 možnarjev, velike količine streliva in ročnih granat. Število ujetnikov pa presega 20.000. A ngteška poročila Atene, 26 febr. Reuter: Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji 6poroča: Angleški bombniki, v katerih spremstvu so bila bojna letala, so izvedli včeraj navzlic zelo slabemu vremenu in hudemu ognju sovražnikovega protiletalskega topništva močan napad na vojaške zgradbe, motoriziran« prevoze in zbirališča sovražnikovih čet na cesti Tepeleni—Klisura. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila domov, (AA) Nad Anglijo Nemška poročila Berlin, 26. februarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Neka naša podmornica javlja, da je potopila eno sovražnikovo oboroženo trgovsko ladjo z 8000 tonami. Neka druga naša podmornica je potopila britansko patrolno ladjo in ujela več članov njene posadke. Jugovzhodno od Anglije je bil potopljen britanski rušilec pri spopadu z našim bojnim čolnom. Manjši oddelki naših bombnikov so preteklo noč izvedli napade na vojaške objekte in pristaniške naprave v Hullu Harv;chu in Greath Yar-inouthu, kakor tudi na letališča v vzhodni Angliji in na tovorne vojne industrije v Ipswicliu. Pri neuspelem poskusu sovražnikovih letal, da bi i?yedla napad na obrežje ob Rokavskem prelivu, so nemški lovci zbili tri britanska letala. Sovražnik je preteklo noč na več krajih zahodne Nemčije metal eksplozivne in zažigamo bombe in povzročil pri tem samo neznatno smotno škodo. Požari so bili takoj ugašeni. Nemške protiletalske baterije so zbile eno sovražnikovo letalo. (AA.) Nemške navedbe o vojni na morju Berlin, 26. lebruarja. DNB: Od nedelje opoldne do ponedeljka zvečer so nemške podmornice potopile skupno 192.300 ton sovražnega brodovja. Tonaža potopljenih parnikov je ocenjena zelo previdno, parniki pa, ki so jih poškodovali torpedi, niso vračunani. V tej veliki bitki s konvoji so nove nemške podmornice pod vodstvom mladih kapitanov in novih posadk prvič prišle v stik s sovražnikom. O nemških izgubah v tej bitki doslej še ni podatkov. Omenjene podmornice so prišle v stik s sovražnikom dne 23. februarja popoldne v trenutku, ko so patrolirale v bližini zahodne in severozahodne angleške obale. Posadke teh podmornic so zelo resno izvežbane. Poznajo vse možnosti delovanja podmornic, prav tako pa tudi način umikanja pred sovražnimi napadi. Omenjene podmornice so izkoristile vse prednosti in so zavzele ugodne položaje proti angleškim konvojem. Nato so prešle v napad. Napad se ni ustavil niti tedaj ko je topništvo oboroženih trgovskih parnikov začelo streljati in ko so vojne ladje, ki so spremljale konvoj, začele z ognjem odbijati napad. Zaradi grmenja torpedov in zaradi požarov, ki so nastali na sovražnih parnikih, so bile privabljene še druge nemške podmornice. Tudi te podmornice so prešle v napad in tako je bil potopljen velik del konvoja in neka pomožna podmornica. Ostalo se je razbežalo. V naslednjih urah so nemške podmornice potopile še precejšnje število sovražnih parnikov. Istočasno je neka nemška podmornica na severu potopila tri parnike iz nekegi drugega konvoja. Neka druga podmornica je sporočila, da je v svojem odseku zahodno od Irske potopila 33.000 ton sovraž- nih parnikov. Zopet neka druga podmornica je potopila dva cisternska parnika po 10.000 ton in dva trgovska parnika nad 7000 ton, oziroma 4000 ton, ki so brez spremstva skušali priti čez Atlantik. Na pristojnem mestu izjavljajo v zvezi s tem, da ta uspeh v začetku podmorniške vojne ne dopušča nikakega dvoma. Najboljši in najbolj izkušeni poveljniki in častniki poučujejo poveljnike in posadke novih nemških podmornic, katerih število nara.-ča od dne do dne in je pričakovati, da bo izid nemške podmorniške vojne v skladu s tako pripravo. (AA.) Berlin, 26 februarja. DNB: Severovzhodno od Irske so nemška letala naredila zjutraj uspešen napad na sovražnikove trgovske ladje. Zažgane so bile tri ladje, in sicer ena s OOOO tonami, druga s 7000, tretja pa z 8000 tonami. Letalske posadke so videle, kako se ladje potapljajo. (AA.) A ngteška poročila London, 26 februarja. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata: V noči med torkom in sredo sovražni letalski napadi n\so bili obsežni. Vsi napadi so se v glavnem razvijali nad vzhodno Anglijo, kjer so letala vrgla nekaj bomb, prav tako pa so bombe padle tudi na nekatere druge kraje. Stvarna škoda ni bila velika in je bilo zelo malo človeških žrtev. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Angleška letala so v noči od torka na sredo opravila napade na industrijske naprave ob Renu in na pristanišča v zasedenih pokrajinah. (AA.) Danes so angleški lovci pregnali sovražnikove bombnike, ki so skušali priti nad Kentsko grofijo in nad ustje reke Temze. Avstralija v vojni London, 26. febr. Reuter: Avstralski ministrski predsednik Menzies je imel danes v Londonu govor, v katerem je dejal, da razdejanja v Angliji niso daleč tako velika, kakor morda nekateri mislijo. Nemčija vojne ne bo dobila 6amo z rušenjem hiš in zgradb, če 6e ji ne posreči zlomiti tudi angleškega duha. Angleški imperij se je komaj začel vojskovati in Avstralija je že pokazala, kaj lahko ona prispeva k skupni zmagi. 400.000 delavcev je zaposle- nih v vojni industriji. Na koncu leta jih bo že 600 tisoč. V začetku vojne je bilo v Avstraliji 5 tovarn za orožje, danes jih je 75 Letalska proizvodnja je tako uspešna, da bo Avstralija začela že izvažali letala tudi v druge dominiunc Podatki jasno izpričujejo, da b.? avstralska proizvodnja vseh vrst orožja v letošnjih 12 mesecih trikrat tako velika, kakor je bila leta 1910. Avstralska pomoč bo dosegla svoj vrhunec takrat, ko bo najbolj potrebna. Priprave za proslavo jubilejnega leta v Zagrebu Zagrel. 26 fehrua-ja. b. Na sestanku delegatov važnejših hrvatskih kulturnih in socialnih društev v nadškofijskem flvorcu je bilo sklenjeno, da se čimprej skliče članstvo vseh hrvatskih kulturnih društev n<. skupni sestanek. Sestanek bo 7. marca oh 7 zvečer v veliki dvorani Delavsko zbornice v Zagrebu. Sestanek bo pod pokroviteljstvom nadškofa dr, Aloizija Stepinca. Razen tega bodo na pobudo osrednjega odbora v vseh hrvatskih krajih priprave za proslavo hrvatskega jubilejnega lela od 9. —16. marca Ta teden bodo zlasti v Zagrebu velike priprave V vseli cerkvah bodo velike pridige, nakar borlo v veliki dvorani Delavske zbornice pričeli ta teden v prisotnosti najvišjih predstavnikov cerkvenih oblasti. : Bel« in zqrayj„ zopie .>'•'•' ..v ■ v- »■' • • .'• . prpti zobne mil k a m ni u? Nad Nemčijo London, 26. februarja. Reuter: Ministrstvo za letalstvo objavlja, da je med včerajšnjimi poleti angleških letal nad francosko obalo skupina angleških lovcev sestrelila tri nemška letala vrste »Mes-serschmidt 109« in eno poškodovala. Angleška eska-drila je naletela na sovražnika kakih 2000 m nad Dunkerijuejem in je takoj prešla v napad. Včeraj, v torek, je en bombnik izvedel napad na podmorniško oporišče in delavnice za popravila v Flissingenu. Ponoči med torkom in sredo so letala v velikem številu napadla industrijske objekte v Porurju ter letališča v zasedeni Franciji. Prav tako so bili izvedeni posebni napadi 7. manjšini številom letal na vdorna pristanišča Boulogne, Dun-ker<|ue in Calais. En1 letalo se ni vrnilo domov. (AA.) London, 26. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Danes so skupine angleških bombnikov, ki so jih spremljala številna lovska letala, bombardirale ladjedelnice v Calaisu. Lovska letala pa so izvedla daljše polete nad severno Francijo. Protiletalsko topništvo je srrlilo streljalo, toda nasprotnih letal so le malo srečala. Eno lovsko letalo se ni vrnilo. Nemška vojska v Severni Afriki V Somaliji so Angleži zavzeli Mogadisk Italijanska poročila Nekje v Italiji, 26. febr. Štefani: Poročilo štev. 264 glavnega stana italijanske oborož. sile se glasi: Severna Afrika; Popoldne 24. t. m. so oddelki nemškega zbora v Afriki stopili prvikrat v spopad s sovražnikom jugovzhodno od Agedabija. Med spopadom z britanskimi oklopnimi oddelki so bila uničena razna sovražnikova motorizirana vozila in tanki, Bilo je tudi več ujetnikov. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. Letala nemškega letalskega zbora so izvedla močan napad na ladje, ki so bile zasidrane, na pristaniške naprave in vojaške objekte v nekem sovražnikovem pomorskem oporišču v Ci-renaiki. Zadeti in težko poškodovani sta bili dve ladji po 8000 ton. V pristanišču je prišlo do močnih eksplozij in požarov. V Djarabubu in v Kufri se hrabre posadke upirajo sovražnikovemu pritisku. Vzhodna Afrika: Topniško delovanje na obeh straneh ter delovanje mobilnih kolon pri Kerenu. Junaški odpor naših čet vzhodno od Džube se nadaljuje. Nemška poročila Berlin, 26. februarja. DNB: Nemško vrhovno po- | veljstvo poroča: Na libijski obali, jugovzhodno od Agedabije, je prišlo včeraj do spopada med nekaterimi nemškimi in angleškimi motoriziranimi ogledniškimi oddelki. Več angleških motornih vozil in več tankov je bilo uničenih. Ujetih je bilo več sovražnikov. Na nemški 6trani ni br h. Zemljevid k bojem v Somaliji II Washington, 26. februarja. Reuter. Na sestanku s predstavniki tiska je predsednik Roosevelt izjavil, da mu ni ničesar znanega o tem, da bi novi ameriški veleposlanik v Londonu VVinant nosil s seboj posebno sporočilo o tem, kako se naj po vojni organizira mir. Predsednik Roosevelt je izjavil, da jc po njegovem mnenju najprej treba dobiti vojno, šele nato se ho mislilo na ■organizacijo miru. Roosevelt jo nato odklonil razgovor o podatkih za zakonski načrt za jiomoč Angliji. (AA.) Washington. 26. februarja. AP. Tukaj potrjujejo, da je angleška vlada zaprosila ameriško vlado, da bi mogla svoje ladje popravljati v ameriških ladjedelnicah in da naj ji ameriška vlada posodi male lorpedne čolne za polaganje globinskih min Danes so bile objavljene tudi izjave šefa ameriškega generalnega štaba generala Marshalla in poveljnika ameriškega vojnega brodovja admirala Starka, ki sla jih dala v poslanskem domu ob priliki zasliševanja o zakonu o pomoči Angliji. General Marshall je dejal, da je sedaj nevarnost nemškega vdora v Ameriko mnogo manjša kol je bila lani Toda njega ;e strah, če misli na lansko leto, kaj bi se zgodilo, če bi bila Nemčija žo lani dobila neomejeno gospodslvo nad Atlantskim morjem. Amerika bi bila brez vsake moči. Admiral Stark pa je izjavil, da zavzema ameriško oboroževanje »ogromne obseger in napreduje z "nezaslišano hitrostjo«. Ameriško vojno brodovje sicer nima pred seboj določenega dneva, ko more bili polno pripravljeno, marveč samo geslo, da mora biti pripravljeno v najkrajšem času. Admiral Slark je dodal, da bi sedaj v tem trenutku ameriško vojno brodovje ne moglo oddajati l-ovili rušilcev Angliji, toda vlad: se roke v tem pogledu ne smejo vezati, ker dandanes ni mogoče reči, kaj se bo zgodilo jutri in kaj bo morala ameriška vlada ukreniti, če nastopijo takšne okoluosti, ki- bodo zahtevale hitrih ukrepev v interesu ameriške varnosti. Pred japonskim sunkom proti jugu Snnijnj, 26. febr. United Press. Po verodostojnih poročilih je prišlo na olok Hajnan (ob južni kitajski obali) več sto nemških in italijanskih častnikov, ki bodo dodeljeni japonskemu generalnemu štabu pri pripravljanju in izvajanju načrtov za japonski sunek proti Singapurju. Nemško-italijansko odposlanstvo je razdeljeno v pet tehničnih odsekov. Pri otoku Hajnanu ima Japonska sedaj zbranih že nad 100 vojnih ladij, med njimi jio.lmornice in ru-šllce ter rlve nosilki letal. Prav tako je pripravljenih na obalah Tonkingu 90 000 svežih japonskih čel, ki so prišle šele nedavno s Formoze. šnngaj, 26. febr. UP. Veliko število ameriških državljanov se. je danes odpeljalo iz Kitajske domov, na poziv ameriških konzularnih oblasti Tokio, 26. febr. Domei. Mirovna pogajanja med Siamom (Tajsko) in Indokino ne napredujejo. Japonskemu posredovanju se še ni posrečilo spraviti pogajanj z mrtve točke. Sovjetski parlament Moskva, 26. febr. Tass: Snoči je bila skupna seja zveze Sovjelov in sovjeta narodnosti. — Za predsedniško mizo so sedeli predsednika Andrejev in Sovernik ter podpredsedniki Lišenko. .Ju-suhov, Aslanov in Kugalin. Stalin, Mololov, Voro-šilov in ostali člani sveta ljudskih komisarjev so zasedli svoje prostore v ložah. Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega komisarja o načrtu proračuna SSSR za leto 19-10-41 iu o zaključnem državnem obračunu za lelo 1939. Komisar Žverev je poudaril, da je Sovjetska zveza v prvih treh letih tretje petletke močno ojačila svoj položaj v gospodarskem in vojaškem pogledu. Sedaj obsega 16 zveznih republik. Načrt proračuna predvideva skupno 216 milijard in 200 milijonov rubljev dohodkov. ter 215 milijard in 400 mlli|onov izdatkov Od imenovane skupne vsote odpade 120 milijard 200 milijonov rubljev na osrednji proračun SSSR, ostalo pa odpade na posebne proračune posa meznih zveznih republik. Nato je finančni komi sar našteval posamezna poglavja iz skupine dohodkov in izdatkov. (AA) Sporazum med Anglijo in Španijo o Tangerju London, 20. febr. Associated Press: V spodnjem domu je državni podtajilik Butler na vprašanje, kako je urejeno vprašanje angleških pravic v Tangerju, odgovoril, da je prišlo med Anglijo in Španijo glede Tangerja do sporazuma. Španska vlada se je obvezala, da Tangerja ne bo utrjevala in da lo pristanišče ne bo služilo kot vojno oporišče. Vse pravice Anglije pa oslanejo in preidejo od dosedanje upravne komisije, ki jo je vodilo angleško zastopstvo, na konzularne oblasti islotam. Angleška vlada pa je Španiji priznala prvenstvene pravice do Tangerja. Obe vladi sta se zedinili, da v sedanjem mednarodnem položaju ni mogoče nadaljevati pogajanj o raznih podrobnostih. Tako Anglija vztraja še naprej pri svojem proteslu proli enostranski kršitvi tangerskega statuta in sla obe vladi zadovoljni s tem, da se bo vprašanje končnoveliavno uredilo po vojni. Do takrat pa veljajo določbe sedanjega sporazuma. Imenovanje novega predsedstva in svetnikov Trgov.-industr. in Obrtne zbornice v Ljubljani Ljubljana, 20. februarja. Ko je bil lani poleti razpuščen svel Zbornice r.a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in imenovan v Zbornici komisar v osebi g. Avgusta Tostija, glav. ravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, je bilo pričakovati, da to stanje ne bo dolgo trajalo. Predvsem je postala vedno močnejša zahteva obrtnikov, da dobo samostojno zbornici. V resnici je bilo z uredbo o ustanovitvi Obrtne zbortlice v Ljubljani z dne '28. januarja ielos ugodeno želji obrtništva in tako sta i/, nekdanje skupne zbornice nastali dve zbornici: Obrtna zbornica in Trgovinskoindustrijska zbornica, v kateri so ostali včlanjeni tudi gostinski obrati. Na osnovi uredbe o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani in spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah je sedaj minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Andres imenoval na predlog bana naše banovine g. dr. Marka Natlačena novo predsedstvo Trgovin-skoindustrijske zbornice v Ljubljani ter Obrtne zbornice v Ljubljani ter tudi zbornični svet za obe zbornici. Karel Č e č , novi predsednik Trgovinsko-industrijske zbornice. Novi predsednik Trgovinsko-industrijske zbornice Za predsednika Trgovinskoinduslrijske zbornice v Ljubljani je bil imenovan g. Karel Čel. G. Karel Cei je izšel iz tiskarske stroke, saj je bil od leta 1C07. pa do leta 1937. ravnatelj največjega grafičnega podjetja v Sloveniji Jugoslovanske tiskarne, ki je podjetje vodil do velikega razmaha. Po svojem odhodu s tega mesla se je posvetil delu v drugih ustanovah in podjetjih. Tako jc g. Karel čeč sedaj predsednik upravnega odbora »Satur-nusa , d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, podpredsednik Hranilnice dravske banovine v Ljubljani, podpredsednik Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo itd. Tudi v strokovnih organizacijah je bilo njegovo delo cenjeno ter je dobilo vedno izraza v postavitvi na častna mesta. Bil je tudi že prej zbornični svetnik. G. čeč prihaja na novo mesto z bogato izkušnjo v delu za naše gospodarstvo in bo pod njegovim predsedništvom Trgovinskoindustrijska zbornica lahko v največji meri izvrševala svoje naloge, kakor so ji v zakonu postavljene in kakor si naše gospodarstvo želi, da bi bile izvrševane. Industrijski odsek V industrijskem odseku so bili imenovani za svetnike: Rihard Skubec, glavni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe, dr. Ciril Pavlin, glavni ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Gori-čane in Medvede, inž. Knez Tomo (opekarnarska industrija), Ljubljana, C'eč Karel, Rojina Anton (mizarska industrija), Ljubljana, dr. Rekar Er-nrst, lesni industrijalec na Jesenicah, Avsenek Ivan, industrija lanenega olja v Ljubljani, dr. Ahačič Kozina, lastnik tvrdke Kajetan Ahačlč v Tržiču, Kmetič Alojzij, ravnatelj tvrdke »Šešir« v Škof ji Loki, Burnik Bogomil, ravnatelj rudnika in železarne v Storah, Kavčič .losip, tekstilni industrijalec, Ljubljana, Krojči Anton, rav- natelj Tvornice za dušik v Rušah, Stane Vidmar, industrija nogavic in dežnikov, Ljubljana, Sire Franc, tekstilni industrijalec v Kranju, Ivan Kv-gen, lesni industrijalec v Sodraž.ici in inž. Milan Kiepach, ravnatelj elektrarne Fala. Trgovinski odsek Za svetnike trgovinskega odseka so bili imenovani: Albin Smrkolj, veletrgovec z žitom v Ljubljani, Fazarinc Anion, veletrgovec v Celju, Merhar Anton, trgovec s kožami in usnjem v Ljubljani, Gorjanc Franc, veletrgovec v Kranju, 1'inler Ferdo, veletrgovec z železnino v Mariboru, Senčar Milko, veletrgovec v Ptuju, Radej Drago-lin, trgovec z mešanim blagom, Trbolje-Loke, Rejnik Ivan, veletrgovec v Slovenjgradcu, Senica Josip, trgovec z mešanim blagom v Domžalah, Plut Martin, trgovec z mešanim blagom, Celje, Hra-stelj Josip, trgovec z mešanim blagom. Gornja Radgona, Tavčar, špediter, Kakek, Cukala Maks, trgovec, s hmeljem, Talmr pri št. Juriju, Kastelic lidmund ,trgovec z železnino, Novo mesto, Ka-menšek Franc, trgovec s špecerijo, Ljubljana, in Macun Anton, trgovec z mešanim blagom v Ma-rilioru. Gostinski odsek Za svetnike člane gostinskega odseka so bili imenovani tile gospodje: Ciril Majcen, restavrater v Ljubljani, Koritnik Anton, hotelir v Ljubljani, Šerec Josip, kavarnar v Mariboru, VVindischer Josip, hotelir v Novem mestu, Cajhen Josip, gostilničar v Teharjih, Peterlin Miro, hotelir v Kranju, Verlič Josip, gostilničar v Ptuju, Hribar Gojko, gostilničar v Litiji, Mekiž Štefan, gostilničar v Nuskovi, p. Ro-gaševci, in Škrl Ivan, gostilničar v Dolenjem Logatcu. Novi predsednik Obrtne zbornice Za predsednika Obrtne zbornice v Ljubljani je bil imenovan g. Karel Kavka, stavbenik in tesarski mojster v Ljubljani. G. Karel Kavka si je z delom v svojem podjetju napravil dober glas v našem gospodarstvu, snj je izvedel številna dela, ki dokazujejo njegovo strokovno sposobnost. Deloval pa je tudi v organizacijah, ki so delale v korist našemu obrtništvu, in je zadnja leta načeloval Zvezii slovenskih obrtnikov, kjer je pokazal tudi svoje organizacijske sposobnosti. G. Kavka je tudi že prej sodeloval v zbornici. Z g. Kavko prihaja na čelo Obrtne zbornice razmeroma mlad slovenski obrtnik (saj je star komaj nekaj nad 43 let), ki bo znal gotovo delo nove zbornice usmeriti v tako smer, da bo storila lahko nmogo v korist obrtniškemu stanu. Svet Obrtne zbornice Nadalje so bili imenovani: za podpredsednika Obrtne zbornice g. Rudolf Žitnik, kleparski mojster v Ljubljani, za člane zborničnega sveta pa gg.: Sadravec Peter, mlinar in Žagar, Ormož, Camernik Franc, ključavničarski mojster, Cerklje pri Kranju, VirbnLk Franc, krojač iz Šoštanja, Verbič Jurij, čevljarski mojster, Novo mesto, Vrhovec Ivan, krojaški mojster, št Vid nad Ljubljano, Sojč Ivah; kiparski mojster, Maribor, Vimer Alojzij, tesarski mojster, Ptuj Zalokar Miha, dimnikarski mojster, Radovljica, Lečnik Anion, u.arski mojster, Celje, Vrečar Janez, mizarski mojster, Domžale, Musar Jože, medarski mojster, Ljubljana, Rueh Josip, kleparski mojster, Brežice, inz. Likar Boleslav, izdelovalec centralnih kurjav, Ljubljana, Rebek Josip, ključavničarski mojster, Ljubljana, Urbas Miroslav, izdelovalec klobas, Ljubljana, Ambrožič Josip, krta-čarski mojster,- Ljubno, Valitar Miha, knjigoveški mojster, Maribor, in Karel Vidmar, pekovski mojster v Ljubljani. * S tem so imenovani predsedniki, podpredsedniki in člani obeh zl>ornic v Ljubljani. Mnogi izmed njih so žo delali v prejšnji skupni zbornici in bodo tako lahko v obeli novih zbornicah nadaljevali svoje delo v korist stanovom, katere zastopajo. V tem delu jih bodo podpirali tudi oni zbornični svčtniki, ki doslej niso še bili v zborničnem svetu. Zastopnike naših gospodarskih stanov v obeh zbornicah čaka v sedanjih časih veliko dela, kajti neštevilno je problemov iu vprašanj, ki jih je Zmanjšanje našega klirinškega dolga v Nemčiji Dne 22. februarja 1941 je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. februarja 1941): Aktivni kliringi: Bolgarija 869.134 (—3.582) din, Francija 3.(589.928 (- 148.367) franc. frankov, francoske kolonije 4.988.499, Holandija 5.772.762 (— 10.389) bol. goldinarjev, Norveška 485.018 din in Finska 2.058.218 din (v prejšnjem izkazu je bila Finska nasproti nam aktivna za 1.007.881 din). Pas. kliringi: Nemčija 61.277.391 (— 15.440.737) mark, protektorat 78.398.053 (+ 6.576.069) kron, Slovaška 25.402.528 (— 304.246) kron, Madžarska 92.029.408 ( + 4.271.126) dinarjev, Poljska 18.515.229 ( + 193) din, Romunija 3.351.115 ( + 3.980) din, Turčija 4.379.728 (+ 254.862) din, Belgija 4.103.655 (- 183.032) din, Danska zbir. 3.075.486 ( + 234.820), Danska likvidacijski 2.724.804 (+ 116.190) din in Italija 18.369.610 (— 14.655.570) din. Iz pregleda je razvidno, da je kliring s Finsko postal za nas aktiven, dočim je bil v prejšnjem iz-! kazu pasiven. Naša pasivnost v prometu z Nemčijo se je izredno zmanjšala, nadalje tudi v prometu 7. Italijo, dočim je naš?, pasivnost v prometu s pro-tektoratom in Madžarsko znatno narasla. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 22 februar kaže naslednje glavne postavke (vse v milij. din, v okle- 0 sanaciji turističnega gostinstva Turistično gostinstvo je preživljalo svojo gospodarsko krizo že vrsto let pred dejanskim izbruhom vojne leta 1939. Trpelo je zlasti gostinstvo, efeozi katerega so vodili tokovi mednarodnih turistov. Manj je bilo prizadeto gostinstvo za domače turiste, še manj pa — prvo kakor drugo — v srečnih, a le redkih primerih, kadar in kjer je bilo po svojih notranjih pogojih zdravo in močno, na zunaj pa ne preveč ali V6aj ne neposredno izpostavljeno vplivom neugodnih posledic domačih in naraščajočih mednarodnih trenj in napetosti ali posebnih gospodareUih pretresljajcv predvojnih let. Kriza gostinstva je bila lalcntna, na zunaj manj vidna; njen pojav ni bil vcd.no uočen, a če je bil, mil niso nikjer pripisovali posebnega pomena. Zalo tudi ni bilo nikjer pravih ukrenov za tako imenovano sanacijo; če pa sc je kaj storilo, so bila to blažilna sredstva, ali pa so prinašala sploh le — »Blažev žegen«. Z izbruhom vojne ie kriza gostinstva zavzela akutni značaj. Stanje bolnika se od takrat zaostruje, čim dalje traja vojna in čim bolj sc širi Mednarodni turizem, precej ohromel že pred oboiožeoim spopadom, je vojna furiia medtem 6ploh umrtvičila. Več ali manj povsod omejena srvohoda gibanja, ta condi-tio sine qua non v turizmu, dalje gospodarske, monetarne in druge ovire in še cela vrsta vseh možnih težav pa ograža čedalje bolj tudi notranji turizem nevojujočil sc držav in bati se jc prav resno, da bo bodoči razvoj — vsaj v letu 1941 — vodil nujno k nadaljnjemu poslabšanju situacije. Razumljivo je, da se spričo lega pojavljajo vedno glasnejši klici pomagajte, sanirajte gostinstvo! t ------1 —,, a« UUBpUUdinMI l.l luiisnuin (JU.I.II.U, . C > -311 pomena, potreb in nalog turističnega gostinstva po zopetni vzpostavitvi mirnega ali vsaj znosnega mednarodnega sožitja, teh klicev danes ne bi smela več preslišati To zahtevajo interesi celokupnega gospodarstva in in interesi turizma posebej. Gre za lo, da se ono. kar je bilo v normalnih prilikah življenja in napredka sodobno, obvaruje propasti pod pezo izrednih oicolnosti, ki jih samo ni zakrivilo in jih samo tudi ne more premagati. Kar je bilo od rojstva bolnega, slabega, brez možnosti lastnega podviga, temu bo itak težko pomagati; tu utegne kriza nasprotno opraviti celo koristno delo. Če govorimo o sanaciji turističnega gostinstva v Sloveniji, je treba vedeti, da imamo v naši ožji domovini 71 turističnih krajev, Kapaciteta gostinstva teh krajev znaša 6456 tujskih sob z 11.188 tujskimi posteljami. Po uradnih virih so bili leta 1938. zbrani v turističnih krajih podatki o gospodarskem oziroma finančnem stanju 346 tih obratov. Od teh je reklamiralo 168 obratov sanacijo, kazaje na skupni dolg, ki jc znašal takrat blizu 71 milijonov dinarjev. Ostala gostišča na sanacijo izrecno niso reflektirala ali niso izkazala zadevne potrebe, precej pa se jih na postavljeno vprašanje o tem iz nerazumljivih razlogov sploh ni izjavilo. Kaka slika je danes, ni znano Prav verjetno je, vsekakor, da so stari dolgovi narasli in nastali novi; vzporedno s tem sc ie gotovo dvignilo tudi število sanacije potrebnih gostišč. Da se tako poslabšuje položaj turističnega gostinstva kot cclote in da na tem nc bi smela ostati ravnodušna niti turizem niti narodno gospodarstvo, je na dlani Potrebe bodočnosti govore pač v jeziku, razumljivem za vse, ki misliio in katerih delo ni od danes do jutri. is. Karel Kavka, novi predsednik Obrtne zbornice y Ljubljani. treba hitro rešiti v korist slovenskega gospodarstva. Želimo jim pri tem delu mnogo uspeha, izražajoč obenem željo, da ne bi prezrli tudi osnovnega dejstva, da tudi njih panoge tvorijo del slovenskega gospodarstva, ki je. zaokrožena celota in katere interese je treba varovati v prvi vrsti, poleni pa bodo bolje vpoštevani tudi interesi posameznih panog v tem gospodarstvu. pajih razlika v primeri z izkazom za 15. februar): Aktiva:, Zlato v blagajnah po stabilizacijski vrednosti 2.297.7 (+0.47) zlate v inozemstvu po stabilizacijski vrednosti 492.1 (+ 0.05), skupna zlata rszerva 2.789.77 (+ 0.51). devize izven podlage 873.06 (+ 87.8), kovani denar 366.9 (+ 23.5), posojila: menična 1.644.75 (+ 0.64), lombardna 57.9 '57.9 (+5.5), skupno 1.702.7 (+ 6.14), vrednosthi papirji 306.1 (—2.0), eskont bonov drž. obrambe 7.116.0 (+20.0), razni aktiva 2.215.4 (+81.2). Pasiva: Bankovci v obtoku 13.607.4 (— 51.65), državne terjatve 145.CO (— 145.7-1), žirovni računi 1.828.24 (+ 206.84), razni računi 1.972.34 (—71.0), skupno obveznosti na vpogled 3.945.65 (+ 50.1), obveznosti z rokom 500.0 (+ 200.0), razna pasiva 364.1 (+ 18.2). Obtok bankovcev ter obveznosti na vpogled 17.553.05 (— 1.57), skupna zlata rezerva po stvarni vrednosti 4.463.6 (+ 0.8), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.(}76.3 (+ 0.75) milij. din, skupno kritje 25.42 (v prejšnjem izkazu 25.42), od tega samo z zlatom v blagajnah 20.93 (20.94) %. Izkaz kaže nadalje povečanje posojil državi, ki je tudi zmanjšala svoje naložbe na žiru pri banki. Posojila zasebnemu gospodarstvu so se malo zvišala, pa tudi naložbe zasebnega gospodarstva pri banki so narasle. Povečal se je devizni zaklad. Med pasi vi se jo ponovno povečala postavka: obveznosti 7. rokom, kjer se knjižijo obveznosti iz nemškega kliringa, v kolikor so bile plačane v naši državi. »Orač« izide v 50.000 izvodih! »Orač«, naš največji kmetijsko strokovni list, bo posveti) v okviru akcije za povečanje kmetijske proizvodnje s svojo letošnjo marčevo številko izključno navodilom za pravilno gnojenje onih kmetijskih pridelkov, ki jih sejemo oz. sadimo spomladi. Da bodo mogla potrebna navodila priti v roke slednjemu slovenskemu kmetu, bo izšla tretja številka Orača v zvišani, nakladi 50.000 iztisov. V nedeljo, dne 2. marca, se bo ta številka »Orača« razpečavala po vseh slovenskih krajih. Posamezni izvod ho stal 1 din. Opozarjamo že zdaj na lo izredno številko »Oračar vse naše čitatelje in jim priporočamo, naj si jo kupijo. S tem si bodo za en sam dinar preskrbeli navodila, ki jim bodo pomagala zvišati množino in kakovost ter s tem tudi vrednost letošnjih pridlkov. * Promet s Španijo. Iz Belgrada poročajo, da bo mogoče v bodoči- s Španijo trgovali na bazi 100odstotnih kompenzacij, kar pomeni prenehanje dosedanje prakse. Te kompenzacije bodo v glavnem odobrene za one predmete, ki so važni za nas: plutovina in kolofonija n pr. Podaljšanje roka uvoznih potrdil. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je odredilo naslednje podaljšanje roka za veljavnosti uvoznih potrdil: na dva meseca- za uvoz iz Nemčije, poljskega gu-vernemana. prolektorata, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije. Grčije, Albanije, Italije in Švice, na tri mesece: za uvoz iz ostalih evropSkih držav in za uvoz na osnovi kompenzacijskih odobritev na pet mesecev, če gre za uvoz iz prekomorskih držav, in na devet mesecev, č" gre za uvoz iz Anglije. Vpisi v trgovinski register: Tomljanovič Marko, trgovina z lesoin na debelo. Črnomelj; Sedej Karol trgovina z lesom in gozdnimi pridelki m(lnl>,ilrt Farno vas 77 (občina Prevalje); »Crowntex , Kronich & Prebil, mehanična tkanila v Ljubljani, družbenika inž. Kronich Teodor, Prebil Bruno, prokuristinja Kronich Marija; Društvo ta uvoz in izvoz, Belgrad, podružnica Ljubljana; L llalner & Co. izdelovanje in prodaja paramen-tov, pasarskih izdelkov in vseh cerkvenih potrebščin v Ljubljani družbenika Hafner Josip ml. in llafner Marija, roj. Šenta, prokurist Gruden Vinko; Industrijsko in gradbeno podjetje Anton Res, Ljubljana; VinKo Puncur, trgovina šj.ec. in kolon, biaga na debelo in drobno, Maribor, Meljska c. 5 in Glavni trg 10 R Hoiak, žaga in trgovina, Ro-dica št. 7 pri Domžalah; Ivan Schuller junior, trgovina z lesom in gospodarskimi pridelki, Slovenji (iradec; Marko Jakil in drug, nakup surovih kož, strojenje in trgovina s surovimi kožami in usnjem, Zalog 55, p. Dev. Mar. v Polju: družabniki Slamič Franc star. in inl. Jakil Marko. Nadalje je bila vpisana Celjska mestna hranilnica, ki je svoja pravila prilagodila uredbi o občinskih hranilnicah. Predsednik upravnega odhora je Fazarinc Anton, veletrgovec v Celju, podpredsednik pa Do-linar Janko, hmeljarski nadzornik v Celju. Likvidacija: Kopališka družba Kamnik d. d. 8 sedežem v Ljubljani je prešla v likvidacijo. Racioniranje v Italiji. S 1. marcem znaša mesečna racija na enega prebivalca v Italiji 400 gr masti, masla ali slanine. Mesečna racija sladkorja z marec je določena na 600 gramov mesečno za osebo. Omejitev hmeljskih nasadov na Češkem. V češkomoravskem protektoratu so izšli predpisi, po katerih se morajo omejiti hmeljski nasadi do 30. aprila 1941 za 1.838 ha, in sicer v žateškem okolišu, v kolikor leži v protektoratu, za 1.041 ha, v roudniškem okolišu za 292 ha in v tiršiškem okraju za 50 ha. Nadalje bo tudi določeno, koliko sme vsak hmeljar letos obrati hmelja. Borze Dne 26. februarja. Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebška borzi 7,842.499. na belgrajski pa 8,480.000 din, od tega 114.245 in 375.000 mark, 39.916 švic. frankov in 7285 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 630.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.04 Ljubljana — Svobodno tržiščes London 1 funt ....... 215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov ..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark ...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem ■ ••■». 37.50 denar Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.50 denar Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem...... 37.15— 37.85 , Ziirich. Beograd 10, Pariz 7.50. London 16.60, Newyork 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102,60, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.26, Budimpešta 8.5, Atene 3.0, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.125, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 102, Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 480—481 v Zagrebu 480 denaT v Belgradu 478—480 Ljubljana. Državn* papirji: 7% inv. pos. 100 —101, agrarji 56—57 vojna škoda promptna 480— 481, begi. obv. 85.50—80.50, dalm agrarji 81 — 82.50, 8% Bler .pos 107—110, 7% Bler. pos. 103 denar, 7% pos DHB 102.50—103, 7% stab. pos. 97—98. — Delnice: Narodna banka 7000 denar, Trboveljska 385—390. KID 142 denar. Zagreb. Državni papirji 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 57 denar, vojna škoda promptna 480 denar, begluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 82 blago, 6% šuinske obveznice 81.50 blago, 4% severni agrarji 57 denar, 8% Blerovo posojilo 110 denar, 7% Blerovo posojilo 104 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 105 denar, 7% stab. posojilo 99 denar — Delnice: Narodna banka 7.000 denar, Priv. agrarna banka 205 denar, Trboveljska 387.50X390 (387.50, 390), Sladk. tov. Bečkerek 700 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 — 101.50, agrarji 56—56.50, vojna škoda promptna 478—480 (479), begluške obveznice 86.25 denar, dalm. agrarji 81—81.25 (81.25, 81), 6% šumske obveznice 81 denar, 4% severni agrarji 55.75 denar, 8% Blerovo posojilo 110—111 (111), 7% Blerovo posojilo 107.50 denar (107), 1% stab. posojilo 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 6.900-7.000 (6.920). Zitnl trs Novi Sad. Oves bač. srem. slav. 430—435. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca neizpre-menjena. Živinski sejmi Na živinski sejem v Mariboru dne 25. februarja so pripeljali 6 konj. 21 bikov, 120 volov, 442 krav, 17 telet, skupaj 606 komadov. Cene so bile naslednje: voli: debeli 9.50-10 25, poldebeli 8.50— 9.50, plemenski 9—10.50 biki za klanje 7—8.50, krave: klavne debelt 7—8.50, plemenske 650— 7.50, za klobasa r je 6 50 —6.75 molzne 8.50-10.50, breje 6.50-8, mlada živina 7.50—9, teleta 8—11 din kilogram žive teže. Prodanih je bilo 377 komadov. Cene mesu: volovsko meso: I. vrste 14— 18, II. vrste 13—16, nvjso bikov, krav in telic 13— 18, telečje- I vrste 16—18, II. vrste 14—16, svinjsko meso 2'»—2 din kilogram. Ljubljana, dne 19 februarja Dogon: 64 valov, 15 krav, 6 telet, 156 konj in 21 prašičev za rejo. Prodanih je bilo: 45 volov, 3 krave, 4 teleta, 8 konj in 11 prašičkov za rejo Cene: voli 9.50—11 dinarjev, krave 5—8.50 din in teleta 13—14 din za kilogram žive teže Konji 600—£500 din in mladi prašički za rejo 300--400 din za glavo Semič, dne 17. februarja, Dogon: 616 volov, 150 juncev in 156 krav. Prodanih ie bilo domačim kupcem le 76 volov in 30 krav Cene nasldenje: voli za delo 10 do 11 din, klavni voli II vrste 9 do 11 din, mršavi voli 8—9 din, krave za pleme 9—10 din, klavne krave I vrste 8 din, II, vrs'« 6—7 din in 111. vrste 5—6 din za kg žive teže. Poraba sladkorja v Sloveniji Slovenija prejema še nekaj več sladkorja na mesec, kakor ga je dobivala leta 1939 — Zmanjkalo ga torej ne bo! Prav po nepotrebnem skrbi ljudi, če bo res zmanjkalo sladkorja. 1'u smo že taki, kakor hitro nekdo pogrunta, da bo nečesa zmanjkalo, mu že verjamemo in hitimo dokupovat, če imamo slučajno kaj žvenka v žepu. Kar spomnimo se neumnih govoric o podražitvi žveplenk. Tedaj so mnogi kur izropali trafike in trgovino in so napravili zaloge, ki njim sumim nič ne koristijo. Podobno nepremišljenost bi lahko napravili s sladkorjem. Zato je banovinski prehranjevalni zavod tudi ukrenil vse potrelino. da se to ne bo moglo zgoditi. Strah, da bi pa sladkorja zmanjkalo, je popolnoma neopravičen. | Na leto ga pridela Jugoslavija do 10.000 vagonov PREVOD, ki inu je poverjena skrb za prehrano Slovenije, je pravočasno zbral vse potrebne podatke in si zagotovil tudi zadostne količine sladkorju. Tako je nu primer ugotovljeno, da porabimo povprečno vsako leto v Jugoslaviji 8.700 do 9.000 vagonov sladkorja. Naša vsakoletna- produkcija sladkorja pa se suče med 9.000 in 10.000 vagoni. V lanskem letu pu smo imeli dobro letino sladkorne pese in je zato produkcija sladkorja iz lanske sladkorne pese ocenjena na 10.000 vagonov, torej polnih 1000 vagonov več, kakor jih Jugoslavija normalno potrebuje. Zu zdravega človeku je torej popolnoma jasno, da sladkorja ne bo zmanjkalo. Letno ga porabimo v Sloveniji 1164 vagonov Ostane šc nepotrebni strah, da bi bila morda Slovenija kakor koli prikrajšana na deležu sladkorja, ki ji pripada. Tudi tu struh je popolnoma odveč. V I. 1939, ki pri porabi sladkorja gotovo ni zaostajalo za drugimi normalnimi leti, je Slovenija uvozila vsega skupaj 1164 vagonov sladkorja, ali povprečno 97 vagonov na mesec. V zadnjem času pa prejema Slovenija mesečno 102 vagona sladkorja, torej po pet vagonov več, kakor v 1. 1939. Ze ta višek dokazuje, da sludkorja ne primanjkuje. Zanimiva anketa »Prevoda« Kljub temu pa je PREVOD zaradi varnosti izpeljal obsežno anketo po okrajih in občinah samo zato, da bi natančno ugotovil koliko sladkorja so prodali v 1. 1959 trgovci in zadruge. Po teh zelo natančno in vestno zbranih podatkih je PREVOD ugotovil, da je bilo 1. 1939 v Sloveniji prodanih vsega skupaj 1084 vagonov. Iz tega bi človek lahko sklepni, da je še nekje ostalo 80 vagonov, saj jih jc bilo namreč toliko več uvoženih. To najbrž ne odgovarja resnici, pač pa lahko upravičeno sklepamo, du so nekateri trgovci iz nepotrebnega struhu pred davkarijo napovedali za približno 10% manjšo prodajo, kakor je bila v resnici. Danes ima Slovenija okrog I in četrt milijona prebivalcev. Ker dobiva mesečno po 102 vagona sladkorja, ali letno 1224 vagonov, ali 12,240.000 kg, bi bila pravična razdelitev sladkorja, ne du bi bil kdo prikrajšan, lahko izpeljati. Če bi določili vsakemu odraslemu na mesec po 1 kg sladkorja, otrokom pa na mesec nekoliko manj, bi prav lahko shajali s tem, kur dobivamo. To je tudi razumljivo, saj še nikdar nismo porabili več sladkorja, kakor ga dobivamo seduj. V resnici pa tako racioniranje, ki bi ga bilo tudi lahko izpel jati s pomočjo nakaznic ni tako enostavno. Težave so namreč nekje drugje v popolnoma različni porabi sladkorja po posameznih krajih in okrajih. Poraba sladkorja po mestih Anketa, ki jo je PltEVOD izpeljal, je namreč pokazala, da porabijo največ sladkorja mesta in industrijski kraji. Mnogo manj sladkorja gre na deželi, prav malo pa v vseh vinorodnih okrajih. Razlike so tako presenetljivo velike, da bi človek mislil, da so izmišljene, če ne bi tega potrjevala suha statistika. Poglejmo najprej količine sladkorja, ki so ga porabila slovenska avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Ta mesta so 1. I. 1931 skupaj imela l;i6.184 prebivalcev. V letu 1939. pa je bilo v teh mestih prebivalstvu prodanega vsega skupaj 2,864.762 kg sladkorja. Ce preračunamo lo na eno osebo, vidimo, da je en meslni prebivalec v letu 1939. porabil povprečno na leto 21 kg sladkorja ali mesečno povprečno 1 kg in Vsa ostala Slovenija razen mest pa je imela po ljudskem štetju leta 1931. tedaj 1,008.114.prebivalcev. Vse to prebivalstvo pa je porabilo leta 1939. 7,973.813 kg sladkorja. Če pogledamo povprečno porabo na leto in osebo, vidimo, da je v primeri z mesti mnogo manjša, sa; znaša na osebo le 7.9 kg ali mesečno povprečno na osebo 0.65 kg. Razlika med meščanom in deželanom je lorej zelo velika, saj je meščan na mesec porabil 1.1 kg sladkorja več kakor deželan. Če bi dežela morala dobiti prav toliko sladkorja kakor mesta, bi morali letno uvoziti 2170 vagonov sladkorja To seveda ni potrebno, ker dežela nikdar ne bo porabila toliko sladkorja kot mesta, ki približno porabijo na osebo trikrat več sladkorja kakor dežela. Vinorodni kraji porabijo malo sladkorja Pa ni to edina težava, namreč razlika med mesti in deželo. Tudi razlike med okraji samimi so neverjetno velike. Po štetju iz lela 1931. ima črno- meljski okraj 27.277 prebivalcev. Leta 1939. je ta okraj porabil 102.961 kg sladkorja. To da letno na osebo 3.70 kg sladkorja ali mesečno na osebo le 0.31 kg. Povprečje za Črnomelj je za celih 1.35 kg manjše kot v mestih, ali za 0.32 kg manjše kakor povprečje v Sloveniji brez inest. V odstotkih povedano porabi prebivalec črnomeljskega okraja komaj 20% sladkorja kakor meščan, ali komaj polovico tega kakor povprečno vsak deželan. Pojdimo v nasprotni del Slovenije v soboški okraj. Ta je imel po štetju iz leta 1981. 52.597 prebivalcev in je leta 1939. porabil vsega skupaj 214.951 kg sladkorja. Na osebo pride torej letno v tem okraju 4.08 kg sladkorja ;fli mesečno 0.37, lorej približno skoraj prav toliko kal.or v Črnomlju. Oba okraja sta vinorodna in daleč od večjih središč in industrije. Najmanj sladkorja med vsemi okraji po porabijo v okraju Lendava. Tam pride povprečno na osebo na leto le 2.24 kg ali mesečno le 0.19 kg. Tudi šmarski okraj ni mnogo boljši. Tam porabijo letno povprečno 2.80 kg sladkorja ali mesečno 0.23 kg. Vsi li našteti okraji so'brez industrije, imajo nizek življenjski standard in so poleg tega še vinorodni. Tudi drugi vinorodni okraji, kakor Prško, Brežice, Ptuj, Ljutomer niso mnogo večji potrošniki sladkorja, saj gre tudi tam na osebo ietno le kvečjemu 4, 5 ali 6 kg sladkorja. Industrijski kraji so sladkosnedni Čisto drugačna pa je seveda slika, če pogledamo v industrijske okraje. Vzemimo le okraj Kranj, ki ima po štetju iz lela 1931. 30.487 prebivalcev. V letu 1939. so tam porabili 638.100 kg sladkorja, kar da povprečno letno porabo na osebo 17.48 kg ali mesečno povprečno 1.46 kg. Kranjski okraj porabi že skoraj na osebo prav loliko sladkorja kakor mesta. lirkord v porabi sladkorja pa ima seveda radovljiški okraj, ki ima polet] industrije še najbolj razvil tujski promet. Po štetju iz leta 1931. ima ta okraj 36.322 prebivalcev. Leta 1939. so tam porabili vsega skupaj 855.333 kg sladkorja. To da na osebo povprečno na leto 23.50 kg ali mesečno na osebo 1.95 kg sladkorja. Radovljiški okraj porabi lorej več sladkorja kakor mesta. Tudi drugi okraji, kjer je industrija nekoliko bolj razvita, se odlikujejo po veliki potrošnji sladkorja, ki se suče med 10 do 12 kg sladkorja na osebo na leto. Silna razlika po občinah Pravično in pravilno racioniranje torej ni lahko. Še težje postane, če pogledamo potrošnjo sladkorja |io prebivalstvu po posameznih občinah. V tem primeru dobimo številke, ki so tako različne, da niso niti v razmerju 1:100, Rekord v porabi sladkorja imajo Jesenice. Tam so trgovci prodali letno na osebo v občini 185 kg sladkorja. To je seveda razumljivo, če upoštevamo, da so na Jesenicah kupovali tudi številni prebivalci iz drugih občin. Med Industrijskimi kraji moramo omeniti Trt>ovlje, kjer so na leto na osebo prodali po 18.7 kg sladkorja. Zanimiva je na primer občina Škofja Loka. kjer je šlo letno 52 kg na osebo, občina Kranj, kjer je šlo letno 47 kg. Nasprotno pa v vinorodnih krajih nekatere kmetske občine skoraj ne prodajo nobenega sladkorja. To si razlagamo zopet lahko s tem. da kmeUsko prebivalstvo kupuje v trgovskih središčih. Enakomerna razdelitev sladkorja na osebo bi torej nikakor ne odgovarjala stvarnim potrebam prebivalstva Pri dovoljeni potrošnji recimo 1 kg sladkorja na mesec na osebo, bi dobil na primer dolnjelendavski okraj petkrat več sladkorja, kakor ga je porabil. Nasprotno pa l.i mesta, industrijska središča dobila mnogo premalo. Zato se je PREVOD odločil, da Im> razdelitev sladkorja racioniral po najlKilj pravičnem ključu: vsak okraj naj dobi ločno toliko sladkorja, kakor gn je dobil lela 1939. To se pravi vsak mesec dobi vsak okraj eno dvanajstim) količino, ki se je v okraju porabila v letu 1939. Delitev sladkorja Ih> torej taka, da l>o vsaka občina imela jamstvo, da bo prejela prav toliko sladkorja, kakor ga je prejela leta 1939 in vsaka zadruga ali trgovec na drobno pa bo dobil tiste količine sladkorja, ki jih je navedel v svojih podatkih za anketo. Prav gotovo je ta način razdelitve sladkorja najbolj pravičen in če bodo vsi potrošniki pametni, je izključeno, da bi kakor koli moglo kje primanjkovati sladkorja. Ob stolefnrci rojstva prelata J. Flisa Danes, dne 27. februarja, je 100 let, kar je bil rojen v Dobu prelat, generalni vikar in umetnostni zgodovinar Janez KI is. Gimnazijo in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen leta 186-1. Kralko dobo je služboval kot kaplan v Mokronogu, potem pa je bil devet let, do leta 1870., katehet v uršulinskili šolah v Ljubljani. Poleg poklicnega dela je pomagal tudi pri vodstvu Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki je imelo takrat svoje prostore v nekdanjem »Knežjem dvorcu«, kjer je sedaj vseuoiliška knjižnica. V »Učiteljskem tovarišu* je objavljal peda-gogične članke, n. pr.: »Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli.« Leta 1875. je izdal dragoceno knjižico za vzgojo z naslovom »Nekaj cvetlic deklicam v spomin na prvo sv. obhajilo«. Leta 1876. je bil Janez Flis imenovan za duhovnega vodjo v ljubljanskem duhovskem semenišču. To odgovornosti polno in težko službo je opravljal 15 let in vzgojil lepo število prav izbornik duhovnikov ljubljansko škofije. S posebno ljubeznijo je predaval bogoslovceni cerkveno umetnost. Zdi se, da se je navzel prave vneme za la predmet, ko je poprej devet let opravljal božjo službo v uršulinski cerkvi, ki je biser ljubljanske arhitekture. Prvi sad njegove vneme za cerkveno umetnost je bila knjiga »Stavbinski slogi«, ki je izšla leta 1885. Vsa javnost je bila kar iznenadena, ko je dobila knjigo v roke. »Ljubljanski zvon« je zapisal v svoji oceni: »To je delo, s katerim bi se lahko ponašal vsak izmed velikih kulturnih narodov, knjiga, o kateri človek komaj verjame, da je izšla pri nas ubogih Slovencih.< (L. Z. 1885, str. 694.) Za lo delo se je učeni pisatelj Angleški parnik »Canadian Crusicr«, ki je obseg al 7.178 reg ton. je bi! v Indijcem nceann od nemške vojne ladje torpediran ter se je potopil. Angleški parnik je bil zakrinkan ter je vozil kakor ameri ški parnik. pripravljal več let z govori v Katoliškem društvu rokodelskih pomočnikov in potem z učenimi predavanji v bogoslovnem semenišču. Pomen knjige je v tem, da so Slovenci dobili prvi veliki pregled zgodovine arhitekturnih stilov v svojem jeziku, da so v njej upoštevani tudi slovenski spomeniki in da je Flis z njo ugotovil temelj slovenski arhitekturni terminologiji. Drugo veliko Klisovo delo jo »Umetnost v bogočastni službi-, ki je izšlo 1. 1908. V knjigi obravnava zgodovino posameznih delov cerkvene opreme ter cerkvena določila glede njih. Od lela 1891. je bil Janez Flis stolni kanonik in od leta 1898. do svoje smrti (umrl 10. maja 1919) generalni vikar ljubljanske škofije. Lela 1007. je vodil popravo ljubljanske stolnice Ln leta 1912. je na svoje stroške oskrbel na pročelju stolnice kipa sv. Tomaža Akvinskega in sv. Bonavenlure, delo kiparja Ivana Pengova. Janez KI i s je bil tudi dopisnik in konservator centralne komisije za ohranitev spomenikov in več let predsednik »Društva za krščansko umetnost«. Glavno delo prelata Janeza Flisa pa je bila izredna gorečnost, s katero je širil češčenje sv. Reš-njega Telesa. Pri vsem svojem delovanju je vzbujal in množil ljubezen do evharističnega Zveličarja. Njegove učenke v uršulinskili šolali so se odlikovale v gorečem češčemju sv. ReŠnjega Telesa in pozneje v pridnem izdelovanju cerkvenih paramen-tov za ubožne cerkve. Duhovniki, vzgojeni pod njegovim duhovnim vodstvom v semenišču, so bili goreči ljubitelji najsvetejšega Zakramenta in so v svojem dušnopastirskeiii delovanju vzgojili množice častilcev Najsvetejšega, ki so posvečevali vse nedelje in praznike s skupnimi molitvami pred evha-rističnim Zveličarjem. V Ljubljani je nepozabni gospod prelat ustanovil Družbo nočnih častilcev Najsvetejšega Zakramenta, da bi bile tudi nočne ure posvečene češčenju evharističnega kralja. — V Bratovščini sv. Rešn.jega Telesa pa naj bi bili vsi sloji po vseh župnijah ljubljanske škofije združeni v pobožnosti do vzvišenega Zakramenta Ljubezni. Vsakdo naj bi se zavezal vsaj po eno uro na mesec moliti pred Najsvetejšim Zakramentom in po svojih močeh prispevati za cerkvene potrebščine ubožnih cerkva, da bi evharistični Zveličar povsod imel dostojno bivališče. Duhovnike pa, ki morajo bi,t,I v vsem vzor ljudstvu, je združil v Družbo častilcev sv. Rešmjega Telesa, ki naj bi vsak teden v3a.j po eno uro molili prod Najsvetejšim in prosili božjega blagoslova sebi in ljudstvu. Krasni sadovi delovanja pokojnega prelata so se pokazali zlasti v tem, da so biii najboljši člani naiših prosvetnih in gospodarskih organizacij častilci in ljubitelji evharističnega Zveličarja. »Glasnik biskupija bosanske i srijemske« je objavil dno 31. avgusta 1919, torej le nekaj mesecev po smrti prelata Janeza Flisa. članek »Slovenja doret...« V njeni poroča udeleženec malo prej vršečega se socialnega tečaja na Homcu o verski in prosvetni organizaciji v ljubljanski škofiji. Takole se glase njegove besede: »Verskih organizacij ima Slovenija mnogo. Vsaka župnija ima Marijino družbo za dekleta, okoli 100 Marijinih družb je za mladeniče, 50 za žene; 20 za može. Vsaka župnija ima svoje prosvetno društvo. V vsaki so mnoge gospodarske organizacije. V vseh župnijah je ustanovljena Bratovščina sv. Fešnjega Telesa. V njej so včlanjeni skoraj vsi verniki.< Taka vzorna organizacija ljubljanske škofije jo bila sad dela in molitve prelala Janeza Flisa. £Da Je Aspirin orupitiačeti zajamčuje vtisnjeni ,,Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh le* karnah. Ogla« r»g. pod S. br. 7267 od 33. mirta I94& Žepni robci nehdaj in danes Žepni robci včasih niso bili na štiri vogle, marveč so imeli okrogle ali ovalne oblike, v kolikor so takrat žepne robce sploh rabili za take namene kakor dandanes. Žepni robci so namreč bili v rabi lc v najimenitnejših družbah, pa še tukaj le, kadar je družba bila zbrana, sicer pa si je vsakdo izmed imenitnikov poinugal kar po domače. Šele francoski kralj Ludvik XVI. je s posebnim odlokom, ki ga je bil izdal 21. junija leta 1785, določil, da morajo žepni robci bili na štiri vogle, in sicer, »da morajo žepni robci biti prav toliko široki, kakor so dolgi«. Ta odlok je prav za prav povzročila kraljica Marija Antoinetta, ki je ludi sicer imela rada vse, kar je bilo na kvadrat ali na šliri vogle. Od takrat so se najprej na Francoskem, milo pa tudi drugod žepni robci v sedanji obliki udomačili. Sprva so imeli najrajši bele robce. Toda isti francoski kralj Ludvik XVI. je tudi odredi1, da naj bodo žepni robci rajši barvani ker je to bolj prikladno za tiste, ki njuhajo tobak. Ta navada jo bila namreč takrat v Evropi splošna. Šele v 19. stoletju so inienitniki spet začeli rabiti bele robce, ki so se potem tembolj udomačili, črni manj so ljudje njuhali tobak. Takrat je barvan robec veljal v imenitni družbi za nekaj, kar ni fino. Zdaj so pa barvani žepni robci spet moderni... Odkrita Inka v starih Pompsjih V teh dva tisoč letih, odkar je Vezuv zasul mesij} ol) svojem vznožju, med njimi Pompeji, so je morje precej umaknilo od tedanje suhe zemlje. Slarinoslovci doslej nikakor niso mogli dognati, kje mt.j bi bila ležala stara poinpejska Inka. o kateri pričajo stari spisi. Zadnja izkopavanja pa so dokazala, da staro morske obrežje nikakor ni bilo lako daleč od sedanjega. Stara luka je bila oddaljena menda le kakih 80 metrov oti stare ceste Torre Anuziata, ki vodi v Castellmare. Na tistem kraju so namreč našli ladijska sidra in druge reči. ki jih rabijo pomorščaki. Med drugim so našli sloline starih vrčev, kosce raztrganih ribiških mrež ter svinčenih uteži, kakršne obešajo ribiči na svoje mreže I/, tega sklepajo, da je tukaj bilo živahno obrežno življenje starega mesta Pompeji, ki je njegova luka nekaj časa močno cvetela, saj je bila trgovina tega mesta 7. jutrovimi deželami nekaj časa prav bujna. Na tem kraju so najbrže pristajale tudi ladje, ki so vozile jutrovsko blago v 1'ompeje, drugo pa odtod na Jutrovo. Slik« Benita Mussolinija. ki je pred 2 dnevoma govoril v gledališču Adriano v It i mu italijanskemu narodu. Duce jc obdan od svojih sodelavcev. Letala postajajo vedno hitrejša (F.uropa Service.) V pruski akademiji znanosti v Berlinu jc govoril dr. inž. F. Seewald o »problemih povečanju hitrosti letal«. Po končani svetovni vojni je bila največja dosežena hitrosl letala 200 km na uro. Pred približno dvema letoma jc dosegel Heinkelov lovsiii aparat povprečno brzino 750 km na uro, pred kratkim pa je tudi Messerschmidtovo lovsko letalo doseglo z lalikotj isto brzino. Posebno podrobno je omenjeni obravnaval področje nauka o strujah Pri sedanjih brzinah letal so bili »pritiski*, ki jih je^zvajal zrak pri strujanju na letalo, majhni glede na atmosferski pritisk zraka in tako ni bilo vpliva na pojave strujanja. Zato so mogli pri vseh tehničnih vprašanjih strujanja letenja postopati z zrakom tako. da ga ni moči stisniti — torej uporabljati znanih metod hidro-dinamike, ki so že podrobno izdelane. S tem je raziskovanje zračnega potovanja postavilo bodočemu razvoju zrakoplovne tehnike važno nalogo, ki pripravlja teoretskemu postopku mno- go večje težave kot veda o strujah, katero so uporabljali doslej. Tudi eksperimentalno delo je v zvezi s prevelikimi težkočanii in zahtevami žc pri sami gradnji. V dolgoletnih raziskovanjih zračnih potov in posebno z marljivim delom nemške ustanove za poskusne polete, katero vodi pTedavatelj, je uspelo doseči znatne uspehe, posebno v teoretskem in po-skusno-tehničnem pogledu. Človeška sapa, ki zveni Polarni raziskovalci pripovedujejo, da človeška sapa v polarnih krajih, kadar je preveč mrzlo, kar zveni To nastajo tako, da človek izdihava iz sebe hlape, kateri na zraku takoj zmrznejo ter se spremene v fine kriftalčke. Kakor hitro veter le malce potegne, se ti kristalčki zadevljejo drug ob (Štev. 48. mmmmmm^^mm^mmmmm • ftfMoce Koledar Četrtek,, 27. februarja: Gabriel od Žalostne Matere bo/je; Bnldomir, spoznavalee. Petek, 28. februarja: Homan, opat in ustanovitelj reda; Antonija Firenška, vdova in opu-tica; J ust, mučenec. Letopis 27. februarja 1738. leta se je rodil v Zngorici pri Bledu Blaž Kumerdej, šolnik, filolog in pro-svetjtelj. V Ljubljani jo študiral gimnazijo, filozofijo in teologijo, leta 1707. pa se je vpisal nu dunajsko pravno fakulteto, bil nato correpetilor itiris« na orienlalni akademiji. 15. oktobra 1773. leta ga jo Marija I erozi ja zaradi gorečnosti za osnovno šolstvo na Kranjsl nin imenovala za ravnatelja normal-ko v Ljubljani, I. 1780. je šel kot okrožni šolski komisar v Celje, se vrnil leta 1702. na enako službeno mesto v Ljubljano, kjer je ostal do smrti I. 1805, Bil je ud »Kmetijske družbe«, 1785—1805, prevajalec uradnih patentov v slovenščino iu uradni cenzor za slov. knjige. Kumerdej se je že v mladosti vnel za prosvetljenska dela, a prav tako goreče hrepenel, da bi obvladal materin jezik. Na njo-gov razvoj v smeri prosvetljenstva sta vplivala poleg drugih njegov predstojnik na Ori-enataiski akademiji grof Pergen, ki mu je dal tudi največ pobud za razmišljanja o osnovnem šolstvu na Kranjskem in prosvet-ljenoc Sonnenfels, ki je začel I. 1703. nu Dunaju s svojimi predavanji in spisi širiti nove nauke o državi, njenem gospodarstvu in morali. Kumerdej je bil pristaš jožofinizma, fiziokratizma (član »Kmet. družbe«!) in ra-cionalističnih filozofskih naukov. L, 1773. je lienaprošen predložil dunajski vladi »Domoljuben načrt, kako bi so dalo kranjsko stano-vulstvo najuspešnejše poučevati v pisanju in čitanju«. Nato pa se je kot ravnatelj normal-ke v Ljubljani veliko ukvarjal z organizacijo šolstva, prevajal in pisal šolske knjigo. Sestavljal je tudi slovenski slovar in slovnico, ki pa sta v več ozirih pomanjkljiva ostala v rokopisu, tvorita pa zaradi zdravega jezikovnega čuta in velikega filološkega znanja, člen v razvoju med Pohlinom iu Kopitarjem. 27. februarja 1880. leta je bila odprta Št. Got-hardska železniška proga, ena izmed najvažnejših prometnih zvez med južno in severno Evropo. 27. februarja 1905. leta je bil podpisan zakon o ustanovitvi univerzo v Belgradu. Novi grobovi -j- V Mengšu je umrl dne 24. t. m. Nahtigal Joško, sedmošolcc. Bil je izredno blag in globoko veren mladenič. Sel je h Bogu po plačilo. Naj počiva v miru! ■f" V Škofji Loki je včeraj umrl zadet od kapi g. Karel 1! o 11 e n b il c b e r, gostilničar in mesar. Pogreb priljubljenega pokojnika bo v petek popoldne ob 4. Bajnemu naj sveti večna luč, žalujočim iskreno sožaljel V Ljubljani jo zalisnila oči gospa Milila Fhrlieh. vdova po strojevodji drž. železnic. Pogreb rajne gospe bo julri ob 3 po|N>ldne z Žal, kapelica sv. Marije, k Sv. Križu, Naj ji sveti večna luč! -j- V Vnanjlh goricah je mirno v Gospodu zaspala gospa Jera Marinko, posestnica. Pogreb blage pokojnice bo danes oh 10 dopoldne na jiokopališče Sv. Duha v Vnunjih gurieah. Naj v miru počiva, blagu duša! Zadnja pot župnika Bambiča Na Polici pri Višnji gori je bil v torek do-polilno pogreb pokojnega župnika Bambiča Jos. Prišlo je 25 duhovnikov na pogreb. Pogreb je vodil in pridigal g opat iz Stične. Velika udeležba je pokazala, kako priljubljen in zaslužen je bil pokojni g. župnik, ki je na Polici 20 let vzorno vodil lejto poliško župnijo. Ob odprtem grobu so se zahvalili za vse nauke in vse dobrote, katere je izkazoval svojim faranom: g. župan, zastopnik katoliških mladcev, načelnica dekliške Marijine družbe, trejeredniki, šola Itd. Pokojni je bil izvrsten pevec Rad je prepeval in tudi druge za petje navduševal Naj bi pred božjim prestolom vekomaj prepeval večno slavo I Jože žmavc — petdesetletnik 25. februarja je srečal Abrahama g. Jože Zmavc, katehet v Trbovljah. Pred 23 leti je iz Rajhenburga v Trbovlje. Kakšne so bile Trhovlje takrat in kakšne so danes? Veliko je tu njegovega dela. Svoj čas je bogato izpolnil, tako da ga trboveljska zgodovina ne more prezreti, Krona njegovega žilavega dela je lep Društveni dom, ki že 15 let stoji, Še mnogo tako uspešnih let, g. Zmavc! Posebno pazite, ka] bolnih pljal Pijača ni le sa zdravega lioveka (elo važna, temveč tudi ia bolnika mnogokrat važnejša od hrane I Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče našo na|bo!|So mineralno vodo, ki je obenem tudi mdraviina ono z rdečimi srci! Prospekta ln vsa potrebna navodila za domačs zdravljenje Vara pošlje gratis in radevolje Uprava sdravilnega kopališča SLATINA RADENCI — Ban dravske banovine g. dr. M. Natlačen v petek 28. februarja ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z rine J(>. t. in. je objavljena »Odločba o uporabi uredbe o kontroli cen na živila, kmetijske in industrijske proizvode in na vse druge ekstrakle teli strok«, dal je »Naredba o jMirnzdol jevan ju surovih kož«, »Navodilo urada za kontrolo con za izvanje naredbe o razdeljevanju surovih kož«. »Pravilnik o izvoznih klavnicah«, »Sprememba odstavka 2. člena 2. pravilnika o reviziji kurtel-nih sporazumov«, »Pojasnilo o taksni j>rosto-sti pooblastil za prevzemanje prejemkov uslužbencev, ki so v vojaški službi ali odsotni po uradnem poslu« in »Maksimiranje cen pralnem u milu«. — Šoferski izpiti za okraje Novo meste, Brežice, Krško in Črnomelj bodo na 6reskcm načelstvu v Novem mestu dne 20. marca t I. ob 10, uri. Za vlaganje prošenj je ča6 do iO. marca. — Združenje trafikantov za dravsko banovino v Ljubljani vljudno obvešča vse svoje člane v banovini, da bo imelo občni zbor v nedeljo, dne 2. marca 19-11 ob 15,30 v stari restavraciji hotela Miklič poleg kolodvora. Vhod je iz Kolodvore ulice št. 43., pritličje. Oblastna uprnva bolniškega fonda jiri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto specialista za interno medicino v Centralni amhulnnci v Ljubljani Pogoji za sprejem so na vpogled j>ri oblastni upravi. Pravilno kolkovane jirošiijo s prilogami jo dostaviti na oblastno upravo do 81. marca 1041. — Da bosi o stalno zdravi, je potrebno, da redno |>ijoto Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim luitaroni, normalizira notranje žleze in živce ter čisli. kri in organizem raznih strupov. Knjižice in privatnike r^n nakup knjig: Ciriiovo knjigarne, Maribor. Zahtevajte seznam in nagradni načrt! _ — Pohitite z naročilom p. Plusove knjige »Izžarevajmo Kristusa* v prevodu dr. V. Fajdiga. — Proti kašlju se priporočalo prsne karamele »KAVE«. Originalni zavitki po 5 din v apotekah. Zahtevajte izrecno prsne karamelo domače tovarne Kave. VSAK PO SVOJIH MOCEII in zmožnostih, najmanj pa z redno članarino pomagajmo »Slovenski straži« v Ljubljani! — Legija koroških borcev. Naša organizacija je sedaj v času občnih zborov, saj imajo v nedeljo 2, marca svoj redni občni /1k>i- kar tri naše krajevne organizacijo, in sicer: v Novem mestu ob 9.30 v posvetovalnici nn rotovžu, v Slovenjem Gradcu ob 14 v Narodnem domu, prav tako pa ima isti dan svoj občni zbor tudi krajevna organizacija v .Možici, Naslednjo nedeljo. '». marca ima svoj občni zbor krajevna organizacija v ■Guštanju. Zbor se bo vršil ob 8.30 v Tolstovrški šoli v Guštanju. I)ne 16, marca pa bo zborovala krajevna organizacija v Skopicuh, in sicer ob 10 v prostorih tovariša Jožeta Račcčiča v Dol. Skopicali št. 20 ()[n>-zarjaino vse tovariše, člane gornjih organizacij, da se polnoštovilno udeleže občnega zbora svoje postojanke, da čujejo poročila svojega upravnega in centrale v Ljubljani ter si izvolijo upravni odbor za nuslcdiijo poslovno loto. — Glavni odbor LK13. Mnogi nam še vedno sporočajo želje, da bi kupili „Slovenčev koledar". Vljudno sporočamo, da je naklada popolnoma pošla in da žal ne moremo nikomur več ustreči. Imamo pač na za'ogi še osem izvodov vezanih koledarjev, ki pa so po 50 dinarjev. Pripravljamo pa izdajo novega koledarja za leto 1942 na katerega že sedaj opozarjamo. ..Siovenčev koledar", Kopitarjeva 6, Ljubljana. po cbižavi * Velike poplave okrog Mostnrja. Zaradi no-prestanega dežja je Neretva narasla za kakih 7 do 8 metrov nad normalo ter poplavila južni del Hercegovine, zlasti'okolico Čapljine, Čeljova in Višiča. Evakuirati so se morale mnoge hišo Pod vodo so tudi Mostarsko blato, Popovo poljo in druga polja v Hercegovini. Voda je tudi jirodrla v jame 1110-starskega rudnika, tuko da jo sedaj delo tam ustavljeno. * Za dve kokoši 5(10 dinarjev. V vasi Godačici pri Kragujevcu Jo imela opravek komisija okrožnega sodišča iz Kragujevca. Ko so člani komisije delo končali, so odšli na kosilo v gostilno Izidorja Jevremoviča. Naročili so dve pečeni kokoši ter ju z veliko slastjo pojedli. Ko pa je bilo treba kosilo plačati. Je gostilničar zahteval nič manj kakor 550 dinarjev Ker komisija — naravno — tega ni hotela jilačati, jo je' kratkouialo zaklenil v sobo ter ji zagrozil. da je lako dolgo no izpusti, dokler mu ne izplačajo zahtevanega zneska. Okrog gostilne se je medtem zbrala vaška svojat, ki je vpila: »Evo, Izidor uliapsio cijeli sud!« Zaprtim članom sodne komisije ni ostalo na koncu nič drugega, kakor da sežejo v žep in plačajo. Kakor hitro j>a so prišli v Kragujevac, so vložili proti gostilničarju prijavo zaradi protizakonitega kratenja svobode ter zaradi naailstva. Prav tako so ga tožili po zakonu o pobijanju draginje in špekulacije. Oderuški krčmar bo svoji kuri najbrž še drago poplačal. * Visoka bogoslovna šola v Splitu. Kraljevi namestniki so na predlog liana banovine Hrvatske podpisali uredbo o visoki bogoslovni šoli v Splilu. Tako bo bogoslovno učiliiče v Splitu postalo zavod za visokošolsko izobrazbo bogoslovcev tudi formalno, čeprav je bilo dejansko že zdaj. Vzdrževanje te šole spada v breme banovine Hrvatske, kakor dozdaj, Rektor in dva druga najstarejša profesorja dobijo čin rednih profesorjev, ostali pu mesto iz- .v-.* F. S. Finžgar: soncem V nedeljo 2. marca začnemo priobčevafi ljubljenejšo slovensko povest v podobah fo najpri-v „slripu" rednih. Vsi pa ostanejo v svoji dosedanji skupini. Dosedanji suplenti jiostanejo docenti, če so položili doktorski izpit. * Meteor padel pri Sušaku. V soboto zvečer ob pol desetih so ljudje v okolici Suša k a opazili redek pojav. Nebo se je zasvetilo od meteora, ki je pade! proli severu ter puščal za seboj svetel trak. Po pričanju očividcev je padci meteor na tla v bližini Klane, ne daleč od italijansko-jugoslovan-ske meje. Ob padcu se je začula silna eksplozija, kakor da bi se razpočila velika bomba. Pri tem so se vse hiše 50 km naokrog stresle. Zdaj so poslane na kraj padca komisije, ki naj bi meteor poiskalo, pa jim to dozdaj šo ni uspelo. * Potepuh kot policist. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu je snoči povzročil pobegli potepuh in tat Vjokoslav Mitračič veliko zmešnjavo. Neki stražnik je opazil Mitračiča, kako se smuka okoli neke skupine kmetov. Ker se jo obnašal nadvse sumljivo, je stražnik zahteval, da se legitimira. Mitračič seveda pri sebi ni imel nobene legitimacije in tako ga je hotel stražnik odgnati na kolodvorsko policijsko stražnico. Prav tedaj je prisopihal na postajo vlak in iz njega so se vsuli potniki. Mitračič je iziabil gnočo in skušal pobegniti. Med potniki je, kajpada nastalo veliko razburienle, kfr nihče ni. veVlel, zakaj gre. Vendar stražnik ni spustil tatu izpred oči in pred postajnim poslopjem, kamor sta se skozi gnečo prerinila, je zažvižgal, da bi priklical svojega tovariša. Tat pa se je hitro znašel in po stari navadi: »Primite tatu I« začel tudi sam žvižgati. Toda prevara se mu ni posrečila in kmalu je moral sredi med dvema policistoma romati v zapor.' NAROČITE SLOVENCA! Ljubljana, 27. februarja Gledališče Drama: četrtek. 27. Iebr.: »Othello«. Red Četrtek. — Petek, 28. febr. ob 15: »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 1, marca: »Protekcija«. Red A, Opera; Četrtek, 27. febr.: Zaprto. Radio Ljubljana Četrtek. 27. lehruarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Nekaj solistične lahke glasbe (plošče) (saksofon) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 02 Rad. salonski orkester (vodi K. Petrlč) — 14 Napovedi, poročila — 17.30 Pisan spored (Radijski orkester): Grcgorič: Ablturientska koračnica; Jaki: Ob morski obali, valček; Siede: Karneval: 6uita Frinil: Potpuri iz operete Roso Marie; v. Platen. Dce skladlici: 1. Melodija, 2. Humoreska; Schrel-be: Čar gora; Čerin: Tivolski k — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 10 Napovedi, poročila — 10.25 Nac. ura: Beograd govori — 19.40 Plošče — 10.50 Deset minut zabave — 20 Koncert zbora Glasbene Matice in Slovenskega vokalnega kvinteta; vmes predavanje: Pevski zbor Glasbene Matice; do konca svetovne vojne (g. K Mahkota) — 21 Koncert Rad. ork. — 22 Nupovedi jioročila — Konec ob 22.20. Drugi programi Četrtek, 27. jebruarja: Belgrad: 22.00 Zabavni koncert; Zagreb: 21.00 Narodne pesmi; Bero-mtlnster: 20.10 Komorna glasba; Budimpešta: 28.30 Plesna glasba; Praga: 22.15 Zabavna glasba; Italijanske postaje: 21.50 Operetne melodije; Sottens: 21.20 Moderna francoska glasba; Stock-holin: 21.15 Potpourri. Prireditve in zabave F. 0. Kodcljcvo vprizori v nedeljo 2. marca ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani Petrovičevo dramo v 3 dejanjih »D u š e«. Vabljeni. Predavanja Gospa prof. Minka Skabrne predava jutri, v petek zvečer ob osmih v beli dvorani hotela Uniona o temi; Slepstvo in skrb za slepce drugod in zlasti pri nas. Predavanje prireja »Karitativna zveza«, ki vabi k temu predavanju vse člane karitativnih organizacij in 6ploh vse prijatelje karitativnega dela. Vstop prost. »Roditeljski večer« bo za starše dijakov bežigrajske gimnazije danes zvečer ob 8 v gimnazijski risalnici. Na zadnjem takem večeru sta predavala g. prof. F. Jasenovec o slovenščini in g. prof. dr. V. Fajdiga o verouku. Danes zvečer sta predavanji o francoščini in prtrodopisu. K enako številni udeležbi vljudsio vabi odbor »Dom in šola«. člani društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani imajo danes zvečer ob osmih v dvorani Rokodelskega doma, Komenskego ulica 12, svoj redni članski sestanek. Predavanje na sestanku bo zu vsakega obrtnika velike važnosti in koristi. Zato vabimo vse člane in tudi druge obrtnike, du se tega sestanka gotovo udeleže. Sestanki Diplomirani tehniki! Danes bo občni zbor Vaše stanovska organizacije ob pol 20. v salonu restavracije pri »Šestici«. Udeležite sc tega občnega zbora, ker sc bo na zboru razpravljajo o preosnovi društva. — Odbor, Mladinska JRZ v Šiški ima v petek 28. t. m. ob 8 zvečer širšo sejo. Vsi vabljeni! Naše dijaštvo AKD Vir ima drevi ob 8 prijateljski sestanek. Kongrcgacija akademičark ima drevi kot običajno točno ob pol 8 redni sestanek v frančiškanski kapeli. Vse tovarišice ste iskreno vabljene! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Dunajska eesta 4V mr. Prnkoezv deri., Mestni trg 4; mr. Ustar, bcienburgova ul, 7. Ceste in hodniki v Ljubljani Ko pred svetovno vojno ni bilo avtomobilskega prometa, so tedanji Ljubljani zadoščale navadne makadamske ceste, ki so jih posipali s savskim prodcem. Tudi valjali cest tedaj še niso tako. zelo k:>t sedaj in le najbolj prometne žile v osrčju mesta so bile tlakovane. Konec leta 1918 je bilo zato v Ljubljani vsega skupaj tlakovanih le nekaj nad 11.000 m3 cestne površine. Ko je po vojni motorl-zacija prometa začela izredno hitro naraščati in prodrla tudi v naše kraje, so se začele povsod ceste slabšati, najbolj pa v Ljubljani, ki ni mogla s tlakovalniini deli slediti razvoju prometa. Tlakovanje je tudi draga stvar. Zato vidimo v zadnjih petih letih, da so tlakovalna dela v Ljubljani le postopoma naraščala. Spočetka mestne finance niso dovolile tlakovanj v večjem obsegu. — Leta 1936 je bilo tlakovanih na novo le 082 m1, naslednje leto že 858 m3, leta 1938 je bilo tlakovanih na novo že 3000 nt' in leta 1939 že okrog (>100 m". V letu 1940 pa je bilo na novo tlakovanih 4400 m2. V letu 1939 so se tudi začele izdelave lahkih tlakov v valjanem asfaltu in v tako imenovani penetraciji. Tako tlakovanih cest za lažji promet je bilo leta 1939 izdelanih 3670 nt3, leta 1940 pa nad 7000 m3. Tudi površinska obdelava cestišč, ki cestni sloj le prekrije z nepropustno plastjo, ki varuje cesto pred razmehčanjem, se je zadnja leta marsikje obnesla. V letu 1938 so na ta način obdelali 1800 ni2 cest, v letu 1939 5400 m3 in v letu 1940 850 m3. V celoti so v zadnjih treh letih dobile moderen tlak številne ceste, in sicer leta 1938 4800 m3, leta 1939 15.500 m' in leta 1910 12.300 m3. Poleg teh novih tlakovanj je Ljubljana v zadnjem letu tudi mnogo pridobila z »zalivanjem reg med kockami tlakovanih cest. Rege med kockami so bile na mnogih prometnih ulicah zalite z bituine-nom, kar je povzročilo prijetnejšo vožnjo in omogočilo borbo proti prahu. Vzporedno z deli za utrditev ljubljanskih cest je v zadnjih letih zelo napredovala tudi graditev hodnikov za pešce. Tako je bilo leta 1936 položenih skoraj 3000 m3 asfaltnih hodnikov. V letu 1937 2300 m», v letu 1938 3400 m2, v letu 1939 7400 m3 in v letu 1940 3750 m3. Kakor pri cestah, tako je bilo tudi za hodnike najbolj uspešno leto 1939, kar bo slehernemu razumljivo, saj je leto 1940 že v znamenju izrednih raznrer, ki so prisilile mestno občino, da je morala marsikateri načrt za izboljšanje prometa v Ljubljani odložiti na lepše dni. Medtem, ko je izdelava asfaltnih hodnikov in polaganje robnikov ob nje zahtevala leta 1939 913.000 din, je leto 1940 zahtevalo le 392.000 din. Vendar je bilo zadnje dve leti porabljenega za hodnike precej več denarja, kakor prva tri leta sedanje občinske uprave. V vseh petih letih pa je šlo za hodnike v celoti 2,292.000 din. Še bolj jasen napredek cestnih del pa kažejo gradbeni stroški za tlakovanje ljubljanskih ulic. Leta 1936 je šlo za tlakovanje 285.000 din, leta 1937 102.000, leta 1938 784.000, leta 1939 1,478.000 in leta 1940 1,152.000 dinarjev. Vsega skupaj je šlo torej samo za cestni tlak v petih letih nad 3,800.000 din, če pa računamo zraven še stroške za hodnike, vidimo, da je mestna občina izdala nad 6 milijonov dinarjev za izboljšanje voznega in osebnega prometa v Ljubljani. Za bodoča leta čakajo Ljubljano še izredno velike in pomembne spremembe, da omenimo le tlakovanje Dunajske ceste, kakor tudi začetek graditve sušaške ceste. Upajmo, da nam bodo razmere dovolile, da se občina čimprej loti teh velikih in za promet Ljubljane tako pomnmbnih nalog. Novi povel:n!k dravskega ©rož. polica Pred nedavnim je prišel v Ljubljano novi poveljnik dravskega orožniškega polka, orož-niški jsolkovnik g. Krešimir Pavelič. G. polkov-nik Pavelič je že prevzel posle poveljnika drav skega orožniškega jx>lka in nastopil težko in odgovorno službo.'G. j>olkovnik se je rodil leta 189+ v Glini, nato pa je jx> končani l judski šoli študiral gimnazijo v Zagrebu. Malo pred za četkom svetovne vojne je maturiral in takoj nato moral k vojakom. V vojaški suknji je prebil vsa vojna leta, nekaj časa na ruski nato pa tudi na goriški fronti. Dolga vojna leta so mu prinesla obilo izkustev in po končani svetovni vojni je kot odličen častnik'prestopil v orožništvo. Služba ga je pripeljala v najrazličnejša mesta v državi, pa tudi v Ljubljano, kjer je bil pred leti pomočnik poveljnika dravskega orožniškega polka. Zadnja leta je služboval v Zagrebu, sedaj pa se je vrnil v Ljubljano na odgovorno mesto poveljnika orožniškega polka. Ko novega jioveljnika prisrčno pozdravljamo, mu želimo čim lepših uspehov in prijetnega bivanja med nainil Novi znaki ZFO K včerajšnjemu članku o novem Koroščevcm znaku ZFO dajemo sledeče pojasnilo: Novi Koro-ščevi znaki so namenjeni članstvu Zveze fantovskih odsekov poleg dosedanjih znakov. Nove znake bodo predvsem nosili podporni člani ZFO. Jegličeve znake bodo nosili mladci, Slomškove znake pa nara-ščajniki. Vsi znaki so v delu ter bodo kmalu članstvu na razpolago. — ZFO. « 1 Občhi zbor Glasbene Matice bo v ponedeljek 10. marca t. 1. v sobi št. 17 v jiOKlnpju Glasbene Matice. I Plesni koncert gdč. Tatjane Farčičeve se ne bo vršil dne 3. marca, kakor je bilo napovedano, temveč v petek, dne 7. marca v Operi. Zimska pomoč v Kranju Odbor »Ziir.ske pomoči« občine Kranj je na svojih prvih sejah razmotrival pobiranje prispevkov in daril ter je odločil, da se pobiranje po mesti' samem to je pri privatnikih, obrtnikih, trgovcih in drugih pridobitnikih odloži za mesec marec 1941, ker so se takoj razne gospodar- ske ustanove in industrijska podjetja na prvi poziv z vso uvidevnostjo odzvalo s precejšnjimi prispevki. Odbor je tudi sklenil v sporazumu s krajevnimi oblastmi, da traja »Zimska pomoč« od začetka, t. j. od ustanovitve odbora v jeseni 1940 do konec marca 1941 iu da v tej dobi no bo nobenih drugih nabiralnih akcij, ker jih krajevna oblast ne bo dovolila. Ta akcija se je sedaj določila za čas od 4. do 11. marca 1941. Ker se je na seji sporazumno določilo, da bosta lo podrobno nabiralno akcijo izvedli obe dobrodelni društvi — Kolo jugoslovanskih sester v Kranju in Vlncenci-jeva družba v Kranju — po svojih uglednih damah, bodo v tem času le-te obiskale občane v občini Kranj, na kar so občinstvo opozarja ter so obenem prosi, da čim več daruje. Odboru za »Zimsko pomoč« občine Kranj je jKitrebon še precejšen znesek, da se zadosti vsem potrebam. škofja Loka Skioptično predavanje o »Turčiji in njenih sosedah v sedanji vojni« bo imel drevi v Društvenem domu ravnatelj g. Košiček. Koliko smo pojedli. V preteklem letu je bilo na mestni klavnici zaklano za domačo uporabo 384 glav goveje živine, za drugo uporabo pa 2854 glav živine. Telet je bilo zaklanih 597, prašičev 751 in 37 glav drobnice. Iz drugih občin je bilo uvoženo in pripravljeno na mestni klavnici 23 telet, 3371 kg prašičevega mesa, 220 kg govejega, 7 ovac in 4 kozliči. Velika večina mesa je bila zdrava, lc nekaj malega je bilo neuporabno in zaplenjeno. Mariborski krojači in šivilje se bore za obstoj Maribor, 26. febr. V ponedeljek se je vršil v Gambrinovi dvorani občni zbor Združenja krojačev in sorodnih obrti, ki ga je vodil predsednik Reicher. Občnega zbora so se udeležili zastopnik mestne občine obrtni referent dr. Senkovič, predstavnik obrtne zbornice in Slov. obrt. društva Sojč in predsednik Obrtnopospesevalnega zavoda Bureš. Poleg predsednika so poročali še tajnik Pravdič, blagajnik Zidarič; debate pa so se udeleževali Pistotnik, Flerin, kac in končno besedo je imel predsednik Slov. obrt. društva Sojč. lz vseh teli poročil in debat se vidi, da preživlja krojaška obrt v Mariboru veliko krizo. Obratovanj«^ moti predvsem pomanjkanje blaga — predvsem manufiikiure ter pribora — sukanca, svile itd. Vse to predmete so naročevali obrtniki pri večjih tvrdkah v tu-in inozemstvu, toda sedaj je večina inozemskih tvrdk svoje obrate likvidirala, domače pa so jih omejile ter ne morejo postrefi več tako, kakor si odjemalci želijo. Zaradi toga so odjemalci navezani samo še na nekaj večjih trgovcev, ki imajo še dovolj ue zaloge munufakturne- ga blaga. Veliko motnjo povzroča tudi pomanjkanje sukanca, ki se sicer proizvaja v Mariboru, jirodaja pa po večini na Hrvatsko in v Srbijo, nn domačem trgu pa ga je težko dobiti. Velike ovire so bile v obrti tudi zaradi številni li vpoklicev, |)a so morali lani mnogi obrtniki začasno zapreti delavnice. Ogromna je podražitev blaga, ki se je dvignilo za celih 75%, pribor celo za 120%. Poleg tega se je vršilo lani mezdno gibanje pomočnikov, zaradi česar so morali mojstri zvišati prejemke osebja za 5'5%. Kor sc je tako delo podražilo, jilače javnih in državnih nameščencev, ki tvorijo glavni kader odjemalcev, pa so ostale iste, je padel promet v delavnicah, zlasti pa so prizadete šiviljo. Posebno poglavje pu je šušmarstvo, ki se je silno razpaslo ter naravnost ogražu eksistenco mojstrov. Krojači pozdravljajo samostojno obrtno zbornico, ker pričakujejo, da se bo sedaj njihova reprezentančnu ustanova z večjo vnemo borila za obrtniške pravice, kakor doslej, ko je bila pridružena trgovski iu industrijski panogi. Združenje v Mariboru šteje 230 članov; lani je imelo 23.714 din dohodkov ter 20.202.25 din izdatkov. Mariborski fofoamaterji Maribor, 26. februar ja. V ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Grajske kleti občni zbor fotokluba Maribor. Zborovanje je pokazalo, da so se začeli mariborski foioamaterji živahno gibati ter postajajo na tem področju v naši državi važen činitelj. Občni zbor je vodil predsednik inž. Vičič ter prisrčno pozdravil zastopnika zagrebškega fotokluba Avgusta Frajtiča. ki je obenem tudi podpredsednik IFAU (mednarodna fotoainater-ska unija), prav tako zastopnika župana Zor-zuta ter predsednika fotokluba Ljubljana Pi-penbaherja. Nato je podal svoje poročilo, iz katerega se vidi. da je klub marljivo delal ter so njegovi člani dosegli lepe uspehe, zlasti na fotoamaterski razstavi v Hrastniku, kjer so prejeli nagrade člani Kovačič, Paušič in Pfei-fer. Nato je bil izvoljen nov odbor, v katerem so sledeči: predsednik dr. Kušar Valentin, podpredsednik Paušič Drago, tajnik Kocuvan Va-silko, blagajnik Ralca Milan, knjižničar Me-singer, gos|>otlar Vutulen Anton, strokovni vodja Pfeifer Marjan, odbornika Kolar Jože in Meglic, revizorja dr. Radšel Franjo in inž. Vičič Franc, v razsodišču pa so ravnatelj Franc Ilrustclj, dr. Grobclnik Ludvik in Kane Maks. * . m Članstvu FO in DK v Mariboru. Danes zvečer za vse obvezna udeležba na proslavi Finžgar-jeve 70-letnice. — Odbor! m Prosvetno društvo Sv. Magdalena naznanja, da je za nocoj napovedano predavanje preloženo na pozneje ter bo pravočasno objavljeno. m Dijaške konjjregacije Irrajo cerkveni sestanek v soboto, dne 1. marca ob 6 zvečer v cerkvi sv Alojzija. Pridiga, večernice, priložnost za sveto spoved. V nedeljo sv, obhajilo pri šolski službi božji. Udeležba za članstvo obvezna; iskreno vabljeni tudi drugi, m Drevi se bo vršila Finžgarjeva proslava ob 70-letnici slovenskega pisatelja in odličnega kulturnega delavca v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, Neveste »a Mandžuktio: V Tokiu so se nedavno poročili šlirjo pari. ki hočejo prebivati v Man-džukiio. >a pobudo japonskega kolonijskega ministra so ustanovili šolo za neveste, v kateri bodo mlada dekleta ia bodoče žene poučevali o n»činu iivlienin v Mann. Na sliki vidimo poročni obred v Tokiu Razen slavnosinega govora prof Smoleja s-> na sporedu tudi recitacije iz Finžgarjevih del, za konec pa nam bodo igralci okoliških prosvetnih društev zaigrali zadnjo dejanje iz Finžgarjevc r.arodne igre »Naša kri«. Mariborsko občinstvo opozarjamo na nocojšnjo proslavo in ga vabimo, da se je v obilnem številu udeleži. m Gledališče bo proslavilo Fr. Finžgarjevo 70-letnico v kratkem ter pripravlja za to proslavo pisateljevo ljudsko dramo »Razvalina življenja« v J. Koviče-vi režiji. m Nenavadno zgodnja gradbena sezona. Druga leta so mariborska stavbišča in v jeseni nedokončane nove zgradbe oživele šele konec marca ali v začetku aprila, letos pa je postalo na njih že sedaj živahno ter 6e na mnogih stavbah delavci že pridno gibljejo. Gradbeni gospodarji in podjetniki, ki ©o dela prevzeli, se boje morebitnih poznejših podražitev materiala ter hitijo, da bi že započeta dela čimprej dovršili. Za stavbinske delavce, ki so počivali vso dolgo zimo, je ta naglica prav dobrodošla. m Kuharska razstava pri »Orlu«. Tudi letos je priredil vodilni mariborski hotelski in gostinski obrat »Hotel Orel« kuharsko razstSvo, ki jo prireja že dolgo vrsto let na pepelnico. Kakor vse dosedanje, je tudi letošnja razstava vzbujala upravičeno občudovanje in priznanje pri vseh, k; so 6i jo ogledalf in teh je bilo izredno veliko, 6aj so prišli na ogled poleg številnih gospodinj tudi mnogi domači in tuji strokovnjaki. Nemogoče bi bilo naštevati na tem mestu dolgo vrsto izredno okusno in zapeljivo prirejenih dobrot, ki 60 bile razstavljene v terasni dvorani hotela, vse pa so pokazale, da ima podjetje v šefih 6voje kuhinje — razstavo sta napravila kuhar Fr. Pogačar in slaščičar Volfcetl s celim štabom svojih pomočnikov in pomočnic — prvovrstne strokovnjake. Lepe primere svoje kuharske umetnosti je fiokazala na razstavi tudi gdč. Lea Zemlji-čeva, kar ie dokaz, da si vzgaja podjetna in agilna lastnica hotela ga. Zemljičeva dobro naslednico. Razstava se je zaključila snoči s tradicionalno sla-nikovo pojedino, ki je privabila številno mariborsko družbo. m »Slovenčev koledar« je še na razpolago v naši mariborski podružnici. m Pokop pusta je bil letos v Mariboru skromnejši kakor druga leta. Predpustnih veselic in večjih prireditev je bilo malo, na pustni torek pa sploh nobene ter so zato ljudje pokopali pusta v gostilnah in kavarnah. Te pa so bile jako dobro obiskane, toda zgodnja oolicijska ura je bila vzrok, da razgibanost in živahnost ni dosegla tiste stopnje, kakor drugače. Tudi drago vino je precej oviralo pre-veselo razpoloženje, pa so imeli stražniki zaradi tega na ulici le malo posla. Nenavadno veliko maskira-nih ljudi se je pojavilo ponoči na ulicah ter so obiskovale skupine mask razne lokale.. Nekatere skupine so bile prav posrečene. m Poroke, Zadnje dni so se v Mariboru poročili: Čudež Venceslav, strugar, in Curk Ada; Hitzl Konrad, čev. pomočnik, in Bolha Roza; Stefanic Jožef, delavec, in Kodrič Marija; Grindl Janez, miz. pom., in Perkovio Uršula; AndraSič Vino, strugar, in Krietl Kristina- Vuzem Marko, pleskar drž. žel., in Kacman Roza; Kačičnik Jakob in Pozeb Amalija; Mirinič Franc, čevljar, in Vajs Jožefa. Kovše Ant., mizar, in Rižnik Marija; Dvoršak Franc, mlinar, in Muml-Pahernik Marija; Klasinc Anton, kmet. sin, in Goričan Terezija; Lašič Feliks in Pesek Slavica; Benko Alojzij, pos. in učitelj v p„ in Dugar Marija; dr. Lenard Adolf, sodni sv. v p„ ki Svetičič-Vukič Lucija; Sokan Martin, zidar, in Luka« Antonija; Brglez Franc, p vojni, ko je bilo zgrajenih, oziroma boljše, ko je pričelo obratovati več tovarn. Industrija je mnogostranska. V Celju izdelujemo kuhinjsko posodo, umetna gnojila, cink in kemične izdelke, milo, pohištvo, tkanine, opeko, apno itd. Celjska industrija ni zaslovela samo doma. temveč je s svojimi izdelki, ki jih pošilja tudi na svetovni trg, zaslovela v drugih državah. Celjska okolico je postala veliko delavsko naselje, saj je Gaber jc. rret, Lava, .Sp. II udinja, M cd log naselje, kjer prevladujejo delavci iz celjskih tovarn. Vedno bolj se opaža, da prihaja v Celju vedno večje število jiodežclskih ljudi, ki gredo z doma, se naselijo v Celju, kjer dobe zaslužek v tovarni. Zelo veliko pa je tudi takih, ki prihajajo peš ali s kolesom na delo v Celje. Če greste ojx>ldne v bližino tovarn v Gn-berjih, lahko opazite, kako se zbirajo posamezne grupe delavcev ob hišah, hodnikih iu kotih ob cesti, kjer v kratkem ča«u použijejo največkrat samo mrzlo kosilo — košček krtina in morda košček mesa ali slanine. V gostilnah in v tako zvanih moiizuh, kjer so zaradi velikih režijskih stroškov, davka, |x>nidnjkanja življenjskih potrebščin itd., cene tako visoke, delavcev ne vidiš, ali pa piav malo. Delavec si v gostilni res težko privošči tople hrane. Zato bi bilo nujno potrebno, du bi naša industrija, ki se je že mnogokrat pokazala, da čuti z nušiin delavstvom, ustanovila v Celju delavsko kuhinjo. kjer naj bi delavci dobivali dnevno ceneno hrano. To kuhinjo naj bi morda ustanovila Delavska zbornica, ki mora imeti za take ustanove potreben kredit, industrijci pa naj bi to akcijo, v kateri naj bi delavstvo dobivalo hrano po taki ceni, da bi kuhinja krila le režijske stroške in ne gledala na dobiček, podprli 7. vsem razumevanjem Prepričani -mo, da je to mogoče izvesti, če jc Ic malo dobre ^olje in res vsaj malo ljubezni do onega stanu, ki je steber gosjx>durskcga gibanja iu napredka. * c »Konec poti« v Ljudski posojilnici. Gledališka družina v Celju bo uprizorila v nedeljo dne 2. marca ol> 4 popoldne v veliki dvorani Ljudsko posojilnice vojno dramo »Konec poti«. Predpro-daja vstopnic v Mohorjevi knjigarni. c Dvoje zborovanj. V nedeljo bo v Celju izredni občni zlmr krajevne organizacije LKB, in v sredo 6. marca ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma občni zbor državne krajevne zaščite otrok v Celju. c Predavanje »O ol,delovanju vrtov« priredi društvo »Mali gospodari v četrtek ob 8 zvečer v telovadnici okoliške šole. Predaval bo g. kmetijski referent Sitar Janez. Vstop jo prost. c Brzoturnir CŠK Im v petek 28. februarja ob 8 zvečer v klubovih prostorih kavarne Evropa. c Uradni dan Zbornice za T01 bo v torek 4. marca dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici. c Smrtna nesreča pri gradnji palače OUZD pred sodiščem. Senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj dopoldne razpravljal o nesreči pri gradnji palače OUZD v Vodnikovi ulici, kjer je zasulo delavca Perca in ga ubilo. Pred sodniki se je zagovarjal palir. Razprava je zaradi zaslišanja kontrolnih prič preložena na sredo 12. marca. c V celjski bolnišnici je umrl 11 letni sin sluge Lojanec Kazimir. Naj v miru počiva! c Izpiti vozafev za motorna vozila za področje predstojništva mestne policije v Celju in okraja Laško bodo 6. marca zjutraj na okrajnem načelstvu v Celju. Prošnje je vložiti na predstoj-ništvu meslne policije v Celju. c Električne števce kradejo v zadnjem času neznani siorilci po celjskih hišah. Že ta teden ie bilo izvršenih več takih tatvin. V Čretu prt Celju so tatje prišli do števcev na posebno zvit način. Pri hišnem gospodarju sta se oglasila dva fanta in se predstavila kot uslužbenca mestne elektrarne, ki morata pregledati števce. Gospodar je takoj pristal na »uraden*, pregled in se ni niti mnogo zmenil za »elektromonlerja«, ki sla snela števce, nalo pa jo popihala. Celjsko občinstvo opozarjamo na lake .»monterje«, da jih takoj prijavijo in pokličejo policijo ali orožnike. c Velike tatvine železa v Medlogu. Že lani smo večkrat poročali o velikih latvinal železa v Celju, zlasti starega železa, katerega kupuje neki trgovec v meslu. Pristojne smo z dopisom hoteli opozoriti, da v bodoče posvečajo tem tatvinam več pozornosti, kajti tatvine so se kar vrstile. Pri trgovcu, ki ni mogel dokazati, od kod izvira ukiadeno blago, pa ni bilo mogoče nikoli ueoto-viti storilca, ker Irgovec ni zahteval od prodajalca potrdila, od kod izhaja blago. — Včeraj jo odkril veliko tatvino železa, železnih strojnih delov za mlin^g. Jošt v Medlogu. To železje je bilo na prostem. Nekaj delov ukradenega so našli, vendar še daleč no ustreza škodi, ki presega 6000 din. Ptuj Na pomoč Dijaški kuhinji v Ptujul Povečana skrb za zdravstveni odgoj mladine in težke življenjske razmere so dov.edle Dijaško kuhinjo v Ptuju v zelo neugoden gospodarski položaj. Meščani, meščanke, starši, prijatelji in nekdanji podpiranci kuhinje, spomnite se jel Vemo, da je šel pred kratkim trkala »Zimska pomoč« na vaša vrata, vendar nikar ne od-slavljajte praznih rok nabiralk, ki se bodo prihodnji teden zglasile pri vas in poprosile za našo gimnazijsko mladino, ki se hrani v Dijaški kuhinji. Artiče pri Brežicah Na pobudo banske uprave se je pri nas začela kmetijska nadaljevalna šola. Da je bila potrebna, je pokazala udeležba, ker se je takoj prvi dan priglasilo 36 -mladeničev, ki pravijo, da bodo vztrajali do konca. — Naše stoletna orgle, šc vedno invalid iz svetovne vojne, so vendar dobile zdravnika, ki jih je zopet spravil k živlienju, v osel* g. Mih Konciliia, orglarskega mojstra iz Žalca, učenca iz Jenkove šole. Vse nam odgovarja, dobro delo in zelo nizka cc«ia, KULTURNI OBZORNIK Kulturne zveze z Madžarsko Razmerje meri Jugoslavijo in Madžarsko postaja vedno liolj prijateljsko, čemer daje sedanji uradni ohisk jugoslovanskega zunanjega ministra Cincar-Markoviča pravo politično potrdilo. Toda ne samo na političnem, temveč tudi na kulturnem polju so vidno opaža tesno sodelovanje. Tako je v 1. 1940 izšel izšel madžarski kla-ik Madarh v dveh prevodih svojega naj bolj Joga dela, madžar- Univ. prot. dr. Avg. Pavel, prevajale« Ivana Cankarja v madžarščino. skega Fausta, pod naslovom »Tragedija človeka« istočasno že v tretjem srbskem prevodu Sv. Ste-lanoviea ter v slovenskem prevodu Vilka Novaka in Tinola Debeljaka. Madžarski tisk je ta dogo-dek zelo živahno komentiral in 7. vlikim zadoščenjem in upanjem na nadaljnje zveze zabeležil, zlasti še. ko je madžarski PENklub vse prevajalce odlikoval s svojim odlikovanjem. Pri nas smo vedno zvesto zasledovali madžarski kulturni razvoj, zlasti kar se tiče medsebojnih zvez ter si je v tem pogledu dobil veliko zaslug prof. Vilko Novak. Prav tako pa je na madžarski strani držal kulturno zvezo s slovensko kulturo sedanji sege-dinski univ. prof. dr. Avguštin Pavel, prekmurski rojak in madžarski zgodovinar in pesnik. Prevedel je dve Cankarjevi deli Hlapca .Jerneja in Potepuha Marka in kralia Matjaža ter je prav pred tedni za svoio nastonno predavan ie na univerzi obravnaval Kralja Mat.iaža v slovenski narodni pesmi in književnosti. Pred kratkim pa je iz Belgrada prišlo v Rtidimpešlo 100 članov akademskega pevskega zbora Obilic obene z rektorjem in več vseučiliškimi profesorji. Koncert v ISeduti je žel velik uspeh ter je ministrstvo pro-| svete priredilo za goste svečano večerjo v eni najlepših budiinpešlanskih dvoran Szent Clellert. Obisk jugoslovanskih turističnih delavcev v Budimpešti. o katerem smo prinesli obširno poročilo univ. prof. dr. Steleta v novoletni številki »Slovenca«, dalje ustanovitev in živahno delovanje .lugoslovansko-madžarske revije, ki izhaja v Budimpešti v madžarščini in v jugoslovanskih jezikih (tudi v slovenščini), je samo naravno nadaljevanje tesnejšega sodelovanja, ki je našlo svoje politično potrdilo tudi ob obisku pokojnega zunanjega ministra Csakyja v naši prestolnici in v podpisu prijateljsko pogodbe. Prav kulturnemu zbliževanju pa je dal največji poudarek prihod madžarskega prosvetnega ministra dr. Homana v Belgrad, kjer je bil več dni gost našega prosvetnega ministra dr. Kreka. Da pa ima tudi današnji obisk jugoslovanskega zunanjega ministra v Budimpešti poleg političnega namena tudi ta, da potrdi kulturne zveze med nami, potrjuje dejstvo, da so bile za današnjo slovesnost dotiskane tri knjigo iz serije jugoslovanskih pisateljev, ki jih izdaja madžarska vseučiliška tiskarna, namreč dela Miloša Crnjanskega (Srba). Slavka Kolarca (Hrvata) in Ivana Cankarja (Slovenca), ki bodo izročena našemu zunanjemu ministru ob njegove,,, prihodu v Budimpešto. Tako so utrjujejo tudi kulturne zveze med dvema državama in med različnimi književnostmi, kar samo pozdravljamo in želimo, da bi bilo to v korist eno kot druge države in rast obeh kultur, ki sta se doslej tako malo poznale med seboj. f'e bo naše gledališče uprizorilo tudi madžarskega Fausta na svojem odru. kakor je bilo govorjeno že lani ob obisku madžarskega gledališkega ravnatelja dr. Nemetha, ki se je udeležil 150letnice slovenskega gledališča v Ljubljani, bi se s tem Slovenci lepo oddolžili Madžarom za njihovo ljubezen do našega Cankarja, kulturne zveze pa bi še okrepilo, obenem pa tudi podprli prizadevanja naših najvid-nejših državnikov. Prepričani smo, da bi bila laka gosta tudi v Budimpešti sprejela z največjim zadoščenjem, našemu gledališču pa bi tudi madžarsko klasično delo prineslo novega pogona, katerega tiiko pogrešamo. Umetnostni razstava jugoslovanskih umetnikov v Budimpešti, kjer bo razstavljenih okrog 60 del še živečih slovenskih umetnikov, bo na tej skupni kulturni zvezi še boljše potrdilo za bodočnost. »Tri stare škatla« v Operi V duhu predpustnega razpoloženja si je privoščilo tudi operno gledališče nekaj dni, od kar uprizarja novo opereto »Tri stare škatle«; zdi se, da je lo delo prišlo na oder res za nekak oddih od težjih in resnejših repertoarnih nalog, ki čakajo že itak preobremenjeni ansambel, da jih s trudom razreši. Kajti drugače ne moreni razumeti, da je prišla v gledališče omenjena opereta ki je sicer mestoma prijetna, vendar ne nudi v celoti ničesar posebno iznajdljivega ali res z zdravim, pristnim humorjem prežetega, naimanj pa duhovitega. Dramalskcga razvoja v smislu zapletov in razpletov sploh ni, niti glavnega dejanja ne prav za prav. Jedro vsega je pač v tem, da po desetletnem čakanju na svoja izvoljcnca ostarita Šarlota (n Katra, pa si hočeta zopet osvojiti njuni srci. Zato se z Uršulo, ki sc ie prej udala v usodo, odpremita na ples, da dokažefa 6 voj o živahnost in mladost Sarlota sama še na plesu predstav' svojemu izvoljencu stotniku Borisu Vidmarju pod drug m imenom iz radovednosti, kako misli o Šarloti Končno pa se vse razkrije in zadovoljivo konča. Dramatska zasnova je šibka in tudi dialogi ter situacij-ske smešoosti ne nudijo človeku posebne estetske zadovoljitve. Pač pa je boljše v glasbenem konceptu, dasj tudi tu nič posebnega. Toda vendarle ima delo v tcni pogledu prav lepa mesta lahke operetne glasbe, ki je kot take ni podcenjevati. Kar sc te strani tiče, bi bilo delo čisto dobro. Glasbo ie napisal W. Kollo, besedilo pa -H. Haller. Opereta ima tn dejanja in predigro. Prevedel jo jc dirigent g N. Štritof. Naslov »Tri stare škatle«, sc mi ne zdi posrečeno izbran, čeprav sc tako glasi v originalu, kajti pri nas ima to precej bolj zaničljiv kakor šaljiv pomen. Povrhu je pa fraza tudi v ulični govorici prevzeta iz nemščine. Tuje spakedrane besede ki jih rabita Katra in Damijan, soadajo sicer v ljubljanski dialekt, ne pa na gledališki oder, kjer bi morali besedo in jezik najbolj negovati. Tudi postavljanje tipov v dialekt ne opraviči rabe spakedrank. Upamo, da vodstvo ne bo več tega dopustilo. Uprizoritev je bila dobra io vseskozi na dostojni višini, kar je treba podčrtati. Režiser inž. P. Golovin je lepo in neusiljivo razgibal delo; posrečilo se mu je celo nekatera prav dolgočasna mesta dovolj oživiti, tako da v celoti režijsko prav lepo poteka. Tudi plesni vložek je na mestu. Koreografija je prav tako njegova; vendar bi bilo veliko boljše, ako bi plesal na la poznani valček ves baletni zbor. Zaplesali so zelo dobro ga. Moharjeva, Bravničarjeva in g. Pilalo, katerega lepoto plesa, preciznost v W!m7o tleh. Najrajši je padel po dolgem. Zaradi tega je v vozilu nastala takoj precejšnja zmešnjava, kar si lahko vsak misli. Usmiljeni ljudje so dozdevnemu siromaku brž hiteli pomagati ter ga dvigali, se sklanjali nad njim itd To pa so porabili njegovi jx)-magači, ki so med tem usmiljenim Samarijanom naglo praznili žepe. Kakor hitro so si nabrali dovolj denarnic, ur in dragocenosti, so na bližnjih postajah izginjali na prosto. »Omedleli«, ki je bil ves čas v globoki nezavesti, je pa skrbno pazil, kdaj je zadnji njegov poniagač zapustil vozilo. Nato se je z globokim vzdihljajem »prebudil« in skušal vstati. Ko se !e ozrl okoli sebe in videl nad seboj nagnjene obraze usmiljenih popotnikov, se jim je s slabotnim glasom opravičil, da jim je napravil take sitnosti ter se uljudno zahvalil. Kaj kmalu mu je bilo mnogo boljše, nakar je vstal ter izjavil, da bo poslej že sam počasi in brez pomoči lahko zapustil vozilo. Tako je počasi odšel iz voza, nakar se je kje na dogovorjenem kraju 6ešel s svojimi potnagači. Nekega dne je spet svojo omedlevico jionovil v tramvajskem vozu Pri tisti priliki je »padel« pred noge nekemu Špancu, kateri se je vcfciFV tramvaju Španec se je brž sklonil k možu, ki je nezavesten ležal pred njim na tleh, in mu %Otel pomagati. Pri tem pa je že opazil, kako mu nekdo tretji skuša iz žepa vzeti njegovo denarnico. Španec je planil kvišku ter hotel prijeti neznanca, kateri pa je naglo planil iz tramvaja, ki je tisti hip le počasi vozil. Španec je brž pogrešil svojo denarnico, kjer je imel 50 pezov. Španec, jo bil divji ter se mu je vsa zadeva zdela sumljiva. To je opazil tudi »omedleli«, ki se je zbal posledic. Zato je tudi on naglo vstal ter planil iz tramvaja. Zdaj je bilo Špancu jasno, koliko je ura. Tudi Španec je planil iz tramvaja ter so zagnal za obema tatovoma K sreči je znal Španec bolje teči kakor ona dva. S pomočjo stražnika je prijel »omedlelega«. Na policiji je možak brez posebnih cere- Glavna koleldura Drž. razr. loterije 71182, 78956 40936, 86740, 88630, 45008, 83041, 90208, VRELEC SREČE ALOJZIJ PLAHIKŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 javlja izid žrebanja z dne 26. februarja V. razreda 41. kola: 200.000 din št. 69922 40.000 din št. 91096 30.000 din št. 90007 20.000 din št. 59246 16.000 din št. 18507, 85174 12.000 din št. 2057, 40289, 10.000 dill št. 22124, 37901, 89852, 91 SI 8 8.000 din št. 33000, 43719, 95605 6.000 din št. 14198, 25708, 30216, 35719, 52178, 53621, 56260, 58769, 65484, 65942, 81865, 84751, 86168 5.000 din št. 4727, 15095, 18284, 21737, 31196, 45842, 55073, 60377, 64663, 69165, 70480, 77124, 89996, 93877 4.000 din št. 1906, 7536, 11593, 14341, 17251, 18291, 19771, 20366, 23303, 27674, 28263, 30946, 32693, 33899, 40347, 41015, 43721, 44658, 41311, 46814, 50499, 70815, 72323, 75119, 78524, 80451, 84623, 86254, 91841, 92625, 96004, 99232 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov |)0 j()00 din. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, event. pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v četrtek 27. februarja. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo. Novim naročnikom so srečke še na razpolago. monij priznal svoje grehe ter jrovedal, kako je tako že nekaj tednov lajšal ljudem denarnice in sploh žepe. — Dejal je, da je že več mesecev brez dela, ker je vojna v Evropi ugonobila njegovo stroko. Ker je živel, tako je povedal, v velikem pomanjkanju, je bil obupan, zaradi česar je začel tako služiti si denar. Tanger, pristanišče v Sev. Afriki nasproti Gibraltarju, ki so si ga lani prisvojili Spanci Slovenj Gradec Minister g. dr. Kulovec Franc obišče naš okraj v nedeljo, dne 16. marca t. 1. in ne v nedeljo, dne 2. marca, kakor smo pred enim tednom dni javUi na tem mestu. G. minister se bo dopoldne udeležil okrajne sejo JRZ za sodni okraj Slovenj Gradec v Slovenjem Gradcu, popoldne pa za šoštanjski sodni okraj v Šoštanju. Sveži grob. Letošnje leto obiskuje bela žcnft smrt sosednjo župnijo Stari lig tako pogosto, kakor že menda dolgo ne. Minuli torek dopoldne so jio-kopali mladenko 29 letno Kamer Frančiško, ki je bila lastnica bivše Oblnove gostilne in domačije. P.red kakim poldrugim letom jo je položila na bolniško posteljo naša ljudska bolezen jet i ka. Karner-jeva Francka, kakor smo |o imenovali, dasi na videz prej zdrava, močna in krepka in zelo marljiva, te krute bolezni ni mogla premagati. Dolgo jc bolehala in hirala, dokler ni minulo soboto zvečer podlegla zavratni morilki. Zelo številni venci iti šojiki so pokrili njeno prezgodnjo gomilo. Naj v miru počival V nemških ladjedelnicah grade podmornice kar v serijah. Tegale še ne veste? V Virginiji raste posebna rastlina, ki jo črni prašiči lahko žro, ne da bi jim škodilo, a beli prašiči se z njo zastrupijo. * Najbolj čuden hotel na svetu je v teh dneh videti v italijanskih listih. Ta hotel je na prelazu Sv. Jakoba, na meji med Italijo in švico. Ilotel sestoji iz dveh vagonov ekspresnega vlaka, in sicer iz spalnega in jedilnega vagona. A vagona se stojita kar na tleh, marveč na mogočnih, pet metrov visokih betonskih stebrih. * Neverjetno zamotane so družinske zadeve neke ugledne in premožne rodbine v Oslu, glavnem mestu Norveške. Tri in dvajsetletni baron Oskar K. se je pred 18 meseci zaročil in se tudi poročil z 39 letno vdovo Karin S. Ta pa ima 20 letno, izredno lepo hčerko, ki se je bila z očetom mladega barona s 50 letnim častnikom poročila. Iz tega zakona se je rodila hčerka Gerta. Mladi baron je torej tast hčerki svoje žene in svojemu očetu; še več, on je tudi stari oče svoji sestri. Ker pa njegova žena pričakuje otroka, bo mala Gerta vnukinja tega otroka, medtem ko bo ta otrok vnuk hčerke svojega starega očeta. Baronica Karin bo svakinja svojega sina ali svoje hčerke, sina svojega moža, ki bo sam pa svak hčerke od hčerke svoje žene. * Kava izhaja iz pokrajine Kafra v Abesiniji, kjer je bila že okrog leta 500. po Kr. znana. V 16. stoletju je prišla kava v Carigrad, kjer so leta 1544. odprli prvo kavarno, in potem dalje v srednjo B^v-roi>o. Veliki volivni knez v Nemčiji, ki je bil v sorodstvu z vladarsko hišo Nizozemske, je prinesel kavo od ondod na Brandenburško in tako v Nemčijo in v naše kraje. Navada, da kavo pijemo z mlekom in sladkorjem, pa je prišla iz Francije. * . Da bik in puran tako sovražita rdečo barvo, ni od tega, kakor da bi jima ta barva ne bila všeč, marveč"je od tod, pravijo, ker je vse, kar je rdečega, podzavestno v spominu teh dveh živali kot nekaj sovražnega. Bil in tudi puran sta imela nekoč neko »rdečo« žival za poglavitnega sovražnika — in sicer bik tigra, puran pa lisico. * Hanvardska univerza v Združenih državah državah je na 20 dijakih in dijakinjah znanstveno preskušala, koliko časa more biti kak človek brez spanja. Dijaki in dijakinje so se pri tem motili z godbo in s pitjem črne kave. Najdalj je brez spanja zdržal medicinec 0'Connor, in sicer 121 ur in 40 sekund. Poslednje ure je bil seveda že precej omotičen, komaj je še slišal in se je tresel. Ko je minilo 121 u: in 40 "sekund, je pa omahnil in zaspal kot ubit. Izmed dijakinj je ena zdržala 118 ur brez spanja. ui • V San SeTiastianu so v gozdiču p in i j ujeli goloba z obročkom in znamko: Buenos Aires. št. 18726. Torej je golob preletel 1C.000 hilometrov dolgo pot in s tem tudi ocean. Koj potem, ko so v Evropi spoznali tobak, so ga imeli le za zdravilo in so ga v lekarnah pro- dajali le za bolnike, šele kasneje so dobili prodajalci dovoljenje, da so ga prodajali kol lobak za njuhanje. • Na Gronlandskem, kjer je zdaj le .skalovje in led, so bili v pradaviiini mogočni gozdovi. V premogu in okameninah so našli sledove jelk, borov-cov, javorov, lipe, bukve, lešnikov, cijires in drugih dreves, ki so ondi rastla v tereiarhi dobi. Litija Četrti prosvetni večer priredi litijsko Prosvetno društvo v petek, dne 28. februarja ob 7.30 zvečer v dvorani Ljudskega doma. Predaval bo privatni docent na ljubljanski univerzi dr. Valter Bohinec o -/Sodobnem Egiptu i'. Predavanje bodo pojasnjevale številno skioptlčne slike, predavatelj pa nam bo prikazal gospodarsko in kulturno življenje Egipta in njegov vojaški položaj v Sredozemlju. Ker bo g. jiredavatelj pričel točno, bodimo tudi mi točili! " Ženski krožek se je ustanovil v Liliji. Naše matere in žene so že dolgo čutile potrebo po svoji organizaciji, kjer bi se obravnavala vprašanja, ki tičejo slov. katoliško ženo. Na ustanovnem sestanku jo bilo okrog 70 žena, kar je pač dokaz, da žele naše matere resne besede v resnem času. Sklenjeno je bilo, da bodo sestanki štirinajstdnevno, ob torkih zvečer v dvorani Ljudskega doma. Če katera pomoloma ni dobila vabila, naj nam to oprosti in naj pride k sestankom. Predavanje o pridelavi zelenjadi priredi kr. banska uprava v soboto, dne 1. marca od 3—7 v VI. razredu ljudske šole. Predavala bosta strokovnjaka inž. Ciril Jeglič in ravnatelj Anton Lap iz ^Ljubljane. Ker smo takega pouka zelo potrebni, bo gotovo dober obisk. Otroški kotiček: Carična Vesna IMiimumtTl 9. »Dober dan. gosjiod.« gn je nagovorila in so lepo priklonila. »Ali bi vi bili tako prijazni in mi povedali, kam pelje pot do zdravnice Metuljke?« 10. »Druga steza na desno, v močvirju med trsjem stoji korita, v kateri biva ta stara čarovnica,« je zagodrnja.l debeluh. »No ja, čarovnica ravno ni.« je vljudno pripomnila carična, se zahvalila in odletela. Začudeno je gledal stražnik za njo. »Kako pogumen je ta deklic,« je rogovilil pri sebi, »jirav nič se me ne boji, dasi vsi drugi trepečejo.« Kače so napadle ehspresni vlak Portugalsko časopisje poroča o temle dogodku, ki so jc zgodil v portugalski koloniji Amagoli. Tam so nekega dne kače napadle železniško postajo, kjer so vlaki črpali vodo. Kače so bile velike in zelo strupene. Zaradi pomanjkanja vode v puščavi so kače v velikanskem številu prilezle do postaje, kjer so se hotele približati vodnemu izvirku. Postajni čuvaj je hotel nevarne goste odgnati ter jih je začel toiči. Toda v tem boju ga je ena izmed kač pičila, nakar je siniorak kmalu umrl. Kmalu nato pa je na postajo pridrvel ekspres-ni vlak, ki je moral tukaj vzeti vodo za lokomotivo. Na signale, ki jih je dajal vlak, čuvaj ni nič odgovoril, zaradi česar je vlak previdno ustavil. Pur-jač je previdno stojiil z lokomotive ter stopil proti postaji, da vidi, kaj sc je zgodilo. Kmalu pa je pritekel nazaj ter strojevodju povedal, da na postaji kar mrgoli strupenih kač. Kljub vsej nevarnosti, ki je pretila od kač. pa je vlak vendarle moral tukaj vzeti vodo, če je hotel nadaljevati svojo pot. Zaradi tega je nastal hud boj med železničarji in kačami za vodo. Z velikanskim naporom se je' združenim železničarjem posrečilo pobiti kače pri izvirku ter napeljati vodo v lokomotivo, ne da bi bi! pri tem le en človek ranjen. Čez četrt ure je vlak mogel spet nadaljevati vožnjo. Toda. ko se je vlak začel pomikati, jp povozil in zmečkal silno mnogo kač, ki so se priplazilo k vlaku bi bolele napasti. Premikanja italijanskih čet v Albaniji. Ceste v Albaniji so silna slabe. Italijani so jih morali sami zgraditi. MALI OGLASI V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; fanliovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovna besede sa računajo dvo|no. NaJmanjU znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — P" oglasih reklamnega značaja ta računa enokolonska, 5 mm vltoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismena odgovora gleda malih oglasov treba . _ priložiti znamka B sutžte B Bobe: Blagajnlžarka vestno In zvesto, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2018. Tajnika ali tajnico z dobro predlzobrazbo -sprejme precej oddaljeno velepoaestvo v Sloveniji. Predpogoji: perfektno obvladanje slovenskega ln nemškega jezika — po možnosti tudi znanje srbohrvaščine tn italijanščine, s čedno, čitljivo pisavo ter znanje strojepisja. Ponudniki z daljšo prakso v gozdarski stroki ln knjigovodstvu imajo prednost. - Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene s prepisi spričeval, življenjskim opisom, priporočili ln novejšo sliko (katero se vrne), naj se naslove na upravo »Slovenca« pod značko »Ponudba za tajniško mesto« št. 2911. Zobotelinik mlajši, sposoben v ehro-mu. Plača po dogovoru. V poštev pridejo oni, ki laliko takoj stopijo v službo. Sporočiti telegrafski na okorn, zobar — Strumlca. Zanesljive poverjenike za Ljubljano, Maribor. Celje In druge večje kraje dravske banovine — sprejme zavarovalnica »S a v a«, LJubljana, Sv. Petra 2. Šofer neoporečni, samski - aH poročen, ki ima poleg svojega poklica veselje do vrla ln gospodarskih del. dobi službo. Stanovanje v hiši. Ponudbe z dosedanjim službovanjem In navedbo starosti je poslati na upravo »SI.« pod šifro »Šofer« štev. 2650. (a Izriclovntcl,j a keksov popolnoma samostojnega ln izvežbanega, resnega ln treznega, sprejmem. -Obširne ponudbo z zahtevo plače poslati na: M. Drobac, Zagreb, I lica 21-XII. dvor. I Jttcic: 19-lctna služkinja želi zaposlitve v pomoč gospodinji In za hišna dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljiva« št. 2010. j,Kiij>imo VSAKOVRSTNO •, ZLATO SREBRO - .PLATINO « BRILI QHTE sMnnacDs (Mitjimiti« ' v bisere i.t.d. starinske nrkitc ter umetnine ,PO NR3VISJIH CENPH . »tur« tvbdk« J"EBERLE I.JUBlJflNn,TYRSEVA 2 ' » REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin jo samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Vsakovrstno zlato Zemljišče okoli 5500 kv. m v bližini Rakovnika v Ljubljani -prodam po 14 din kv. m. Telefon 45-56. Uradnik s prakso v trgovskih podjetjih, perfekten v slov, srb. in nemški korespondenci, zanesljiv — Išče primerno zaposlitev. Cenj. ponudbo v upravo »Slov.« pod »Uradnik« št. 2593. Čitajte in širite »Slovenca«! kupuje po najvUjiii cenah j CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova nlica št. 8 Vsakovrstno ziato b r i I j a n t e in srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana FranCiškaiiska ulica 3 Strojepisni pouk večerni tečaj. Vpisovanje in pričetek :). marca. —-Chrlstofov zavod, Domobranska 15. Edizar VVallice; 43 Zagonetna grofica Odkod je vedela, da bo prispel avlo? A Lizy se je takoj spomnila avtomobilske postaje s telefonom. pri Kateri -o se bili zadržali. »To je čudna hiša!« ji šepne lord Moron. »Ali vidite tisto tam na strehi? To je zvonec za alarm... iz sobe za muziciranje se lahko pozvoni, če izbruhne požar ali se kaj drugega zgodi.« Čakala atr., dokler nista izgubila lady Moron iz vida, potem pa previdno odšla v isti smeri. Ko sla dospela do zapadnih hišnih vrat, sta ravno še slišala, kako se je obrnil ključ v ključavnici. Toda Selvin se je zadovoljno nasmehnil Lizy fn potegnil nekaj iz žepa. »Ključ od hiše i< ji je šepnil tako glasno, da bi vsakdo, ki' bi se nahajal v bližini, moral slišati. Oprezno je odklenil vrata in ji dal znak, naj gro za njim. Dolgi hodnik, pokril z debelo rdečo preprogo, se je razprostiral pred njima. Le na koncu je gorela na stropu luč. Plazila sta se vzdolž hodnika z največjo previdnostjo. Hipoma se Selvin ustavi in vzdigne prst, da jo posvari. Nekoliko dalje so ležale široke marmornate stopnice. Povzpel se je po njih z dekletom, ki se je sama sebi zdela kakor član kake tajne bratovščine. Videli sta bila strašno. Od glave do pet sla bila pokrita s plastjo sivkastega prahu. Lizyn klobuk jc vise' postrani. Na koncu stopnic se je začenjal drugi hodnik, ki je bil prav Lako slabo razsvetljen kakor spodnji. »Tukaj je galerija sobe za muziciranje,« je za-šcpetal Selvin. »Za božjo voljo ne delajte nobenega hrupa« Vrata sama so ležala v senci širokega hal-kona. Spodaj v dvorani so gorele luči in se čuli glasovi, ko sta stopila na galerijo. Držala sta se zidu in korakala naprej, dokler ni postalo nevarno iti dalje. Tedaj se je Selvin skoraj izdal; lahko bi ju bili opazili. Obrnil se je. »Ni je tukaj., mislim: Miss Reddle... tu je neka starejša ženska s sivimi lasmi.« »Vi ste lorej videli svojo hčerko, Mrs. Pinder?« odjekne spodaj »Da, videla sem Loiso.« »Loiso'« Lizy dene dlan pred usta, da ne bi kriknila. Mali Loise Reddle! »Zelo lepo deklet« reče lady Moron blago. »Da. krasna deklica! Zalo sem ponosna, pa naj se mi zgodi, kar hoče.« »Kai pa naj bi se vam zgodilo?« v »Ona je tudi preveč ljubek otrok, da bi se smela izgubili, Mrs Pindar, dajem vam neko ponudbo. Pojdite s svojo hčerko v Južno Ameriko. . in ja>. vam bom vsako leto pošiljala vsoto, mnogo večjo, kakor vam je potrebna za življenja. Ako pristanetc, vas ne bo nihče več vznemirjal.« Mary Pinder se nasmehne in odkima. »Vaša ponudba prihaja prepozno, Če bi mi to ponudili dokler sem bila še v zaporu in se potrudili, osvoboditi me one okrutne ječe, bi padla pred vami na kolena in se vam zahvaljevala in vas blagoslavljala, — zdaj pa . .. sedaj vem že preveč vsega.« Kaj veste? jo vpraša lady Moron. Mrs. Pinder začne govoriti. Lizy za časa njenega govorjenja prime roko mladega človeka, ki je stal poleg nje in nasloni svoj obraz na njegovo ramo. On se obrne s spremenjenim okrazom k njej in se ii nasmehne, kakor da sklepa iz njenega ponašanja, kaj ii leži na srcu. Nihče ni prekinil g. Pinder, dokler ni končala. »Vi veste malo preveč, to pa je nevarno za moj mir,« reče tedaj grofica. »Pa tudi moji prijatelji so g tem v nevarnosti.« »To popolnoma razumem,« reče Mary Pinder resno. »Ponavljam vam svoj predlog Svetovala bi vam, da vse dobro premislite, preden odbijete priliko in možnost za tako udobno življenje.« »Čiijte Eleonora ...« začne Chesney Praye. »Molčite! Noroj sem našla prijatelja, ki trm lahko zaupani .. a to nikakor niste vi, Chesnry. Tappatt mi je povedal vse, kar se je zgodilo. Hoteli ste me zahrbtno prevariti in me prekleli Za to boste zdaj delali to, kar jaz hočem. Torej Mrs. Pinder. ali sprejmete ponudbo?« »Ne!« Stavbišča v Splitu tri krasna, za zidavo blokov, ležeča na najpro-' metnejšl in najidealnejši poziciji, med središčem Splita in kopališčem — »Bačvlce«, blizu postaje, v velikosti 300, 414 in pa 4 4« m', skupno 1160 m". Parcele ko odobreno za zidavo blokov, lahko pa se vse tri parcele izrabijo za, zgradnjo velike posamične palače. - Cene strogo solidne. Vse informacije in načrte pošljemo resnim interesentom : Poslovnlca Pavlekovlč -Zagreb, Illca 144. j Stanovanja B Oddale: Dvosobno stanovanje s kabinetom - in vsem komfortom oddam z aprilom. Herbersteinova 2 6 -za Stadionom. l&cio: Samec stalna stranka, Išče za mesec maj trisobno moderno stanovanje v centru mesta. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Samec« št. 251S. jlf reolcinl (Jddalo: Mlekarno dobro idočo, zaradi od-potovanja takoj oddam. -Tržaška cesta 62. Otroški voziček avtomodel, žensko kolo -gramofon, prodam. Ma-renčičevn 3. Krojaški šivalni stroj ln drugo krojaško orodje zaradi smrti naprodaj. -Prime, LJubljana, Lam-petova ulica 13. |Bcnnr| 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov kupujemo ln prodajamo, nakup In prodajo vložnic pri velobankah pod zaščito najugodneje posredujemo. Trgovačka banka d. d., Zagreb — Zrinjevac 14. Tel. 41-41 in 41-42. Kupuje — prodaja Hranilne knjižice bank In hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor Brax omejitve lahko nabavite karbida, a po-poceni m dobro razsvetljavo s »PITON« KARBIDN0 SVETILKO Zahtevajte karbidno svetilko le z napisom „Piton" Varujte se potvorb! lidini izdelovalec. „BALK AN METAL", SubotlCa tovarna kovinske robe Zak. zaščit Suha bukova drva 40 do 50 m", naprodaj. -Vesel Franc, Senožete -Dol pri Ljubljani. 1 Letovišča B Turiste pošiljamo v letovišča — zdravilišča, pensione, hotele in sanatorlje. - Kdor jih sprejme na 5—10 mesečno odplačevanje, dobi informacije pri Narodni štedlonicl, Beograd, Cika Ljublna 18. Pohištvo vsakovrstne stole, politl-ram oprave, vsa popravila najceneje - Zorman, Breg 14. Iflvto-motorB Avtomobil kabriolet ali limuzino -samo dobro vozilo - kupim. Prednost Amerikan-ska, Kapiten ali Admiral in slično. - Aleksander Radanovič, Okučanl. Umrla nam je naša nepozabna mati, sestra, teta in babica, gospa Jera Marinko posestuica včeraj, dne 25. februarja 1941, ob 20. uri, v starosti 67 let, Bogu vdana in previdena s sv. zakramenti. Pogreb drage pokojnice bo dne 27. februarja 1941 ob 10 dopoldne iz doma žalosti na pokopališče Sv. Duha v Viianjih goricah. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Vnanjih goricah in na Brezovici pri Ljubljani. Vnanje gorice, dne 26. februarja 1941. Žalujoči ostali. Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel naš predobri papa in brat, gospod Josip Kenda komponist in notar Pogreb nepozabnega papana bo v petek, dne 28. februarja 1941 ob 4 popoldne z Zal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Brdo, dne 26. februarja 1941. Globoko žalujoči: Lojzka, soproga: Jože, Dunja, Boris, otroci; prof. Robert, brat in ostalo sorodstvo. Lady Moron se obrne k doktorju z rdečim obrazom. »Mrs Pinder,« reče Tappatt resno, a s pre-zirnim obrazom, ter se ji približa. »Zakaj nočete biti pametni? Napravite to, kar gospa grofica zar hteva od vas.« »Nočem ...« Pristopil je čislo blizu k njej. Naenkrat iztegne roko ji zaduši krik v grlu. Ona se obup-no zvija, da bi se izvila iz njegove roke, toda nihče ji ni pomagal. Cliesncy jo pristopil, toda lady Moron ga je zadržala. A nenadoma skoči z galerije neki človek, ki ga nihče ni poznal in pograbi doktorja od zadaj za rame. Ko se je Tappatt opotekel nazaj in spustil svojo žalostno žrtev, stečj Selvin proti dolgi rdeči vrvi, ki je visela ob steni in povleče zanjo. Od zgoraj se začuje oglušujoče zvonenje. Še vedno je vlekel in poležal za konopec. »Cepec neumni! Ali si znorel?« vzklikne njegova mati, a on jo odrine Nato neha zvoniti. To je alarmni zvonec.« zakliče Selvin »Čez eno minulo se ho spodaj zbralo pol vasi, a nočem govoriti pred vsemi tega. kar bom zdajle rekel. Ti misliš, da sem jaz budalo .. imaš morda tudi prav... toda jaz nisem slab človek in bom zato tebe in te tvoje odurne prijatelje spravil pred sodišče.' »Brž ga odpeljite od tukaj!« sikne grofica, ko so je že slišalo tekanje po hodniku. »Rekla bom, da je bil le nesrečen slučaj « »Da se mi ga ne dotaknetel« se začuje neki glas 7. galerije. V tem trenutku se vrata odpro in neki napol oblečen človek plane skoznje. Ustavil se je brez diha in z široko odprtimi očmi gledal prizor Hip pozneje so bila vsa vrata polna žensk in moških, oblečenih na hitro roko. »Ali se je zgodila kakšna nesreča, gospa grofica?« »Nič ni! reče ona ostro in pokaže vrata. Počakaj! o zunaj!« »No. ne odhajajte!« zakliče Selvin s povzdig-njenim glasom. Še enkrat je grofici uspelo, da se je pomirila. Pogledala je na dekleta na galeriji. >Izbij'e mojemu sinu neumnosti iz glave!« je rekla z mirnim tonom. »To je najboljše, kar morete storiti.« Zadeva se je uredila zjutraj. Vedno več ljudi je vrelo v dvorano. Selvin j« pristopil h gospe Pinder, ki je sedela na stolu in drhtela po vsem telesu, jo podprl in odvedel na prosto. Ljudje so jima napravili prostor. V istem času se je ludi Lizy Sinilh znašla poleg njiju' na hodniku. Grofica Moronska je hodila gori in doli po svoji sobi za oblačenje. Roke je držala na hrbtu. Ta vedno mirna iii resna ženska je bila zdaj nervozna in razburjena. Chesney Praye-a in Tappalta je pustila v sobi za muziciranje. Pred nekaj minutami se je odpeljal avto z Mary Pinder sreči in svobodi nasproti. Lady Moion se je silno razjezila nad svojim sinom, ki ga je nirzila že od njegovega rojstva, še bolj pa se je srdila na Chesneya. Nobenega upanja ni imela več da se bo sreča obrnila v njeno korist. Vse. zaradi česar se je borila, in vse, kar si je pridobila, »e je razblinilo v nič! Trudila se je, da bi odkrila napako v svojih načrtih. Neka sila je deblu proti njej... Dorn je bil le, orodje te sile. Kakšna strahovita in neznana moč je stala z niim? Zdaj je vendar občudovala njegovo sposobnost. Vedela je, da sta Chesney Praye in dr. Tappatt postala številki brez vrednosti, čini jo on vzel stvar v svoje roke. Počasi le odprla neko omarico v steni, ki ie bila prikrita s srebrnim barometrom, potegnila iz nje majhen kovč"g in stresla na mizo njegovo vsebino, namreč zganjen list papirja in neki ključ. Potem je vzela iz zadnjega dela omare majhen avtomatski revo:ver. ga potegnila iz usnjenega toka in pogledala, ali je nabit. XXXVI. Stari Mackenzie je ravno stopil v Lizvno kuhinjo, da bi skuhal *e več krave, ko zasliši, da nekdo trka na vrata »Nekdo je spodaj pri vratih, gospodična!« zakliče starec Lizy. »Bodite" tako dobri in pojdite odpret mesto mene « Lizy je pohitela niz stopnice, preskakujoč vse po dve i n naglo odprla vrata. V prvem hipu ni mogla spoznati obiskovalca, ko po ga je spoznala, je ostala brez besedo od presenečenja. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: !ni Jož? Sodja urednik: vikior Cenčiv