TRST, petek 23. maja 1958 Leto XIV. - Št. 122 (3967) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 43-*08 IN 94-63* — Poštni predal 359 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 3* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir- ‘fl. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 m od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din - Poštni tekoči račun: Založništvo ASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-37Š Po včerajšnjem razgovoru Pfnaya z De Gaullom In Pflimlinom Po nenehnih napadih na ZKJ Skorajšnje posredovanje generala De Gaulla ®rusa resolucija Kominforma med vlado in uporniškimi generali v Alžiru? na sestanku varšavskega pakta? Medtem pošilja vlada v Alžir novo vojaštvo - Večji oborožen spopad med francoskimi in tuniškimi četami - Še dalje uprizarjajo zborovanja .enotnosti" PARiz, 22. — Voditelj skupine neodvisnih Antoine t®-ay se je danes popoldne razgovarjal z generalom ;e Gaullom, zvečer pa ga je v predsedstvu vlade Prejel Pflimlin. "° razgovoru s Pflimli-n°m je Pinay izjavil, da **W-1 general De Gaulle •Skrajno odkrit in zelo pri-ter. da je pri razgovoru z njim dobil «zelo “0ber» vtis. Ni pa hotel ko-®®ntirati rezultata svojega ®^ska pri generalu in je Poudaril, da samo Pflimlin, se mu zdi potrebno, lahko sporoči rezultat razgo-’0ra, ki ga je on imel popoldne z De Gaullom. uradnik v Pflimlino-tajništvu je po Pinaye-razgovoru s Pflimlinom j . , v t/1 U O A A1111I111IV1U Javil časnikarjem, da je ge-*r*l De Gaulle sporočil Pi-iaVu. da ne bo prevzel ob-.yi_ y sedanjem ustavnem ™ložaju. Pravijo tudi, da je tiirfra' Priznal, da v seda- okoliščinah ne bi dobil ' sk je pozdravi.! Pmaya, je t , Gaulle izjavil: «Kakor sem j na svoji tiskovni kon-jJ?Qci, sem na razpolago de-> če me dežela potrebuje We pokliče.« Poučenih krogih izjavlja-• da general De Gaulle «ni p.Vrr>il poziva« Pinaya, naj bi in8redovaI med pariško vlado Po .^irskimi generali, toda j(stj>yil je nekatere pogo-ljj'.ki niso bili objavljeni in Jjh bo vlada proučila, jj 'nay bo jutri poročal na 'anku svoje skupine. lnsy se je s Pflimlinom .Jovarjal že sinoči in ga je tj estil, da namerava obiska-j^herala De Gaulla pod svo-j lastno odgovornostjo ter t, *a namerava zaprositi, naj j ’avi svoj ugled, da se čim iJS Vzpostavijo normalni od-y med Parizom in Alžirom ij( 'šdstav.iik predsedstva vla-j, Je s ,em v zvezi izjavil, (L Je Pinayev razgovor z De j*lom osebnega značaja, j^edtem pa je začela vlada tjj! i*ti novo vojaštvo v AJ-,jtJ°. Danes sta iz Marseilla MwUli dve ladji. S prvo je ^tovalo 2.300 vojakov, tt,80 Pa 1.850. Od 14. maja ii prvi ladji z vojaštvom, 5ta odpluli v Alžirijo. ada je imela danes novo J61 Vj ’ na kateri so odobrili pr-Uj-Uačrt zakona za revizijo i- ve. Zakon ima namen, ta' Prat Uv?yiti stabilnost Pravi uradno poročilo, za-in oblast sDr.",le oblasti. Na podlag, tariembe bo vlada dobila od ij !ament.r široka pooblastila, iie J1 bodo omogočila, da uki-lja' ^Premeni gli zamenja ve-ij “Je zakonske določbe. Vla-Hr “o lahko postavila veto Vj[ 1 2akonu. ki ga bo pripra-ksi ParIament in ki se bo ti- Vitt ........ 1 • __ vPrašanj, ki spadajo v zakoia o posebnih po 0 St*lih k0 .nezaupr,ici proti vladi se Pbko giasovalo samo s a|j JPmom resolucije o graji Vi|nezauj,mci, ki bo vsebo-ttjZ. mvestituro novega pred-vlade. Trajanje zasedi Parlamenta bo skrajšano, da je že sedaj sklenila, ja 15°do po izglasovanju te-lov”yega načrta začeli posveti "PJa z izvoljenimi poslanic Prekomorskih ozemelj za kr/uro g člena ustave, ki se Vj#, len ozemelj. Predsednik Vjjj*. je bil pooblaščen posta-Vprašanje zaupnice meu {r 0 o tem načrtu zakona, iijj- Podlagi poročila notra-ministra je vlada sklene Ukiniti vizume za potova-ktjj v tujino, ki jih je bila dnevi uvedla. Ce bo vlada dobila jutri načelen pristanek o ustavnih sprememban, namerava začeti zadevno razpravo v narodni skupščini v torek. Medtem ko v Alžiriji nadaljujejo komedijo »zborovanj enotnosti«, ustvarja francosko poveljstvo nove incidente s Tunizijo in Marokom. Tuniški predsednik Burgiba je po radiu sporočil, da je danes prišlo do bitke s francoskimi četami na letališču v Gafsi. Dejal je, da so tuniške čete zaman skušale preprečiti francoskim reakcijskim letalom, da bi se dvignila z omenjenega letališča. Dalje je predsednik izjavil, da si francoske in tuniške čete stojijo nasproti tudi v He-madi. Izrekel je upanje, da bo mogoče rešiti spor brez nadaljnjega prelivanja krvi. Svoj govor je Burgiba posvetil francosko-tuniškim odnosom. Izjavil je, da je umik francoskih čet poglavitna toč- ka vsake rešitve spora med obema državama. Burgiba ni povedal, ali so bile tudi človeške žrtve in je govoril samo o »resnih incidentih«. Dodal je, da so francoska letala namenoma včeraj pristala v Gafsi in danes so se dvignila kljub prepovedi tuniških oblasti. V zvezi s francosko krizo je Burgiba izjavil, da se vprašanje oseb in režima ne tiče Tunizije, ki se zanima samo za politično orientacijo Francije do Severne Afrike. Izrekel je zaskrbljenost zaradi dogodkov v Alžiru in zaradi političnega položaja v Parizu. Izjavil je tudi, da bi moral Pflimlin povedati, kaj namerava glede angleško - ameriškega posredovanja in glede predlogov, ki jih je prejšnja vlada sprejela. Glede položaja v Franciji je izrekel upanje, da bo Francija ohranila svojo enotnost na demokratični podlagi, ker «oblast ene same osebe ni ni-kpli imeli srečnih posledic«. Tuniška viada je objavila poročilo, ki pravi da se je položaj v Gafsi poslabšal in da je večkrat prišlo do streljanja med tuniškimi in francoskimi četami, ki so uporabljale avtomatično orožje in možnarje. Francoske čete so na področju Remade zasealz vsa križišča in vrhove. Predstavnik tuniške vlade je izjavil, da je bil francoski odpravnik poslov obveščen, da so tuniške oblasti sklenile prepovedati francoskemu letalstvu uporabljanje tuniških letališč in da je vladi odklonila sleherno odgovornost za morebitne posledice. Dodal je, da tuniški poslanik v Washing!onU Mongi Slim dobil navodila, naj obvesti glavnega tajnika OZN o nevarnem položaju v Južui Tuniziji. Francoska vlada je poklicala na posvetovanje v Pariz diplomatska predstavnika v Maroku in Tuniziji. V okviru zborovanj »enotnosti«, ki jih prirejajo v Alžiriji, je danes bilo tako zborovanje v Oranu. Na stadionu se je baje zbralo sto tisoč ljudi, izven sta- diona pa je bilo drugih 50 tisoč. S tem zborovanjem so hoteli ponovno dokazovati »enotnost« med Francozi in francoskimi ekstremisti v Alžiriji in Alžirci, ki jih prisilno gonijo na taka zborovanja. Da bi tu pa tam koga preslepili, pa so francoski fašisti in ekstremisti menjali taktiko in sedaj govorijo o enotnosti in enakopravnosti Al-žircev s Francozi, čemur so vedno nasprotovali. Na zborovanju so govorili general Salan, Sid Cara in Soustelle. General Salan je dejal, da so odločeni ohraniti «francoski Alžir«. Clan odbora »narodne rešitve« Sid Cara pa je izrekel upanje, da se bo povrnil mir «po zaslugi fiancoske vojske«. Soustelle je omenil, da je on prav v Oranu izjavil, da ne bodo nikoli dovolili, da bi Alžir prenehal biti francoski. Pripomnil je, da sta pred devetimi dnevi v Alžiru, v Oranu in na vsem alžirskem ozemlju «ljudstvo in vojska zaustavila politiko popuščanja«. »Alžir je 'povedal, je pripomnil Soustelle, da ne bo Jutri dan miru pred volitvami Izidi bodo znani šele v sredo zvečer Za KD napovedujejo nadaljnji padec Tambroni napoveduje prve, toda «značilne> številke o izidih že za torek popoldne - Zoli in Fanfani v popolni defenzivi Huda borba za preferenčne glasove KD (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Kot smo že poročali, bo končno jutri opolnoči volilne kampanje konec. Volivke in volivci bodo imeli vso soboto mir, tako da bodo lahko razmislili, katerim strankam naj oddajo svoje glasove. Medtem pa se vse stranke že pripravljajo, da bi čim- prej zvedele volilne rezultate in jih takoj ocenile ter se nato po svojih ocenah ravnale. Po vesteh iz ministrstva za notranje zadeve. bo objavljal volilne rezultate poseben urad pri predsedstvu vlade na Vimi-naiu. Prvi delni, toda — kot je rečeno v istem ministrstvu —■ «zelo značilni« izidi, bodo objavljeni že v torek popoldne in zvečer. Dokončni izidi pa bodo znani šele pozno zvečer v sredo. Takoj ko bodo znani rezultati, bo predsednik vlade Zoli sklical ministre na sejo. Istočasno se bo sestalo tudi tajništvo poslanske zbornice in tajništvo senata. Obe tajništvi bosta sklicali novoizvoljene predsednika vlade, ki je hkrati tudi predsednik glavnega odbora krščanske demokracije, zelo dolg obrambni govor. Zeli se je namreč branil pred očitki, da hoče krščanska demokracija uvesti totalitarizem, da hoče državo klerikalizirati in da hoče izvesti podržavljanje v gospodarstvu. Vtis njegovega govora je bil na splošno, da se mora čutiti vodstvo krščanske demokracije močno osamljeno ob koncu te volilne kampanje, in namesto da bi prešlo v ofenzivo, je vedno bolj v defenzivi. Zato vladni stranki ne napovedujejo ugodnih izidov. Vse kaže, da tistega visokega odstotka, ki je :ia političnih volitvah ieta 1945 dosegel skoro številko 5o til dal krščanski demokraciji nad polovico poslancev, ne samo da vladna stranka ne bo nikoli več dosegla, poslance in senatorje na prvo j-temveč, da so njeno pot na sejo zbornice oziroma senata. Toda jutri je zaanji dan ln voditelji posameznih strank, ki so že danes govorili v vseh večjih mestih, bodo jutri prav gotovo povedati svojo zadnjo besedo. Danes pa se je oglasil v Neaplju predsednik vlade Zoli, ki se — najbrž zaradi visoke starosti — v tej volilni kampanji ni mnogo trudil. Kot trdijo tiskovne agencije naklonjene krščanski demokraciji, je bilo baje na njegovem zborovanju nič manj kakor 100 tisoč ljudi, ki pa so morali poslušati iz ust vzdol pokazali izidi zadnjih političnih volitev leta 1953, ko je izgubila marsikakšen milijon volivcev. Zato se pričakuje — če že ne nadaljnje zmanjšanje števila njenih volivcev — pa vsaj (kljub povečanemu številu volilnih u-pravičencev za čez dva milijona) da nikakor ne bo števila glasov zvišala. Nekaj podobnega se predvideva tudi za vse desničarske stranke: za fašistično MSI zate, ker jo razjedajo notranji ,;pori, za Laurove ljudske monarhiste pa zaradi tega. ker ""UtiitiiiOiiiiiiiitiiMiiiititmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMHtiiMimitiMiiiiiiiiiiiiiMimiiiim Sedem raket «Nike-Ajax» eksplodiralo na rampah hi »e uradne izjave o vzrokih eksplozije, ki je zahtevala tudi več mrtvih Oporišče se nahaja na Netv Jerseyu 70 km južno od New Vorka Ij^btETON (New Jersey), W.. V bazi za protiletalske V*he rakete tipa «Nike-tloj.* je prišlo do hude eks-To oporišče spada v llr-.h'# desetih baz, ki so za obrambo ozemlja "b,"1'-® v južnem delu Netv bv v • “ |!>m Crilta. Se preden se je JV|,,|a kaka podrobnost o Si 0>;ji so že hitele proti 'ij^.avtoambulante ter poli-Nl«i avtomobili iz raznih ,pile °v- Takoj pa so se raz-"* t- Vest>. da je več mrtvih ranjenih. / le pozneje sporoči- Jt eksplodiralo več ba-iih railte't »N ike-Ajax« na i, J-Smpah. Prva etosplo- ol) 18'30 *P° sred- S*i jjpskem času), druga pa ,j(“hnute pozneje. Najprej I <|J Vorilo o šestih mrtvih Istih ranjenih, neki 'Oeir •ilk vojske pa je malo k’*li . izjavil, da so dotlej trupel, tri osebe lr«*ajo. Med mrtvimi so baje vojaške in civilne o-sebe, Ta predstavnik vojske je tudi’ izjavil, da je bilo balističnih ' raket «Niike-Ajax», ki so eksplodirale, sedem. Eksplozija ene rakete je povzročila verižno reakcijo ter eksplozijo nadaljnjih šestili raket. Ena izmed raket je zletela s svoje rampe in padla v morje v bližnjem Raritanskem zalivu. Vse oporišče je zajel gost ctim. Eksplozija se je slišala 16 km daleč in je povzročila, da so popokale šipe daleč naokoli. Razen tega je povzročila požare na napravah v oporišču. Drobce neke rakete so našli kilometer daleč od oporišča Baza za izstreljevanje balističnih raket «Nike-Ajax» je oddaljena približno 3.5 km od Raritat skega zaliva ter Pr>-oližno 7« km od New Yorka proti jugu. Neki predstavnik oporišča je izjavil, da so civilnj tehniki postavljali neko popravljeno raketo na njeno rampo, ko je nenidoma eksplodirala ter povzroč.la, da je eksplodiralo še šest drugih raket. Trije specialisti nadzornega urada vodstva artilerije so odpotovali iz W'isningtona v Middleton. Sele po njihovem prvem poro. Čilu bodo dali uradno izjavo o vzrokih nesreče. Vsekakor pa eksplozije ni povzročila nobena fisilna snov. Ta nevarnost sploh ne obstaja, ker so rakete «Nike-Ajax» konvenc onalno orožje, To raketo imajo za prvi nadzvočni protiletalski vodeni izstrelek, k, naj prestreže in uniči sovražna letala, tudi če skušajo podrgniti. «Nike-Ajax» je 6 m dmga raketa, ki tehta 1 tono tor ima hitrost 2400 km na uro ter akcijski radij 40 km. Baterija teh raket ima 12 ramp, pri katerih je zaposlenih okrog loo vojakov in častnikov. Raketa ima dva sta. dija p vega na pogon s trdimi, drugega pa na pogon s tekočim, gorivi. Lahko doseže letela, ki lete v višini do 16.000 m. so bile v Neaplju razkrite go-1 zdi »bratenje med Alžirci in jufije m zapravljanje denar ja tako prepričljive, da so dobremu delu njegovih dosedanjih volivcev kljub »pasti« in podobnim zadevam končno vendarle odprle oči. Tudi Fanfanijev današnji govor v Arazzu ni bil mnogo manj cbiamben od Zolijeve-ga v Neaplju. Zagovarjal se je predvsem pred obtožbo, da namerava khščanska demokracija zaiti v kakršno koli pustolovščino bodisi v zunanji, bodisi v gospodarski ali socialni politiki. Toda človeka z ulice ni prepričal, da se bo čutil bolj varnega v državi, s katere ozemlja bodo naperjeni ameriški atomski izstrelki pr..ti Vzhodu Je manj pa ua bo bolj svoboden, ko bi spričo utrditve vladne stranke dobili je večjo besedo vatikanski krogi in tisti škofje, ki so tako nesramno posegli v volilno kampanjo in prekršili republiško ustavo ter kon-aordat z volilnim zakonom vred. Sa' vatikansko glasilo «Osservatore Romano« nenehno objavlja polemične članke jn tudi v današnji številki poudarja tako imenovano enotnost katolikov, kar pač ne pomeni riič drugega, kot da morajo g asovati za vladno stranke, pri čemer ponovno omenja objavo škofov. Da pa bo zunanja politika še bolj a-tlamtska in še bolj sledila navodilom starega Fosterja Dullesa nam priča današnja •zjava podtajnika v zuranjem ministrstvu Folchija v zvezi z najnovc-jšim sovjet, prelogom za sklenitev prijateljske in nenapadalne pogodbe z Italijo. Zanj sovjetski predlog niti glede reparacij niti glede spremembe uvoza ničesar ne pove, češ da je Italija reparacije že izplačala z italijanskim imetjem v ZSSR, zadeva določb uvoda v mirovno pogodbo pa da je »že‘preživela«. Skratka — Italija, sodeč po tej oceni — ni voljna nič prispevati k mednarodni pomiritvi in zmanjšanju napetosti. V sami krščanski demokraciji pa je prišlo do novih razprtij, ker je glasilo Confindu-strije «Globo» in glasilo desničarskih k. nservativcev »Tempo« objavilo imena tistih de-moikristjanskilr kandidatov, katerim volivci ne smejo oddati preferenčnih glasov. Fanfani je danes prejel številne protestne brzojavke, v katerih pristaši leve struje v KI) zahtevajo, da se preneha z diskriminacijo proti nekaterim kandidatom. Pričakuje se, d:, bo demoikr.stjans.ko glasilo objavilo jutri tolažilni članek. Liberalci pa so v polemiki z demokristjani ostali do konca dosledni. Malagodi je v svojem govoru, s katerim je danes zaključil za svojo stranko volilno kampanjo, med drugim dejal: «Poskus krščanske demokracije izenačiti liberalce s komunisti in socialisti, izkoriščanje francoske krize, napor, da se Cerkev in vera istovetita s krščansko demokracijo, vse to dokazuje nadvse hudo nevarnost, ki bi jo pomenila demokristjanska večina na prihodnjih volitvah.« Francoske krize se je do- generalom De Gaullom« sestavni del verjetno »komunistične tehnike, k; bi hotela oslabiti demokracijo v Fran ciji. Samo odločnosti demokratov, zlasti pa socialnih demokratov lahko reši demokratični režim pred pustolovščino, ki bi bila lahko katastrofalna za Francijo, za Evropo *n za ves svet«. Dotaknil se je tudi socialistične enotnosti pri čemer je opozarjal na «pa-rakomunistična stališča PSI« m dajal, da je »potrebno za alternativo krščanski demokra ciji zajamčiti demokratično alternativo jn da je zadržanje Nennija in njegovih prijateljev tako da ne dopušča mnogo upanja«. Saragat je torej socialistično združitev v glavnem pokopal ne samo na milanskem kongresu, temveč .jo skuša sedaj zakopati še bolj globoko in za naprej tudi ne glede na izid nedelj-s’kih volrtev, O tem je istočasno govoril tudi Neoni v Rimu. Poudaril je, da je frontizem preživel z vse mi pakti o akcijski enotnosti, da vztraja se nadalje na kri tikah, ki jih je izrekel dvajseti kongres v Moskvi in prav tako na stališču, ki ga je a-vzel do madžarskih in polj »kih dogodkov. Dodal pa je. da vse to nima nič skupnega z antikomunizmom, kajti sta lišča PSI zahtevajo »razvoj in odprtje diskusije, nikakor pa ne namerava kopati prepadov«. »Saragat in njegov tovariši so zlasti v zadnjih dneh poskušali ustaviti uro zgodovine na komunistični nevarnosti v trenutku, ko je e-dina nevarnost, ki državi pre ti klerikalizem in korporativizem krščanske demokracije.« Od prvakov KPI je govoril v Mantovi Giancarlo Pajetta, »Najbolj pereče vprašanj* je v sedanjem trenutku: enotnost borbe za mir in za obrambo demokratičnih ustanov, !ki jih ogroža klerikalizem in fci jih napada gospodarska desnica«. Ko je govoril ob koncu o odnosih s PSI je dejal; »Ce bo potrebno, bomo šli ponovno v zapor g komunisti —- pravi rnarsikršen tovariš od PSI, ki je trdo preizkusil ječo. Toda mj odgovarjamo, da je potrebna enotna borba, če nočemo obnavljati enotnosti v ječi il, v izg-nastvu« A. P. «»------ Francozi zaplenili italijansko ladjo s tovorom orožja ALZI-R, 22. — Francoska ad-miraliteta javlja, da so v bližini afriške obale ustavili italijansko ladjo »Nina« in da so na njej zaplenili 9 ton orožja ameriškega izvora namenjenega v Tunizijo. Trdijo, kakor vedno ob takih primerih, da je orožje bilo namenjeno alžirskim upornikom. Poročilo pravi, da je pošiljka prišla iz Jugoslavije tter da gre šla iz Jugoslavije ter da gre in drug vojaški material. Ladja je sedaj zasidrana v pristanišču Philippeville. Ustavi- pogajanj s sovražniki miru in enotnosti. Rekel je; Ne bo vmešavanja tujcev v naše zadeve in tudi ne dobrih uslug tujine.« Dalje je Soustelle dejal, da »človeške svoboščine niso v nevarnosti v Alžiriji, pač pa metropoii, kjer se akcija komunistov nesramno razvija«. Dodal je. da je treba »alžirski čudež* pripisati »velikemu bratstvu«. Svoj govor je končal z vzklikom generalu De Gaullu. General Massu, ki je včeraj govoril z balkona palače ministrstva za Alžir, je izjavil, da je general Salan edini civilni in vojaški voditelj in da bo tak ostal, dokler ne bo dosegel ustanovitve vlade «narodne rešitve« v Parizu. Dodal je, da je Soustelle njih prijatelj in svetovalec ter da jim pomaga s svojo sposobnostjo. Zanikal je. da bi med njimi bila nasprotja. Predstavnik odbora »narodne rešitve« je danes na tiskovni konferenci sporočil, da se bodo jutri sestali delegati odborov narodne rešitve 'n ustanovili odbor za v»e alžirsko ozemlje. Zatem je prebral poročilo o sestanku odboia narodne rešitve in dejal, da so sklenili ustanoviti odbore narodne rišitve v metropo i in v prekomorskih ozemljih. Poslali so tudi poziv francoskim parlamentarcem, naj o-stanejo v Franciji in naj tam vodijo potrebno borbo. Poziv pravi, da so parlamentarci mobilizirani in da imajo sV daj samo dve poti: pot do vlade »narodne rešitve«, ki naj ji predseduje De Gaulle, ali pa sodelovanje «s komunistično zaroto«. General Salan, general Massu in Soustelle so iz Orana odšli v Monstaganem en Lies-se, kjer se je po poročilih zbralo 40.000 ljudi. Med temi je bilo 30.000 Alžircev, ki so jih prignali iz bližnjih vasi. V intervjuju angleški televiziji je Soustelle izjavil, da ne bi bilo nevarnosti diktature, če bi De Gaulle prevzel oblast v Franciji. «Mislim, je dodal Soustelle, da bi De Gaulle bil edini človek, ki bi lahko ustvaril novo enotnost med Francijo in Alžirijo«. Na vprašanje, kaj misli o Pflimiinovi vladi, je Soustel-le izjavil, da ta vlada, prav tako kakor vlade pred njo, ne more trajati. Soustelle je dodal, da je prišel v Alžir. zato da bi skušal »ustvariti e-notnost med ljudstvom« in da upa, da se bo vrnil v Francijo »v zelo kratkem času*. Po odložitvi sestanka gospodarske komisije sta Bolgarija in Madžarska prenesli posledice spora še na športno področje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. Medtem ko se ponavljajo napadi na Jugoslavijo, so se v Moskvi sestali na posvetovanje zastopniki komunističnih in delavskih partij in držav članic sveta za gospodarsko pomoč. Kakor napovedano, se bo po tem sestanku 24. maja začelo po- litično posvetovanje zastop- nikov držav članic varšav skega pakta. Po nekaterih vesteh iz Moskve bodo na tem sestanku med drugim razpravljali o skupnem stališču in ukrepih proti »revizionistični Jugoslaviji«. Po napadih, ki se vrstijo, ni izključeno, da se bo v Moskvi rodila druga deklaracija dvanajstih komunističnih držav, oziroma druga resolucija In-formbiroja, podobna prvi, ker sc ni izpolnilo njih upanje, da bo Jugoslavija opustila svojo neodvisno politiko, lastno pot v socializem in da bo priznala vodilno vlogo Sovjetske zveze (beri izpolnjevanje zapovedi iz Moskve) ter ne-pogrešljivost prve države socializma. Medtem se javljajo prve posledice, ki jih je napovedala »Pravda«. Sestanek mešane jugoslovansko - sovjetske gospodarske komisije, ki bi moral biti sredi tega meseca v Moskvi, je bil odložen. Na tem sestanku bi morali govoriti o vprašanjih v zvezi z izpolnitvijo gospodarskih sporazumov, od katerih je v veliki meri odvisna izpolnitev perspektivnega gospodarskega načrta Jugoslavije. Mar to ne spominja na podobne posledice prve resolucije Informbi-loja, ko so Sovjetska zveza in estale vzhodnoevropske države odklonile izpolnitev vseh gospodarskih sporazumov? Toda napoved »Pravde« je nalezljiva. Razširila se je na športno področje. Bolgarske košarkarke, ki so se vrnile iz Lodža, bi se morale sinoči srečati v Beogradu kot reprezentanca Sofije z reprezentanco Beograda. V zadnjem trenutku je prjšla iz. Scfije brzojavna odpoved tekme brez vsakega pojasnila. 5. in 7. junija je bilo dogovor-ji nu gostovanje boksarjev ekipe centralnega športnega sovjetskega obrambnega ministrstva, katerega člani bi se morali pomeriti z boksarji »Zvezde« in «Partizana«. Gostovanje je bilo včeraj brzojavno odpovedano. Prav tako je bila odpovedana udeležba treh sovjetskih boksarskih prvakov r.a mednarodnem boksarskem tekmovanju, ki bo 25. in 2o. avgusta v Beogradu, z izgovorom, da ni prostih terminov. Boksarska zveza Madžarske je nedavno zaprosila boksarsko zvezo Srbije, naj pošlje na mednarodno tekmovanje v Budimpešto eno vodil- no boksarsko ekipo. Boksarska zveza Srbije je sporočila, da se bo tekmovanja , udeležila ekipa «Crvene zvezde«. Predvčerajšnjim je boksarska zveza Madžarske brez obrazložitve umaknila vabilo. Podobno je napravila tudi romunska boksarska ekipa, ki je brzojavno odpovedala gostovanje boksarjev ekipe »Dinama« iz Bukarešte, ki je bilo dogovorjeno za 25. t. m. v Kragujevcu. B. B. # * # Do-pisnik AFP poroča iz Sofije, da ja v Blagojevgradu blizu jugoslovanske meje bol- iiiiHiiitiiniiiiimiMiimHiitiiitftiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimtraii garški trgovinski minister Ta-sikov izjavil, da so jugoslovanski vddi-telji «padli gioboko v buržoazni nacionalizem in razbili osnovna načela marksiz-ma-leninizma» Krajevni tajnik KP Bolgarske pa je dejal, da je program ZKJ »vse razen programa komunistične , partije« in da »komunistična partija, ki ji načelujejo voditelji. ki kot jugoslovanski voditelji, obrekujejo odkrito Sovjetsko zvezo in revidirajo marksizem-1c ninizem, ni komunistična partija, ne glede na videz, za katerim se njeni voditelji klijejo.« Dopisnik iste francoske a-gencije poroča iz Beograda, da se potrjuje vest, da je Titov uradni obisk v Varšavi definitivno odložen- Baje j* maršal Tito že sporočil Go-mulki, da se obisk odloži spričo sedanjega spora. Včeroj v Zagrebu Pogreb Djura Salaja z največjimi častmi Ob navzočnosti Tita in vseh jugoslovanskih voditeljev se je od Salaja poslovil A. Rankovič - Med sožal-nimi brzojavkami je tudi brzojavka Hruščeva ZAGFEB, 22. — Z največjimi častmi je bil danes — ob navzočnosti predsednika repu-Llike maršala Tita in ostalih največjdi jugoslovanskih vodi. teljev v Zagrebu pokopan član izvršnega komiteja CK ZKJ in član zveznega izvršnega sveta Djuro Salaj. Od včeraj opoldne, ko so bili v dvorani delavskega doma v Zagrebu položeni na oder nje-;-ov; pesmi tni ostanki se je .ec desetlisoč Zagrebčanov po. klonilo pokojnemu revolucionarju ob katerem so se menjavale častne straže, v katerih so sodelovali ugledni po. Etični in državni delavci, zastopniki družbenih organizacij in delovnih kolektivov, V zad-l.ji straž: so bili Tito, Kardelj, Rankovič, Gošnjak Slam-Dolič :n Marinko, ki so dvignili krsta in jo položili na topovski podstavek. Pred delavskim domom se je od pokojnika poslovil predsednik sabora Hrvatske dr. Vlad ir. ir Bakarič, ki je pouda. ril, da je bil Salaj eden ti-stih, ki so oblikovali eavest svoje generacije in ustvarili M6IIIMHI ttllllttMIMMMIIIMIIIMItlllllllllllllllMIimitlMIMIfllMIMIIIMtMt llllt IMI llllllll II llllll IIMIintllltllllllllMIIIIIIHIIIIIMIIItllllltlllMItltlllMIIMI Položaj v Libanonu vedno bolj napet §amnn ne zaupanja uživa več lj ud st v a Ubrambni minister je odstopit - Nepopustljiva zahteva opozicije, da Šamun odstopi - Priziv na OZN obsoja celo predsednik komisije za zunanje zadeve Nadaljnja letala ZDA «za primer potrebe v Libanonu« li in preiskali so jo izven teknil tudi Saragat, ki se mu i tuniških teritorialnih voda. BEIRUT, 22. — Libanonski minis-er za obrambo Rašid Beudun je odstopil. Svoj odstop je utemeljil tal.o; »Varnost v deželi ni zajamčena, ker so bile varnostne sile z nekaterih pokrajin popolnoma odtegnjene. Ta ukrep je imel ta učinek, da je še zaostril osebna nasprotstva ter povzročil nerede in incidente«. Govori se, da je bivši o-brambni minister naklonjen odstopu celotne vlade ter sestavi nove vlade pod vodstvom Behaba. V Ruk Tauilu, važnem trgovinskem središču Beiruta, je danes eksplodirala bomba; pri tem je bil eden mrtev in štirje ranjeni. Libanonska vlada je danes sklenila, da predloži OZN protest zaradi vmešavanja Združene arabske države v libanonsko krizo. Dala je svojemu predstavniku v OZN navodila, naj stvar predloži Vai^ nostnemu svetu. Sklenila je tudi, da' takoj pošlje v New York zunanjega ministra Malika, ki b« razložil ves primer. Arabska liga je danes potrdila, da je Libanon zahteval sklicanje sveta lige na visoki ravni, da bi Libanon predložil svoje obtožbe proti ZAR zaradi vmešavanja v libanonske zadeve. Tajnik lige je obvestil države članice lige o tej zahtevi Libanona. Dostavil je, da Libanon zahteva, da bi bil sestanek v Libiji ali Sudanu. Tajnik lige se sedaj posvetuje z arabskimi vladami o izbiri kraja in datuma sestanka. Po pravilih lige morajo biti sestanki, ki imajo značaj nujnosti, v roku petih dni po zahtevi za sklicanje. Položaj sam v Libanonu pa še ne kaže nikakega izhoda. Nekateri predstavniki opozicije so izjavili, da se bo sploš- na stavka, ki traja sedaj že drugi teden, nadaljevala, dokler predsednik Samun ne bo odstopil. Te izjave so dali potem, ko so se izjalovili vsi poskusi za spravo, ker je ministrski predsednik Sami el Sohi izjavil, da ne namerava odstopiti. Ko pa je včeraj še predsednik Samun zavrnil zahtevo opozicije, da bi odstopil, ter je poudaril, da ne namerava izvesti nikake spremembe v okviru vlade, je bilo konec vsakega upanja na kako kompromisno rešitev krize. V Kairu pa tudi z ‘uradnih krogov očitajo Samunu, da hoče spremeniti spor med njim in libanonskimi patrioti v konflikt z ZAR, da bi tako i-mel pretvezo za ameriško intervencijo. Tisk obtožuje Sa-muna, da je agent imperializma kakor kralj Husein in Feisal. Radio Kairo pa je v nasprotju s svojimi navadami danes objavil obširne izvlečke iz libanonskega opozicijskega tiska. Glasilo sovjetske vojske »Rdeča zvezda* piše danes, da bi vsaka tuja intervencija v Libanonu imela hude posledice za mir na Bližnjem in Srednjem vzhodu. »Sovjetsko ljudstvo, piše list, ne moxe indiferentno gledati na imperialistične poskuse, da se zaneti ogenj vojne v neposredni bližini meja SZ«. Potehi zatrjuje list, da ZDA in Velika Britanija koncentrirajo proti Libanonu svoje pomorske in letalske sile. Ameriško obrambno ministrstvo je danes sporočilo, Ua je bilo danes poslanih nadaljnjih 13 transportnih letal v Evropo; za drugih 18 je bilo sporočeno že v soboto. Letala, ki nosijo lahko po 200 oseb, so bila poslana v Evropo, »da bi bila pripravljena, če bi bi- lo treba, v zvezi s krizo v Libanonu«. Vodja opozicije Seeb Salam je sklical dopisnike tujega tiska, katerim je v odgovor na izjave Samuna na njegovi včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da «državni poglavar ne govori več v imenu Libanona, ker ne uživa več zaupanja ljudstva«. Predsednika je tudi označil za pravega tirana ter mu očital, da je drža vo razdelil v obilno večino ter v neznatno manjšino. Tudi druge opozicijske skupine so danes zvečer objavile odgovore na izjave Samuna Skupina Hayat El Watan (nacionalni odbor), ki jo sestavljajo izključno libanonski muslimani ter skupina organizacij in strank, ki ji predseduje bivši ministrski predsednik Husein Oueini, sta tudi izra zili svojo voljo, naj predsednik republike prepusti svoje mestu kakemu drugemu državniku. Obsodili so tudi poziv na Arabsko ligo ter priziv na Varnostni svet OZN. Predsednik komisije za zunanje zadeve Philippe Takla, ki se ni postavil z večino komisije v prid prizivu na Varnostni svet, je izrekel mnenje, da lahko to dejstvo, da se iz libanonske krize dela mednarodno vprašanje predstavlja pretvezo za poseg ene ali več tujih držav v libanonske zadeve in da postavlja v nevarnost neodvisnost in vai^ nost Libanona. Osebnosti zmerne opozicije so sklenile, da bodo nadaljevale svoje napore, da se sestavi vlada pod predsedstvom vrhovnega poveljnika vojske generala Fouda Sehaba, Ministrski predsednik pa je po radiu pozval prebivalstvo naj preneha stavko in naj vsi ljudje dobre volje pomagajo zakoniti vladi braniti Libanon, r-jene napredne sile. To je bil človek ki je izpolnil svoj dolg do življenja in do katerega bodo generacije imele veliko hvaležnost. Nato je pogrebna povorka krenila proti Miro-goju, kjer je grobnica narodnih junakov. Na Trgu Jože Vlahoviča se je od pokojnika poslovil v imenu Zveze sindikatov Jugoslavije predsednik Zveze sindikatov Slovenija Zlatic Kavčič, pred grobom pa Aleksander Rankovič Rankovič je poudaril, da je Salaj živel in se boril kot revolucionar v najbolj usodni dobi, k. jo je doživelo človeštvo ter v najslavnejši in naj tež, i dobi razvoja Jugoslavije. Poudaril je, da je bil Salaj med prvimi, ki se je boril za zmago marksističnih načel v partiji in da je ZKJ bila in ostala velika revolucionarna marksistična partija tudi zato ker je v svojih vrstah imela ljudi, ki so s svojimi osebnimi žrtvami, z junaštvom in z revolucionarno doslednostjo postali veliki kot posamezniki. Rankovič je dodal, da je Salaj vedno poudar. jal ljudsko stran socializma. Zato je tudi razumljivo, da je zadnja leta svojega življenj* posvetil večino svojega dela izgradnji in krepitvi delavske -amouprave. Poudaril je nato, da se je Salaj vedno boril za mednarodno solidarnost delavskega razreda in izrekel hvaležnost za vse, kar je Salaj napravil za narode Jugoslavije in socializem. CK ZKJ. zvezni izvršn; svet, zvezni odbor SZDLJ, centralni svet Zveze sindikatov m družila pokojnega prejemajo še velno številne sožalne brzo. -avke. Med drugimi, k; so poslali srAalne brzojavke je tajnik CK KP SZ Nikita Hru-ščev centralni svet romunskih sindikatov, tajništvo konfede-acije arabskih sindikatov, Italijanska konfederacija dela, Zveza sovjetskih sindikatov, vlada Združene arabske repu. blike in drugi. Brzojavka Hruščeva se glasi; «Z obžalovanjem smo zvedeli za smrt člana zveznega .zvrinega sveta FLRJ, najstarejšega funkcionarja v revo-'ucionainem delavskem gibanju Jugoslavije, člana izvršnega komiteja CK ZKJ tovariša Djura Salaja. Ko izražam svoje gloooko sbžalje, poudarjam, da bomo ohranili v naših srcih spomin na tovariša Djura Salaja, katerega smo vedno poznat' kot borca za stvar delavskega razreda, za krepitev prijate!.stva med delovnimi ljudmi naših držav.« Razgovori v Moskvi MOSKVA, 22. — Moskovski radio javlja, da je predsednik sovjetske vlade Hruščev sprejel danes prve tajnike komunističnih partij CSR, Poljske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije, in sicer Novotnega, Gomul-ko, Ulbrichta in Živkova. Hruščev je sprejel tudi predsednika bolgarske vlade Jugova ter člane prezidija mongolske ljudske revolucionarne stranke. Uradno potrjujejo, da se je v združenem zavodu za jedrska raziskovanja v Dubni začela konferenca atomskih znanstvenikov sovjetskega bloka. Pripominjajo, da ta konferenca ni v zvezi s sestankom na najvišji ravni med voditelji sovjetskega bloka v Moskvi. TOKIO, ?2. Zvedelo se je, da so izpustili iz japonskega zapora v Sugamu 18 japonskih vojnih zločincev, in sicer a ameriškim pristankom. Na J» ponsaem ni sedaj noben vojni zločinec v*e v zaporu. Vreme včeraj: Najvtišja temperatura 26.7, najnižja 19.2, zračni tlak 1014.2, pada, veter 5 km, vlaga 91 odst., nebo 9 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 17.8. Vreme danes,- Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 23. maja • Deziderij, Željko Sonce vzide ob 4.27 in zatone on 19.37. Dolžina dneva 15.10. Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 2J.i(>-Jutri, SOBOTA, 24. maja Manija, Mara Danes zadnji dan predvolilne kampanje Včeraj nešteta volilna zborovanja In prava poplava letakov In lepakov Na zaključnem zborovanju PSI bo na Trgu Sv. Antona govoril poslanec Giusto Tollo«, za KPI pa na Trgu Garibaldi senator Mauro Scoccimarro VŽerkj je bil predzadnji dan volilne kampanje. Čeprav ni bilo v mestu nobenega velikega volilnega zborovanja na katerem bi govoril kak vsedržavni prvak, so imele posamezne stranke včeraj največje število volilnih zborovanj v mestu in v okolici. Rekli bi lahko, da ni bilo mestnega trga ali okoliškega kraja, kjer ne bi bilo vsaj eno zborovanje. -•Osrednji mestni trgi pa so bili zasedeni skoraj ves dan. Poleg tega pa se je v zadnjih dneh in zlasti včeraj zelo razmahnila papirna propaganda. Po mestu je bilo raztresenih na stotisoče letakov raznih strank, ki so pozivali volivce na to ali ono zborovanje, raztreseni so bili volilni znaki in- navodila, kako naj se volivci ravnajo v nedeljo in ponedeljek, kako naj volijo in koga naj volijo. O-glasne deske, ki so bile namenoma nameščene, so bile prenapolnjene z lepaki. Po mestu so ves dan krožili avtomobili z zvočniki, ki so pozivali prebivalstvo na volilna zborovanja, napovedovali razne volilne programe in širili volilna gesla posameznih strank. Poleg tega pa so nameščeni zvočniki na »strateških* točkah mesta oddajali razne delavske, patriotične in druge pesmi. Vsaka stranka skuša z najbolj bučno in pestro propagando pritegniti volivce na svojo stran. Najbolj so bili zaposleni kandidati, ki so imeli v teku dneva po več zborovanj. Kljub vsemu vrvežu je bilo v mestu popolnoma mirno, kar dokazuje izredno zrelost Tržačanov, ki mirno poslušajo in se ne pustijo izzvati od nikogar. Zlasti so bila dobro obiskana zborovanja delavskih strank, socialistične in komunistične liste. Slovenski neodvisni kandidat na socialistični listi Stane Bidovec je včeraj govoril v Boljuncu, Dolini in v Borštu. Vsa tri zborovanja so bila dobro obiskana. Bidovec je volivcem govoril o splošnem mednarodnem in krajevnem političnem položaju in pozval volivce, naj dobro premislijo, preden oddajo svoj glas. Danes imajo slovenski in italijanski volivci na izbiro dve poti: kandidatne liste delavskih strank, ki se borijo za našega delavca in kmeta, za demokracijo, napredek in enakopravnost obeh narodnosti na tem področju, ter protidelav-ske in reakcionarne liste, ki zagovarjajo gospodarske monopole, ki se za Trst ne zanimajo in ki odrekajo Slovencem narodno enakopravnost. V tej zvezi je neodvisni socialistični kandidat Bidovec rekel, da bo v nedeljo odvisno od volivcev, če se bodo na- 26. tega meseca, in to ne glede predne delavske sile okrepile. Zato je pozval' volivce, naj glasujejo za kandidatne liste, ki zagovarjajo interese delavcev in Slovencev, ki se zanje zanimajo in ki se bodo zanje tudi v bodoče odločno borile. Pozval jih je, naj glasujejo za socialistično listo in za njenega slovenskega kandidata. Na Trgu Rosario je imel dr. Pincherle svoje zadnje volilno zborovanje v mestu za PSI. Jutri pa bo dr. Pincherle skupno z Bidovcem govoril na Opčinah. Na Trgu Rosario je dr, Pincherle poudaril, da bo PSI še nadalje branila demokratične pravice in svoboščine prebivalstva. Nato je obravnaval vprašanje policijskega sistema, ki je v nasprotju s pravicami prebivalstva. Delo raznih volilnih uradov pa je v polnem teku. V raznih šolah, otroških vrtcih in drugih ustanovah, kjer bodo volišča, pripravljajo volilne kabine in nameščajo vso opremo, da bo za nedeljo zjutraj vse na svojem mestu. Kot smo že sporočili, bodo šole zaprte v soboto, ponedeljek in torek. V nekaterih šolah so prekinili pouk že včeraj popoldne, ker so začeli postavljati kabine in nameščati opremo volišč. Sporočajo tudi, da bodo nedeljski obiski v glavni bolnišnici in v bolnišnici pri Magdaleni suspendirani, ker bodo v teh dveh bolnišnicah nameščena volišča za bolnike in tudi osebje. Volilni urad pa je prejel že nfno-go prijav pomorščakov, ki so z ladjami v Trstu in bodo volili v našem mestu. Dve sto tržaških pomorščakov pa bo volilo v pristaniščih, kjer bodo ob dnevih volitev. Kot poročamo tudi na drugem mestu našega lista, bodo imeli danes ob 21. uri na Trgu Garibaldi komunisti svoje veliko zaključno zborovanje. Govoril bo Scoccimarro. Kandidatka Bernetičeva pa bo govorila v slovenščini. Ob volitvah prepovedano točenje alkoholnih pijač Tržaški- kvestura sporoča, da je včeraj vladni komisar dr. Palamara izdal odlok na osnovi zakonskih predpisov o javni varnost; in v skladu z navodili notranjega ministrstva. s katerim odreja za vse lastnike javnih lokalov, da jim je prepovedana prodaja Kakršne koli alkoholične pijače, ki ima več kot 4.5 odstotka alkohola, in sicer od polnoči 24, t. m do 24. ure na predpise člena 97 enotnega tf.sedila Postrežba vina je dovoljena samo osebam, ki se hranijo v restavracijah, gostilnah in penzionih. Kršiteljem te odredbe bodo odvzeli obrtno dovoljenje. Krediti za gradnjo sol Ministrstvo javnih del je z nedavnim dekretom priznalo ugodnosti zakona št. 645 z dne 9: avgusta 1$54 za gradnjo naslednjih šol v tržaški občini: 1. trgovski tehnični inštitut in srednja tehnična trgovska šola 120 milijonov; 2, otroški vrtec v naselju «San Ser-gio» 2'4 milijonov. Volilna zborovanja PSI Ob 17.30 v Miljah (Norbe-do Luigi, Benvenuto Mauri in Giusto Tolloy), ob 20. Trg sv. Antona novega (Giusto Tol-loy), ob 18.30 Opčine, 19.30 Prosek, 20.30 Sv. Križ (povsod Stane Bidovec). KPI Ob 21. uri na Trgu Garibaldi (senator Mauro Scoccimarro, Vidali in Bernetič), ob 19. uri Trg Marconi v Miljah (Vidali in Giordano Pacco), ob 21.30 Trebče (Bernetič), ob 20.30 Dolina (Lovriha in Bur-lo), ob 21, Veliki Repen, (Gombač), ob 20. Opčine na Brd.ini (Siškovič in Calabria), ob 20. Zgonik (Gombač), ob 21. Nabrežina (Siškovič in Sema), ob 21.30 Sv. Križ (Pacco in 2užek), ob 21. Devin (Sajovitz in Jelka Gerbec), Prosek (Gerlanc in Calabria), ob 19.30 D. Civica pri Sv. Soboti (Muslin), ob 11. Trg Perugino (Tonel), Ponteroš (Sema), Trg Giulia-ni (Deferri), ob 12. Korzo Garibaldi - avtobusna postaja (Tonel). P S D I Ob 18. Trg Garibaldi (Gior-gio Cesare), 18.45 Trg sv. Antona (Lonza), 19.30 Trg Val-maura (Lonza in Dulci), 20. Trg Sv. Jakoba (Lonza), 20.30 Opčine (Giuricin), 21. Trg Goldoni (Lonza, Dulci, Miani in Giuricin), 21.30 Trg Marconi v Miljah (Lonza in Dulci), ob 19.30 Nabrežina (Giuricin). Iz tržaškega občinskega proračuna 60 milijonov za gradnjo podzemeljskih prehodov Najprej bodo zgradili prehode na Trgu Goldoni in v bližini V središču mesta, zlasti na namestili kakor po drugih ve* Trgu Goldoni in bližnjih ul; cah, je vedno večji promet, k! ograža pešce; avtomobilisti pa se pritožujejo zaradi številnih semaforov in dolgega čakanja. Spričo tega namerava tržaška občina uretarti in vsaj delno rešiti to vprašanje s podzemeljskimi prehodi za pešce. V ta namen je v občinskem proračunu za letošnje leto določenih 60 milijonov lir za dela na Trgu Goldoni. Dokončnega načrta še ni, toda lahko je predvidevati, da bodo uredili vsaj štiri ali pet takih prehodov za pešce: po:: UL Silvio PelHco (od trgovine Galtrucco do lekarne Ro-vis), pod Korzom (od lekarne Rovi-s do bara Venier), pod Ul. Mazzini ter dva od konca Ul. Mazzini do središča Trga Goldoni. Ce bo potrebno in če bo za to dovolj sredstev na razpolago, bodo med seboj povezali notranje prehode. Verjetno pa ne bodo tiiiiiiMiitiiiiiiiiiuiHiiiiiiimiiitttiiitiimiiiiuiuiifiiiiiiiiiiiiiittiiiiiitiiimfiiiitiiiitiHHiiiiHiiimiiiiiiiiiiiHuiiiiitmiiiiiitiiiiiiftimiiiiHtimiiitii Izredna seja zgoniškega občinskega sveta Odločen protest proti omejevanjn pravic slovenske manjšine na TržaSkem Zadnji krivični ukrep vladnega komisarja je v nasprotju z ustavo in londonskim sporazumom •iiiiiiiniiiiiiiiHiiiiisHiiiMHiitiiiiiiiiiitiiiieiiMMiieiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiMUMiiiiiiiiieiiiiniiiiteiiiia Neireče na delu Hude poškodbe delavca v tovarni barv Zonca Laže sta te ranila smetar in zidar Severino Picco, 49-letni zidar iz Ul. Molin a vento, je bil včeraj zaposlen pr; obnovitvenih delih pri poštni pala. či na Trgu V. Veneto in je delal na zidarskem odru, ki je bil precej metrov od tal. Sredi dela je nehote stopil na Šipo svetilke, pri čemer se je ranil v peto desne noge. Njegovi delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč 'n ga tudi spremili na bližnja postajo za prvo pomoč Rdečega križa, kjer so mu rano izprali in razkužili in ga r.ato odpeljali v bolnišnico. Ker rann n; nevarna, so delavca odslovili in mu priporočili, da bi se zdravil teden dni v domači oskrbi. Pometač Carmelo Pulinani z Lonjerske ceste 48 se je včeraj tudi ponesrečil med prevažanjem smeti na račun podjetja za mestno čistočo. Na Largo Piave je peljal voziček s smetmi, ko mu je ta stisnil loko. Ker se je mož precej ranil i.a podiahtnic; roke, se je odpravi! z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu rano le izprali tn ga odslovili. Okreval bo v 8 ali 1° dneh Najhujša nesreča se je pri-petila včeraj malo pred 14. uro v tovarni barv Zonca v Ul. Veoellio 20-letnemu Mar-cellu Markežiču iz Ul. Giulia-ni ka erefia so morali spreje-t, zaradi hudih kostnih in turi notranjih poškodb na II. kirurškem oddelku in sicer žal s pridržano prognozo. Nesreča se je pripetila, ker se je mešalni stroj nepričakovano in iz do sedaj še neznanih rarogov nagnil in stisnil mladega delavca ob zid. »»------- Aretacija zmikavtov Ze pred kratkim smo v nekem članku v zvezi z aretacijo mladoletnih tatov omenili, da so postali vodnjaki v Mi-ramar.vkcm parku kot svetovno zn o n a »čontana di Trevi* v Rimu ki je cilj vsakega turista in se ne oddalji od nje, dokler m vrgel v vodo nekaj novčičev Isto se dogaja v Trstu na dnu vodnjaka se svetlikajo vedno novi novčiči vseh driav. Postala je že raz- vada in nekateri so se domislili, da bi se dalo zaslužiti s to navado turistov. Tega mnenja sta bila 16-leU ni Silvano T. iti Fabio J., trt sta ukradla iz vodnjaka nekaj denarja in se hotela oddaljiti. Toda policijski organi barkov-ljanskega komisariata - javne varnosti so ju zasačili in tako sta fanta, ki sta si prisvojila le 4 stotake, končala v zaporu Drug: tat, ki pa ga za sedaj **» niso zasačili, je predvčerajšnjim segel v žep obleke. ki jo je bil Angelo Carmol jaustil v slačilnici kopališča cTopoiino* v Barkovljah in u-krade! 15 tisočakov vredno za. pestno uro. Včeraj se je na izredni seji sestal zgoniški občinski svet, ki je razpravljal o edini točki dnevnega reda: prepoved uporabe slovenskega jezika na Velikem trgu. Prvi je spregovoril župan Pirc, ki je izrazil svoje obžalovanje, da mora občinski svet kljub jasnim določilom ustave in Posebnega statuta, ki je priložen londonskemu memorandumu, še vedno razpravljati o vprašanjih, ki bi morala že zdavnaj zginiti z dnevnega reda. Poudaril je, da gre pri prepovedi slovenskega govora za načelno vprašanje, in sicer ali lahko Slovenci na Tržaškem govorijo v svojem materinem jeziku povsod, ali pa samo na določenih mestih. Obtožil je Krščansko demokracijo, da kljub krščanstvu in demokraciji, ki naj bi bila osnova političnega programa te stranke in s katerima se tako ponaša, vodi do Slovencev v Italiji nekrščansko in nedemokratično politiko, ki je tudi v ostrem nasprotju z določili listine o človečanskih pravicah. Potem ko je obsodil ukrep vladnega komisarja, je župan v imenu upray«iega odbora prebral resolucijo, katero bodo na predlog svetovalca Justa Pegana poslali predsedniku republike Gronchiju in mešani italijansko - jugoslovanski komisiji, ki se u-kvarja z vprašanjem izvajanja določb londonskega sporazuma. Resolucija pravi: Občinski svet občine Zgonik, zbran na svoji izredni seji, dne 22 maja 1958, je izvedel, da je generalni vladni komisar dr. Palamara na prigovarjanje Krščanske demokracije, jhšistou, monarhistov in drugih šovinistov, prepovedal volilni shod, na katerepi bi morala poleg govornikov v italijanščini govoriti v slovenščini tudi slovenska kandidatka za poslansko zbornico Marija Bernetičeva, Ta krivični ukrep generalnega vladnega komisarja je t> popolnem nasprotju z republiško ustavo, ki jamči vsem dr-idvljanom popolno enakopravnost, ki je v protislovju z določili londonskega sporazuma in Posebnega statuta, v navzkrižju z listino o človečanskih pravicah, katero je podpisala tudi Italija in končno tudi v nasprotju z določili volilnega zakona, ki velja v Italiji in ki jamči vsem državljanom, da svobodno in brez vsakega omejevanja opravljajo volilno kampanjo v mejah, ki jih točno določa omenjeni zakon. Ta svojevoljni in nezakoniti ukrep grobo žali narodna čustva tržaških Slovencev, saj nas postavlja na stopnjo manjvrednih državljanov in prav gotovo ne služi stvari pomir-jenja med tu živečim prebivalstvom, mirnemu in nemotenemu razvoju državljanov slovenske narodnosti in opogumlja fašiste in druge šoviniste, ki podžigajo narodnostno mržnjo do Slovencev. Zato občinski svet odločno protestira proti temu ukrepu in poziva pristojne oblasti, naj v bodoče ne dopuščajo takih protiustavnih in protidemokratičnih ukrepov. Avstrijsko - italijanski razgovori v Celovcu 21. maja se je sestala v Celovcu zbornica za povečanje prometa in trgovine med Avstrijo in Trstom. Sestanku je predsedoval dr. Janitti, udeležilo pa se go je številno zastopstvo avstrijskih trgovinskih zbornic in zastopstvo tržaških gospodarskih operaterjev. Tržaško trgovinsko zbornico sta zastopala njen predsednik dr. Romano Caidassi in podtajnik dr. Višal. Ta je navzočim orisal, kaj vse so napravili z italijanske strani v zvezi s priporočili mešane italijansko - avstrijske podkomisije, ki se je sestala na konferenci v Trstu maja 1957. Med diskusijo sta dr. Caidassi in dr. Bernardi obširneje obravnavala vprašanje direktnih železniških tarif med Trstom in Avstrijo. O tem vprašanju se je nato razvila Živahna diskusija, ki se bo nadaljevala na prihodnjih .sestankih. Kar »e tiče pomorskih prevozov, *o splošno poudarili željo, da bi se povečalo števild odhodov ladij iz tržaškega pristanišča. Razpravlja-H> so tudi o okrepitvi Čestne-ga prometa. Ponovno potrjena vest o dovoljenju za gradnjo nistrstvo za zunanjo trgovino izdalo po-trehno dovoljenje za gradnjo štirih ladij, ki jih je naročila indonezijska vlada. Zunanje ministrstvo je tuni zagotovilo, da se bo zavzelo za dodelitev potrebnih kreditov ladjedelnici Sv. Justa za gradnjo omenjenih ladij. Kakor je bilo sklenjeno, je predvčerajšnjim delegacija notranje komisije ladjedelnice Sv. Justa bila pri vladinem gederalnem komisarju, kateremu je ponovno obrazložili razmere "v omenjeni ladjedelnici in izrazila zaskrbljenost delavcev Zaradi zavlačevanja te zadeve in vesti, ki so se razširile v mestu te dni, da namreč ministrstvo za zunanjo trgovino ni še izdalo potrebnega dovoljenja. Vladni generalni komisar ni nič kaj točnega in jasnega povedal, pač pa je dejal, da bo o tem vprašanju razpravljala zadevna komisija pri omenjenem ministrstvu in da bodo o tem sklepali prve dni junija. Zaradi tega bodo delavci vzeli z veseljem na znanje sporočilo pokrajinske uprave v upanju, da oo vodstvo ladjedelnice čimprej dobilo uradno sporočilo in dovoljenje za gradnjo ladij. likih mestih, trgovin in raznih lokalov. Z izvedbo tega načrta so seveda povezan drugi problemi, kakor na primer ureditev kanalizacije, u-reditev električnih in plinskih vodov itd. Preusmeriti pa bo treba tudi za nekaj časa promet, dokler bodo trajala dela. Vsekakor bodo uresničitev tega načrta pozdravili vsi meščani, tako pešci kot avtomobilisti in motoristi. Vsi avtomobilisti pa se pritožujejo tudi zaradi pomanjkanja prostorov za parkiranje v središču mesta. To vprašanje postaja zaradi vedno večje mehanizacije vedno bolj pereče. Občinska uprava je v ta namen določila enosmerno vožnjo po nekaterih ulicah, toda s tem ni še rešena zadeva. Včasih je skoraj nemogoče najti malo prostora za parkiranje od Trga Stare mitnice do Trga Unita, bližnjih ulic, Trga Oberdan in do Ljudskega vrta. Zlasti po Ul. Cesare Battisti je vedno avto pri avtu. Priznati je treba, da je težavna zadeva uspešno rešiti to vprašanje in zadovoljiti avtomobiliste. Zdi se pa nam, da bi vsaj nekoliko koristilo, če bi po nekaterih osrednjih ulicah določili kratek rok za parkiranje avtomobilov, saj mnogi tam stojijo ure in ure, medtem ko drugi ne vedo kam. Nagradni natečaj Zbornice za trgovino industrijo in kmetijstvo Obveščamo vse naše člane, da je Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo razpisala nagradni - natečaj za razne kategorije delavcev proizvajalcev. Natečaj predvideva razdelitev 50 kolajn z diplomami vsem tistim, ki več let delajo v isti stroki. Ker druga kategorija predvideva dodelitev nagrad vsem osebnim in družinskim delovnim skupnostim, ki se udejstvujejo vsaj 5Q let v isti, gospodarski panogi, pozivamo vse kmetovalce, katerih druži, na živ.i samo od kmetijstva, da se natečaja udeleže. 1 Pri štetju števila let se u-pošteva tudj delo pokojnih ali še živečih staršev. Prošnje za udeležbo pri natečaju je treba oddati v uradih trgovinske zbornice, Trg Borsa 14, do 31. maja ob 12. uri. Prošnje se napišejo na navaden papir. Prošnjam je treba priložiti rojstni list in državljanski list udeleženca ter kakršno kol: potrdilo, iz katerega naj bo razvidno, da je udeleženec ali družina istega kmeta najmanj 50 let zaposlen. Pozivamo vse naše člane, da se natečaja udeleže in da se zglase takoj v naših uradih za vsa nadaljnja pojasnila. KZ in ZMP r KRITIKE IN POROČILA .J GLASBENO LITERARNI VEČER Društva slovenskih srednješolcev Društvo slovenskih srednje-1 stavbe in določila družinam I Danite Atighieri: Božanska kome-dl ja - Pekel - 15. spev; v pne vodu dr. Alojzija Gi-admka, _. loga dr. Janko Jež; 22.20 Moz • Divertimemto št. 17 v 23.00 Koncert pianista Lucija* Marija Škerjanca. TRST I« 11.30 Operna glasba; j2.0° 4h kolesarska dirka po Italijii; **• Orkester Angelini; 14.30 «1 U stran*; 17.45 Dunajski iraru; Sklad zimske pomoči Od 1. do 15. maja so zbrali za sklad zimske pomoči 23.850 lir. Skupno so za časa kampanje za sklad zimske pomoči za leto 1957-58 nabrali 15 milijonov 917.122 lir. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiitiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii šolcev v Trstu je sinoči prire■ dilo v Gregorčičevi dvorani v fflici Roma svoj že tradicionalni vsakoletni glasbeno-literarm večer, ki je pritegnil precejšnje število poslušalcev, kateri so z zanimanjem sledili- posameznim izvajanjem mladih literatov in glasbeni- ^Švate vredno je ’ od tega srednješolskega društva, da prireja tovrstne večere, s katerimi daje možnost mlajšim literatom in glasbenikom, da pokažejo svoje zmožnosti; poleg tega pa le-ti pridejo tako v neposreden stik z občinstvom. Večer je vodil in obenem napovedoval posamezne točke predsednik društva Živko Lupine. Prvi je nastopil mladi pesnik Sergij Birsa, ki je prebral več, pesmi iz ciklusa ((Pustite nas živeti». Se posebno so ugajale: Umirajoči borec, Prekletstvo padlega, Na bojišču in V zarje Vidove; na kar je Marija Ščuka na klavirju zaigrala Chopinovo Mazurko. V naslednji točki je Ondina Gabrovec prebrala z ■ občutkom, Preslovo črtico ((Jutro življenjas v kateri opisuje avtor tragično in nepričakovano srrfirt mladega človeka. Marta Werk je za tem zaigrala na klavirju melanholično Chopinovo Romanco. V daljšem članku pod naslovom sAtom — važen činitelj bodočnos-ti», ki ga je prebral Mario Ban, pa smo slišali za razne nevarnosti, ki pretijo človeštvu ob eventualni uporabj atomske in jedrske energije v vojaške namene. Mihael Renko je v lepem in tekočem jeziku sledil v, branju krajše kmečke črtice «Fantje na vasis. ki jo je napisal Srečko Simoneta. Ob zaključku literarnega dela je Sergej Birsa zopet prebral še’ nekaj pesmi v prozi, ki so izrecen izraz avtorjeve-gaiamladostnega pesimizma. V to skupino , bi našteli'Pomladne viharje, Ko sem umiral, Sanje pomladnega dne in Gio-condin smehljaj. Na koncu sporeda je še nastopila mlada pianistka Marja, ni Bolkt, ki je z izrednim plasben-gm občutkom zaigrala ,na . klavirju Rachmaninova 'Skladbo Pulcincllč. I , M. B. - — «»----- Posredovanje Združenja brezdomcev pri dr. Vorii Združenje brezdomcev sporoča. da je včeraj podkomi-sar tržašike občine dr. Voria ob prisotnosti občinskega tajnika dr. Carminelliia sprejel podpredsednika in tajnika združenja Radicha in D’Ago-sta. Predstavnika združenja sta jima predočila vprašanje hiše štev 24 v Ulici Rigutti, o čemer so rvoj čas že govorili z dr. Vorio. Tedaj je dr. Voria obljubil, da ne bodo spraznil; omenjene stavbe, dokler ne bodo zagotovili družinam, ki v njej stanujejo, u-streznega stanovanja. Sedaj pa se je zvedelo, da je občina TAJNIŠTVO odred-.la takojšnjo izpraznitev zasilne stanovanjske prostore. Dr. Voria je sporočil predstavnikom združenja, da so izvedenci civilnega in občinskega tehničnega urada ugotovili, da je omenjena stavba v nevarnem stanju in da se jahko vsak čas zruši ter predstavlja za stanovalce veliko nevarnost. Ker pa občina nima na razpolago ustreznih stanovanj, je določila za izgnane družine zasilne prostore. Obenem pa je dr. Voria zagotovil da je bila tem stanovalcem dodeljena občinska stavba v Ulici Cologna, kjer hod o dobili na razpolago določeno število prostorov soraz. mernc s številom družinskih članov, in sicer za več kot dve osebi in več sob za družino, Hkr-t; pa sta občinska predstavnika sporočila tudi, da bodo iz hiše štev. 14. v Ulici Crosada izselili samo štir; družine, ki stanujejo v najbolj nevarnem delu stavbe in jih bodo vselili v hišo v Ulici Cologna Občinski uslužbenec je že včeraj sporočil prizadetim družinam izgon iz omenjenih nevarnih stanovanj. SNG v TRSTU V sredo 28. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na Opčinah MARCEL PAGNOL TOPAZE Komedija v štirih dejanjih ( Šolske vesti ) Izpred prizivnega sodišča Tajništvo pokrajinske uprave je včeraj objavilo vest, da je na pobudo predsednjka pokrajine prof; Gregorettija za rešitev Vprašanja ladjedelnice Sv. Justa ministrstvo za zunanje zadeve sporočilo pokrajinskemu predsedniku, da je mi- Odkar prihaja v Trst vedno več ljudi iz obmejnih krajev s propustnicami, pa tudi turistov iz ostalih predelov Slovenije in Hrvatske, se je tudi število stojnic na Ponterošu povečalo in segajo daleč na Trg sv. Antona. Kupčije so zelo. živahne m tudi «punčke», ki jih vidimo na sliki, gredo dobro v denar Sodišče zvišalo kazen Rezijanu ki si je «izposodil» lambreto Potrjena kazen Tržačanu in skupini Furlanov - Odložena razprava proti trem obtožencem, ki so bili obsojeni zaradi tihotapstva Medtem ko so vrata kazenskega sodišča ostala ves dan zaprta in se bodo odprla za procese šele 29. t. m., so prizivni sodniki imeli vse dopoldne polne roke dela. Razpravljali so o prizivu, ki ga je vložilo tožilstvo sodišča v Tolmezzu proti mili kazni, na katero je bil 31-letni Isido-ro Di Biasi iz Resiute obsojen julija lani. Obtoženi je namreč ukradel v Trbižu lambreto Giuseppu Vuerichu in ko so ga ujeli, se je izgovoril, da je to storil iz veselja, ker je končno našel zaposlitev. Hotel je samo na kratek izlet in njegov namen je bil vrniti vozilo lastniku. Sodniki v Tolmezzu so ga obsodili samo na 1 mesec in lo dni zapora ter na 4.500 lir globe. Sedaj pa so tržaški prizivni sodniki sprejeli tožilčevo vlogo in so Di Biasija zašili na 10 mesecev in 20 dni zaporne ter na 8.000 lir denarne kazni. Kazen so v celoti potrdili tudi Giovanniju Mazzaroliju iz Ul. D. Civjca, ki je bil obtožen tatvine mlek4, ki so ga uslužbenci podjetja »Postir* puščali jutro za jutrom pred mlekarno na Stari istrski ulici, in tudi tatvine športnih oblačil iz stanovanja hišnik* stadiona Antonia Cadellija. Maja letos so mladega tatiča obsodili na eno leto in dva meseca ter šest dni zapora in končno tudi na 13 tisoč lir globe. Giovanni Nicolis iz Vidma je imel precej tatvin na vesti .predvsem ker je kradel, kar je mogel, a najraje razne kovine. Z aretacijo je spravil v nevšečnost tudi Silvija Ga-lassija in Giuseppa Casinija, oba iz Vidma, in Giovannija Battela iz Basaldella pri Cam-poformidu. Koninc jz Nicolis splezal skozi okno zavoda za furlan- ske sirote in ukradel pisalni stroj, radio in podobno. Za svoje «delo» je avgusta lani dobil od videmskega sodišča zasluženo plačilo; obsodili so ga namreč na 2 leti in 3 mesece zapora ter na 15 tisoč lir globe. Od ostalih se je Galasi rešil s popolno oprostitvijo, medtem ko sta bila Battel in Casini obsojena za nepreviden nakup ukradenega blaga na denarno kazen. Prizivna razprava, ki jo je sprožil le Casini, pa se je zanj in za druge zaključila brezuspešno. Januarja lani je tržaško kazensko sodišče obsodilo 38-letnega učitelja Riccarda Ses-so s Trga Stare mitnice, 46-letnega Santa Mennija in 28-letnega Giorgia Boercia oba iz Milana, vsakega na 140.000 lir globe. Pogojnost kazni ni obsojencev zadovoljila, zaradi česar so vsi vložili priziv. Do obsodbe je prišlo zaradi prijave organov finančne straže, ki so obvestili sodne organe, da je Sessa prodal v letih 1954 in 1955 približno petdeset ur švicarskega izvora. To je seveda tihotapstvo in ker je Sessa izpovedal, da ga je Menni zalagal z urami, so obtpžili tudi njega in končno še njegovega uradnika Boer-cija. Včeraj sta bila prisotna na prizivni razpravi le prva dva, ker Boerci zaradi obolelosti ni mogel priti v Trst. Razpravo pa so odložili, ker namerava sodišče zaslišati e-nega izmed funkcionarjev, ki so vodili preiskavo. Policija Je odkrila' njihovo zbirališče Tudi v našem mestu mladoletnice ena poziv*? Kroži vest, da je policija zasačila v nekaterih stanovanjih našega mesta mladoletna de- kleta, ki so zašla na slabo pot. Po aretaciji in zdravniškem pregledu so dekleta in lastnice stanovanj, kjer je prišlo do srečanj, izpustili na začasno svobodo in jifi prijavili sodišču. Večina deklet ni iz Trsta. O zadevi bo verjetno policija že danes izdala uradno poročilo. Trčenje med tovornikom in tramvajem V začetku Dl. Ghega je’ j? včerlij kjutraf pripetil 'katam-bol, ki je priklical na kraj precejšnje množico radovednežev, pa čeprav se na prečo ni končal; kakor bi se lahko pripetilo, tragično. Na križišču s Korzom Cavour je ham-reč prišlo do trčenja med tramvajem proge 6, s katerim je Mario Martinis iz Ul. Bo-nomea zavil izpred glavne železniške postaje in se namenil k Sv. Ivanu ter tovornikom. last 22-letnega Giuseppa Visintina iz Vicolo del Casta-gnetito. Trčenje siceT ni bilo tako hudo, ker sta tako sprevodnik tramvaja kakor tudi šofer tovornika' skusala preprečiti ne-:godo z zaviranjem, a nekaj stotov me-n, ki so bili naloženi na tovorniku, se je zaradi sunka premaknilo na le- vo stran težkega vozila, ki se je prav zaradi tega prevrnilo. Šofer se je rešil brez telesnih poškodb, medtem ko je njegovo vozilo utrpelo razmeroma precejšnjo škodo. Na kraj so prišli gasilci, ki so dvignili tovornik, a še prej so morali meso naložiti na drugo vozilo. Zarodi zloma nekaterih delov, tovornik ni mogel nadaljevati poti, zaradi če sar so ga gasilci odpeljali v neko garažo. Ravnateljstvo eržavne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je oas za vlaganje prošenj za nižji tečajni, vstopni in st>rejemn: izpit do 10. junija. Podrobnejša navodila daje tajništvo šole, Ul. della Scuola Nuova št. 12/11. C S A D I O PETEK, 23. maja 1958 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Življenja in usode: «Lauris Norstad, vrhovni poveljnik NA TO»; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Brahms: Dvojni koncert v molu za violino, čelo in orkester op. 102; 18.30 Izbrani dunajski valčki; 18.50 Slovenski samospevi; 19.15 Znanost in tehnika: «Pyro-cerarn, material bodočnosti*; 19.30. Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Glasbena fantazija; 21.00 Umet nost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.50 Orkester Renč Touzet; 22.00 Tržaška radio oddajna po staja A že pekaj časa oddaja Dantejevo Nebeško komedijo v novem prevodu Alojza Gradnika. Pesniško besedilo komentira prof. dr. Janko Jež. Opozarjamo na zanimivo novost v oddaji vsak petek ob 22. uri zvečer. iiiiiiiaiiiiMilimmiimiiinilliiililtiillliiHiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. maja se je rodilo Trstu 13 otrok, umrlo Je 10 oseb poroke so bile 3, POROČILI SO SE: čevljar Giuseppe Gallenti in gospodinja Marija Persi, Šofer Armando Puz-zer in gospodinja Liliana Tomi-nez, uradnik Arrigo Pellegrini in delavka Liliana Pasoual-inetto. UMRLI SO: 76-letna Matilda Hoffer por. Paoli, 57-letni Mario Venturini, 75-letna Pieri-na Ben-cich vd. Paolettl, 69-letma Mar gherita Riccobon vd. De Stradi 80-lelna Anoa Bacia vd. Brun 74-letni Ermainno Englaro, 29-letrii; Ferrucclo Berti, 74-letnl Otacomo Benigar, 36-letna Cri sitna Stepancich por. Stepancich, 81-letni Massimiliano Sgorbissa. NOČNA SLUŽBA LEKARN v maju INAM — Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kjadin 1095 (Sv Alojzij); Plcciola, Ul. Orlani 2: Alla Salute, Ul. Giulla 1; Ser-tavallo. Trg Cavana 1. Valute Milan | Rim Zlati funt . Marengo Dolar . . . Frank franc. Frank Švicar. Sterhng . . . Dinar . , , . Šiling , i Zlato . ; . . Zah. n. marka 16.000.— 4.775.— 1 622.— I 127.— I 144.— 11.720,— 82.— 23.75 710,— 148.-1- :.su Orkester Franco .45 Orkester Armando seraso- 18.30 18 - 21.00 Simfonični koncert, KOPER Poročila v siov.: 7.00, 7.30, 13- • 12.30, 15.00. Poročila v Ital.: 6.30, 17.15, 19.15. 22.30. Rl)! 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pren0S„r)S 7.15 Glasba za dobro jutro, . 12.00 Prenos RL; 12.00 GiasW W željah; 13.40 Kmetijski nzsre. «Kako ravnamo z v:nom cez ietje*; 13.45 Popoldanske m« dlje; 14.30 Gospodarska oooai ■ »Kaj je pokazala dosedanja k j trola cen*; 14.40 Tri skladbe ■ • Čajkovskega; 15.25 Madžarskim i, izvaja orkester drzavn« ...„diarskega ansambla Pv. ša Boroša; 15.40-17.00 Prf"°5 17.00 Ritmi in popevke; 17"' j melodije do melodije; 19.3(W ■ Prenos RL. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, ,00 13.00, 15.00, 17.00, 19J • 8.05 10, 22.00, uvu, j o m 5.00 Pisan glasbeni Glasbeni album; 9.00 R®1 L,. - Babula: Pi- roman — Vladimir —^(cini net treh sonc; 9.20 Na ob> pri čeških zabavnih ansamn zvoki; 10.10 danski spored .40 Havajski zvoki; 10.10 D0vy anski spored solističnih Skldrr, 11.00 Pesmi in plesi raanih^. rodov: 11.30 Za dom m. 11.40 «Orgiice in orgle* M*j napevi v izvedbi wurliških o‘*._ in ustne harmonike); 12-w valske slike iz glasbenega - ■„ 12.30 Kmetijski nasveti; 12-49,. seli planšarji okrog mike™0' 13.15 Od arije do arije; l4-05.^ (Liska Sola za nižjo stopnjol *iry Iz svetovne književnosti — f6oo Kuttiner: Nikar ne glej. Koncert ob štirih; 17.10 Zaoa potpourri- 18.00 Iz naših ko-tivov; 18.30 Umetne in naro» pesmi poje mešani zbor Fra . Piešeren iz Kranja; 18-4°. mistična oddaja; 20.00 Petnajst.u mit z zabavnim zborom N0®. Lubbff; 20.15 Tedenski zunanj politični pregteid; 20.30 O 0610 -to za Oti razlago); ui pomorščakih. TELEVIZIJA oje 16.15 Prenos z 41. kolesa^, dirke po Italiji -m sveta* politični pregteid; 20.30 O otroke (glasbena oddaja b); 21.15 Oddaja o Oioir Spored otroke; 18.30 Poročila; 18.45 *,y. ska oddaja- 19.30 Pisma . 20.30 Poročila-; 20.50 «CaroSt“ie- J. 21.05 Posebna oddaja o 41. k°*e, sarski dirki po Italiji 21.20 A. Cioni-n: »Kalejdoskop*. Excelsior. 15.00: «Slamnati ' P. Germi, L. Daha NO#** U-rzi, E, Nevola. Femce. 16.00: «Toto in Mar##1 no», To.o in Pablito CaiV°- w Nazjonale. 15.00: »Mladi lev«-Brarudo, Montgomery 01»** Mariin. n(j Fiioarammatico. 15.00. ’ lor, E. Taylor, techhicol Jur-Viale. 16.00: «TamangO», • gens, D. Dandrldge. iviP Vitt. Veneto. 17.00: «El^eid, plavolaska*, J. M»n» barvah. . ječ3’’ Belvedere. 16.30: »Velik* tel>-M ar coni. 16.00: «HerkulbV® t(Cji-ve», S. Koši na, S. Reeveu nicolor. , ,n, Massimo, 15.00, 18.20, h' na in mir*, A. Hep ^ Fonda. Novo cine. 16.00: «Grn , Christophe, techn! 16.00: «Napad l za Id* V F Odeon. io.lsi. jo strelic*. G. MontgomeD Radio. 16.00; «Samokr(S a lež.a», F. Mac Muf#” Hunt er. KJNA NAP^dl. 49' Arena Diana. Ul. R*00 , V kratkem otvoritev-Paradiso. Jutri: «Sam . nos*Iz, W, Holden. ggia*« Ponziana. Jutri: »Za1,0 v Ladd in G. Rotol"^rite^,ll-Roian. V kratkem <*\t. »N8,5.- Va maura. Jutri ob nefi», C. Heston to a-Vistavision. MALI 001*^1 6.175.— 4.900.— 624.— 129.— 146.— 1.760.— 85,— 24.25 712.— f 149.50 ODREZKI BLAGA — n°^ jSiljka svile, najlona I *1 na težo. Izredna ^ cene in kakovosti, e,, DELLO SC A M POLAM Ul, Mazzini 40. PODI IZ V * kv. m — se Gambini 3. Globoko potrti na znanjamo žalostno vest d» je zapustil naš dragi JOSIP BUKAVEC Fogreb dragega pokojnika bo jutri 24. *■ 18. uri iz hiše žalosti na Prosekti. ŽALUJOČA DRUzINA Pro-sek - Trst, 23.8.1958. na* ob MIHAIL ZOŠČE.NKO Panfiličeve čebele Neki rdečearmejec je obiskal kolhoz. Svojin sorodnikom je prinesel skromno darilce: košare c cvetličnega medu Med je bil vsem teko všeč, d i so ko.hozniki sklenili uvesti tudi pri njih čebelarstvo. Toda v bližnji in oUjni okolici se ni nihče pečal s čebelarstvom. Med kolhozniki pa je bil neki kmet po itnenu Ivan Panjilič ne ravno več mlad, »krop 72. leta V svojih mladih letih se je ®*t ukvarjal s čebelarstvom. Tako je dejal Ivan Panjilič kolhoznikom; «Se letos boste Piii čaj z medom. Treba je le iti v tak kraj, kjer gojijo čebele in tam kupiti, kar potrebujemo.)) Kglhozniki so odvrnili: »Naš kolhoz je vendar milijonar. Glede izdatkov ti ni treba biti v skrbeh. Nabasali so Ivanu Panfiliču žepe z denar-toai in ga poslali na pot proti mestu Tam-bov. Prišel je v Tambov. Tam so mu rekli: “Prav si naredil, da si prišel k nam. Pri so bile tri vam izseljene na Daljni vzhod, a njihovi čebelnjaki s čebelami vred •o ostali tukaj. To čebelorejo vam odstopijo za skoraj smešno ceno. Toda kako nameravate čebele prepeljati, hm, to je veliko vprašanje?* Ivan Panjilič je rekel: aJih bom že kako *Pravil domov. Dobro poznam čebele. Z nJimi sem se ukvarja! vse življenje.» Na železniški postaji je imel srečo. Uspe- lo mu je, da je za svoje čebele dobil že- lezniški vagon z odprto ploščadjo. Ivan Pan-'*«c je lepo naložil po vrsti svoje panje ko ploščad vagona ter jih pokril s plahto. Kmalu nato se je tovorni vlak premaknil 1,1 z njim vred je tudi ploščad s čebelnimi Panji veselo drdrala novemu domu napro- VI ak je vozil že tri dni, ustavljal se je na usaki postaji, toda nihče ni vedel, kje le njegov končni ctlj. Na postaji «Polja» to Ivan Panjilič zapustil svojo ploščad in *e približal postajenačelniku Vprašal ga je; ''Povejte mi, koliko časa bomo pa ostali tukaj?), Postajenačeinik je odgovoril: »Tega vam Pa res ne vem poveaati. Morda celo do ve-bera.» •Ako res ostanemo do večera tukaj, po-,em lahko odgrnem ponjavo in spustim Cebele na pašo. Tri dni so že na poti in **Io so izčrpane,« je rekel Ivan Panjilič. “Kakor hočete. Kaj pa mene vaš. krilati P°tniki brigajo? Imam svojega dela dovolj.» Ivan Panjilič se je povrnil k svojemu va-Ponu. Vreme je bilo božansko. Sinje nebo. Miren junijski dan pod toplimi žarki sme-Mega se sonca. Cvetlice so dišale Ivan “Milič je odgrnil plahto s panjev. Pri Priči se je šumeč dvignila v zrak armada “bel in se zagnala proti dišečim polja-n“m p polnem cvetu, pa tudi v bližnji Bosti. ^ tem trenutku je postcjenačelnik pri-e' iz svoje pisarne m progo in začel da-'“ti strojniku znamenje za odhod. Ko je to videl, je Ivan Panjilič onemel. 7° je čez nekaj trenutkov zopet prišel k *‘bi, je z vso naglico, ki so mu jo dovoljena njegova leta, planil fc postajenačel-Uiku: *Velespoštovani, ne smete spustiti vlaka aPrej1 Vse moje čebele letajo po okolici.» , Postajenačeinik je odvrnil rezko: «Po-^'bgajte jim, da nekoliko pohite nazaj. eč kot tri minute ne morem zadržati Maka.» Ivan Panjilič je rekel; uRotim vas, zadr-** vlak do sončnega zahoda! Takrat se e°ele povrnejo nazaj v panje. Ali pa, v aislabšem primeru odklopite moje plo-t “d od vlaka. Jaz se brez čebel ne mo-*m odpeljati. Tukaj ne gre za tisoč čebel, mozarjam vus, gre za 40.000 čebel, ki leto po okoliških poljih in travnikih.)) „ ostajenačclnik je rekel; »Tukaj nismo j uikakem čebelnem letovišču, temveč na 4 *2n'ci. .Ali naj zaradi take malenkosti ves vlak? Ali ne vidite, da s ta-m obnašanjem smešite samega sebe?« in zn *e?n oostajenačelnik dal dokončno ti.A za odhod. Bled ko smrt je Ivan Pan-to skočil na svojo ploščad. Besno je po-"“"Mlll. gledoval okrog sebe in se od jeze ves tresel. Toda vlak se pelje in z njim Ivan Panjilič s panji. Le majhnemu delu čebel je uspelo ujeti že premikajoči se vlak. Velika večina pa je veselo brenčala po cvetočih poljanah. Postajenačeinik je odšel nazaj v svojo pisarno. N aenkrat zasliši neki nedoločljiv hrup na postaji. Ljudje tekajo sem ,in tja, krik. in vik postaja vedno glasnejši. Vpraša: 1 «Kaj se dogaja?« Odgovorijo mu; «Cebele so hudo opikale tri potnike. Sedaj napadajo v velikih rojih še ostale. Toliko jih je, da so nebo zatem-nile.s In postajenačeinik vidi, da okrog njegove postaje kroži velikanski oblak čebel. Se razume, iskale so svojo ploščad. Toda ploščadi ni bilo več. Zato so se spuščale na ljudi, kamor je pač prišlo. Ko se je postajenačeinik oddaljil od okna, je jata jezno brenčečih čebel priletela skozi okno. Postajenačeinik je zgrabil brisačo, da bi jih odpodil. Toda to je bilo zanj usodno. Dve čebeli sta ga pičili v vrat. Tretja v uho, četrta na čelo. Postajenačeinik se je zavil v brisačo in brez moči padel na bližnji divan. V tem trenutku 70 stopil v sobo njegov pomočnik: »Čebele so opikale telefonista. Protivi se, da bi še naprej vršil službo.)) Postajenačeinik zastoka še globlje in reče: «Treba je takoj poklicati nazaj vagon s ploščadjo in tistim zmešanim čebelarjem!)) Planil je pokonci in telefoniral na naslednjo postajo. Vse se je oddahnilo, ko se je ploščad pojavila na obzorju. Ivan Panfilič je še vedno stal na njej. Ivan Panfilič je ukazal, da ploščad postavijo natančno na isto mesto, kjer je stala prej. Čebele so zagledale njim znano ploščad in poletele k njej. Bilo jih je pa mnogo in vse so hotele čimprej zavzeti svoja stara mesta, da je nastala gromozanska gneča, Ivan Panfilič je stal na ploščadi in miril: «Počasi, počasi, otročiči, saj se nikamor ne mudi! Pojdite na svoja mesta, kot so vam določena.s V desetih 'minutah se je vse pomirilo. ZANIMIVA ANGLEŠKA DIPLOMATSKA OBČUTLJIVOST Ne marajo «žaiiti» Poljakov To pa britanskega javnega mnenja ne prepričuje preveč Ker se britanska politika razlikuje od ameriške le v niansah, ni niti sama britanska javnost v vsakem trenutku sposobna dojeti, v čem so razlike med stališči obeh držav do tega ali onega mednarodnega vprašanja ali dogodka. To se najbolje vid j tudi ob primeru odgovora, ki ga je britansko zunanje ministrstvo dalo glede načrta Rapac-ki. V svojem bistvu je angleški odgovot navidez prav tako negativen kot je negativen a-rr.eriški. On se, prav tako kot ameriški, pri odklanjanju poljske zamisli o dezatomiza-ciji osrednje Evrope ;zgovarja na nevarnost, da bi po izvedbi načrta Rapacki Sovjetska zveza postala močnejša, ker da ima več klasičnih vojaških sil kot Zahod, ki drži nekakš. no ravnotežje v svetu samo s tem, ker ima na evropskih tleh de! svojega atomskega potenciala. Tudi angleški odgovor na načrt Rapackega postavlja pogoj za kakršnokoli razorožitev, rešitev nemškega vprašanja in zahteva še pred sprejetjem načrta o razorožit-Vj uvedbo določenega kontrol, nega mehanizma. Toda britanska diplomacija tudi zatrjuje — in zadnje izjave Seiwyna Lloyda v britan. skem Spodnjem domu to potrjujejo — da je njen odgovor ('konstruktivne narave«. »Konstruktivne elemente« britanski diplomati imenujejo neke odtenke v njihovem odgovoru, ki jih človek ne zasledi takoj, o katerih pa v zadnjih dveh dneh britanski tisk veliko piše. Prvi tak odtenek bi naj bil že sam ton britanskega odgovora, kj je vsekakor bolj zmeren, bolj, recimo, »fin* in ki Poljakom vsaj priznava, da skušajo napetost v svetu, in predvsem: med Vzhodom in Zahodom, ublažiti. Drugi po-dobn; odtenek pa se po nji-novem skriva na samem koncu zadnjega odstavka britanskega odgovora. Tu se izraža upanje, da bodo v svojih sedanjih razgovorih velike sile vendarle našle skupno osnovo za razorožitev in to, seveda, {'kontrolirano razorožitev«. In, če smemo verjeti dobro obveščenemu «Timesu», se pod ({kontrolirano razorožitvijo« med drugim Tazume ali vsaj mora razumeti »razredčenje« vojaških sil v Srednj; Evropi. S tema dvema odtenkoma pravijo britanski polu rad n [ in celi malone uradni krogi — smo se izognili žaljenju Poljakov in, če hočete, njihovim zamislim odprli stranska vrata. Potemtakem — pravijo v Londonu — naš odgovor niti ni tako negativen. Laburističnim poslancem z Bevanom na čelu pa se te pojasnitve ne zde kdo ve kako prepričljive. Laburisti očitajo vJadi, da proti poljskim predlogom ni nastopila s konstruktivnimi predlogi, celo niti s konstruktivnimi {(odtenki«. Po njihovem bi bilo bolje, če bi bila vse do konference šefov vlad molčala, kar bi ji bilo možino, saj je s svojim odgovorom dovolj dolgo xakala in ga objavila skoraj pol meseca po ameriški vladi. S tem bi — pravijo laburisti — Velika Britanija ohranila vsaj sicves dežele, ki da ima vlado, ki o načrtih, kakršen je poljski načrt za dezatomizaci-jo Srednje Evrope, vsaj razmišlja. Laburisti so vlado napadli *udi zaradi njenega stališča do prekinitve jedrskih poskusov. »Velika Britanija je za prekinitev — so vzklikali laburisti. — Ce ne verjamete, povprašajte javno mnenje!« Kljub vsem tem dovolj konkretnim elementom pa britanska opozicija ni naš,la ministra za zunanje zadeve nepripravljenega. Selwyn Lloyd je napravil nekaj, česar ni v tem trenutku nihče od njega niti najmanj pričakoval. Med poslance je vrgel pramen optimizma, ko je izjavil, da upa v konferenco na najvišji rav- ni, ki bi se mogla vršiti že letos, ter da upa, da se pripravljalna pogajanja niso začela v brezupnem vzdušju. Toda vtem ko daje vlada z ene strani tako optimistične izjave, prehaja z druge strani po prvih kolebanjih v pravi pravcati politični napad na Bližnjem vzhodu in to ne glede na sovjetske obtožbe o imeša^amju zahodnih sil v dogodke v Libanonu. Novi {(politični dinamizem« prihaja do izraza v pošiljanju vojnih ladij na vaje na področje vzhodnega Sredozem. lja. Poleg tega se je London dogovoril z ZDA, da bo izkrcal čete v Libanonu, če b; se. danja Samunova vlada to zahtevala in če bi nevarnost — kot pravijo — prihajala od zunaj. Kot v primeru načrta Rapacki, tako se tudi v primeru «dogodkov v Libanonu« skuša zaostritev prikazati kot nekaj povsem drugega. V zvezi z amenško-britan-skim sporazumom o Libanonu London posebno poudarja, da Amerika ne mara začeti ničesar, preden se ne posvetuje z Anglijo., London je — se zatrjuje v uradnih krogih — pristal na sodelovanje predvsem zato, da bi dogodke (kontroliral« in svojega »velikega zaveznika« odvrnil od pretirano ostrih ukrepov. To je za trenutek uradne govornike opozicije pomirilo, ni pa pomirilo mnogo drugih. Čeprav Velika Britanija želi, da se zadeve na Bližnjem vzhodu pomirijo — pravi brL tansko javno mnenje — zvenijo izjave o potrebi zaviranja ameriške impulzivnosti nekoliko neprepričljivo, po-rebno v ustih človeka, ki so ga v času sueške krize morali Američani sami zavirati. i ‘ ! * f * ? * < , l - i ■ i r r ■ /. ; j ............................. . W ■ Notranje stopnišče v velikanskem sovjetskem paviljonu na «Expo 58». (Foto M. Magajna) ■■aiiii iiiiii 11111111111111111 iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiititiiui iiitiniiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiitiiiii,mili iiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii mtiim,m,,i,mtiiiiiiiii,m,mi,,},,,,,,m,m,,,,!,,,!,,,,,mn,,!!!,,, NAMENJENO PREDVSEM ONIM, KI NAMERAVAJO NA «EXPO 58« Ko so krogle velikeg vse obžarjene v poplavi svetilk Madžarska kapljica je dobra, pa tudi «slana» - Jugoslovanski paviljon enostaven, toda lep - Vzhod vsekakor na razstavi prednjači Pod devinskimi čermi "'t'................................................................................................................................................................................. iiiniiii iiiiiiiiui Predvsem nasvet: če kdo namerava obiskatj svetovno razstavo v Bruslju, naj si za njen ogled ne planira samo dva ali tri dni, kot smo napravili mi, temveč vsaj en teden, če hoče površno videti vse, kar n ud; razstava in kar nudi belgijsko glavno mesto. Nasvet, ki smo ga dali, naj služi tudi kot opravičilo, ker prav iz tega razloga nismo kvalificirani, da bi po dvodnevnem obisku mogli našim čitateljem prikazati vse zanimivosti in dat; splošen pregled bruseljske svetovne razstave. Res je, da si človek tu. di v dveh dneh nabere kopico vtisov, včasih tudi o rečeh, ki so v primeri z razstavljenimi umotvori človeške ustvarjalnosti “>0. stoletja povsem nepomembne, in prav nekaj teh vtisov nameravamo posredovati našim čitateljem. Vse ceste, k; vodijo iz Holandske in Francije v Bruselj, so na križiščih označene v. velikimi kažipoti «Expo 58», ki omogočajo vozaču, da brez težav privozi do belgijskega glavnega mesta in skoraj do razstave. Pred nosom jo ima, samo še iz avtomobila bi bilo treba stopiti in vozač že gleda, kje bi parkiral. Naenkrat se pred njim odpre križišče in treba je zaviti na levo ali na desno. Za razmišljanje ni časa, kajti zadaj je že na stotine avtomobilov, ki bi za- PRED ODKRITJEM SPOMENIKA SREČKU KUMARJU V KOJSKEM V Se vidim Kumar j e vo prijetno sobo v Skednju V rged je ogorek cigarete l®tno na tla in naročil nq el kavo. Dolgo je vrtel t«? 0 v ^rni eošči in nekaj Vo Uzrici v čfm gošči in nekaj V0 Ijal- Nato je popil ka-Pj, na dušek, segel mehanično f.as,Ve<:ernem listu, preletel td 0V: odrinil spet časopis selm in nadaljeval: Mo?«*« sem pa res vesel. v*li» u^,eTICil Vijolica in Mar-0ai| sta bila pri meni. Oba 0 .napredujeta. Ce kje, po-tj.j 'e tu združen talent s i°- Vijolica igra že Bfain a' ^ ni° študiram pro-ii *<» samostojen koncert tor. °venske klavirske litera-kVa- .loja učenka Bortolotti-Bit „’e Pravkar napravila iz-torji, . italijanskem konserva-tll , ,ri zadnje čase sem do-tičon* nekaj prav nadarjenih itior-' Skoda le, da se ne Vj .10 iako hitro priučiti no- tehirki.» debat sem že čul o Voj. ln novi tehniki, pa še •».. o ne bistvene •ta« V*tin t**Hke #ne Poznam tehnika bazira na u-*f»0ie ^ prstov na tipke. I-Btetf. ^ zato bolj mehansko, V» orkestrionsko. No- pa terpelji na pri-•aj0 ' rsti se naravnost vse-ki0 , tipke, Tu ne delajo sa-bl0 konci prstov, temveč vse v da klavir ni več ms Njf./batrument, po katerem lt»0liatno, ampak z našim te- eno in duša prihaja no do izraza. Tako i-lovJiu se najbolj približuje **tio u glasu," je bolj vc-*t0 i 14 Polno odtenkov, pol-^ti0 iVenega prekipevanja, •Kav evnosti tn poezije.« st predstavljaš delo •V»a Ea učitelja?* lan111® glasbenih učiteljev •ti uvolji s tem. da zado-hn *Unanji formi, mirno vetjih .S Poezije in hlepi pri -i™ ,uoencih le po izpopol--* ton tke. Težijo pač za tem, da vzgojijo klavirske a-Krobate Dober učitelj klavirja, ki je obenem dober pedagog, pa bo ravnal drugače. On ne bo zanemarjal tehnike, ker ve, da mu je potrebna. A tehnika je njemu le sredstvo, ne pa cilj. Bistvena prvina vsake umetnine je čustvo. Pianist mora skladbo, ki jo podaja, doumeti, doživeti, pre-čutiti, biti mora medij, duševna vez med skladateljem in poslušalcem, veiz, po kateri pluje valovje čustev do čutečih src.« »Kje* tega ni. se vzgajajo virtuozi, ki gledajo samo na zunanji efekt in hočejo briljirati. Spo7.namo jih že po njihovih programih. Ti ne izbi-rajb umetnin, temveč segajo prav radi tudi po plaži, če jim le nudi priložnost za tehnično akrobatstvo. Jaz bom pri svojih učencih dosledno zatiral nagnjenje k efektu. Kot slovenski glasbeni učitelj pa bom propagiral pri svojih učencih predvsem našo klavirsko 1’teraturo, Za nas je Dolje, da igra naš pianist Benjamina Ipavca kakor Beethovna. Kdo pa bo igral naše stvari, če jih sami ne bomo?! Predvsem pa je treba pomisliti, da je reproduktiven umetnik važen za produktivnega, kakor je važno gledališče za razvoj naše drame. Kdo pa bo še komponiral .•Jkladbe za klavir, če je že vnaprei gotov, da se jih bodo slovenski komponisti izogibali, kot so se jih izogibali do sedaj? Ti se neverno smehljaš, toda je tako! Poglej samo pn nas. Kje, b, dobili toliko mladinskih skladb od Adam.ča Lajovca, Kogoja in drugih, če bi jih neprestano ne drezali Celo besedila smo jim morali pošiljati, kot veš. Tako je zbirka «Otroških pe-sfni« pripravljena in izide vsak čas. Ce bi pa ne delali tako, b; se velika večina teh pesmic nikdar ne rodila.« Umolknil je in pogledal eko. zi okmo. Nebo je potemnelo. Zapihalo je, zašumel je prah s ceste, dvignil se je jn se vrtel v divjem vrtincu okrog cestne svetilke. Debele kaplje so trkl.iaie po steklu. Novi gosti so hrumeli v kavarno. natakarji so letali o-krog miz, slap govorice je glasneje zažuborel. Mimo je šel znanec, pogledal in se brž obrnil stran. «Ta pač ni tvoj prijatelj,« sem rekel Kumarju. Srečko se je nasmehnil. ((Prijatelje imam in neprija. I SREČKO KUMAR • telje Slabič je, kdor nima Slednj.il. In če so mi prijatelji potrebni, so mi sovražniki še bolj. Prijatelji so za počitek, sovražniki za delo Ko me prvi pehajo v brezdelje, mi drugi brezdelje ubijajo, naganjajo me k novim naporom.« ((Imam neprijatelje ki so ljubosumni na moje uspehe in imam sovražnike zaradi 0-strih polemik z njimi. Meni na primer ni dovolj, da imam pevski zbor zato, da se tam zbirajo naši ljudje da govorijo naš jezik in se ne izgubljajo v tujih družbah, V mojem zboru se mora kazati hrepenenje po lepoti. Smo li manj nadarjeni od drugih narodov? Zakaj bi zaostajali za njimi? /“,im viiše! — to bi moralo bit* naše geslo. Le ta pot b; nas peljala tudi do političnih uspehov. Kdo je zanesel češko ime v svet, če ne češki umetniki, češki violinisti nj.novi orkestri in zbori? Kdo ie prisilil Evropo, da je obrnila oči na Indijo, če ne Tagore? Kdo je povzdignil u-gled poljskega naroda če ne Sienkievvitz, Chopin in Pade-revski? Da se kulturno uve- ljavlja, je potrebno posebno majhnemu narodu, kakor je naš, zakaj uverjen sem, da le s kulturnimi uspehi pridemo do političnih.« Izpil je kozarec vode in takoj nadaljeval: »Stiki z italijanskimi glasbeniki so nas prepričali, da so italijanski umetniki še naj. manj fanatični, da najbolj ra-sumejo naš položaj in iščejo tudi sami stike z nami. Le malo časa smo v stikih s tr-žaSkimi glasbeniki in že imajo čisto drugačno mnenje o nas. Nismo jim več nekulturni barbari, temveč narod, ki je dosegel že lepe uspehe’ na glasbentm področju. Prav tako bi morali seznaniti italijanske slikarje z našo slikarsko umetnostjo in predvsem italijanske literate z našo književ. nostjo. Ne poznajo jezika? Dobro, Preskrbet: bi jim morali dobre prevode Cankarja, Zupančiča, Tavčarja, im ie bi jih ne marala zalagati italijanska založništva, naj bi jih zalagala naša. Bolj bi nam koristila 3 tem, kakor z zalaganjem nabih originalnih publikacij.« Ura je odbila pol enajsto. Kavarna se je začela prazniti. Zdaj n živet: od tega, kar vidi. In tako smo stopili v madžarsko restavracijo, pravzaprav bife, da spijemo kozarec vi-, na in kaj prigriznemo. Kozarec vina smo res spili, a jedli nismo, ker smo izgubili tek. Ne morda zaradi slabe postrežbe, temveč zaradi cen, ki niso prav nič ljudske, kot je v šali dejal prijatelj: osmin, ka vina 300 lir, sendvič 350 lir. Sploh ni priporočljivo posedati v restavracijah in barih na razstavišču, ki jih je nad 70. Vsaka država, ki razstavlja, ima običajno tudi svojo lestavracijo, v kateri postrežejo gostom z najrazličnejšimi specialitetami. Pravimo, da ni priporočljivo, a seveda ie za one, ki imajo poleg planiranega „časa planiran, tudi clenar v listnici. Najcenejše kosilo na razstavnem prostoru velja nekaj manj kot 2000 iir. Potem gredo cene rapid-no navzgor in se končajo v restavraciji najvišje krogle A-tomiuma, kjer velja večerja okoli 15.000 lir. Ce pa si kdo zaželi recimo jesetra na ne vem kakšen način v ruski restavraciji, bo moral seveda odšteti kar precejšen kup tisočakov Mnogo je že bilo pisanega o tem, kako so Belgijci rešili stanovanjsko vprašanje. Dva ali tri kilometre od razstavišča so postavili vrsto barak — ((motelov«, od katerih ima vsaka po 186 dvoposteljnih sob. Čeprav računajo na večmilijonski obisk, so cene kljub temu precej visoke. Soba namreč velja skoraj 6000 lir. približno toliko kot soba v hotelu nižje kategorije ali pa v privatnih stanovanjih v me-.stu. Kljub temu je v sprejemni' dvorani' od jutra do poznega večera polno ljudi, ki v vseh mogočih jezikih prosijo za prenočišče. Organizacija v «motelih» je odlična. Trije elektronski stroji s tremi uradniki opravljajo delo, za katero bi v normalnih pogojih potrebovali celo četo na. meščencev. Nočna slika enega belgijskih paviljonov v morju luči (Foto M. Magajna) iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiitniiniiiinniiiniiii,,,!,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, POMENEK 0 JEZIKU Profesor Iva Smuk SLABO: Naš razrednik je profesor Iva Smuk. Tudi odbornik Terezija Lapajne se je oglasila k besedi. Doktor Katarina Trink je odpotovala. DOBRO: Naša razredničarka je profesorica Iva Smuk. Tudi odbornica Terezija Lapalne se je oglasila k besedi. Doktorira Katarina Trink je odpotovala. Tudi ni pravilno, če rabimo pri ženskah nazive v moški obliki, kot: predsednik, nam. predsednica, inženir, nam. inženirka, predavatelj, nam. predavateljica.™ SLABO: Vonj, duh voh Naš lovski pes ima čudovit vonj. Kadar imam nahod, ne vonjam prav nič. Kaj res ne čutite, kas o slab voh_____________________ je v sobi? Lovski pes mora imeti prav posebno dober vonj. DOBRO: Naš pes ima čudovit voh. Kadar imam nahod, ne voham prav nič. Kaj res ne čutite, kako slab vonj (duh) je v sobi? Lovski pes mora imeti prav posebno dober voh. Voh je občutek, vonj (duh) pa dražljaj. SLABO: Že dolgo vrsto let se bavi s tistim delom. Ves ljubi dah se bavi samo s kuhanjem. Ko bi se ti tako dolgo s tem bavil, bi drugače govoril. DOBRO: 2e dolgo vrsto let se ukvarja s tistim delom. Ves ljubi dan se ukvarja samo s kuhanjem. Ko bi se ti tako dol- go ukvarjal s tem, bi drugače govoril. Baviti 8e Ukvarjati se Sploh je organizacija odlična. Na razstavišču je posebna dvorana, namenjena turistom, ki želijo informacije, menjati valuto, zlikati srajco, se okopati, naročiti vozni listek za Tokio alj Johannesburg itd, V tej dvorani imajo svoja zastopstva vse največje svetovne letalske družbe, družbe za spalne vagone, svetovni turi-:tični biroji, banke itd. Vse teče v najlepšem redu, lahko bi reki:, da je moč ugoditi vsaki želji še tako muhastega-'urista. Le nekaj je potrebno: mnogo, mnogo, zelo mnogo denarja. Belgija spada že tako med najdražje države v Evro. pi, zaradi razstave pa so cehe močro poskočile, v nekaterih primerih tud; do 25 odstotkov. Zato «e en nasvet; če si nameravate ogledati svetovno lazstavo, tedaj vzemite s sabo polno listnico ali pa se že vnaprej odločite, da ne boste za hrano in jedačo na razsta-v, zapravili niti lire. Cene v Bruslju samem so namreč vseeno nižje kot na razstavišču. E. K. HOROSKOP ZA DANZS__ OVEN (od 21, 3. do 20. 4.) Razčistite neke temne točke v programih. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Na vaš račun bodo poizkusili napraviti šalo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Precej boste morali izbirati, preden boste našli pra. vo pot. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Z vašo zadevo pohitite, prinesla vam bo nesluteno zmago in uspeh. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Tri osebe delajo prot vam. Pazite na svoje korake DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odličen trenutek za potovanje. Kar se pa čustvenih zadev tiče, ne kaže predobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ne vem čemu vztrajate na svojem, ko so vendar tudi druge rešitve možne. ŠKORPIJON (od 23. 1Q. do 22. 11.) Ce se oprete na pomoč izkušencev, boste manj tvegali in prej uspeli. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Pot bo sicer kratka, uspehi pa veliki KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Ste že na varnem, stare spletke se ne bodo ponovile. VODNAR (od 21. 1. do 18. 2.) Ljubljeni ste in cenjeoii. Vaše življenje gre lepim dnem naproti. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Dovolj je že previdnosti, le pogum. Nagajivi Janezek 3, (ali; očka je upal, da bo p« kosilu nekoliko zadremal), Goriško-beneški dnevnik Ifolllno zBorouanie psi na PalhiSču Na Falkišeu je bilo volilno zborovanje italijanske socialistične stranke, na (katerem sta govorila poslanski kandidat Viljem Nanut jn član vodstva PSI Gicvanni Giorgi. Kandidat Nanut je govoril e programu PSI, predvsem pa o tist.n todkah strankinega programa, ki govore o pravicah slovensike manjšine do e-nakopiavnosti. Poudaril je tu. di prizadevanje poslanca Vit-toria Mrrangoneja za gospodarski dvik obmejnih občin od Rezije do Doberdoba, Rekel je,- da je poslanec zahteval odpravo vseh dolgov, v katere so .zabredle občine zaradi slabih finančnih prilik, ter zahteval posebne finančne ukrepe vlade, da se omogoči tem občinam gospodarski napredek. Giorgi pa je govoril o splošnem političnem položaju, o potreb’, sožitja med Slovenci m Italijani, kj živijo na istem ozemlju in skupaj delajo po podjetjih naše pokrajine. Poudaril je glavne zunanjepolitične strankine smernice, kot so borba proti vojni in ustanovitev nevtralnega pasu v osrčju Evrope. Zahteval je zboljšanje razmer delovnih ljudi, kar bo mogoče doseči samo z ustvaritvijo take parlamentarne večine, ki bo upoštevala zahteve delovnih ljudi. Debata KD: PSDI Danes ob 18. uri bo v dvorani Fetrarca javna diskusija med pokrajinskim tajnikom Krščanske demokracije Ginom Cocianrijem in občinskim svetovalcem PSDI prof. Zucalli-jem. Socialdemokrati so se smatrali za največje nasprotnike politike KD v goriški občini. V sedanji volilni kampanji pa so nekje na polovici kampanje opustili svojo opozicijsko vlogo, kdo ve zaradi kakšnih možnih povolilnih kombinacij. Ali bodo vsaj zadnji' dan spoznali, da je njihov :n skupen sovražnik vse levice Krščanska demokracija? Nocoj še zadnji nastopi govornikov Na Trgu C, Battisti bo no-•oj več kratkih zborovanj, na :aterih bodo govorilj pred-tavniki številnih strank. S em se bo zaključila volilna jropa.tanda v Gorici. Jutrj bo :atišje pred velikim bojem, ki »a bo v nedeljo s svičnikom n papirjem bojevalo 33 mili-onov italijanskih volivcev. Prepoved propagande od jutri dalje Prefektura opozarja stran-:e in cigan»zacije na vsebino lena 1» zakona št. 213 dd 4. prila 1956, ki pravi: «En dan pred volitvami ter ned volitvami so prepovedala zborovanja in sestanki, poredna in neposredna propa-;anda v javnih lokalih ;n v lo-:alih, ki s0 namenjeni javno-ti, prepovedano je lepljenje iskovin stenskih časopisov in rugih propagandnih manife-tov, nameščanje svetlobnih lapisov itd. Na dan volitev je obenem irepovedana vsaka volilna iropaear.da na področju, ki je 00 metrov od vhoda v voli- Izdajanje volilnih potrdil bolnim volivcem Županstvo sporoča, da motajo imeti vsi bolniki, ki potrebujejo pomoč za prenos v kabino, zdravniško potrdilo, ki ga brezplačno izda pokrajinski zdravnik, zdravstveni u-sluižbeuec ali okrajni zdravnik občine Ta potrdila bo iz- dajal občinski zdrastven; tirad od 8, do 22. ure ter v ponedeljek od 8. do 14. ure Da bi se postopek poenostavil, je županstvo odredilo, da se bol-u volivci lahko prinesejo na poti na volišče pred vhodna vrata hiše št. 7 v Ul. Mazzini, kjer se mu bo ta-kaj izdalo zdravniško potrdilo. Prepoved točenja alkoholnih pijač Da se zajamči normalen potek volitev prefekt odreja, da se v nedeljo 25. in v ponedeljek 26 maja prepoveduje točenje alkoholnih pijač in vina v vseh javnih lokalih in v vinotočih CRAL ter vsakovrstnih krožkih Dovoljuje se prodaja piva Agenti javne varnosti so dolžnj izvajati to odredbo. Interpelacija Pizzula na goriškega župana Občinski svetovalec Italijanske socialistične stranke Fer-ruccio Pizzui je včeraj naslovil na goriškega župana interpelacijo v zvezi s propagandnimi ietaki Krščanske demokracije, ki jih je ta dala nalepiti v mestne avtobuse izven v zato določenega prostora. «»------- NA POTI V JAMLJE Trčenje dveh motociklistov Predvčerajšnjim zvečer se je pripetila na cesti, ki pelje z državne ceste št. 14 v Dol, prometna nesreča, v kateri sta se zaletela dva motociklista, eden iz Jamelj, drugi pa od Bonetov, Ko se je 49-let-ni Giuseppe Quinzi iz Jamelj peljal iz Tržiča domov, si prav gotovo nj mislil, da se bo na ovinku usodno srečal s finan-carjem 29-letnim Vincenzom Turattiiem. ki službuje v Dolu. Trčenje je bilo zelo hudo. .Najbolj se je poškodoval Quin-zi, ki se je potolkel po glavi ih si zlomil levo nogo. Odpeljali so ga v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 40 dni. V bolnišnici so pridržali tudi financarja Turat-tija, ker se je tudj on poškodoval. Zanj so zdravniki izdali prognozo okrevanja v 7 c n eh. Izpred goriškega sodišča Vinjen motociklist povozil Kolesarko 'OK m Kolesarska dirka po Italiji Iz bolnišnice se je šel napit v gostilno Včeraj so na goriški pretur; proučili cestno nesrečo, ki se je pripetila 20. septembra 1956 v Ud. Torrisni. Okrog 22.30 se je po tej ulici peljala na svojem kolesu mladenka Evelina Tessari, ko se je vanjo zaletel z vso silo motociklist, ki ji je že delj časa sledil. Motociklist je bil 39-letni Walter Foschian, bivajoč v Ul. del Gelsi 12. ki je bil precej vinjen, tako da mu je nekaj minut prej lastnik bara Godina zavrnil prošnjo po kozarcu vina. Mož' in ženska sta paidla na tla, oba so pripeljali v bližnjo bolnišnico Brigata Pavia. Medtem ko je bil Foschian le laže ranjen je morala ostati Tessarijeva štiri mesece v bolnišnici in še danes se ji poznajo posledice te nesreče. Sodnik dr- Fabiani je tako včeraj obsodil Fo-schiana na 40.000 lir kazni, na plačilo sodnih stroškov in na povračilo stroškov, ki jih je imela Tessarijeva. Na dva meseca in osemindvajset dni zapora je sodnik obsodil včeraj Dante Martrhe-sana', starega 38 let iz Grade-ža, ki je bil do lanskega 11. oktobra v bolnišnici Fatebene-fra-telli v 'Ul. Diaz. Tistega dne so Marchesana izpustili iz bolnišnice in mož jo je takoj ucvrl - v . bližnjo gostilno. Cez nekaj ur se je javil pri vratarju bolnišnice in hotel biti ponovno sprejet .pod- streho. Vratar ga je seveda zavrnil in . takoj obvesti! policijo. Agenti so čez uro časa našli Marche-vina v čakalnici avtobusne posta je Ribi ko je nadlegoval prisotne čakajočo potnike. Aretirali so ga in ga pridržali dokler ni postal ponovno trezen. Menični protesti V drugj polovici aprila je bilo v goriški pokrajini 444 protestnih menic. Tako poroča trgor inska zbornica na podlagi sporočila soriškega sodišča od 13. maja. Kapriva 1. Krmln 15, Doberdob 5, Farra 6, Tol jan 4, Gorica 162, Gradiška 31, Gra-dež 17, Marjan 2, Tržič 138, Moša 6, Romans 8, Ronke 21, Zagraj 6, Škocjan 18, St, Lovrenc 2, San Pier 3, Staran-can 7, Turjak 4. Po valovih radia Koper jo ob 14.30 pogovor s Štandrešei V nedeljo ob 14.30 bo koprski radio prenašal nekaj razgovorov, ki jih je njihov sodelavec posnel med svojim obiskom v Standrežu z nekaterimi posestniki o najvažnejših vprašanjih, ki žulijo prebivalce te slovenske vasi. V aprilu 128 glob V mesecu aprilu so prisodili mestni stražnik, 128 glob. Kršitelj cestnega zakonika 1 globa, kršiteljem pravilnika o mestnem prometu 82, pravilnika mestne policije 15 pravilnika poljskih stražnikov 17; pravilnika o delovanju trga 6, pravilnika o kretanju psov 2, gradbenega pravilnika 3 in kršiteljem urnika o odiranju in zapiranju javnih lokalov 2 globi. V mesecu a-prilu ie občinski psoderec u-jel 24 psov, ki so bili na cestah brez nagobčnika. Nenadna slabost Včeraj zjutraj okrog 11. ure je nenadoma prijelo slabo 52-letnega Riccarda Mininija iv Ul. Aquileia 28. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. #»------ Vozni red vlakov ODHODI IZ GORICE V TRST: 0.15 (D), 5.56 (A), 6.53 (A), 7.40 (D), 8.11 (A), 8.38 (D), 10.54 (D), 14.00 (A), 15.50 (A), 16.51 (DD), 18.43 (A), 20.17 (A), 21.19 (A). V VIDEM: 4.50 (A), 6.34 (A), 7.56 (A), 9.05 (DD), 9.35 (D), 10.55 (A), 13.03 (D), 13.43 (A), 15.34 (A), 17.32 (A), 19.00 (A), 20.04 (D), 21.32 (A), 22.56 (A). PRIHDI V GORICO TRSTA: 4.49 (A), 6.32 IZ (A), Te dni polagajo po štandreških ulicah betonske cevi za kanalizacijo. Na sliki dela za štandreško cerkvijo. 9.04 (DD),*9.33 (D), 10,51 13.02 (D), 15.33 (A), 17.31 18.58 (A), 20.02 (D), 21.31 22.54 (A). VIDMA: 0.14 (D), 5.54 6.51 (A), 7.38 (A), 8.09 8.37 (D), 10.52 (D), 13.58 15.49 (A), 16.50 (DD), (A), 20.16 (A), 21.17 (D). A — Potniški vlak D — Brzovlak DD — Brzovlak (litorina). Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Cesta je zaprta«, V. Mature in Diana Dars. Mladoletnim prepovedan vstop. VERDI. Danes zaprto. VITTORIA. 17.30: «Ve’iki dan«, M. Gill in A. Rodrt-guez. CENTRALE. 17.00: »Brezimna morilna družba«, B. Keitn in B. Garland. MODERNO. 17.00: »Plačilo za strah«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ih ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo It ali a 4, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeiežili najvišjo temperaturo 25,4 stopinje ob 13.30, najniijo 14 stopinj ob 3.30. Sabbadin zmagovalec 5. etape Botella vendarle roza majica Glavnina z vsemi «asi» zaostala za skoraj pet minut MONDOVI, 22. — V 5. etapi kolesarske dirke po Italiji, Torino — Moridovi je zmagal Sabbadin, ki je 193 km dolgo progo prevozil v času 5.05-26” s povprečno hitrostjo 37.913 km na uro. Z njegovim časom je prišlo na cilj še drugih kolesarjev, med katerimi kot diugi z zaostankom dveh dolžin kolesa Španec Botella, ki ie tako po včerajšnjem razočaranju danes Vendarle povsem zasluženo oble kel roza majico prvega v splošni klasifikaciji. Kolesarje je od starta v Turinu pa do cilja v Mondovi spremljal z reidkimi presledki dež, ki se je na cilju spremenil v pravcato neurje z blisk: in gromi. Komaj 10 km po startu sta se pri Carignanu spustila v beg Derijcke in Plankaert, sledili pa so jima Brandolini, Pintarelli, Conti in Brenioli. Kmalu so se tej šestorici pridružili Sabbadin, Fallarini, Ranucci, Tezza m Everaert in čeprav so vsi skupaj diktirali hiter tempo, glavnina ni mnogo zaostala. Pri kraju Bra. 40 km po startu, sta se vodilni enajstonci pridružila še Coppi in Menini. TORINO Sommariua Corfem M3ql,anoA!p'V*r- taPpcaogeraf' MONDOVI Pri Cinzanu je naskok vodilnih znašal komaj 35”. Pred Albo so ušli iz skupine Fornara, Boni in Zorzor. Ker pa ie Fornara eden izmed kandidatov za roza majico, je skupina takoj reagirala in poskus Fornare in to varišev je propadel. Prav v redišču Albe je glavnina ujela tudi vodilno trinajsterico in po združitvi so sprožili nov napad Deiilippis, Sabbadin, Boni in Menini, kateiim so sta se pridružila takoj se Tezza in Tosato. Potem sta jim skušala slediti tudi Carlesi Azzini, ki pa nista vztrajala pri svojem namenu. Na prvih vzpetinah na prelazu Borgo-male je prvi popustil Tezza, Boni pa je še pospešil tempo in ostal sam v vodstvu. V glavnini so se medtem zgrnili gorski vozači. Najprej ie ušel Bahamontes in za njim Buratti. Plankaert in La Ciop-pa Pridružila sta se jim roza majica Moser in Barale. Vsi skupaj so najprej dohiteli Tez-zo in Tosata, nato Sabbadina, Meninija in Defilippisa. medtem ko je Boni sam dosegel vrh 200 metrov pred zasledovalci. V spustu je glavnina pod vplivom Baidinija kmalu dosegla ubežnike, Vannitsen i-a je padel. Toda že je bil na vrsti drugi vzpon. Prvi je potegnil La Cio.ppa in z.a njim Bonu Del glavnine, kakih 50 dirkačev, med katerimi vsi najboljši razen Nencimja, ki je zaostal za 1’15”, pa ju je kmalu dosegel. Skozi Castino so prvi vozili- Pettinati, Cat-talano in Tinazzi. Kmalu so vodilno trojico dosegli Sabbadin, Botella Geminiani, Colet-to, Baffi, Fantini, Tosato m Adriaens-ser.s. V Monesiglio je na letečem cilju zmagal Sabbadin pred Catalanom ,n Baffijem. Brandolini, ki je medtem zapustil glavnino, je imel zaostanek 1’30”, glavnina pa 2’30”. Ker pa so vodilni diktirali , oster tempo, se je njihov naskok pred glavnino v Salicettu (118 km) povečal že na 3’39”. Deset km pozneje je zaostane« glavnine pri Millesi-mu znašai že kar 5’15” in v tem trenu ku je bil Botella že krepko v vodstvu v splošni Klasif’ kaciji pred Tinazzijem. Iz prve glavnine so medtem odpadli nekateri vidnejši «olesarji med katerimi tudi Coppi. Na vzponu na Pedaggero je vodilna deseterica izgubila skoraj minuto oid svoje prednosti pred glavnino. Vrh, ki je veljal za veliko gorsko nagrado. je prvi dosegel Baffi pred Fantinijem in Tinazzijem Ploha, ki se je medtem ulila, je spremenila cestišče v nevarno drsljivo ploščo. Kljub temu pa so se ubežniki, med katerimi predvsem Botella --n Geminiani, pogumno lotili spusta in pri Carru so imeli spet skoraj 5 minut naskoka pred glavnino. Na letečem cilju v Carru, 10 km pred končnim ciljem, je zmagal Baffi pred Fantinijem in Sabbadi-nom. Dež se je tetdaj spremenil v neurje, ki je doseglo višek v trenutku, ko je Sabbadin kot prvi pretrgal vrvico na cilju pred Botello in ostalimi. Glavnina je sledila čez slabih pet minut, nekaj sekund pred njo pa sta prišla Defilippis m Fallarini. Coppi se je medtem s pogumno za-sledovalno vožnjo vrnil v glavnino. Splošna klasifikacija je sedaj spet popolnoma spremenjena, kar pa je v ostalem značilnost letošnje dirke po vsaki etapi. Vrstni red na cilju 5. etape Turin—Mondovi (193 km): 1. SABBADIN (GS Asbor-no) 5.05’26” s p. h. 37.913 km; 2. Botella (GS Faema). 3. Fantini (Atala). 4. Adriaenssens (GS Carpano), 5. Tinazzi (San Pellegrino), 6. Balfi, 7. Tosato, *. Pettinati, 9. Geminiani vsi s časom zmagovalca; 10. Catalano 5.05’4*”; 11. Defilip pis 5.09’49”; 12. Fallarini; 13 Plankaert S.10’00”; 14. Barale 15. Contecno. 16. Poblet, 17. Mannelli. iJ. Bohet L., 19. Bal-dini, 20. Gaul, itd. Splošni vrstni red po 5 etapi: 1. Botella 17.44'29”; 2. Tinaz zi z zaostankom 2'04”; 3. Pettinati 4'21”; 4. Geminiani 4’26"; 5. Moser 4’33”; 6. Bal-dini 4’43"; 7. Adriaenssens 4’58”; 8. Pambianco 3’04”; 9. Gaul S’07”: 10. Tosato 5’19”; 11. Baffi 5 37”; 12. Brankart 5'45”; 13. Fornara 6TS"; 14 Poblet 6’24”, 15. Bobet Luisor. 6’32”; 16. Bahamontes 6’36”; 17. La Cioppa 6’41”; 18. Loro-no 6’53”; 19. Favero 6 55”; 20. Fallarini 7’17”, itd. KOLESARSTVO 66 kolesarjev na dirki po Švici ZUERICH, 22. — švicarski kolesarska zveza je sporočila, da se koledarske dirke po Švici, ki bo od 11. do 18. junija, udeležilo 66 kolesarjev v 11 moštvih po 6 članov vsako. Tri moštva bodo italijanska (San Pellegrino, Carpano in Girardengo) eno francosko (Geminiani - St. Raphael) iti eno belgioko (Elve). Ce b katero od teh moštev v zadnjem trenutku odpovedalo sodelovanje. bi prišlo v poštev neko špansko moštvo. Švicarski kolesarji bodo nastopili v naslednjih moštvih: Allegra. Ciclo-Tosennelli, Con-dor, Feru, Mondia-Underbeig in Tigra. V teh moštvih bodo nastopili tudi nekateri inozemski kolesarji. in Ceylonc-m sta Filipinca Juan Jose in Miguel premagala dvojico Pinto-Ferdinand s 6:1, 6:0, 6:4, Ker vodijo Filipini sedaj s 3:0 so praktično že zmagovalci Vzhodne cone. * * * PARIZ, 22. — V tretjem turnusu mednarodnega teniškega prvenstva Francije je Merlo premagal v 5 setih Nemca Bungersa z rezultatom 4:6, 6:1, 2:6, 6:4. 6.3 V drugem turnusu je Mehikanec Palafoks izločil Jugoslovana Koreliča s 6:4, 6:4, 6:4, v igrah dvojic pa sta Jugoslovana Panajotovič in Pleče-vič premagala Francoza Gron-deta in Lerr.a-sena s 6:4, 8:6, 6:3. NOGOMET ^Italijanski pokah MILAN, 22. — V prvih dneh prihodnjega tedna bo profesionalna nogometna zveza pripravila koledar 10. tekmovanja za »Italijanski pokal«. Izločilne tekme bodo od 8. junija do 13 julija Zadnji medtedenski trening Triestine Triestina-CBDA 2:2 Od četvorke igralcev zadovoljil Včeraj popoldne je Triesti-na odigrala na občinskem stadionu zadnjo trening tekmo na dvoje vrat v letošnji sezoni. Za nasprotnika si je izbrala enajstorico CRDA i? Tržiča, ki se je nadvse častno odrezala v prvenstvu IV. serije. Glede na dejstvo, da nedeljska tekma tržaške enajsto-rice v Parmi nima več nobenega vpliva na lestvico, je trener Olivieri postavil na i-grišče v giav-nem moštvo rezerv, pojaceno z nekaterimi titularci in pa z nekaterimi novinci, ki bi eventualno prišli v poštev za angažma v prihodnji sezoni. Med temi poslednjimi sc bili vratar Don-da, Bozzan, Geppa in Gamb-no. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:1). Prvi polčas je trajal 45’, drugi pa samo 35’. Triestina je nastopila v naslednji postavi: Donda; Bellohi, Bozzan; Tu lissi, Merkuza, Del Negro; O-livieri, Gambino, Clemente, Mazzero. Geppa. V vodstvo je prešla Triestina z učinkovitim golom Gam-bina, ki je zatresel mrežo -močnim strelom izven kazenskega prostora. Nasprotniki so izenačili četrt ure pozneje z golom, ki ga je dosegel levo krilo Magrini. V drugem polčasu je Oli-vieri nekoliko spremenil for- miHHmintHMIIIIIIIIIIMMIIMIIIIIIIHtllllllltHIiniinllllMIIIIIIIIfillfllllMIHIIIIIIIIIIlllllllllllltlll Od 31. maja do 2. junija Vaterpolo turnir v Genovi z udeležbo štirih moštev Sodelovale bodo represenlance Italije, Jugoslavije, Nemčije in Madžarske GENOVA, 22. — Od 31. maja do 2. junija bo v Genovi vaterpolo turnir z udeležbo Italije. Zah. Nemčije. Madžar ske in Jugoslavije. Z žrebom ie bil določen naslednji vrstni red srečanj: 31. maja: Madžarska - Zah. Nemčija in Jugoslavija - Italija; 1. junija: Nemčija - Italija in Madžarska - Jugoslavija; 2. jun.: Nemčija - Jugo-«lavija in Madžarska - Italija. V Rimu se je danes začai zakljtiorii del kolektivnih pr-prav italijanskih vaterpolistov. Zveznemu trenerju Solyomiju so na razoolago naslednji :-gralci; Spinelh (Fiorentina), Rossi (Nervi). Pizzo (Prorec-co), Pucci 'Lazio), D’Al-tru: (Napoli), D’Achille (Roma' Bardi (Fiorentina), Parmegia-ni (RN Napoli), Mannelli (Can Napoii), Lanzi (Fiorentina), Gioota (Nervi). Mam (Fiamme dOro). Trening bo bazenu na Foro Italico do 25. maja, zaključil pa se bo v Genovi. Jugoslovanski reprezentanti se že dalj casa marljivo pripravljajo v Krškem in čeprav leto* še niso imeli večjih nastopov. so baje že v zelo dobri formi. Za nastop v Genovi je jugoslovanska plavalna zveza zaprosila vstopne vizume za 17 oseb. V Italijo bodo odpotovali: trener Grkinič, vodja Nenadovič in igralci: Muška-tirovič, Amšel, Janžekovič. Kačič, Cipci, Stampalija, Zuželj Ježič, Radonič, Franjkovič. Barle, Roje, Nardelli, Čukvas, Stanišič. BOKS oba naslova ki bi se v peresni kategoriji morali boriti z Belgijcem Sne-yersom, v srednjelahki kat. pa z Italijanom Ma-coni jem. EVROPSKO PRVENSTVO PETELINJE KATEGORIJE Kecnan odpovedal dvoboj z D’Agato GLASGOvV, 22. — Peter Keenan, britanski prvak , pete-linje kategorije je danes izjavil, da ga ne zanima več dvoboj za evropsko prvenstvo s- prvakom Italijanom D’Aga-to. Ko je Keenan zvedel, da je bil datum za ta dvoboj že četrtič preložen, ne da bi se o tem prej z njim posvetovali, je izjav 1, da je ze sit vsega tega in da se raje odpoveduje dvoboju. D’Agata je danes v svojem' komentarju na to izjavo dejal, da ga Keenanova odpoved ne preseneča. # * * BOSTON. 22, — Bivši svetovni prvak peresne kat Wil-lie Pepp je v svojem 223. nastopu premagal po točkah Boba Siugletona iz Filadelfije. Pepp je sedaj star 36 let. * * * BARCELONA, 2‘> — Spa- nec Paulino Cobos je včeraj zvečer premagal italijanskega boksarju peresne kat, France-sca Scarrino po točkah v 6 rundah na preizkušnji je delno samo eden macijo. Rumich, Castano rt Puia so zamenjali Dondo, -Mev kuzo in Mažzera, Geppa pa j® zavzel mesto desnega ha.i namesto Del Negra. ki je ni' domestil Mazzera. štvu spari-ng-partnerja je rt nekaj sprememb. Tokrat so prevzeli vodMT® gostje iz Tržiča s Fogarjem, ki je ukanil Rumicha s strelom v paraboli. Rumich J moral nato še dvakrat Pos. dovati na strele Bettimja Naidalija, nato pa je Tnestuz* izenačila z golom, ki g*? dosegel Puia. Malo prev.K ■ cem sta imela dve ugodni P ložnosti za goste Nadali i® gar. ki pa ju nista znala -koristiti. Od novih elementov na opazovanju vratar Donda m dovoljil, boljši pa je bil P” vsem Gambino. Od titulart je bil najboljši Olivieri. TRENING V BUDIMPEŠTI Madžarska-Parlizan 1:1 BUDIMPEŠTA, 22. — 20.000 gledalci je madz?^eJ reprezentanca igrala o*™ svojo zadnjo trening domačem terenu pred dom na svetovno prven^si Igrala je z beograjskim ® štvom Partizana, ki je na« pil brez igralcev, ki Pz v poštev za jugoslovansko prezentanco. Igra se je koncila neodločeno 1:1 (0:1)- r~g tizan je pokazal zelo ooor igro, Posebno je izvrstno la njegova obramba, ki je s* raj popolnoma onem0®0h,n. napad madžarske reprezema ce, ki je še vedno najsla« točka madžarskega moštva. Pred odhodom na Švedsko , Avstrija - Burnley 3:0 DUNAJ, 22. — Avstrijsk* nogometna reprezentanca J* včeraj v zadinji trening t6*® pred odhodom na Svedsk > premagala angleško enajst°r>' co Burnley s 3:0 (0:0j. * * * BERN, 22. — Švicarska n°' gometna zveza je sporočila, bo švicarska reprezentanca sezoni 1958-59 odigrala me ?!!* rodne tekme z Nizozemsko« Italijo, Nemčijo in Portug3*' sko. za dve drugi teicmi P so še v teku pogajanja. Za srečanje z Italijo je sedaj določen datum 11. la" nuar v Genovi. Totocalcio št. 38 RIM, 22. — Urad TOTOCAt-CIO sporoča, da v stavne*® stolpcu za 25.5.1958 ne bos1** veljavni tekmi št. 2 Bologna' Inter in št. 4 Juventus-Roi®a« ker sta bili anticipirani n* soboto 24. t. m. V poštev Pr>' dpta zaradi tega obe rezerv*** tekmi in sicer Bari-Zenit dena in barom Ravenna-Sira-cusa. KOf.ARKA TENIS ini - Ceylon 3:0 TOKIO, 22. — V igrah dvojic v finalu vzhodne cone Davisovega pokala med Filipini Prosta evropska naslova peresne in wclter kat. RIM, 22. — Ker Cherif Ha-mia, evropsKi prvak peresne kat. v sedanjih pogojih ne more braniti svojega nasiova in ker je Peter Waterman evropski prvak srednje-lahke kat. uradno sporočil, da ne bo več boksal, je Evropska boksarska zveza prog.asila oba naslova za prosta m sporočila, da sprejema prijave kandidatov za Datumi za polfinale evropskega pokala RIM, 22. — Mednarodna košarkarska zveza je določila datume po.finalnih srečanj za pokal evropskih prvakov. Ce bo Simmenthal 29. t. m. zmagal v Budimpešti proti Hon-vedu se bo nato srečal z zmagovalcem dvoboja Anademik (Sofija) CCA (BuKarešta). Prva tekma bi bila v Milanu 3. junija, povratna j)a v Sofiji ali v Bukarešti 10. junija. SABLJANJE V floretu Lucarclli prvi v VUEshAPEN, 22. — V okviru mednarodnega voja-škeg* prvenstva v sabljanju, ki je začel včtraj v VViesbaOj nu, je v floretu zmagal *®e“ posamezniki Italijan Lucarel' 1 z 19 zmagami in enim t?0” razom Premagal ga je Eg*P* čan Ar-del Hussiny, drugi P* jt bil Egipčan Zakaria Most3' ta s 11 zmagami in tremi P?" razi. V ekipnem plasmaju 1® bila prva Združena arabsk* repubukn s 14 točkami P*’e Italijo z 22, Belgijo s 23, Fran-ijo s 2i in ZDA s 53 točkam*. V noču je ekipno zmaž? odnesla Francija s 16 točka*®** druga je bila Belgija z J®’ tretji Luksemburg z 19, in še' sta Italija s 56 točkam* Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . VLADIMIR BARTOL Vrišč, smeh in glasno odobravanje so sprejeli Fatimino peni. Deklice so potegnile Sulejmana na sredo in začele rajati irog njega. Vzklikale so mu in mu nazdravljale. Komaj se jim je iztrgal. Pohitel je k Fatimi in jo veselo >jel. »Imenitna pesem!« je dejal smeje. «Napisati mi jo moraš. > bosta zijala Naim in Obeida.« «Iz raja vendar ne moreš ponesti ničesar,« ga je zavrnila .tima, »Na pamet se je nauči.« Hrušč je naposled prebudil Halimo. Začudeno je gledala crog sebe. Vprašala je: »Kaj pa se je zgodilo?« »Pesmico je Fatima zložila,« je odvrnila Sara. »Tudi ti v njej.« »Potem je gotovo prav neumna.« Stisnila se je med blazine in hotela spet zaspati. Tedaj jo je Sulejman zapazil. Stopil je k njej in jo Tesel za ramo. »Kako moreš spati, ko je gost v hiši?« Sedel je k njej in ona se je privila k njemu. Čutil je rijetno toploto njenega dihanja, katerega enakomernost ga i kmalu uspavala. «Kako ljubka staj« je dejala Ajša. »Pustimo ju, da se prespita.« Fatima je poklicala Zajnab. «Zloživa pesem nanju,« je tiho predlagala. Ostale deklice so se opijale in se dalje razveseljevale. Plesale so, skakale v bazen, zbijale šale in se smejale. Pesem je bila gotova in Fatima je velela deklicam, naj zbudijo Halimo in Sulejmana. Oba sta hkrati odprla Oči, se drug v drugega zagledala in se zasmejala. «Eh, da me vidi zdaj moj Jusuf!« Sulejman je bil neznansko srečen. Deklice so mu ponudile vina. Odklonil je čašo in pil kar iz vrča. ■»Nobenemu sultanu se ne godi tako imenitno!« »Poslušajta zdaj! Fatima in Zajnab vama bosta zapel pesmico,« Naslonil se je na blazine in privil Halimo k sebi. Fatima in Zajnab sta začeli: «Najvecji tepček je Halima Med hurijami v raju bila. Grdo izpod čela je gledala, če so ji omenili moža. Se kač in kuščarjev bala je, In mislila o njih je tako: Da Alah zato jih ustvaril je, Da male punčke požro. Skrivaj pa je le metala oči Za skopljenci smešnimi. Na tihem želela je mnoge noči, Da bi pravi lantje bili. A komaj je Sulejman stopil v raj, •Ti je srček zabunkal tako, Da ni vedela ne kdaj ne kako ne zakaj; — Ob pamet bila že je vso. Ko fant je zagrabil z drzno roko Po deviških ji nedrijih, Zastokala je milo in prav tenko. Potem ji zastal je dih. Oči je povešala in tresla se, In na pol je medlevala. Hrepenela, želela, branila se In od sramu je zardevala. ■ Na tihem se morda bala je, Da ustregla mu prav ne bo. Kar znala je kdaj, pozabila je, Brž imela je prazno glavo. A vendar; — ko končno zgodilo se je, Kar v takem se rado zgodi; — Žarel od veselja in od sreče sladke V očeh ji blažen je sij.« Deklice so se smejale, Halima pn je bila vsa rdeča od sramu in jeze. Sulejman se je režal od zadovoljstva. Bil je že toliko pijan, da bi se bil težko dvignil. »Blazine vam bom v glavo zmetala, če ne boste tiho!« Halima je stisnila svojo drobno pest in zažugala z njo. Tedaj je v daljavi turobno zatrobil rog. Enkrat, dvakrat, trikrat. Deklice so umolknile. Fatima je prebledela. Skrivaj je pripravila kroglico za napoj. Tudi Sulejman je prisluhnil. S težavo se je dvignil. KomaJ da se je obdržal na nogah. «Kaj to pomeni?« je začudeno vprašal. Stopil je proti vratom, kot da hoče iz paviljona. »Se eno čašo, Sulejman.« Fatima je komaj prikrila zaskrbljenost. Napoj je bil pripravljen. Deklice so potegnile Sulejman* spet na blazine. »Kaj boš pripovedoval Naimu in Obeidi o svojih doživljajih v raju?« je vprašala Fatima, da bi odvrnila njeeovo pozornost od nevarnejših misli. »Naimu in Obeidi? Saj mi Turka ne bosta verjela. Tod* jaz jima že pokažem. Samo podvomita naj! To jim bom P°" molil pod nos.« Pokazal je svojo trdo pest. Fatima mu je ponudila čašo. * napojem. Mimogrede jo je izpil. že ga je prevzela težka omotičnost. Z zadnjimi silami s« ji je skušal upreti. «Dajte mi nekaj s seboj za spomin.« »Ničesar ne moreš vzeti s seboj.» Videl je, da pri Fatimi ne bo ničesar opravil. Njegova sla' beča desnica je nagonsko otipala Halimino zapestje. Zlat obroček je zdrknil v njegovo dlan. Skril ga je pod haljo i» potem trdno zašpal. Halima ga ni izdala. Kako ba ga tudi mogla? Iz vsega src* ga je vzljubila. ► V paviljonu je bila popolna tišina. Fatima je tiho vzel* cmo pogrinjalo in pokrila spečega z njim. čakale so. (Nadaljevanje sledu,