Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Bežigrad Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-Center Izobraževalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje Izobraževalna skupnost občine Ljubljana-šiška Izobraževalna skupnost občine Ljubljaua Vič-Rudnik Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana Predlog programa izobraževalnih skupnosti Ljubljane za leto 1977 i. Izobraževalne skupno9ti občin v Ljubljani posre-dujejo združenemu delu in občanom v krajevnih skup-nostih — v razpravo in odločitev — skupni predlog svojega programa za leto 1977. Izhodišče za oblikovanje tega programa in za nje-govo ovrednotenje so samoupravni sporazumi o teme-]jih planov izobraževalnih skupnosti Ljubljane za ob-dobje 1976—1980 in cilji, ki so opredeljeni z družbeni-mi dogovori o osnovah družbenega plana razvoja Ijub-ljanskih občin, mesta in republike. Ta program dopolnjuje AKCIJSKI PROGRAM sa-moupravnih organov občinskih in mestne izobraževa]-ne skupnosti za leto 1977. V akcijskem programu, tega so sprejeli delegati na sejah skupščin izobraževalnih skupnosti Ljubljane v mesecu marcu letos, so opre-deljene naloge, o katerih bodo razpravljali in sklepali delegati v samoupravnih organih izobraževalnih skup-nosti v letu 1977. y njem so opredeljeni tudi nosilci posameznih nalog in usklajeni termini, ki naj bi jih obravnavali. II. Predlagani program za leto 1977 upošteva: — da bomo lahko le z usklajeno in enotno politiko izobraževalnih skupnosti v Ljubljani in v celotni re-publiki zagotovili skladen razvoj vzgoje in izobraževa-nja in postopno izravnali pogoje za vzgojo in izobra-ževanje otrok, ne glede na gospodarsko in ekonomsko razvitost okolja, v katerem živijo; — da je vzgoja in izobraževanje neločljiva sestavi-na združenega dela in soodvisna od realnih gospodar-skih možnosti; — da lahko uspešno uresničujemo načelo o ena-kem družbenoekonomskem položaju delavcev v zdru-ženem delu, le če dosledno uresničujemo svoje dolž-nosti do dela in enakopravno sodelujemo pri delitvi rezultatov dela; — da so se izobraževalne skupnosti občin v SR Slo-veniji dogovorile, da v skladu z določili zakana o zdru-ženem delu in v skladu z dogovorom za postopno iz-ravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje v celot-ni republiki opredelijo enotne minimalne vzgojnoiz-obraževalne programe oziroma standarde, ki naj bi jih uresničili y vseh slovenskih občinah, hkrati pa naj bi bili enotni (minimalni) programi tudi osnova za izračun sredstev za solidamostno prelivanje med ob-činskimi izobraževalnimi skupnostmi v SR Sloveniji; — da dosežena raven obsega in kvalitete progra-mov vzgojno-izobraževalnih organizacij v Ljubljani presega obseg dejavnosti in potrebnih sredstev, ki so začrtani in ovrednoteni z enotnimi (minimalnimi) pro-grami ter se bo zato treba za dodatni oziroma višji vzgojno-izobraževalni standard dogovoriti za dodatno prispevno stopnjo; — da bo treba v letošnjem letu zagotoviti vse po-trebno za izvajanje pouka in drugih oblik vzgoje in izobraževanja v novo zgrajenih objektih iz programa I. samoprispevka v Ljubljani in za nove, zakonsko opredeljene naloge, ki jih bo — zaradi povečanega pri-liva otrok v osnovne šole — treba uresničiti v letu 1977; — da bodo izobraževalne skupnosti občin v SR Slo-veniji po načelih vzajemnosti združevale sredstva za uresničevanje skupnega programa v katerega sodi iz-obraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v te-lesnem in duševnem razvoju v t. i. republiških zavo-dih za usposabljanje, šolstvo narodnosti ter šolanje in dopolnilno izobraževanje otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini; — da lahko uspešen razvoj področja vzgoje in iz-obraževanja in razrešitev perečih problemov v njem zagotovimo le z doslednim uresničevanjem načela svo-bodne menjave dela med izvajalci na področju vzgoje in izobraževanja in med uporabniki njihovih storitev. III. Predlog programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani za leto 1977 obsega: • ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM vzgoje in iz-obraževanja izobraževalnih skupnosti občin v Ljub-]jani. • DODATNI PROGRAM, v katerem so opredeljene naloge in sredstva, za katera se moramo v okviru po-potreb in možnosti dogovoriti v ljubljanskih občinah. Ta del programa zajema vse kar ni vključeno v enot-ni (minimalni) del programa: torej že doseženi nivo vzgojno-izobraževalnega standarda v Ljubljani in vse tiste nove naloge, ki naj bi jih uresničili v letu 1977. • SKUPNI PROGRAM nalog s področja osnovnega izobraževanja, za katere delovni Ijudje in občani zdru-žujejo sredstva po načelih vzajemnosti v vseh izobra-ževalnih skupnostih občin v SR Sloveniji. ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBCIN V LJUBLJANI Enotni proaram vzgaje in izobraževanja — tega naj bi po načelih SOLIDARNOSTI delovni ljudje in Občani zagotovili tudi vsem učencem v SR Sloveziiji pod enakimi pogoji — opredeljujejo naslednji stan-dardi in normativi: STANDARDI Ti izhajajo za osnovno šdlstvo iz obveznosti, ki jih predpisujejo predmetnik z učnimi načrti, zakoni in izvršilni predpisi: — pouk po predmetniku za osnovne šole, za osnov-no izobraževanje odraslih in za posebne šole (upošte-vane so posebnosti komlbiniranega pouka in težjih de-lovnih mest); — mala šola v obsegu 120 ur na oddelek; — v skladu z dogovorjenimi usmeritvami srednje-ročnega razvoja celodnevne osnovne šole in podaljša-nega bivanja je kot izhodišče pri opredelitvi enotnega pragrama upoštevano, da pomenijo oddelki COS in podaijšanega bivanja skupaj največ 25 % oddelkov rednega pouka (vsakršna vključitev otrok v oddelke celodnevne šole ali podaljšanega bivanja nad tem od-stotkcxm sodi v dodatni program). Priloga JT 5 NORMATIVI ENOTA STORITVE V OSNOVNI ŠOLI JE ODDE-LEK. — V ceno na enoto storitve je vračunana vrednost delovnega mesta učitelja z višjo izobrazbo (PND 2.886 din). — Normative o delovni in učni obveznosti učite-ljev opredeljuje zakon o osnovni šoli. — Normative o številu učencev v oddelku oprede-ljuje pravilnik o pedagoških normativih (16—36 učen-cev). Ti normativi veljajo tudi za število učencev v oddelku podaljšanega bivanja in celodnevne šole. KOREKTIVI Osnova za vrednotenje enotnih programov izobra-ževalnih skupnosti občin v Ljubljani in vseh izobra-ževalnih skupnosti občin v SR Sloveniji je cena vzgoj-noizobraževalne storitve. Kot enota storitve je upo-števan ODDELEK osnovne šole, saj je ta opredeljen po vsebini irn organizaciji. Povprečno število otrok na oddelek osnovne šole jfe v slovenskih občinah dokaj različno. Povprečje otrok na oddelek v ljubljanskih osnovnih šolah je med najvišjimi. Prav zato je dogovorjeno, da pri ceni takesa oddelka upoštevamo kot korektivni faktor ŠTEVILO UCENCEV na oddelek. S tem so stimulirane tiste šole, ki stremijo za tem, da je število učencev v oddelku čim bližje zgornji meji normativov — to je 36 otrok na oddelek. Res pa je tudi, da je pri takem izračunu prikrajšana tista vzgojnoizobraževalna organizacija, ki preprosto nima ustreznih prostorov, da bi se lahko približala zgornji meji normativov. Morda najbolj vprašljivo pa je to izhodišče, če ga ocenjujemo z vidika kvalitete pouka oziroma potrebe po njegovi večji individualizaciji. — V oddelku male šole ne sme biti manj kot 12 in ne več kot 24 otrok. Ce jih je v posameznem od-delku več kakor 24, se oddelek deli na ustrezno šte-vilo oddelkov. — Vodilni, administrativni in tehnični delavci: • šola s 16 oddelki ima ravnatelja brez pomočnika; • šola s 16 oddelki ima 1,5 administrativnega de-lavca; • 1 snažilka na 500 m2 čistilne površine; • 1 hišnik pri šoli s 16 oddelki; • 1 kuharica za 400 malic v polmehanizirani .ku-hinji. IN KAKO JE ENOTNI PROGRAM OVREDNOTEN? A. S ceno na enoto storitve. B. Z dodatnimi skupnimi stroški-. A. CENA NA ENOTO STORITVE (ODDELKA) Pri izračunu so upoštevani opisani standardi, nor-mativi in korektivni faktor. Posamezni elementi cene storitve so: osebni do-hodki, zakonske in pogodbene obveznosti, skupne po trebe delavcev in materialni stroški na oddelek. Ob upoštevanju standardov in normativov je ugo-tovljeno, da sta potrebna na enoto storitve — to je oddelek — 1,87 delavca. Z dodatki za kombinirani pouk in težja delovna mesta (npr. višinske šole) se cena oddelka povečuje. Ko smo ugotovili šteyilo de-lavcev na oddelek, smo dobili tudi osnovo za izračun skupnih potreb delavcev. Po sindikalni listi je možno oblikovati sredstva za skupne potrebe v višini do 70 % povpreonega OD v republiki v preteklem letu, v tem predlogu programa pa se — zaradi omejenih material-nih možnosti — oblikujejo sredstva za skupne potrebe v višini neto 1.500 din na zaposlenega oziroma 1.717 din bruto. Pri izračunu materialnih stroškov v strukturi cene oddelka je upoštevan procentualni odnos do osebnih dohodkov. Enotni program upošteva, da materialni stroški na oddelke pomenijo 12 % vrednosti osebnih dohodkov na oddelek. Tako izračunana povprečna cena na enoto storitve (oddelek) je v Ljubljani 196.195 din oziroma v posa-meznih občinskih izobraževalnih skupnostih v Ljub-Ijani: Cena na oddelek OŠ kot enoto storitve v din Povprečno otrok na oddelek Oš Bežigrad 195.107 27,6 Center 192.499 26,8 Moste-Polje 195.759 28,1 Šiška 201.524 28,8 Vič-Rudnik 193.773 26,9 LJUBLJANA 196.195 Povprečno število otrok na oddelek v SR Sloveniji je 26. Povprečno zajetje otrok v oddelkih osnovnih šol v občinah Ljubljana Moste-Palje in Ljubljana Vič-Rudnik zmanjšujejo oddelki t. i. podružničnih šol. DODATNI SKUPNI STROŠKI V predlagani enotni (minimalni) program so poleg stroškov na enoto storitve — oddelek vključene še nekatere naloge, ki jih narekujejo zakonski predpisi ali pa dogovorjene obveznosti. Te so: — potrebna sredstva za štipendije za pedagoške poklice po pogodbenih obveznostih; — potrebna sredstva za pokrivanje 100 °/0 z zako-nom predpisane stopnje amortizacije s stanjem 31. 12. 1976; Opomba: Tu se enotni program izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani razlikuje od republiških izračunov. Ta razlika nastaja zato, ker se v republi-ških izračunih enotnega programa upošteva dejanska amortizacija dosežena na dan 31. 12. 1976 in ne zakon-sko predpisana. — stroški prevozov učencev osnovnih šol (po za-konu nad 4 km) po dejanskih pogodbah; — 1 % obvezna rezerva od celotnega enotnega (mi-nimalnega) programa. ENOTNI (MINIMALNI) PROGRAM je torej tisti del programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je treba zagotoviti (tudi s solidarnostnim združeva*hjem sred-stev) v vseh slovenskih občinah. Seveda pa enotni program v nobeni občini ne zajema DEJANSKEGA OBSEGA PROGRAMA vzgoje in izobraževanja. Za raz-liko med enotnim in dejanskim programom se je tre-ba v vsaki občini posebej dogovarjati. Pri tem je treba oceniti konkretne potrebe v posameznih sredi-nah, potrebe, ki izhajajo tudi iz takih ugotovitev kot je zaposlenost mater oziroma obeh staršev, vplive okolja itd. Prav te potrebe pa so pogojile tiste razlike, ki ločijo vzgojnoizobraževalni standard na območju izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani od vzgojno-izobraževalnega standarda y nekaterih drugih sloven-skih občinah. Pri tem so najočitnejše razlike pri vklju-čitvi osnovnošolskih otrok v oddelke podaljšanega bi-vanja in v oddelke calodnevne šole. Dejanska vključitev otrok y oddelke PB in COŠ v šolskem letu 1976/77 je v ljubljanskih občinah v primerjavi s 25% zajetjem otrok, ki je upoštevano in ovrednoteno v enotnem programu naslednje: Enotni program Dejansko zajetje v PB + COŠ PB COš Skupaj Bežigrad 25 27,7 8,8 36,5 Center* 25 37,9 1,3 39,2 Moste-Polje 25 19,2 — 19,2 Šiška 25 20,8 9,4 30,4 - Vič-Rudnik 25 18,6 4,5 23,1 LJUBLJANA 23,5 5,1 Priloga JT 6 * 40% otrok, zajetih v oddelke PB v občini Ljub-ljana-Center je iz drugih občin (od tega 43,2 % iz občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27,2 % iz občine Moste-Polje, 19 % iz občine Ljubljana-Šiška, 10,5 % pa iz občine Ljuhljana-Bežigrad. Prikazane razlike deloma ilustrirajo odstopanja od enotnega programa in pomenijo dodatno obveznost, o kateri se je treba dogovarjati, upoštevajoč potrebe, ki so te obveznosti pogojile in seveda tudi pptrebna sredstva za njihovo uresničevanje. Seveda pa je treba pri širjenju teh oblik vzgojnoizobraževalnega dela dosledno upoštevati realne družbene možnosti in se dogovoriti tudi o tem ali je treba za realizacijo ne-katerih nalog (npr. podaljšano bivanje) prispevati morda tudi del sredstev iz neto osebnih dohodkov porabnikov te storitve. SKUPNA VREDNOST ENOTNEGA PROGRAMA IN SOLIDARNOST Iz priloženih tabel in izračunov je razvidno, da je skupna vrednost enotnega programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani — 309,722.050 din. Če upo-števamo ocenjeno maso BOD, ki naj bi bila v Jetoš-njem letu 12,428,000.000 din, bi bila potrebna za »po-krivanje« enotnega programa — ob prenesenih pre-sežkih iz leta 1976 — stopnje 2,39. Delovni ljudje in občani y ljubljanskih občinah naj bi zaaotovili s solidarnostnim združevanjem sredstev iz svojih bruto OD 178,963.000 din za solidarnostno pokrivanje enotnih programov v 35 slovenskih obči-nah, ki tega pod enakimi pogoji ne zmorejo. Ob upo-števanju presežka sredstev, ki so se za solidarnost združevala v letu 1976 (18,000.000 din), je potrebna stopnja za združevanje solidarnostnih sredstev 1,29. DODATNI PROGRAM IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTr LJUBLJANE V dodatnem programu so vključene vse tiste na-loge, ki so nad ravnijo vzgojnoizobraževalnega stan-darda po enotnem (minimalnem) programu. Dodatni program je v priloženih tabelah razdeljen v dva dela: • v t. i. obstoječi del dodatnega programa, ki po-meni že doseženi nivo vzgojnoizobraževalnega stan-darda v Ljubljani; •¦ v »razširjeni« program oziroma tiste naloge, ki naj bi jih na novo uresničili v letu 1977. »Obstoječi« dodatni program V njem so naloge, ki smo jih že izvaja]i v letu 1976 in poprej ter zato pomenijo nekakšen obvezni del dodatnega programa. Logika metodologije za obli-kovanje enotnega (minimalnega) programa je te na-loge oz. dejavnosti (glasbene šole, Svetovalni center, MZOTK Ljubljana, Pionirski dom, potrebna sredstva za investicijsko vzdrževanje, dom M. Belič za osnovno-šolske otroke, dopolnilno izobraževanje zaposlenih prosvetnih delavcev, stroške služb interesne skupnosti itd.) uvrstila v tako imenovani dodatni program in jim tako — tudi neopravičeno — dala prizvok drugotnosti, čeprav so pogojene s potrebami delovnih ljudi in ob-čanov ljubljanskih občin (glasbene šole, Svetovalni center, dom Malči Belič, Pionirski dom, prosram MZOTK Ljubljana ipd.). Za dodatni program se moramo torej dogovarjati v sleherni občini v"SR Sloveniji posebej. Posebej zato, ker je obseg tega programa zrastel iz specifičnih po-treb posameznih sredin in ne nazadnje tudi kot po-sledica različnih materialnih možnosti. V »obstoječem« dodatnem programu je pri po-stavki »osnovne šole« izračunana cena storitve za vse tiste oddelke v osnovnih šolah, ki jih imamo pa jih enotni program ne upošteva. Standardi enotnega programa predvidevajo, da je v učni oddelek vključenih 28 otrok. Povprečno število otrok v naših osnovnih šolah je tponekod manjše. Raz-log zato so premajhni in neustrezni prostori; povpreč-no števjlo otrok na oddelek pa v osnovnih šolah v nekaterih Ijubljanskih občinah zmanjšujejo predvsem oddelki t. i. podružničnih šol (npr. Janče, Lipoglav, Besnica, Golo, črni vrh, Topol, Želimlje, Mohorje, Skaručna, Utik, Rakitna itd.). Tako se nam po enotnem (minimalnem) programu »prizna« 1.135 učnih oddelkov, v resnici pa jih imamo s 56, ki bodo odprti letos, 84 več. Prav tako imamo v naših osnovnih šolah kar 131 oddolkov podaljšanega bivanja in celodnevne šole več kot je dogovorjeno za enotni (minimalni) program. V tem delu dodatnega programa so torej predvsem tiste naloge, ki sicer ne sodijo v zakonske obveznosti pa vseeno pomenijo realizacijo dogovorov o razvoju vzgoje in izobraževanja v ljubljanskih občinah. Pri obrazložitvi programa izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani za leto 1977 moramo posebej opo-zoriti na problem planiranih materialnih stroškov vzgojnoizobraževalnih organizacij. Zaradj obveznosti, ki so jih izobraževalne skupnosti dolžne izvajati ter v okviru sredstev, ki jih za vzgojo in izobraževanje nudi predlagana bilanca materialnih možnosti za zadovolji-tev potreb t. i. skupne porabe v Ijubljanskih občinah, so materialni stroški planirani y tem prograrnu po lanskih cenah! To pomeni nadaljnje siromašenje ma-terialnega stanja y naših vzgojnoizobraževalnih orga-nizacijah in hkrati hude težave, ki bodo nastopile ob kakršnikoli podražitvi cen električne energije, kurjave, vode, drobnih potrebščin in podobnega v letu 1977. V okviru obsega in sredstev oz. cene predlaganega programa torej ni nikakršnih možnosti za valorizacijo sredstev za materialne izdatke, valorizacija pa ni bila izvedena niti v drugem polletju lanskega leta, čeprav so se stroški kurja*ve, prevozov otrok (Viator), elek-trike in vode povečali že ob koncu leta 1976. Pri teh sredstvih bi bila kakršnakoli valorizacija možna le s krčenjem že doseženega obsega nalog oz. dejaynosti. Tej problematiki velja v javni razpravi posvetiti po-sebno pozornost. »Razširjeni« dodatni program V tem delu dodatnega programa je vključeno vse tisto, kar doslej še nismo imeli, pa pomeni korak naprej v posodabljanje šole oz. v del tistega, kar smo se dogovorili z vrsto družbenih dokumentov in reso-lucij. Gre predvsem za postopno uvajanje celodnevne šole in povečanje oddelkov podaljšanega bivanja tam, kjer so potrebe največje. V razširjenem programu je predvideno, da bomo v letošnjem letu zagotovili sredstva za delo 4 novih oddelkov podaljšanega bivanja (2 v občini Ljubljana Moste-Polje in 2 v občini Ljubljana-Bežigrad), 2 od-delkov podaljšanega toivanja v posebni osnovni šoli Janez Levec ter 26 novih oddelkov celodnevne osnovne šole (22 y novi Oš v Kosezah, 4 v obeini Ljubljana Vič-Rudnik na podrtižničnih osnovnih šolah.Golo in Črni vrh). »Razširjeni« dodatni program vključuje praktično vse novo, nad doseženim v letu 1976. Potrebe in dejanske možnosti Predlagani program izobraževalnih skupnosti občin v Ljubljani je praktično skrčen na izvajanje zakonskih obveznosti ter se zaradi uskladitve z materialnimi možnostmi odreka vrste nalog oz. potreb, ki jih ne bo možno uresničiti. To so predvsem tiste naloge, ki jih pogojujejo po-trebe po postopnem izravnavanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok, po investicijskem vzdrževanju objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij ali pa po-treba po r-azvijanju vseh tistih oblik vzgoje in izobra-ževanja, ki se ali neposredno povezujejo z vzgojno-izobraževalpim procesom v osnovni šoli ali pa ga dopolnjujejo. Oglejmo si nekatere potrebe in njihovo ceno kot delno ilustracijo tistega, kar v okviru tega programa ne bo mogoče uresničiti. — Dokumentiranih potreb za investicijsko vzdrže-vanje objektov vzgojnoizobraževalnih organizacij je za 6,823.760 din več kot jih je vključenih v predlog tega programa. — Za zagotovitev osebnega dohodka za vodje šol-ske prehrane bi potrebovali 2,106.880 din. Torej bodo morali v šolah tudi y letu 1977 ta strošek vkalkulirati v ceno šolskeaa kosila ali raalice. Priloga JT 7 — V predlogu programa ni bilo mogoče upošteyati nove potrebe, ki izhajajo iz bogatega programa dejav-nosti organizacij za tehnično kulturo. Ta organizacija vzgaja v številnih društvih in krožkih predvsem do-raščajočo mladino, jo seznanja in aktivno vključuje v raznovrstne tehnione aktivnosti, ji dviga nivo tehni-ške kulture ter ji tako posredno ali neposredno vzbuja interese za tehniške poklice. Letošnja sredstva, namenejna za dejavnost organi-zacij za tehnično kuilturo, so enaka lanskoletnim. Po-trebe po dodatnem programu so 460.174 din. — Pri dograjevanju in razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ima nedvomno pomembno me-sto tudi družbena vzgoja mladih. Organizacije ZSM v ljubljanskih občinah so v letošnjem letu ovrednotile minimalne potrebe za izvajanje programa družbene vzgoje mladih samoupravljavcev in delegatov v dele-gacijah krajevnih skupnosti in organizacijah združe-nega dela. Za uresničitev tega programa bi zadosto-valo 646.480 din. — Javnost dela je praviloma zapisana kot pogoj za uspešen razvoj delegatskega sistema in odnosov v vseh aktih samoupravnih interesnih skupnosti. Učin-kovit pretok informacij pa je možno zagotoviti le_ z načrtnim razvijanjem sredstev javnega obveščanja. Prav to je bil razlog za odločitev o ustanovitvi lokalne radijske postaje Glas Ljubljane in INDOK centra. V svojih programskih konceptih imata oba vključena tudi usluge, ki jih s svojo pisano in govorjeno besedo nudita samoupravnim interesnim skupnostiin. Te naj bi zato v svoje programe vključile del obveznosti, ki jih imajo do sedanjega in prihodnjega razvoja abeh medijev. V predllagani program je vključena le otovez-nost do INDOK centra v višini lanskoletnih sredstev. Po predlogu radia Glas Ljubljane naj bi zagotovili 324.850 din, po predlogu INDOK centra pa k lansko-letnim sredstvom še 135.000 din. SKUPNA VREDNOST DODATNEGA PROGRAMA Za dodatni del programa naj bi delovni ljudje in občani ljubljanskih občin — po tem predlogu — zdru-ževali s prispevno stopnjo 0,64 iz BOD še 79,411.077,75 din. Tako je skupna vrednost enotnega in dodatnega programa v ljubljanskih občinah 389,133.128,50 din. Brez upoštevanja presežka natečenih sredstev nad dogovorjeno porabo v letu 1976 bi bila potrebna za pokrivanje tega programa skupna stopnja 3,13. Ob upoštevanju presežka 12,583.000 din iz leta 1976 pa je potrebna za pokrivanje enotnega in dodatnega programa skupna stopnja 3,03. VREDNOST ENOTNEGA (MINIMALNEGA) IN DODATNEGA PROGRAMA IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBCIN V LJUBLJANI ZA LETO 1977 v din IZOBSA-¦ ZEVAIHA. SKUPU0S2? OBOINE 1 2 SKUPAJ 1 + 2 PEOGRAM DOJJATNI PEUGKAH oDstooeoe razsiroem program Bežigrad Center Moste-Polje Šiška Tiš-EuQnik 48.^97.^05,15 42.7o3.815,oo 59.238.32o,6o 81.126.416,00 78.356.o94,oo 17.S2o.59S,o5 2o.l21,o553 85 Io.-3o3.115,25 15.1o2.o57,6o 15«19o«oS7,oo 8o.o48,oo 15.47o,oo 2o.864,oo 543.612,oo 214.19o,oo 66.198.o51,2o 62.84o.34o,85 69.562.299,85| 96.772.065,60 93.76o.371,oo! MUBIJAKfl.. 3o9.722.o5o,75 78.536,893,75 874.184,00 389.133.128,50 SKUPNI PROGRAM NALOG IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI OBCIN V SR SLOVENIJI V tem delu programa so naloge, ki so se doslej opredeljevale kot skupne — republiške — naloge na področju osnovnega izobraževanja, opravljala pa jih je Izobraževalna skupnost Slovenije v sklopu nalog, ki so ji ipredpisane z zakonom ali pa so ji bile pover-jene s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. S spreminjanjem narave Izobraževalne skupnosti Slo-venije, ko ta postaja vse bolj zveza skupnosti, pa se je treba nujno dogovoriti, da se ločita programa usmerjenega in osnovnega izobraževanja. Zato bodo letos skupne naloge financirale občinske izobraževalne skupnosti. Sredstva za njihovo uresničevanje naj bi delovni ljudje in občani združevali po načelu vzajem-nosti. Za tak program skt^pnih nalog, v katerega sodi tudi vzajemno investiranje ,v osnovnošolski prostor — to smo realizirali tudi v letu 1976 — naj bi delovni ljudje in občani ljubljanskih občin združevali: — za skupne naloge po enotni stopnji 0,15 — 18,642.000 din; — za vzajemno investiranje v osnovnošalski pro-stor po enotni stopnji 0,07 — 8,700.000 din. REKAPITULACIJA ¦»* POTREBNE STOPNJE PO 31.7-1977 BOD 12.428.ooo.ooo din PROGRAM Enotni in dodatni Solidar-nost Skupne naloge v SRS Vzatiemno kre&iti-ran.ie na-ložb v 0J3 prostor v SRS SKUPAJ PRISPEVM SIOPNJA 2,42 1,25 o,33 0,06 4,o6 Potre"bne povprečne letne stopnje iz BOD z upoštevanjem presežkov natečenih sredstev v letu 1976 PROGRAM Enotni in dodatni Solidar-nost Skupne naloge v SRS Vzajemno krediti-ranje na-ložt v OS prostor v SRS SKUPAJ PRISPEVNA STOPNJA 3,o3 1,29 o,15 o?o7 Opomlia: i V tej ta"beli 3'e upoštevano, da je presežek združenih sre&stev nad dogovorjeno porato v letu 1976: - Iz programa izobraževalnih sfeumiosti o"boin v Loubljani din 12.583.000 - is solidarnostnega združevanja sredstev din 18.000.000. ENOTIMI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1977 V OSNOVNIH ŠOLAH OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Tabela I I. Minimalni dogovorjeili program OIS Uaturalni kazsicl Cena storttve Potrebna sredstva 1. Oddelek 05 2. Kombinacija !z 2 faZ. 3. Komblnaeija Iz 3 rar, 4. Težka delovna mesta 5. Oddelek COS 6. Oddelek PB 7« Oddelek za odrasle 8. Oddeiek M5 9. Oddelek P05 10. Oddelek za deiov.usposabljanje 11. Oddelek PB V P05 12. Odd. PB v šoli 23 del.usp. 13. Amortizacija 100 % 31.12.1976 ¦\\. Prevozl učeneev 15- Stipendije 16. 1 % obve2na rezerva 256,5 5 m 5 1 70 10 31 10,8 3,k 63 201.521* 59.832.1*75 72.315 19.283 96.1*15 216.686 118.710 8.309.700 71. ^52 71^.520 15.611 1*83.9*tl 212.kkl.. 2.29i*.38it 233.687 79"<.535 m m 6.1*12.993 m 310.000 11.380 785.22C 803.232 SKUPAJ 81.126.1*16 Stevilo učencev 8,kO9 PROGRAM IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA LETO 1977 Tabela II B EjAVKOS I tnotui irogran f. W» ¦• M ¦ *W fliu o1)3t»2oY* *tan]s «!3ir]ena dejavaoat 5 E u 7 Jl « /fr.oTa« Sol« 4.933.1^,65 515.540,00 62.208.024,65 Po3 Jaaos lerea 2.234.384,00 2.J38.55s,o» 23.372,00 4.653.4oS,09 fel« Sol«; 4B3.941.oe 463.941,0« Stdpeadija 785.220,0» 23.tW.ao 810.262,00 lcpolnilno ieobražeraaje proevet.atO. M3.5o»,oo 113.5«»,0« L j( obrezm iettm BoJ.LJ2.oa .223.7STiOo 1.035.999,00 prekraaa otrok • •• • :sebnl dohodel: vollj Solaice ;relmmt • M _ lon Saliii BtliS 335.995.oa 335.996,09 P05 Kaaia gorie« 42.25o,oo «.25o,oo slaslena iole 3.834.8^,4» 3.834.805,40 ivetoralni eeator _ 73o.8o3,»9 79o.8o3,oo pionirski doa S3.3S2,oo 251.362,09 (eataa-STcza or^.ia teh.kult.Ij. 233.145,0» 238.145,00 Iru2bena vsgoja fflladih • « s.troS.otiJ. 313 in skuj&e »luibtHIS L17.8J5,8o .617.65S.8o tnT85tiCiJ»kO T3dr2eTflaje «9.847.75 459.847,75 irJSpcvek z* laldoniSJa C9a9oS|O» 69.9o6,o« it.prevoz« otrok v COŽ ia 0t.SOŠ 2S str. ij.obMa v savol.ijven IJi S3»SSo,ob 61.690,oa itroS.Stml, et rsorgaa.atrtik bI.VIO goo.ooo,o» m 2oo.ooo,o« muitete L11.000,09 211.ooo,o« sof.adaptacija cS lenart 104.271,00 Io4.271,00 jreJanJo Brotstva enotnoati lSo.000,00 160.000,09 lof. IKBCK Cen-tra 8.000,0« 8.000,0« lOf. Sa