67. številka.
Ljubljana, v sredo 22. marca 1905.
XXXVIII. leto.
1
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter Tejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele aa tb« leto *6 K, aa pol leta 13 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ poSUjanjem na dom aa tm ttc 24 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K. za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poštnina. — Jfa naročb« bres^istodobne vpošiUatre naročnine se ne ozira. — Za oznanile se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, ce se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Je se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlštvo je v Knaflovih nlicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Duhovnik pred sodiščem.
Iz Novega mesta smo dobili danes porodilo, ki potrjuje v polnem obsegu, kar smo poročali včeraj o aferi kaplana Kleindiensta iz Mirne peči. Zadeva je zdaj popolnoma jasna in jasno je sedaj tudi postopanje ju-Btičnih crganov.
Posestnik in član krajnega Šolskega sveta v Mirni peči, Josip Kotnik, je ovadil kaplana Jakoba Klein diensta zaradi lahke telesne poškodbe po § 411. kaz. zak. in to na podlagi zdravniškega spričevala. Ko je ka plan izvedel za to ovadbo, je tudi on vložil tožbo proti Josipu Kotniku radi žaljenja na časti in radi prestopka zoper telesno varnost po §431. kaz. zak.
Še predno je prišlo do razprave pred novomeškim okrajnim sodiščem je šel prost dr. Elbert — baje dvakrat — v Mirno peč zadevo preiskava! Ne vemo, če se ima prost po cerkvenem pravu kaj vtikati v take zadeve, po veljavnih avstrijskih zakonih ga čisto nič ne brigajo. Te proslove preiskave so pa morale sodišču hudo imponirati, zakaj kazenski sodnik okrajnega sodišča je že pred obravnavo izjavil, da na celi stvari ni — nič.
Tudi pri obravnavi sami je kazenski sodnik postopal tako, kakor da stoji pod vplivom proštove preiskave in njenega rezultata, da na celi stvari ni nič. Še prič ni zaslišal, ki so bile v ovadbi navedene; ni jih zaslišal vkljub ugovor u f u n k c i j o n a r j a državnega pravdništva, pač pa je oba obtoženca oprostil radi — popolne pijanosti. Sam sodnik je pri razpravi tako govoril in dal Kot Diku in Kleindienstu razumeti, kako naj se zagovarjata in oba sta se v tem smislu zagovarjala, da sta bila do nezavesti pijana. Do neza-
vesti pijan duhovnik — to je lepa prikazen!
Funkcijonar državnega pravdništva je zahteval zaslišanje prič ali njegovi zahtevi sodnik n i ugodil. Ker se je funkoijonarju državnega pravdništva oprostilna razsodba zdela krivična in neobjektivna, prijavil je taaoj priziv. Izpeljati ga ni mogel takoj, menda je bil koncept razsodbe pripravljen za vpogled proštu dr. Elberiu; predno je pa funkcijonar državnega pravdništva dobil zahtevani akt za izpeljavo prijavljenega priziva, že mu je državni pravdnik novomeški ukazal, da priziv umakne. Ta ukaz je toliko čudnejši, ker državni pravdnik v celi ta-deviuradoma sploh ni bil nič informiran, nego je o njej vedel samo to, kar mu je povedal prost dr. E bert.
Da sodba kazenskega sodnika ni pravična in ni objektivna, to leži na dlani. Kotnik je bil dejanjsko poškodovan, to se vidi iz zdravniškega spričevala in to potrjujejo priče. Kaplan pa tudi n i bil pijan do nezavesti. Kaplan je šel od farovža do Kotnikove hiše, katera je oddaljena kakih 400 korakov, ne da bi ee količkaj opotekal, ali da bi bil padel. Prišedši do hiše, je kaplan dal Kotnika poklicati iz hiše in ko mu je ta resnico v obraz povedal, se je kaplan zapodil vanj, ga tolkel, ga davil in ga hudo opraskal po vratu. Pri tem pa se ni čisto nič opotekal in se je tudi brez opotekanja vrnil v farovž Drugi ali tretji dan je spisal ovadbo in se je natančno spominjal vsega dogodka ter natančno na vedel vse psovke, ki mu jih je rekel Kotnik. Kdo naj torej verjame, da je bil kaplan sploh pijan, kaj še pijan do nezavesti. S cer pa je popolnoma nemogoče, da bi se dva do nezavesti pijana človeka mogla čez več časr natančno  spominjati   vseh detajlov
svoje afere; povrh so bile navzoČne priče, ki bi pod prisejo potrdile, da kaplan sploh ni bil pijan, ali teh prič sodnik ni zaslišal.
Ni se čuditi, da je to postopanje kazenskega sodnika in državnega pravdnika obudilo v Novem mestu splošno nevoljo. Ljudje raipravljajo o tem slučaju javno po gostilnah in so tudi že kazenskemu sodniku in proštu naravnost povedali svoje mnenje. Javno se govori v Novem mestu: »Kdor ima kaj kazenskega pri sodišču, naj gre raje k proštu, kakor k advokatu«, češ »prost ima tako besedo pri kazenskem sodniku in državnem pravdništvu, da vse doseže, kar hoče«
To postavlja justico v jako žalostno luč. Sodni uradniki sami so ogorčeni, ker čutijo, da vsled takega postopanja trpi ugled sodnikov in mora izginiti zaupanje ljudstva v nepristranost sodišč. Že zdaj je splošno razširjeno mnenje, da se duhovnikom ne meri z istim merilom kakor drugim ljudem, da se duhovnikom vedno prizanaša in da se jim vse spregleda, a take sodbe, kakor je bila izrečena v aferi Kleindietst, le utrjujejo in po glcbljajo to mnct-ia
Sicer pa Kleindienstov slučaj ni osamljen. Pred nekaj časom je bil graščak dr. Bertsche ovaden, da je vsled naprevidnosti in prenagle voŽ nje nekega človeka povozil. Tudi dr. Bertsche je bil oproščen in ko je funkcijonar državnega pravdništva vložil priziv, mu je državni pravdnik ukazal, da ga mora umakniti. Ali je zakon samo za kmete in meščane, ne pa tudi za farje in gra-ščake ?
Justitia fundamentum regnorum — je zapisano na velikih vratih cesarskega dvorca na Dunaju. Ali kaže se, da je to teorija, v praksi pa se postopa tako, kakor je že pred dolgimi leti povedal Grillparzcr. Zlasti glede  duhovnikov je  prišla v
veljavo praksa, kateri je dal izraza novomeški dižavni pravdnik — ki je, mimogrede rečeno, mož prav ponižnih zmožnosti — z besedami: Es ist nicht im Ioteresse des Siaates, wenn man die Geistlichen gerichtlich verfolgt«. Mi pa pravimo, da se slabo varuje interes države, če* se prezira načelna enakost vseh stanov pred sodnikom. Seveda bi bilo bolje, ko bi ne bilo nikdar treba postopati proti duhovnikom, ali ako se duhovniki ne drže postav, ali s svojim delovanjem in nehanjem izzivajo sodno postopanje, potem se mora to tudi pravično in objektivno izvršiti. Fiat justitia — pereat mundus — to je v interesu države, zakaj več kot vsi duhovniki je za državo vredno, da ima ljudstvo zaupanje do justioe. S takim postopanjem, kakor v Klein dienstovem slučaju, pa se zadnji ostanki zaupanja trgajo na cunje. Kar je v naših močeh, bomo vse storili, da se taki žalostni justici naredi Eonec. _
Rudniška šola v Idriji.
Interpelacija poslanca dr. Fer« jančica in tovarišev na njega ekscelenco, gospoda poljedelskega ministra. u9 opetovano se je pritoževalo v tej zbornici o nevzdržljivih razmerah na o. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji Montanni erar, ki vzdržuje to šolo, se vkljub temu še do zdaj ni odloČil, izvršiti na njej reforme, ki postajajo vsak dan potrebnejše in nujnejše. Ni č&stno za državo, če se pomisli, koliko neštetih milijonov je v teku stoletij dobila iz rudokopa in kako mačehovsko skrbi za šo'sko izobrazbo otrok delavcev v rudokopu. Rudarsko ljudsko šolo obiskuje 972 otrok obojega spola ped eno streho in pod enim vodstvom. Pri tolikem številu učencev bi morale biti tri štirirazrednice, vsaka pod posebnim vodstvom in v posebnem poslopju.
Ker ima Idrija nižjo realko, zadostovali bi za dečke dve štirirazre-dnic', za deklice pa bi se morala ustanoviti meščanska šola, da pridejo ti ubogi ljudje, če so Že prisiljeni iskati Bi svoje eksistence po svetu, v boljši položaj, da se bodo lažje preživeli. Razen tega tudi Šolski prostori ne odgovarjajo zahtevam pedagogike in higijene, ki jih jo pričakovati cd modernih šolskih poslopij. V posameznih razredih je toliko učencev, da daleko presegajo postavno mejo.
Naposled pa učiteljstvo ! Po pravici bi se moralo zahtevati, da ima učiteljstvo na tej c. kr. ljudski šoli take piače, kakor na drugih c. kr. ljudskih šolah. Tcda trmu ni tako. Učiteljstvo je sicer v X. činovnem razredu, toda njegova plača je navadna ironija v primeri s plačo državnih uradnikov X činovnega razreda ali učiteljev na drugih c. kr. ljudskih šolah.
Erar ne sme čakati s povišanjem plače učiteljstva toliko Časa, da bode deželni zbor povišal plače ljudskih učiteljev. To povišanje sa odlaša in odlaga vsled obstrukoije, ki zadržuje delovanje deželnega zbora. Te žalostne okoliščine erar ne sme izkoriščati.
Podpisani si usojamo opozoriti novega šefa poljedelskega ministrstva na razmere c. kr. rudarske šole v Idriji, ki so v vsikem ozira nevzdržljive in potrebne reforme, in vprašamo:
»Ali je njega ekscelenca voljna, natanko preiskati razmere na o. kr. rudarski ljudski šoli v Idriji in uvesti hitro in potrebno pomoč?«
Na Dunaju, 14. marca 1905.
Ponenmnjevanje ljudstva.
Z dežele, 20. marca. Malo je krajev, kjer bi bilo ljudstvo versko tako fanatizirano, kakor
Slovenci v šomodski županiji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Crtica. Spisal Anton Trstenjak. (Konec.)
Z Mažari prihajajo v Slavonijo mažarske šole, in to je ono, po čemer tako hrepene in koprne Mažari. A ravno v tem oziru so že mnogo dosegli. Imajo oblast in sredstva. Ustanovili so društvo „Julian" v Budimpešti, kateremu je edini namen, da širi in ustanavlja mažarske gole v hrvaškosrb-skih občinah. Česar pa ne more storiti društvo, to store hrvaški plemenitaši, odpadniki.
Povsod; koder so se naselili Mažari, in tudi tod, koder jih ni, ustanavljajo se mažarske sole. Na ogromnem obsegu od BarČa do Vukovara, od Bijelogore, Črnega Vrha, Papuka in do Dilj pogorja je že vse polno mažarskih šol!
Goreči pospeševatelji mažarskih sol so grofi Aladar, Ladislav in Tiva-dar Jankovic* in plemkinja de Tiikbrv. Grofi Jankovići imajo v slavonski Po-
dravini, to je v virovitiški županiji, ogromna posestva, na katerih ustanavljajo mažarske šole. Tako se nahajajo te šole na pusti P al i s al as poleg Daruvara, na Neteči kraj Lu kača, v Gradini, potem na pusti Čemer-niči in v Gaćištu. V gradinski župniji so šole mažarske, a vDetkovcu se uče otroci tudi mažarski jezik. V Starih Jankovcih (Vukovar) se je otvorila privatna mažarska šola za uslužbence na železnici Novi Sad—Zemun, Indija—Ruma.
Toda to nikakor ni vse. Društvo „Julianw je že osnovalo v Slavoniji 23 mažarskih šol, a letos jih osnuje še 30, pošilja v Slavonijo mažarske učitelje iz Budimpešte. Kolike je že teh učiteljev, kateri ne znajo niti besedice hrvaški, tega ne morem določiti, ker nimam vseh hrvaških časnikov.
A ne samo v šolo, tudi v cerkev prodira mažarski jezik. V d j ako vaški škofiji je že nekaj župnij, kjer duhovnik v cerkvi pro-poveda   v   mažarskem jeziku.
Poročal sem, kako se ustanavljajo mažarske šole v hrvaških selili, a poudariti mi je, da je to uspeh, katerega so dosegli Mažari letos, reci 1904. leta. Lani še ni bilo toliko mažarskih Šol. Po uradnem izkazu za leto 1902. in 1903. bilo je na Hrvaškem in v Sla-
voniji vseh „pučkih14 (narodnih) šol 1412, izmed katerih jih je bilo 1303 z učnim jezikom hrvaškim, 22 z učnim jezikom nemškim, 7 z učnim jezikom mažarski m, 2 z učnim jezikom rusinskim in 3 z učnim jezikom slovaškim. Vidimo torej, da je mažarskih šol vsako leto več in da se silno množijo.
Na tak način se snujejo mažarske šole v Hrvatih. Omeniti pa mi je, da je to le začetek, kajti Mažari mislijo mnogo dalje. Trudijo se že dolgo let, kako bi uveli mažarski jezik v srednje šole na HrvaŠkem in v Slavoniji, ali dosedanji poskusi se jim niso posrečili. Hrvati so se krepko upirali in niso hoteli ničesar slišati o mažarskem jeziku. Janez Trdina nam pripoveduje, da je za njegovega učitelje van ja hotela vlada ponemčiti hrvaške šole. Kakor vemo, tudi ta poskus se je ponesrečil. Ali se zdaj posreči Mažarom to, kar se jim ni posrečilo pred petimi desetletji, kdo ve! Istina je, da se Mažari mnogo trudijo, da se uvede v hrvaške srednje šole mažarski jezik. Vprašali ne bodo Hrvatov, kakor se tudi ne zmenijo zdaj za nikogar, ko mislijo v Oseku osnovati mažarsko gimnazijo. Da, to je resna volja ogrske vlade in v Oseku se bode ustanovila prva mažarska gimnazija na hrvaški zemlji. Za dijake, kateri bodo
obiskavali to gimnazijo, ni se treba bati. Ogrska vlada bode osnovala v Oseku prometno ravnateljstvo, povabila bode sem mnogo mažarskih uradnikov, a ti Mažari potrebujejo mažarsko gimnazijo. V samem Oseku je že danes črez 5000 Mažarov, kateri odločno zahtevajo mažarsko gimnazijo.
Mažarski jezik silno napreduje. Osvojil si je celo stolico na zagrebškem vseučilišču! Osnovala se je na zagreškem vseučilišču mažarska stolica, na kateri je določeno m a ž a r s k e m u jeziku po 9 ur na teden, doČim je hrvaškemu jeziku odmerjeno le po 6 ur na teden. Nihče se ne bode protivil temu, da se na vseučilišču predavajo tuji jeziki, kajti alma mater ne zapira vrat pred nobeno znanostjo. Ali drugače je z mažarsko stolico v Zagrebu. Predaval se bode tu mažarski jezik zato, da se ga nauče Hrvati in da bi se potem po-mažarile vse hrvaške gimnazije A temu atentatu na hrvaški jezik morajo se protiviti vsi Hrvati.
Lokava so „preko dravska braća". Neki Solvmossi, bivši mažarski igralec, nima drugega posla, nego da premišlja, kako bi uvedel mažarsko opero v belem Zagrebu! Hvalijo ga „kozmopolita", in ta mož je rekel, kako lepo bi bilo, ako bi se dajale v
Budimpešti hrvaške drame, in ako bi se pele na zagrebškem deželnem gledališču mažarske opere ! Sedanji hrvaški intendant dr. Andrić dal se je nekoliko zavesti in vršila so se posvetovanja. Neki Spicer je opisal v „ Pester Llovdu" hrvaško dramatsko književnost in je hvalil Hrvate, da lepo napredujejo. Tudi tukaj se gre samo za to, da si mažarska opera osvoji hrvaško prestolnico. In zato so Mažari ljubeznjivi in zato piše „ Pester Lloyd", da so Hrvati Mažarom „Schwesterna-tion". Mislim, da ni večjega licemer-stva na celem svetu. Ali dosti!
Čemu da Še dalje razgrinjamo Žalostno sliko svoje posestrime, hrvaške domovine? Napredka hrvaške misli ne vidimo nikjer, a tudi ni upanja, da bi se politične razmere zboljšale za Hrvate. Mažarski jezik prodira v hrvaške vasi, preplavil je že vso ponosno Slavonijo, a Hrvati se ne ganejo, da bi zajezili mažarsko povodenj. Hrvati so razcepljeni v mnogoštevilne politične stranke in skoro bodemo rekli: Kolikor Hrvatov toliko strank! Hrvati se bore drug proti drugemu, a tujec jim osvaja zemljo.
Rodovitno Mejumurje, kjer prebiva 84.356 Hrvatov, spadalo je prej k Hrvaški, ali Mažari so je odtrgali od tro-
je na Kranjskem. Klerikalci se radi pobahajo s pobožnim in dobrim ljudstvom, toda vedno zamolfiijo nagibe in vzroke, ki ljudstvo žalibože še vedno vežejo na klerikalno stranko. Ta vez pa tudi ni tako močna, kakor si domišljujejo duhovniki. Ženske in slaboumni možje tvorijo veliko število; poleg teh so priklopljeni obrtniki in trgovci, ki v kupčijskem oziru morajo javno misliti s klerikalci. Sploh je vsa stranka miš maš samih dc-bičkaželjnih in nasilnih ljudi. Kdo izmed pametnih ljudi je v smradu omenjene stranke? Kdo izmed pametnih bode veroval obljubam, naukom in govorom debelih agitatorjev, ki so večjidelj brezveroi, ki pa iz zasebnih nagibov nosijo krinko klerikalizma. Ko bi človek analiziral posamezne vplivne člane omenjene stranke, prepričal bi se, da je vb* stranka le — m&šk&rada. Kdo more t sedanji dobi biti toliko omejen in psihologično nerazvit, da bi se mogel strinjati s klerikalnimi nameni ? Ko bi ne bila agitacija za označeno stranko tako židovsko-nesramno razvita, kdaj bi se bili tudi kmetje v najbolj oddaljeni gorski vasici prebudili in pričeli misliti o debelih agitatorjih. C.ovek bi jih primerjal z najrafiniranejšimi sleparji, ki govore tako sladko, da človeka popolnoma omamijo, v tem pa ga z zvito goljufijo oškodujejo, oziroma| revnega pahnejo v Š3 večjo nesrečo, namesto da bi mu pcmpgali. Nekateri duhov niki so res živinsko neusmiljeni. Ako zadene koga nesreča, mu pogori na primer njegovo poslopje, brž hiti k drugemu sosedu in izvabi iz njega denar, češ, požar prvega je migljaj sosedu, naj kaj da v božji namen. Na si čen način se deluje tudi usp3-Šno v strankarske namene. Tudi se na sličen način pogosto dogaja iz-prešanje denarja in delovanje za klerikalno stranko. Akoravno je ljudstvo klerikalnemu zmaju še vedno toliko vdano, vendar tudi ni napredna stranka slabotna. Vedno je jačja, leto za letom. Ni še ddgc, kar je še ljudstvo verovalo v nadnaravna bitja in mistiko tako močno, da si naravnosti sploh prav nič ni predstavljajo. Toda prosveta razpriuje te bajke in kaže ljudstvu resničnost in razsvetljuje žalostno duševno temo. Kdaj bi bilo že ljudstvo pokazalo hrbet klerikalnim hinavcem, toda vsled njih pcdle in mrežaste agitacije napredujejo napredni elementi le počasi.
Najbolj razširjen list po deželi je agitatorični »Domoljub*, kateri se po sodelovanju duhovnikov pošilja nbožnim tudi zastonj. Ker priprosti sloji nimajo dostikrat drugega čtiva, kakor »Domoljub«, navzamejo se naposled vendar njegovih hinavskih misli. V njem se kažejo klerikalci pravcate ljudske prijatelje, dobrikajo se posebno kmetom in jim obetajo boljše čase.   Seveda, kmetje in pri-
edne kraljevine ter je priklopili magya-rorszagu. Mejumurje je danes izgubljeno za Hrvate. Ti mejumurski Hrvati spadajo še v zagrebško škofijo, ali Mažari se trudijo, da jih odtrgajo od Zagreba in da jih pridružijo Čisto mažarski škofiji. Prepočasi tu napreduje p orna zarje vanje Hrvatov in zato bode treba pregnati iz Mejumurja zadnjega hrvaškega duhovnika. Mažari vse dosegajo in dosegli bodo tudi to. A da pridobe te Hrvate za mažarsko državno idejo, osnovali jim bodo v Čakovcu hrvaški list. Ta list bode sicer pisan v hrvaškem jeziku, ali širil bode mažarski duh, da tako zaduši v Mejumurju novo hrvaško gibanje, katero so tod provzročile varaždinske „Naše Pravice" Dr. Pero Magdić je začel izdajati „Naše Pravice" in ta list zahaja tudi v Mejumurje. A ta list se tu ne sme ni Čitati ni Širiti; ogrski orožniki hodijo od vasi do vasi in jemljejo kmetom hrvaški list.
Mažari pravijo, da Mejumurje mora pasti. Zasekali so mu res globoke rane, osnovali so mažarske šole, v Čakovcu imajo mažarsko učiteljišče, in tako vidimo, da se odrezuje od hrvaškega debla najlepša veja.
V Slavoniji ustanavlja društvo „Julian- mažarske Šole in Hrvati bodo morah    tudi   za   Slavonijo osnovati
prosto ljudstvo brž vidi prijatelje in takoj se vda njih zahtevam. »Domoljub« ne piše prav nič potrebnega. Poleg šuntanja zoper napredno stranko in vlado piše povesti o strahu, ostalo pa je prihranjeno vse Marijinim družbam. Včasih se spravi nad učitelje, ter jih blati in jim krade čast, ne-vredue duhovnike pa povzdiguje v deveta nebesa. Veliko je ljudstva, ki vsebine teg i hujskača sploh ne ume. Šj bolj zabito ljudstvo prebira »Bogoljuba«. Ta list uči ljudstvo, kako naj se vede na smrtni postelji in ob prihodu v nebesa, pripoveduje jim, kako se spozna katoliškega du hovnik*, namreč po preganjanju in črten j j, opisuje čudeže in riše kazni onih, ki se niso ravnali po božjih navodilih, naznanja devetdnevnioe in izvanredne odpustke. Polovica lista je cdmerjena Marijinim družbam. Ljudstvo, ki to vse čita, izgubi pamet in sploh ne more več realno misliti. Vsak pojav narave, vsaka prikazen, vse jim je čudež. Poseben strah se jim vzbudi pred smrtjo. I i takih induviduov sploh ni potem tižko priklicati v hlev klerikalizma. V za dnjem času poneumnuje ljudstvo tudi list ljubljanskih salezijancev »Don Bosko«. Pošilja se sotrudnikcm brezplačno. Ker je vsebina skozioskoz mistična, zato je na mesečnikih tudi natisnjeno: Za vse, kar je v »Don Bosku« natisnjenega, se želi le toliko veljave, kolikor je priznava nezmotljiva sv. katoliška cerkev, zdrava pamet in zgodoviask* resuioa. Ako take liste človek čita, mora postati neumen. Sami Čudeži in čudeži, vse jo mistično, vse je božje. K;e je narava, kje pamet? Sami strahovi, sami spomini. Ta govori s Mirijo, oni z drugimi nebeškimi bitji. »Don Bosko« pripoveduje posebno prihod umrlega prijatelja. Bi je baje s svojimi bogoslovoi v spalni sobi Rjpot se začuje, bajna svetloba razsvetli sobo in čuje: »Bosko, B ako. jaz sem rešen.« Pripoveduje, da se je tako prestrašil, da je zbolel in je šele čez dolgo let okreval. Take spise se usi-Ijujejo priprostemu, čudežem nagnjenemu ljudstvu, in gotovo je, da pri tem totalno vso pamet iigubi. Dalje so zopet molitve, končao pa se naštevajo milodari, ki dosegajo me-s-čnj relativno po 600 kron ali Se več.
Ce je torej ljudstvo še vedno v Urši.h rokah, se temu ni čuditi. Podli in nesramni, poleg pa deloma brezplačni listi poneumnujejo ljudi, jemljejo jim pamet, in če se jim le pomigne, prihitijo k debelim agitatorjem, če se le govori o božji volji, bi naštevali natančno, iz koga obstoji vsa farfika stranka, morali bi res pomilovati uboge nje žrtve. Eno je le, da napredna stranka obstoji iz modrih in pametnih mož, ki so vsaj toliko izobraženi, da zamo-rejo   pojmiti    prekanjene sleparje.
družbo Sv. Cirila, kakor so to storili za Istro. Slavni Ilirci niso mogli slutiti, da bode troedna kraljevina imela danes tako žalostno sliko. Nikjer Mažari ne spoštujejo hrvaške zastave. Po Dravi, Savi, Dunavu in Tisi plovijo hrvaške ladje. Običaj pa je, da se od 8. ure zjutraj do večera razobeŠajo zastave. Krmilar hrvaške ladje je razobesil tro bojnico, kakor predpisuje plovitbeni red. Bilo je na Dunavu in hrvaškemu krmilarju se je ukazalo, da odstrani t robu j ni co. Krmilar je bil pohleven mož in je ubogal. Drugi dan je prišel uradnik k drugemu krmilarju in je zahteval od njega, da sname z motke hrvaško /astavo, a ker Hrvat tega ni hotel storiti, bil je kaznovan z globo.
A kdo bi mogel našteti vse nepravde? Gazi se hrvaški jezik in ime. Mažari prodirajo dalje in dalje preko mej magvarorszaga. Osvajajo svojim težnjam rodovitno Slavonijo, vpliv in prvo besedo imajo v Bosni in Hercegovini. Južnih Slavjanov je črez 15 milijonov, a se jim ne upirajo. Mažari silijo na obale Jadranskega morja, danes se zadovoljujejo le z Reko, a jutri bodo zahtevah več. Vidi pa se jasno, da so si izbrali troedno kraljevina za središče svoje balkanske politike.
Ustaj, rode! Ustaj, Jelačiću bane 1
Kmet le dajej »kebrom« v potu svojega obraza milodare. Debeli gospodje Te hvalijo, a zahrbtno pa se Ti rogajo% _
Vojna na Daljnem Vitokn.
Kuropatkin — poveljnik 1. mandžurske armade.
Dopisnik berolinakega »Lokalan-zeigerja« poroča iz Petrograda:
Kuropatkin je bil že na potu v Evropo, ko se je nenadoma vrnil na bojišče. Po razgovoru z generalom LineviČem je pjslal carju v ganljivih besedah sestavljeno brzojavko, v kateri pravi, da mu ni mogoče za pustiti bojišča, ki mu je sveto; pripravljen je ostati tamkaj kot navaden vojak. On prosi carja, naj mu zaupa poveljstvo prve armade, ker upa, da se mu ponudi prilika dokazati svojo sposobnost kot vojskovodja.
Tudi general Linevič je poslal carju brzojavko, v kateri toplo priporoča Kuropatkinovo prošnjo.
Car Nikolaj je takoj odgovoril, da pevjem ugodi Kuropatkinovi prošnji.
Ta Kuropatitinov korak je pov sodi, tako v vojaških, kakor v privatnih krogih vzbudil najiskrenejše Bimpatije do njega.
Posamniki sioer mislijo, da se bo Kuropatkin kot poveljnik prve armade namenoma izpostavljal sovražnemu ogn>u, da bi padel na bojišču in s tem zadostil onim neuspehom, ki jih je zakrvil na bojišču. Toda to so samo domnevanja brez vs^ke dejanske podlage. Po splošni sodbi je Ku ropatkin s svojo odločbo, se podrediti preje pod njegovim poveljstvom se nahajajočemu vrhovnemu poveljniku, samo dokazal, da ga vodijo v vsem njegovem dejanju iu nebanju najčistejši in najplemenitejši nameni in da je visoko vzvišen nad vsakim napačnim samoljubjem in samoponosom.
Rusi nadaljujejo umikanje proti Harbinu.
Kakor se poroča iz Petrograda, je poslal general Linevič 20 t. m. tole brzojavko: Naša armada je včeraj nadaljevala umikanje proti Harbinu. Danes vl&da povsotli mir.
Ogledal sem si vse iz Rusije došle voje. Njih stanje je izborno.
Iz privatnega vira pa se javlja iz Petrograda: Pri Tielinu se sliši grmenje topov. Iz tega se sklepa, da se skuša Renenkampfov t ddelek, o katerem doslej ni b lo nobene vesti, prebiti skozi japonsko bojno vrsto.
General Linevič je bil 19. t. m. v S ep in g kaj a. približno 40 vrst severno od Kaj na na, kakor je razvidno iz njegovega odgovora na čestitko, ki mu jo je poslal »Peterburg-ski Listok«.
General Crippenberg.
Po poročilih iz Petrograda je usoda generala Grippenberga zape-čačena. Oa je imenovan za člana Aleksandrovega odbora za ranjence in mu s tem definitivno cd z< t vsak vpliv v vojaških zadevah.
Njegov neumljiv korak v kritičnem trenotku zapustiti armado, se še vedno najostrejše obsoja. Neki častnik, vrnivši se iz Mandžurije, zatrjuje, da je Grippenbergov nepričakovani odhod z bojišča napravil na vso armado najneprijetnejši vtis.
Brez dvoma bi jeli vojaki dvomiti o sposobnostih Kuropatkinovih ako bi mu ne bila vsa armada tako
slepo vdana.
Grippenbergovo postopanje se na
bojišču splošno obsoja.
Zlodejstva v Mukdenu.
Po poročilih iz Petrograda bo tjakaj došle vesti, da bo Kitajci vse v Mukdenu ostale pooblaščence »Rdečega križa«, zdravriie in milosrdnice pomorili. Usmiljene sestre so K t. je preje posilili. Tudi bolniki, ki so ležali v bolnicah, so bili pobiti. Te vesti so prinesli sanitarni vojaki, ki so ube-žali iz Mukdena.
VVitte in Hajaši.
Pariški »Matin« pnobčuje tole izjavo japonskega poslanika v Londonu: »Meseca rožnika preteklega leta je bival predsednik ruskega ministrskega sveta Witte v Berolinu Neki
odposlanec me je po njegovem naročilu obiskal ter me v njegovem imenu vprašal, ako bi bil pripravljen ee z Wittejem seetati v kakršnjemkoli evropskem mestu, da bi razpravljala o mirovnem vprašanju.
Odgovoril sem mu, da sprejmem njegov predlog, a Witte je odpotoval iz Berolina v Petrograd in oi tega časa nisem dobil nobenega poročila«
Z ozirom na to izjavo pa javlja »Agencs Havas« iz Petrograda: Na merodajnem mestu se zatrjuje, da je izmišljena trditev japonskega poslanika v Londonu, Ha jaši j a, da bi bil predsednik ministrskega sveta Witte, povabil Hajaši j a na razgovor glede mirovnega vprašanja.
„Sveta vojna".
»Lokalanzeiger« javlja: V gotovih krogih je nastalo gibanje, ki ima namen carja pregovoriti, da bi proglasil vojno z Japonsko kot »sveto«. S tem bi se izredno bogati samostani prisilili izročiti vladi v prid vojne vsaj del svojih ogromnih zakladov.
Vse samostansko premoženje se ceni sedem milijard rublje v. Samo dragocenosti sv. Tro-jiškega samostana se cenijo na poldrugo milijardo.
Vkijub temu pa je zelo dvomljivo, da bi vlada posegla po tem skrajnem sredstvu.
Potopljene ladje v Port Arturju.
Iz Kukshavna pri Hamburgu se poroča: Severno-nemška družba, ki se peča z dviganjem potopljenih ladij, je baje sklenila z japonsko vlado pogodbo, da bo poskusila dvigniti v Port A-turju potopljene ruske ladje. Imenovana družba ima potrebne stroje in priprav a v krajih Oberelbe in Unterelbe in jih v kratkem odpošlje na Daljni Vztok.
Sprejem inozemskih zdravnikov v rusko armado
Iz Petrograda so brzojavlja: Po ur&dnih obvestilih je za dobo vojne dovoljeno, da se zdravniška mesta oddado medioincem in slušateljicam medicinskih ženskih kurzov. Takisto se sprejmo v vojaško-zdravniško službo diplomirani zdravniki inozemskih vseučilišč, ako so napravili vse dotične državne izpite v svoji rodni državi, ali ako so vsaj dve leti prakticirali v kaki bolnioi.
Zdravniki, ki žele stopiti v rusko službo, morajo priložiti svoji prošnji spričevala o državnih izpitih in o eventuvalni svoji praksi v bolnicah. Tako opremljene prošnje se pošl ejo carskemu višjemu medicina! nemu nadzorniku v Petrograd
Prosilci, ki znajo ruski, ali kak drugi slovanski jezik, imajo seveda prednost. _
Državni zbor.
Dunaj, 21. maroa. Poslanec Sohraffi je interpeliral zaradi uvoza živine iz Turčije in drugih balkanskih držav preko Srbije, Bosne in Hercegovine, češ, da se na ta način zanaša k nam kužna bolezen. — Poslanec Schonerer je interpeliral, na kak način se bodo pokrivali stroški za zvišanje pokojnine vojaškim penzijonistom stare vrste. Ker je ce sar s lastno odredbo izkazal penzijonistom tako milost, vprašal je in terpelant, ali se v pokritje teh stroškov morda dajo na razpolago sredstva iz civilne liste. Potem ko so razni ministri odgovarjali na interpelacije prejšnjih sej, nadaljevala se je debata oDersohattovem pred logu. — Posl. Abrahimovioii, ki je govoril v zmislu madjarskega prijatelistvs, je opetovano prekinjal posl. Wolf — Posl. baron Morsev je izjavil, da bo glasoval s svojimi pristaši vred saDersohattov pred• log. Naglašal je, da se pri tem ne gre za bojni klic »Proč od Odrske!«, temuč namen predlogu je samo, naj se pripravljamo, da nas dogodki ne dobe nepripravljenih, na i alje pa tudi, da pokažemo Ogrski, da na more sama brez r.as odločevati ne v armad-m m, ne v oirinakem vprašanju. — Nato je govoril še poBl. Klofač, na-aar se je debata zaključila ter sta se
izvolila glavna govornika Grabmavr
(pro) in posl. B i a n k i n i (oontra). Posl. Biankini je vsestransko razpravljal o hrvatskem vprašanju, preko katerega se ne sme preiti na dnevni red. Govornik je poudarjal, kako grdo se postopa s Hrvati, ki so se vedno tako junaško bojevali za svojo dinastijo. Ogrska in Hrvatska sta dve popolnoma različni državi in narodnosti in Bveta dolžnost krone je, da se oklene pragmatične sankcije. Nadalje je razpravljal o državnopravnem razmerju Hrvatske napram Ogrski ter opisoval škodo, ki o provzroča dualizem Hrvatom. Ako se doseže kaka nova preosnova, priznati se mora obenem državna samostojnost Hrvatske. Končno je govoril še o carinski ločitvi ter poudarjal, da bi za Hrvatsko, Slcvonijo, Dalmacijo, in Hercegovino, ki so gospodarsko navezane druga na drugo, carinska ločitev pomenila katastrofu. Izjavil je, da bo glasoval za Dersthattov predlog. — Potem se je začelo glasovanje Za Abrahamoviezev predlog, naj se Derschattov predlog ne izreči posebnemu odseku, temuč nagodbenemu odseku, bo se vzdignili samo Poljaki. Derschattov predlog je bil nato enoglasno sprejet. Giasovali so zanj tudi Poljaki. Ieid je zbornica sprejela 8 pritrjevanjem in klici »Proč od Ogro*!« Volitev tozadevnega odseka bo v prihodnji seji. — Potem je začela zbornica razpravljati o nujni vladni predlogi glede podržavljenja nekaterih prog ogr-sko-gališke in ogrske zapadne železnice. Predloga je bila sprejeta tudi v tretjem branju. — Prihodnja seja bo v petek.
Iz odsekov.
Dunaj, 21. marca. Proračunski odsek je razpravljal v današnji seji o poglavju »finančna uprava«. Posl. Barnreithor in Urban sta govorila za finančni načrt. Posl. Per-nerstorfer je zahteval nov sluz bovnik za finančno stražo. Posl. Hof m a n n-W e 11 e n h o f je vprašal, kaj je z odškodnino občinam za opravljanje poslov prenesenega delokroga. Petem je razpravljal o zahtevah davčnih praktikantov, davčnih, carinskih, blagajniških uradnikov in finančne straže. — Posl. dr. Kramar je govoril proti vladni nameri, da se najame posojilo za srečke v svrho ohranitve umetniških spomenikov, češ, da je to državna skrb. — Pod-odsek gospodarskega odseka za razbremenitev zemljišč se je konstituiral danes ter si izvolil za načelnika posl. Grabmavr a. — Brambni odsek si je izvolil sa poročevalca o pritožbah vojaškega trpinčenja pesi. dr. Pioja. Isti poslanec je predložil obenem odseku iz delano svoje poročilo o zalaganju armade.
Slovanske paralelke v Šlezijl
Brno, 20. maroa. V Opavi je priredil včeraj posl. Pommer shod proti slovanskim paralelkam na učiteljiščih v Opavi in Tešnu. Shod se je pretvoril v veliko demonstracijo. Shod se je izrekei, da Nemci poČa kajo samo še do 18. avgusta; ako do tedaj paralelke ne izginejo, doživelo se bo nekaj čisto drugega kot 18. avgusta lani. Župan dr. Rooho-wanski je izjavil: »Ako bomo s deputacijo na najvišjem mestu dosegli uspeh, šel bom z deputacijo, ako pa je doseči uspeh s demonstracijo na ulicah, pomagal bom demonstrirati.«
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 21.maroa. Splošno se prorokuje, da se neodvisna strank« oziroma op< z oija kaže danes sprav ljivejšo in da namerava grofa An-d r a s s y j u omogočiti sestavo koali -oijskega ministrstva. Danes je razmerje za koalicijsko ministrstvo mnogo ugodnejše  kot  kdaj poprej.
Budapešta, 21. m*rca. Dopoldne se je grof Andrassv posvetoval s člani desidentske skupine, nato pa s KoBsuthom. Popoldne so imeli voditelji združene opozicije konferenco, ki je trajala od 4 do 7. zvečer. Sklepi so strogo tajni ter se
Jg0f Daljo % prilogi. *W
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 67, dn6 22. maroa 1905.
izroče jutri plenarni seji združene opoc;o'je Posl. Kossuth predloži plenarni seji resolucijo, v kateri pravi, da ostane združena opozicija v opczieiji tudi kot parlamentarna večina, da se sestave novega ministrstva ne udeleži in da onemogoči vsako novo vlado, ki bi se imeno vala proti volji večine in proti opoziciji.
Budapešta, 21. maroa. Ako se
grrfa Aodrassv.u izjalovi misija, ne preostane drugega, nego poslovno ministrstvo. Ker pa grozi opozicija, da vrže tako ministrstvo že v prvih sejah, zgodi se lahko, da se državni zbor s kraljevin dopisom odgodi na nedorečen čas.
Ločitev cerkve od države na Francoskem
Pariz, 21. maroa. Danes je sa čela zbornica razpravljati o tozadevnem predlogu. Nacionalistični posla neo Berry je utemeljeval svoj predlog, naj bi se vprašalo javno mnenje, preden se začne debata o zakonskem načrtu. Skušal je dokazati, da je večina voliloev proti ločitvi ter prorokova), da bo odobrite? zakonskega načrta prcvzročila v deželi veliko razburjenje, ki ga bo treba zatreti s silo.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 21. marca. Z a gu-b?rnatorja v Eulandiji je imenovan ravnatelj policijskega  oddelka Lo-
pušin.
Varšava,   21.   maroa. Vsled
kmečkih puntov se je morala mobilizacija v varšavski guberniji in v sosednjih okrožjih odgoditi. Vojna mrava namerava rezerviste oborožiti šele ob prihodu na bojišče, ker se boji, da bi poprej rabili orožje za uoore.
a
Dopisi.
Iz Starega trga pri Črnomlju. Pred nekoliko meseci je prišlo is Metlike v našo župnijo neko kaplanče z imenom Hrvat. To ka planče bi rado dozdaj mirne farane, kateri nismo vedeli kaj j« klerikal-stvo ali lib&ralstvo, popolnoma zmešalo. Najprej je zbobnal skup dekleta in fante, jim nebesa obetal tako dolgo, da so se v neko Mari jino društvo zapisali. Ko so bili pa že enkrat z? p sani, je zahteval od društvenikov neko vstopnino, potem zopet za knjige, podobice itd. čim so društveniki uvideli, da tega vsega zahtevanja ne mo ejo izpolnjevati, jih je šla večina k njtmu, da naj jih izbriše. Potem je ustanovil izobraževalno društvo, katerega se smejo udeleževati samo mlade žene, ki imajo otroke, da jih bode podučeval, kako imajo otroke posajati in povijati O, izkušena glavica v zakonskih stvareh! Vemo dobro, kam pes taco moli — temu m&ztljencu ni za vzgojo in izobrazbo, ampak oc se pripravlja za občinske in druge vo Htve. Ker se ne upa z barvo med možake) si iskuša po ženskah večjo stranko pridobsti. O ti maslo, kako se motiš 5 nisi na prave zadel, še premalo poznaš Starotržane. Ti mo remo s sigurnostjo in z gotovega stališča povedati, da s svojimi rtu hami in par podrepniki ne boš nič dosegel, je boljše za tebe, da popre| od tukaj izgintš, kot pozneje, ko boš moral. Ti in tvoji tuini pogledi spa date med Afrikanoe. Moramo tudi omeniti, kako more taka neizkušena oseba o kaki izobrazbi ali pouku govoriti, ko njej tega največ manjke. Na pustni dan je predgradska dekleta cd Starega trga do Predgrađa spre vajal, na čela mu poštar Miha BiŽal in se med potjo z maskami vlekel, tepel in jim bandero raztrgal, potem se je pa v Predgrađu tako nasrkal črnega refošks, da je bil kar slinast in po vsem obrazu namazan. O ol> kanost, kje si!?
Dnevne vesti
V Ljubljani, 22. marta.
— Zadeli smo jih w živo,
klerikalne hinavce, ki se gredo doma ljudske prijatelje, na Dunaju pa se razvnemajo, naj se zopet pomnože izdatki za armado. Narodi stradajo, *se gospodarstvo hira, ljudje beže trumoma v Ameriko, ker doma ne morejo Živet), in v teb časih se najdejo ljudski zastopniki, ki poživljajo vlado, naj naloži ljudstvu novih davkov, da se pomnoži vojna mornarica, glasila ljudskih strank, ki se
po naročilu in bržčas za dobro plačo vnemajo za vojno, v kateri bodo zopet Slovenci pretakali svojo kri. Ni jim mar, da bi bila vojna za naš narod, slasti za kmetski stan, strahovita nesreča. Kaj zato, če pogine toliko in toliko tisoč Slovenoev, da se le obnovi papeževa posvetna vlada. Zdaj, ko smo razkrili podle spletke teh ljudi, so se hitro ogrnili s črnorumenim plaščem, hinavsko zavijajo oči in se izigravajo za velike patrijote. 1% Sberidan je rekel: L*-patriotisme — o' est le dernier lefuge des oc quino. Ia govoril je resnioo, to ee vidi na naših klerikaloih, to se vidi tudi v tem slučaju ŠusteršiČ se je silno bahal, da je v delegacijah glasoval in govoril proti stroškom za armado, zdaj je ponosen, da se njegova stranka vnema sa militarizem, za nove brodova, za nove izdatke za armado in za vojno z Italijo  in  na Balkanu. Le patriotisme
— o' est le dernier icfuge des oo-quins ! »Slovenec« je sleparil slovensko javnost, rekši, da je oesar dal izreči lepemu klubu zahvalo za to, ker je glasoval za rekrutni zakon. Cesar se je klubu zahvalil, ker se vnema sa nove brodove, za nove davke ia armado. Krona bi vedno imela rada kar mogoče veliko armado in veliko denarja sa vojaške namene. Ljudski zastopniki, če niso kukavice, se temu upirajo. Mi smo razkrinkali tudi to klerikalno lopovatvo. Klerikalci niso mogli nič tajiti in si skušajo iz zadrege pomagati s trditvijo, da pišamo mi nespodobno in nepatrijotično o cesarjevi zahvali Le patriotisme — c' est le dernier rsfuge desocquins! Slovenci smo v najhujšem boju proti državni upravi, civilni in vojaški, ker se nas zatira, ker se nas preganja, ker se nai gospodarsko in narodno uničuje. Mi smo rekli, da sa zato za Avstrijo ne moremo navduševati. Avstrija naj bo vsem pravična, naj nam bo dobra mati, na kruta mačeha, in odušev-ijaai bomo sanjo; dokler pa ni taka., nam ostane srsjea bližja kot suknja. Tuli tu je »Slovenec« začel mahati s črnorumeno zastavo in bi bil najraje govoril o veleizdajstvu, ker pa se jo solo borniraniaa popom zdelo to preneumno, se je »Slovenec« za dovoljil, da je izrazil le bolest svojega patrijotičnega sroa. Ali saj vemo: Le patriotisme — a' est le dernier refuge aeasc juios ! Slovanska javnost pa naj nikdar no pozabi, posvečati političnemu tihotapstvu klerikalne stranke svojo pozornost. »Slovenec« je prinesel najbrže plačano poročilo o razmerah v italijanski armadi teh podatkov ni mogel dobiti drugod, kakor iz vojnega ministrstva. »Slovenec« se navdušuje sa pomnoiitev mornarice, za pomnoiitev armade in sa nove davke. »Slovenec« se vnema za vojno s Italijo, ki utegne nastati vsled tega, ker se hočeta tako A v atrija kakor Italija polastiti Albanije in to so stvari simtomatiČn ega pomena. Pred okupacijo Bosne in Hercegovine so razni Jugoslovani igrali ravno tako vlogo kot sedaj, vlogo sumljivih, najetih in plačanih političnih agentov. Torej pozor !
— Obromsnjavalna priča
— tolmač. Glede na notico, ki smo jo pod tem naslovom Se dne 17 februarja 1 L is koroškega »Mira« posneli, nam je e. kr. predsedništvo deželnega sodišča v Celovca poslalo popravek, ki smo ga v petkovi številki ponatisnili. Na podlagi popolnoma zanesljivih informacij vzdrfiujemo zadevno notico v polnem obsegu. Polna resnica je, da pri zadevni razpravi sodnik ni niti besede obtoženčevega zagovora rasumel, polna resnica, da je priča-tožnik slutil sa tolmača, polna res niša, ia jo obtoienee izustil besede ■ lika tajfts. Nasprotno pa ni res, da sa jo na raspravi takoj pokazalo, da obtoienoe toliko nemški razume, da mu je bilo možno zagovarjati se v nemškem jeziku, in ni ter ni res, da mu je le v malotnih nevaž ni h točkah priskočil zapisnikar, slo voničine vešč, in ni res, da mu je tudi razsodbo raitolmačil zapisnikar. Zapisnikar, pisarniški pomočnik Ho-bel, se ni prav nič v raspravo
vtikal, temmanj, ker sam le aa največjo silo lomi nekaj koroškega slovenskega dijalekta, čudom ae tedaj moramo čuditi smelosti, s kojo se skuša utajiti dejstva, ki jih lahko vsak čas dokažemo, ako se nam v to ponudi prilika. Na tak milo rečeno
— neverojeten način na Koroškem pero nemškonaoijonalne sodnike in maše usta pritožbam soper naj eklatantnejša zakonolomstva. Potem je na Ko oškem seveda vedno in vsepovsod vse v najlepšem redu.
— Slovensko gledališče. Dasi je »Loterija« že stara igra
— v Ljubljani so jo v nemškem gledališču že igrali pred 2» leti — in dasi je v njej marsikaj naivnega, nas vendar veseli, da je to delo prišlo na slovenski oder. Igra je namreč v resnici zabavna, polna humorja in komičnih prizorov, pridobila je pa še jako mnogo po različnih izvirnih dovtipih, s katerimi je prevod zasoljen. Gospod V e r o v š o k si jo izbral to igro za svojo benefioo, ker ima v njej jako hvaležno vlogo. Hiapto Polžev Koral spada med tiste tipe, ki jih zna g. Verovšek mojstrski predstavljati. Dosegel je tudi v tej vlogi kolosalen uspeh. Igral jo je z neposnenim humorjem in pretre šljivo komiko, lahko, živo in pri tem skoz in skoz naravno ter Žel obilo najburnejšega aplavza. G. VerovŠku sta bila izročena krasen veneo in lep šopek in tudi sicer se je včeraj pokazalo, da uživa splošne simpatije in da zna občinstvo ceniti njegove velike zasluge za slovensko gledališče. V glavni ženski vlogi je snoči nastopila ljuba znanka izza prejšnjih dni gospa Gisela Nigrinova. Ga. N;grinova je bila svoj čas jako marljiva in vporabna članica slovenske drame in je pri občinstva v prijaznem spomina. Nastopila je iz posebne prijaznosti do g. VerovŠka, dasi že deset let ni igrala. Samo jako dobro oko je moglo včeraj zapaziti, da gospa Nigri nova Že deset let ni stala na odru. Absolvirala je svojo vlogo z vervo in s temperamentom. Pogodila je izborno značaj Žefe Rožmarinke in ga jako dobro izvedla ter tudi prav ljubko pela. Gospe Nigrinovi je vročena košarica najlepših cvetk. — Izmed dragih igralcev so se posebno odlikovali gospa Dani-, lova, gg. Tišnov in Boleška, g. D o b r o vole y, gdč. Sparna in g. Nučič. Sploh je bila predstava prav dobra. Gledališče je bilo natlačeno polno tako, da za noben denar ni bilo dobiti niti najmanjšega sedeža.
— Častni večer gospoda Orgelskega. Prihodnji torek bo častni večer tenorista slovenske opere g. Orželskcga in se tem povodom uprizori — prvič v tekoči sezoni — „Prodana nevestau v kateri poje g. Orželski lepo vlogo Janka. Gospod Orželski je bil pred petimi leti eno sezono Član slov. opere in je to zdaj že dve sezoni zapored. Pridobil si je najtoplejše simpatije vsega občinstva. V letošnji sezoni je pel celo vrsto velikih in težkih partij. Nastopil je v operah „Hugenoti", „Hoffmannove pripovedke", „Onjegin", „Lohengrin", „Karmen", „Bohemew in „Poljub* in se v vsaki teh vlog odlikoval tako, da je bilo občinstvo vse s koz jako zadovoljno. Gosp. Orželski gotovo zasluži, da mu občinstvo na njegov častni večer pokaže, da priznava njegovo delovanje in da mu je za n ude ni umetniški užitek hvaležno.
— „Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev"
a sedežem v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek, dne 27. t. m, ob 8 zvečer v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu so volitve odbora (9), nadzorstva (3) in častnega sodišča ter sklepanje o pristopu društva k zvezi slovanskih časnikarjev, event. k zvezi jugoslovanskih književnikov In časnikarjev. Društvu je namen književnike in časnikarje združevati in podpirati ter pospeševati slovensko književnost in časnikarstvo, šči titi koristi in varovati ugled književniškega in časnikarskega stanu in podpirati prave člane, njihove vdove in sirote ter si v ta na men ustanoviti poseben pokojninski zaklad. Ker se vrši že v kratkem kongres slovanskih žurnalistov v Voloskem, je treba, da se končno tudi Siovenoi udeleže* tega kongresa z organizaoijo svojega Časnikarskega stanu, ki j« bil doslej brea vsakega središča. Želeti je torej, da bo usta novnega občnega zbora društva slovel skih časnikarjev in književnikov kolikor možno udeleže vsi časnikarji in književniki, povabljeni so pa tudi vsi rodoljubi, ki se zanimajo za pro-speh slovenske književnosti in slovenskega časnikarstva.
— „Kranjska podružnica avstr. pomočnega društva za bolne na pljučih". Gospcd An ton Luokmann v L ubijani jo podaril podružnici vsoto 200 kron. Vivant sequentes! — Glavni tajnik dr. De meter Bleiweis TrsteniŠki poda se te
dni na Dunaj, da si ogleda tamošnje oskrbovalnioe sa jetičuike in proučuje njih poslovanje.
— „Društvo zdravnikov na Kranjskem". Na XV. zborovanju avstrijskih zdravniških društev, ki se bode dne 25. t. m. vršilo na Dunaju, zastopano bode »Društvo zdravnikov na Kranjskem« po dele gatib prof dr. Atfred pl. Valenta in dr. Dometer vitez Bleiweis Trste-niški.
— Ljubljansko učit. dru« fttvo ima svoj izvanredni občni zbor dne 23 t. m. ob 8 uri svečer v prostorih gostilne (r. Mraka na Marije Teresije cesti (»Pri levu«) Ker se bodo obravnavalo o važnih stvareh, naj se blagovoli ljubljansko učiteljstvo polnoštevilno udeležiti.   01 bor.
— Prva splošna avstrijska zveza delo%odij obstoji sedaj že deset let in je razprostrta po vsem avstr. cesarstvu, šteje 112 okrajnih društev s oOOO člani. Zveza ima na dobrodelnih napravah : 1. posredovanje za službe, 2 podporo članov v potrebi, 3. podporo vdov in sirot v slučaju smrti, 4. podporo v starosti in oslabljenju in 5 varstvo. Zaveza je do sedaj posredovala in oddala 2354 služb za delovodje in tovarniške uradnike vsake stroke in je tudi za podporo velike vsote iz plačala, kakor za: posmrtne vsote 179245 K, vdovam in sirotam 15.740 kron, v posebnih potrebsb 37 323 K, ia pravno varstvo 10710 K in pri posredovanju za službe 14 640 kron in razen teh izplačanih vsot ima zaveza še 811976 K čistega premoženja, katero gotovo jamči, da bo mogla svoje obljube in dolžnosti izpolniti popolnoma v vsakem oziru. Društvo delovodij za Ljubljano in okolico nam poroča, da priredi v soboto 25 t. m. ob 6. uri zvečer v restavraciji g. Friedtl-na (prej F«.ntini) zraven uršulinskega samostana sestanek vseh članov 8 svojimi diuiinami. Tudi društvo delovodij za Tržič nam na znanjt, da bo imelo v nedeljo dne 26. t. m. v društvenih prostorih slavnostno zborovanje, in bo k obem prireditvam vsi gg. člani, prijatelji in dobrotniki društva vljudno povabljeni. Ljubljansko društvo delovod j ima vsako prvo soboto v mesecu ob 8 zvečer v Hafnerjevi pivovarni svoje zborovanje, kjer se lahko vsi gg, ki nameravajo Še k društvu pristopiti, zglasijo in vse potrebne pojasnila dobijo.
— Poskus zastrupljanja.
Iz Črn mija se poroča, da je pred kratkim 33 etni Jožef Slak iz Kraš-njega vrha občine Radovica dvakrat zmešal med jedila, ki so bila namenjena za njegovo ženo in ta«ta, neko tvarino najbrž strihnin. Tvarina je povzročila simptome zastrupljenja, trajnih posledic pa ni imela. Slaka so izročili sodišču.
— Tri sestre« V Celovcu so živele že več desetletij popolnoma zase sestre Valerija, Kresoencija in Lujiza grofice Zinn pl. Z i n n e n burcr, stare 58, 65 in 70 let. Starši so li svoječasno bogati, a so v 70. letih vsled velikega poloma zgu bili vs premoženje. Trije bratje bo padli v vojski. In tako so živelo sestre ločene od sveta ter se preživljale s ročnim delom. Dne 20 t. m. pa je umrla sestra Kresoencija vsled tuberkuloze, a ob njenem mrtvaškem odru sta se ustrelili ostali dve sestri.
— Usodna h i Se. V Žabnicah se je obesil v hleva posestnik Matevž Ape na istem kraja, kjer je bred 13 leti zadavil svojo ženo. V 20 letih je to pri isti hiši že četrti samomor, oziroma umor.
— V Oornbepgu priredi dru Štvo »Naprej« prvo nedeljo v maju t. 1. veliko zabavo s vojaško godbo, 24 mož in prvaško godbo, 16 mož Dobro bi bilo, ko bi se druga društva na to ozirala, da prihiti oni dan vae v Dornberg, ker je soditi po pripravah, da priredi znano društvo »Naprej« p av veliko zabave za vse udeležence. Več svoječasno.
— „Ljudski oder". Piše ae nam iz Trsta: Prvi občni zbor tega no ega slovenskega izobraževalnega društva se je vršil dne 16 t m. v začasnih druš venih prostorih Ulica Bosohetto št. § II. nadstr., katerega se je udeležilo lepo število s'oven skega delavstva, izmed katerega se je izvolil odbor, ki se je sledeče kon stituiral: Jernejčič Anton, predsednik; Mibevo Ignao prvi, S >šbk Pran drugi podpredsednik; Regent Ivan, tajnik; Stolfa Alojzij, njegov namest nik; Zupančič Josip, blagajnik; ne-mestnik Š*Šek Fran; knjižničarjem: I. Vrabec Drago, II Gruden Fran, III. Ma4ek Valentin; pregledovalni odsek: Skubio Jaka, 8-k Jaka, Jaklič Ivan. Porod tega društva jemljemo na znanje s srčno željo, da bi vse stransko uspevalo in zaneslo omiko in proBveto tudi v one kroge, ki si bili dosedaj zato še nepristopni. Z ustanovitvijo novega društva je storilo slovensko delavstvo velik korak in na njem je, da društvu zagotovi obstanek in razvoj.  V zmiolu pravil
in intenaij ustanoviteljev društva ae v njem ne bode gojila nikaka politika, vabljeni so vanj dolavoi in preprosto ljudstvo vseh vrst; kdor se hoče učiti, je društvu ljub došlee. V program si je društvo postavilo it obrazbo preprostega ljudstva začenši s početka z nauki in poukom v čitanju, pisavi, računstvu; dajalo pa bode svojim članom tudi priložnoat poučiti se v važnih socialnih vprašanjih. Najprej začne s predavanji ter se je v ta namen obrnilo tudi do društva »Akademija« sa podporo in ima že z gotovljenih nekaj predavanj. Prirejalo bode društvo tudi pevske, dramatične in sploh zabavne večere vsake vrste in skušalo nuditi slovenskemu delavstvu vsestransko duševno vzgojo. Prijatelji slovenskega delavstva se vabijo v društvo in k društvenim prireditvam sploh, kjer bodo vsekdar srčno sprejeti Ciani se sprejemajo vsak večer od 8. do 9 ure zvečer v društvenih prostorih Uiioa Bischetto št. 5 II. nadstr.
— Trgovinski muzej ja sklenila ustanoviti tržaška trgovska ia obrtna zbornica.
— Policijski komisarijat pri sv. Jakoba v Trstu je v nedeljo po svojih organih spravil v varen kraj šest ljudi, ki so sumljivi, da spadajo k oni druhali, ki je zadnji čas vlomila na različnih krajih in najrajši praznila blagajne.
— Velik požar na Fužinah. Sinoči ob polu 9 uri je naznanil čuvaj na Gradu s strelom, da gori Baumgartnerjeva tovarna sa proizvajanje lesnih barv na Fužinah, kamor je Šlo tudi ljubljansko gasilno in reševalno društvo takoj na pomoč. Kako je ogenj nastal, se še ne ve dobro, sodi se pa, da se je vnelo v strojnici vsled vrtenja strojev, ki so bili mogoče premalo namazani. Kakor rečeno, je bilo moštvo tukajšnjega gasilnega društva nsglo na svojih vozovih pred »Mestnim domom«, odkoder so se odpeljali proti Vodmatu pod naČelstvom g. Ludovika Štriclja in g. Josipa Turka, na lice nesreče. Ko so došli pred garnizijsko bolnišnico, jih je vrnil neki gospod, češ, da gredo po napačni poti in da gori v Štefan ji vasi. Vrnili so se in dirjali nazaj čez Sv. Petra most na Poljansko cesto. Ker je pa šesta posuta, so konji pred živinozdravnišnieo onemogli, in so jih morali prepreči, kar jih je zopet nekoliko zakasnilo. Pri požaru je delovalo 15 sevi in so pomagali gasiti poleg tovarniške in ljubljanska, tudi požarne brambe iz Stefanje vasi, is Most. iz Biiovika in Vevč. Na pomoč je prišel tudi oddelek sanitetnih vojakov, ki je vse pohvale vredno pomagal ognjegascem. Ker je bila strojnica vsa v ognju, in ker ni bilo upanja, da bi se mogla rešiti, kajti gorelo je olje, špirit in drugi gorljivi predmeti, so ognjegasoi obrnili pozornost na poleg strojnice stoječa to* varniška poslopja in sssebne hišo, katerim se je posrečilo rešiti jih požara. Gasili so do • ure zjutraj in se občinstvo, katerega je prišlo is Ljubljane na stotine, ni moglo načuditi požrtvovalnosti vseh ognjegasoev, kajti devet ur gasiti eksplozijo ni malenkost in ne tožijo danes zastonj, kako so izmučeni. Dslali so vojaki, kakor ognjegasci s največjo enorlijo, omeniti je pa še posebno, da so gg. Štricolj, Turk in Daohs hodili po ge relih zidovih kakor veverice in s tena stavili svoje življenje v silno nevarnost in le sreči se je zahvaliti, da ni kdo izginil v — plamenu. Skoda 00 ceni od 100 do 120 tisoč kron in je bil g. B*umgartner zavarovan.
— Stavka. Včeraj popoldne so mizarji pri tvrdki Iran Matjan na Dunajski cesti ustavili delo. Gospod Matjan je baje hotel vpeljati akordno delo, s čimer pa delavci niso aado voljni. Danes je prišel posredovat med delojemalce in delodajalca obrtni nadzornik.
— Aretoval je včeraj na jasnem kolodvoru službujoči nadstražnik J. Kržan Alojzija Suitorja is St. Raporta, ker se je hotel odpeljati v Ameriko, no da bi bil nosil io vojaško suknjo.
— Trpinčenje živali. Mesar
Anton B. iz Hradcokega vasi, o katerem smo ie dvakrat poročali, je zopet včeraj tako tesno naložil na vos šest telet, da se uboga iival ni mogla prav nič gibati. Najbrže so bode B. preje naveličal mučiti iival, kakor ga pa oblastvo deveti na | t. deželnega zakona.
— Stekel pest Danoo so je po cesti na Selu saletaval v iiviao neki rjav, precej velik pes, na katerem so se kasali znaki steklino. Konjač ga še ni dobil in se občinstva na to opozarja. Pes je imel znamko.
— Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo a južnega kolodvora v Ameriko 190 Slovenoev in 150 Ma-oedonsev. — 200 Hrvatov je ilo v Heb, 90 v Meran, 100 v Ioomoat, sv na Jesenice, 60 pa v Hrušioo. — Is Trata so je peljalo skosi Ljubljano 70 Črnogorcev in 50 Grkov v Ameriko. — Na Dunaj je šlo 260 Lahov,
t ogrske Same 40 Slovenoev, no Je-senice pa 40 Maoedonoev. — Is Hru-iioe se je pripeljalo 60 Maoedonoev, peš je pa prišlo ia Jesenio lOv Hrvatov, ker nedostaje dela, a tudi de narja nimajo, da bi se mogli peljati domov. Tudi danes zjutraj je prišlo is Jesenio 17 Hrvatov, ki bodo mo-rali istotako valed nedostajanja sredstev iti peš v Kraljevac. Eo siromak je oelo bos.
— Nadel je šolski učenec Joitf Guzelj deEsrnioo z manjša vsoto denarja.
— Hrvatahe novice« — Hrvatska umetniška razstava v Zagrebu s otvori 1. majuika t. 1. K otvoritvi so pozvani slovenski, srbski in bolgarski umetniki in književniki. Za sprejem teh se vise med hrvatskimi umetniki velike priprave. — „Društvo hrvatskih književnikov44 je skle nile na zadnji svoji seji, da bo v bodoče izdajalo svoj »Letopis" v obliki almanaha ki bo priobčeval najboljše plode hrvatske književnosti. Takisto se je sklenilo, da se v najkrajšem času konstituira v drnštvu sekcija noviaarjev. Ta posel se je poveril dr. Iv. Le r-k o vi ću.
* Najnovejše  novice. —
Velikemu podkupovanju aa razstavi v 31. Louisu so prišli *ele sedaj na sled. Zadnje tedne razstave se je razvila tajno pravcata kupčija z odlikovanji. Za razua odlikovanja so bili sestavljeni celi tariti po strokah. Zadevo dobi skoraj gotovo sodišče v roke.
— Poveljnik   Terezij anske vojaške   akademije   v Dunaj skem  Novem mestu postane baje bivši ogrski brambovski minister N y iri, fcer je šel dosedasji poveljnik v pokoj.
— Za predsednika praškega aadsodišča bo bajo imenovan dvorni svet. v justičnem ministrstvu Rud. Regner  pl. Blevleben.
— Jezuitski general Martins ima raka. Naslednik mu bo baje neki Nemec.
— Italija se oborožuje. „ Štampa" poroča, da je vojni minister Podotti izjavil, da ostane na svojem mostu le tedaj, ako zbornica dovoli 825.000.000 lir za utrditev meje proti Avstriji ia za zvišanje vojnega proračuna.
— V konkurzje prišla znana tvrdka za suknene izdelke v Brnu Kal-lab in Haller.
— Grozovit požar je nastal v tovarni za Čevlje v Brocktonu (Amerika) vsled eksplozije kotla. Dosedaj so izvlekli iz pogorišča že 50 mrtvih, govori pa se, da je vseh žrtev najbrže nad 100.
■ Čez 45 let. L-ta 1860 jo bil v Bhrenbreitsleinu pri K blencu umorjen gostilničar Meder. Urn rila sta ga njegova lastna 23 letna žena in njen ljubimec, učitelj Keller. 0:a sta bila na smrt obsojena, pozneje pa pomiloščena v dosmrtno ječo. Keller je v ječi umrl. Te dni pa je bila tudi Mederova Žena po 45 letni jooi pomiloščena in izpuščena. Stara jo 13 let.
* Amalija Skram, znamenita norveška pisateljica, je 15. t. m. umrla v Kodanju v starosti 57 let. Kot pisateljioa je jela delovati leta 1885 Skram je bila drzna in konsekventna aaatopniea naturalističnega* romana in jo imela izboren pripovedniški talent
* Prevelika verska goreč«
nost. Mimo neke knjižne izloge v Mainzu je šel neki strogi kanonik ter postal, da so prepriča, ali ni izložena kaka nemoralna ah brezbožna knjiga, da bi ovadil založnika. Ozo mu obstane na neki krasno vezani kujigi. Mračno sgrbanči čelo ter čita naslov: »Ceaa je treba znati mlademu dekletu pred možitvijo?« »Aha, sem to le dobil,« je zamrmral kanonik ter vstopil strogega lioa v knjigarno. Osorno je zahteval Izloženo knjigo. Založnik se je začel izgovarjati: »Pre častiti ta knjiga ni za Vas, zagotavljam Vam, da Vas ne more zanimati!« N^č ni pomagal?, kanonik je zahteval eeno, plačal 6 mark ter po basal knjigo v notranji žep svoje suknjo. Doma je knjigo odprl ter presenečen čital: »Pouk v kuhanju.«
* Kmetska gostija pri ogrskih Nemcih. V pretečenem predpustu je bila v Hidegkutu pri Budapešti poroka kmetakega sina richulaa, ki si je pripeljal na dom bogato nevesto. K gostiji je bilo po vabljenih 400 gostov, ki so pojedli 14 telet in 120 parov kuretine. Za snočnate jedi so porabili štiri cente aaoko in dva hektolitra mieka. Ž^jo ao si svatje gasili z 10 hektolitri vina.
' Neslana |a!a. V Varšavi se je v oirkusu te dni producira! neki klovn z izvežbanim oslom. Osel jo pokata! nekatere »umetnost!«, ko pa je sačol klovn ž njim ekseroirati ter asu zapovedfel: »Stopaj naprej, ena, tete.'« delal je osel vedno korake oSV-aaj. Tedaj mu je zaklioal klovn: »A tako, ti oi Kuropatkin!« Prisotni Poljaki so tej neslani Šaii viharno ploskali, toda prišla je pclioija, klovna prijela, cirkus pa zaprla.
Književnost
— Janša kteranika zbrani spisi. Ravnokar sta izšla v eni knjigi 1. in 2. seaitek četrtega zvezka zbranih spisov Janka Kersnika. Tudi to knjigo je uredil Ivan Prijatelj. ZaloŽtl L Schwentner. Cena broširanemu izvodu 5 K, po poŠti 5 K 20 vin ; elegantno v platno vezanemu izvodu 6 K, v polfsanooski vezbi 7 K, s pošto SO vin. več Pričujoča knjiga obaega povest »Gospod Janez«, potem pod ssglavjem »Kmetske slike« osem črtio, pod zaglavjem »Humoreske« štiri črtioe in ped zsglavjem »Povesti za ljudstvo« tudi štiri Črtioe. O pri liki izpregovorimo ksj več o tej knjig-Kersnikovih spisov.
— Venec alovanskih povesti j. V založbi »Goriške t.skarne« A. GabršČka je iašia osma knjiga • Venca slo v ansk ib povesti)«. Cena 1 K 20 vin , po pošti 1 K SO vin. Strani S02. Knjiga obsega osem iz raznih slovanskih jezikov preloženih povesti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Jesenice 22. marca. Pri današnji občinski seji so bili vnoič izvoljeni za častne občane gospodje: Jakob Aljaž, Juri Auer, Fran Budinek, dr. Vinko Gregorič, Ivan Hribar, Josip Pogačnik, Fran Rant, Rih. Schrey, Avgust Šinkovec, Ljud Stricelj, Anton Trevn, dr. Fran To-minšek, dr. J. Vilfan in Ant Razinger, učitelj v Ljubljani Slava zavednim in značajnim odbornikom !
Jesenice 22. marca. Vodji „Gasilnega in rešilnega društva" g Lj. Striclju kot danes zopet izvoljenemu častnemu občanu v imenu hvaležnih Jeseničanov čestita z ozirem na njegov požrtvo valni nastop, s katerim je ob pri liki požara preprečil za Jesenice usodepolnc katastrofo.
S c h r e y.
Dunaj 22. marca. Danes je pod predsedstvom dr. F e r j a n-čiča zborovala v parlamentu en-keta, ki se je posvetovala glede jamstva za vse Škode in poškodbe, provzročene po avtomobilih. Tem povodom je prišlo pred parlament vse polno avtomobilistov z vozovi, kar je obudilo splošno senzacijo.
Dunaj 22. marca. Ministrskemu predsedniku Gautschu se je bolezen v toliko obrnila na bolje, da bo mogel v soboto ali v nedeljo zapustiti stanovanje.
Bupimpešta 22. marca Iz vrševalni odbor koalirane opozicije je na predlog grefa Apponvija sprejel sila ostro resolucijo, v kateri se kroni očita intransi-gentnost glede armsdnega in nedoslednost glede gospodar skega vprašanja.   Soglasno se je gv fu Andrassyju izrekla zahvala za  posredovanje,  kar  kaže, da smatra opozicija vsako na daljno pogajanje s krono za brezplodno in da nastopi zdaj odkriti boj.
Budimpešta 22 marca. Položaj je postal skrajno napet in nad vse kritičen. Iz vrševalni cdbor združene opozicije je odklonil vse, kar je ponujala krona, češ, da so te ponudbe absolutno nezadostne. Grof Andra8sy se je izrazi), da je izgubil vsako upanje na spe-razumljeaje med krono in med opozicijo in da nastanejo zdaj zmešnjave, katerih konec je nedogleden.
Pariz 22. marca. Poslauska zbornica je začela razpravo o z a-konskem načrtu glede ločitve države in cerkve. Zbornica je z veliko veČino odklonila vse predloge, s katerimi ao klerikalci poskusili zakon pokopati oziroma razpravo odložiti. Za generalno debato je oglašenih 63 govornikov.
Varšava 22. marca. Vse mesto je strahovito razburjeno. Sinoči so neznani storilci v Volkovi ulici vrgli dinamitno bombo na neko pa tratijo Štirje vojaki, dva redarja in en orožnik so smrtno
ranjeni, en orožnik in neki poštni uradnik pa sta lahko ranjena. Storilci so ušli.
Varšava 22. marca. V Lodzu se je zgodil atentat na policijskega komisarja Mazgurova. Ne znani ljudje so nanj streljali z revolverji; tri kroglje so ga zadele in ga smrtno ranile.
Varšava 22. marca. Policija je aretovala 128 gimnazijcev.
Rusko-Japonsks vojna.
Petrograd 22. marca. Uradoma se razglaša, da je bivši ge-neralisimus Kuropatkin imenovan zapoved ii i kom 1. mandžurske armade.
Lon don 22 mare t. »Standard0 javlja: Japonsko zasledovanje Rusov je z zavzetjem Kajuna končano. Ruska armada je baje v najhujšem položaju zaradi pomanjkanja živil, ker jih zdaj ne more več dobivati od Kitajcev.
Poslano*) Svarijo.
Onim gospodom, ki trosijo o meni neresnična, lažniva in ostadna obrekovanja, javljam, da jih bom v prihodnje klical na odgovor potom sodišča.
Svarim tudi gospoda Miha Sra-karja, stavbnega polirja, da naj se o možeh trga Pcstojrei zraža po gostilnah bolj laskavo, in ne zaničljivo ter razžaljiva. 913
Matija I*avrenčič
uradnik c kr. drž. želez, in posestnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odpuvomo le toliko, kolikor določa zakor.
Našim odjemalcem!
Tovarna testenin se bliža svoji dovršitvi. Ne bodemo navajali ne skrbi ne truda, ki smo ga imeli pri zopetni zgradbi in pre-osnovi, uiti posledic udarca, ko nam je uničil požar našo staro tovarno, saj smo dobili tolikanj izrazov simpatije, ne le od cenjenih trgovcev, temveč tudi od strani spoštovanih konsumentov, da nam je to dalo moč, poprijeti se dela s podvojeno silo.
Udarec nas je našel popolnoma nepripravljene, in ker nam je bilo na tem, tovarno ne le opremiti z novejšimi napravami, temveč jo tudi zgraditi za večjo produkcijo, nam ni bilo vzlic vsemu naporu mogoče prej z izdelovanjem pričeti.
Nikdar si nismo mislili, da si more kako podjetje v vseh krogih pridobiti toliko zaupanja, kot ga je naše deležno postalo. Zdi se nam, kot bi bilo naše podjetje nekaka narodna last, da se je narod veselil, ko je videl, da raste in procvita, a se žalostil, ko nas je zadela nesreča. Ako imamo ob strani tako zaupanje, potem se ne bojimo udarca in naj je bil še tako ljut.
Od vseh strani nam dohajajo vedno vprašanja, kdaj vendar pričnemo. Pisma govore, da se šele sedaj ve prav ceniti naše testenine, ko jih ni; slišali smo celo, da so po požaru naše testenine iskali in plačevali po dvakratno višji ceni kot prej. Večina trgovcev nam piše, da ne prodajajo testenin, odkar so jim naše pošle, ker se je vsak poskus, vpeljati druge, izjalovil.
Ne bode trajalo dolgo in naše testenine se bodo zopet dobivale. Dal Bog, da jih ne bi nikdar več zmanjkalo. 919—1
Prva kranjska tovarna testenin
Znideršič & Valenčič
U Bietrica (Notranjsko.)
Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo-.ehajocun ljudem priporočati je porabo'pristnega „Mollovega Seidlite-praska4', ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe Ri ln o na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DT7NAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 5 7—4
Zahtevajte
ilustrovani cenovnik
, \*etja za žarnice
' „Ideal"39
Hugo Pollak.
DUNAJ, VI., IsSgm Si j
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vnega sveta obsega pojasne valna in red učna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Ihsrrrjju balzamu In v*mit'. fliiusttu kot nenado-mestnem sredstvu Po stnine prosto dobe to knjižico naročniki La>-zima m tudi sicer na zahtevo gratis. 12 malih aH 6 dvojnatih steklenic Laizama stane K 5, ?0 malih ali 3 > dvojn. steklenic K 15* -franko z zabOjčkom itd. 2 lončka centifo-lijskega mašila franko K 3*60.
Lekarnar A. T HIE R R Y v Prsgradi
pri Kogtaakl Slatini.
Naznanite mi ponarejalce in prodajalce po-naredb mojih edino pristnih  izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-21
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najbolj ia priznana
Taio-cMn Mtnra
katera okrrpeuje laaltiee, odstranjuje luslte in preprečuje Izpadam e las.
1 ateltleniea z navodom 1 R.
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka
t Ljubljani, Resljsva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Pran JoSefevega
jnbiL mosta 21—12
konjak
rajameeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Des ti 1 eri j a
Camis l M
Trst-Bar ko vije.
Vi steklenica I S*—, »/■ Usnice K 2 50. — Na proda] i aaljSia trgovinah. 29
Darila
Cpravniitvn našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda G^sp. Vinko Sket iz U. Bistrice 8 K. in sicer 6 kron Bistriška preferanca z geslom „RajSi Ciril in Metcda 5 kron, kakor igralcem prevelik Ion" in g CvetniC iz Trnovega 3 K. G. Ivan Siatnar v Kamnika 8 K nabrala gospa I. S. povodom godovanja g. župana v Kamniku m Jožefa A. v gotiloi godov-njaka g Kenda v Kamniku — Skupaj 18 kron — Ž i Teli!
Za Učiteljski konvikt Gdč Avreli a Vreztc učiteljica na Dvoru 2 K 60 vin nabrala v veseli družbi v gostilni pri gosp. Klincu v Dv ra. Lepa hvala! Vsoto smo izročili g. J. Dimniku
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. marca: Uršula Feldttcio. gostija, 59 let, Poljanski nasip 38, Emphvsema pulm
Dne 18. marca: Terezija Leskove«, kazni I uit" ne jja nadzornika žena, 62 let, Bohoričeve ulice 12, Parali y si s eordia Ivan Kebolj, posestnik, 80 let, Jenkove ulice 16. Pnemuonia — Marija Vidmar, kajŽ^rjeva hči, 7 ines , Črna vas 38, Bronchitis.
Dne'30. marca: Josip Storovnik, delavčev sin, 4 leta, Cerkveue ulice ti, Ecclauipsie.
V deželni b olnici:
Dne 16. marca : Ivana Drentk, davčnega eksekutorja vdova, 64 let, Vitiura cordis
Heteorologično poročilo.
VUtn* uad morjem SOS* S    8x*daji sra&al iUk 716-0 m
Marec |	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	1» eg	Vetrovi	Nebo
31.	9. BV.	7363	62	si jvzhod	jasno
	7. vj.	739 4	46	si. vzjvzh	oblačno
•	8 pop.	7b8 5	94	al. svahod	oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 5B9 aormale: 46*. — Padavina 00 mm.
Borzna poročila.
Ljubljanska (,Kreditna banka" v Ljubljani
1906.
Uradni koral dan. borce 21.
I* t majeva renta.....
i'\r srebrna renta.....
1° d avatr. kronska reuta    . .
4% n   zlata       „       , .
4% ogrska kronska  „   .   . ■
l°,e „    zlata      „   .   . .
1% posojilo dežele KranKke . i1/,*/* posojilo mesta 8p L t .
i1//'', bos.-herc. lat pos. 1902
1
* i* ,u
li i *■
t3' I*
e
ti' o.
ceika dež. banka k. o.
• ■ »<■••• zst. pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. t.
10°/0 pr.......
čast. pisma lauerst. hr. „      „     ogrske cen.
iti. hr.......
s. pis. i p?« hip. baa. obl.  ogr.  lokalnih le-
leznio d. dr.....
obl. češke tnd. banke . prior. Trst-Poreč lok. IeU
prior. dol. tel.....
jni. Sel. kap. .
avst. pos. za Žel. ttreek«. srečke od L 1860» , .
P o.
, 1864 ....
ttzske.....
cem. kred. I. emisije
ogr. hip. banke . . srbske k trs. 100-
turške.....
srečke .   . .
iaaflka
freditne •'.•••«
inomožke „ . . .
arakovake » • • .
Ljubljanske „ . , .
i. v a t. rud. križa „ . . .
Ogr.    „     . • . . .
iudolfove „ . . .
^aJcbarSke „ . . .
dunajske kom. „ . . .
l>eluier
iaiue železnice .... Orzavne železnice    .   . . k vetr.-ogrske bančne delni«« avstr. kreditne banke   . . Ogrske      „ ... živnostenske        B       ■ . Premogokop v Mosta (Brfti) Upiiiake montaa .... c>r*&ke žel. indr. dr. .   . . ^ima-Mnraavi ..... rrbovlJske prem. družba i v str. orožne tovr. družbe . >^eške sladkorne dražbe
ValHte
J. kr. cekin ......
20 fraaki.......
tO marke.......
Sorereigns......
ttarke........
Laski bankovci.....
3ublji........
dolarji........
Žitne cene v Bud
Dne 22  marca 1906. Termin.
marca
Iteotr
100-30 100 26 100*60 119*96
98*30 11876
99-60 100 60
100- -
101- 60
100 16 100*15
101 40
107 7i» 100-10
100-60 100-05
10C-—
100- 76 99- -99-&0
818 70
101- 20
189 50 z8S — 171 75
307 — 806--. 879 — 109 — 143 — 24-75 486--7&*— 86-66 50 60 50 372ft 6b-— 75 — 636
91 25 659 10 1644 — 676-75 792-50 249 76 685 50 620 — 12615 --538 — 268- — 579 — 166 —
11-32 19*06 28-46 «•90
117-17 95 30
15-2 ^ 4*84
100 50 10045 100*70 12015 98'Mi 1189i
101- -10160
100 —
102- 46 100*65
100- 65 102-40
108-75
101- -
101 20 101-
101-
101- 7t>
100--3*0 7e
102-20
19'-50 2©G- -173 75 317 — 31U 284 -114 50 144 -26 75 4»6 — 83-90 60 72 -68-50 3925 69 -81 — 645 50
92 660-10 1654 — 677-75 793 60 260-25
68y—
621-2620 — 639 -262 -68S -169 —
11*3* 19-09 U-bi 23*98
117*37 96 50
»63-6--
mpeSti.
P&eniea	za	april .   . .	. za	100 kg.	K	1893
Plenica	n	maj   .   . .	n	100 .	n	18-89
Pšenica	t)	oktober . .	• f»	100 ,	•	16-89
Etž	n	april .   . .	• »>	100 ,	m	15 08
Koruza	n	maj    .   . .		100 „	m	16 40
Ovea	•	april   .   . .	■	100 .	m	14-26
cr~**ti%.
Nespremenjeno.
ToŠnim srcem javljam v svojem in v imenu svoje sestre in bratov vseiu aorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je aaa iakreno ljubljeni, dobri oče, gospod
Viktor Kantz
včeraj ob 1. uri popoldne, previden a tolažili naše vere, mirno izdihnil svojo blago duio.
Pogreb se vrii jutri t četrtek ob 4. url popoldne Iz deželne bolnice na pokopališče k Sv Krištofa
Sv. maše zadušnice se bodo brale v torek 28. t. m. v farni cerkvi v Ribnici.
Rlkaica-Ljubljana, dne 22. raarca 1905. 9V2
Valentina Spinda roj. Kantz
hči.
Hrt.« po«»bn(»g» OS*>*Oat0O.
Zahvala.
Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za eoCutje povodom bolezni in smrti naSega ljubljenega ainfika
najiekronejso zahvalo. 011 Zahtaljujemo se tudi za prekrasne vence in šopke kakor tudi za sp.emttvo k vecnems počitka
V Škofji Loki, 20. marca 1905.
Žalujoča rodbina Ronaucb.
Krojaškega pomočnik*.
sprejme takoj v trajno delo
Franjo Skrbeč v Ložu.
za veliko in trajno delo se sprejme takoj pri 910—1
P. Cassermannu
v Ljubljani.
Odda se dvoje lično opravljenih
podstrešnih sob
r
(man a ar de)
a p i- 4 1
909-1 tU 1«
Več pove uprav. „Slov. Naroda".
s 3 sobami, kuhinjo in vežo, dalje z vrtom (okoli 28 mtr.) se odda s pogodbo za 4 leta v najem v Novem Vodmatu tik Zaloško ceste št. 19. — Poizve se ravnotam. 824—3
telili Uja
se odda v zakup.
Ponudbe pod L. M., poste restante Ljubljana. 923—1
Iščem v vseh notarskih strokah popolnoma izurjenega
solicitatorja.
Matej Bežali, c. kr. notar
v Marnbergu. 9:6—1
Spretna starejša
kuharica
se išče za Častniško menažo pehotnega polka št. 27. 9t)8—i Vpraša naj se med 11. in 12. uro dopoldne v novi pehotni vojašnici.
Veseega
prodajalca
stek;arske stroke, ki je popolnoma zmožen hrvaškega in nemškega jezika, išče za takoj večje skladišče steklarskega in porcelan« skega blaga v Zagrebu.
Samo izvrstne inoČi te stroke naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo plače na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Marljiv". 849 —2
Išče se
spretna šivilja
s plačo 2 K na dan in pa
spretna prodajalka
zmožna slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika s plačo mesečnih 100 ^K.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatović 871—3 Ljubljana, Mestni trg št 5.
Novo
ustanovljeno 630-10
s čudovito nizkimi cenami, elegantno, moderno in trpežno delo priporoča
Jos. Rojina
Šelenbnrgove ulice
51
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po uajraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje iu smrt z zmanjsujoCimi se vplačili-
Vsak član ima po preteku petih lat pravico do dividende.
trzaje m na zavarovalna banica v Fragrl, Raz. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačane odškodnine In kapitali je: 78,324.623-17 X.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
a lMrMkozi slovanulto• narodno upravo. 5—34
Vm pojasnila daje:
Generalni aaatop v Ljubljani, če.,'.».-r pisarne bo v lastnej banonej nisi
*a*lastim &tev.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene
Mednarodna panorama,
LJubljana, Pogačarjev trg. 912
Razstavljeno do incl. soboto, 18. t. m.:
Zanimivo potovanje od
k a jire
do Ateksandrije, Smirne, Malte.
********
Za Tsako rodovino važno ilustrovano knjigo o premno-!^em blagoslovu z otroki raz-tdo8ilja s prepisi več tisoče* zahvalnih pisem tajno it*
»g h t HVntr. n—akat gosp* 4. EAUPA Berlin S. W Liudeatstnua« 60.
Pariška svetovna razstava 1900.
m
1 ?UB0CTEDR
Si*FACULTEi,eMEI£
PARI S
Si
Svetovnaslavna ustna voda.
i Dobiva se povsod. 2921—48
Dne 23. t. m. dopoldne ob 9. uri
se bo vršila
pri špediterju R. Ranzingerju na Dunajski cesti prostovoljna dražba
51 vreč pšenične moke
in se k tej dražbi kupci vljudno vabijo. 918
Ces. kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz vorzsr^egrst roda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jnž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobn ▼lak ▼ Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moo&kovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, če« Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Drmaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selztha) v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Pisen, Marij -are, Heb Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 54 m do poj dn e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc. Cnrih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago direktni voz I. in II. razr. , Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobn) vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 6 m pop. i sto tak o. — Ob 7. ari 8 m zvečer ▼ Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd. Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in D. raz.). — Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove var \ Heb, Marijine vare, Plzen, Badejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Čarih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno tirada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ir Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 8. uri 49 m zjutraj, <>b 10. ari 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki ;e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1
Posojilnica v L^ogaten
reg'Strovana zadruga z omejenim poroštvom
vabi častite zadružnike k
rednemu  občnemu zboru
ki bode
=   dne 2. aprila leta 1905 =
ob 3. uri popoldne
v posojilnični pisarni v Dolenjem Logatcu.
DNEVNI RED:
1. ) Poročilo ravnateljstva in računski sklep za 1. 1904.
2. ) Odobrenje računa in razdelitev dobička.
S.) Poročilo o reviziji, izvršeni po „Zvezi slov. posojilnic v Ce\ju". 4.) Volitev ravnateljstva in nadzorstva, o.) Predlogi in nasveti zadružnikov.
917
I 5i lanca dne 31* decembra 1904.
Aktiva
Gotovina v blagajni . Vloge pri denarnih zavodih . Vrednostni papirji .   .   . .
Dividenda istih.....
Posojila.......
Obresti posojil.....
Inventar.......
Troski pri dolžnikih . . • Stavbišce.......
Krone
7840119 110142 Ifi 9800 — 66 — 707491 17X16 445 84 317 28 1878 Mg
87 61
85f>i8Hi02
Passiva
Zadružni deleži ......
Obresti in dividenda istih V. . Obresti posojil (za 1905 plačam?)
Hranilne vloge......
Rezervni ftnd......
Dobiček v letu 1004 .   .   . .
Krone
24604 2635 2182
769167 51031 5567
86* 188
89 46 39 14 14
02
V Logatcu, dne 10. marca 1905.
Ravnateljstvo,
Dobro ohranjena
s stanovanji \ Ljubljani s čisto letno najenisčino K 2700 se odda pod ugodnimi pogoji. — Vprašanja pod „Zinshaus 3555" na naslov Haasen-stein & Vogler, Dunaj I. 811-9
V zakup
se da s 1. aprilom t. 1. v lepi Sa-vlnski dolini
lt^jja vila
z velikim vrtom in smrekovimi nasadi in konjskim hlevom, 100 korakov od železniške postaje.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". «90-2
'9U33 3)jZ!N    *03B|q 0Up!|0$
o\\jad io^ui m 0|aq 'gojacSou aasuiep uj e^soui 'aoiAe^oj ;o>ju; uj e5e|9 'eoideo Gijsoiep i|oqoj md&z 'adjas 'l^iusedpojd 'e|u)t efupods 'eznig 2 z »soAon vnarap»šopaju •uioqrar:2 mioofep«ds uoavjz z
huavjlu mn^Ao^na^d
e6o|ez euip^
d^VAV^ GsfeAonf'Bn onpe^
*UJ8AOl MlUBJjUiOUGJ
fjoqfeu z; opodsoS ui eujep ez e2e\q eSeupoui ooojez o>,j|ga
TJ—Zli BOOJOđuđ
0)IN3S3fdl00nH
Sprejmem dva spretna
vi _ v
A. PRETNAR
krojaški mojster 921—1 na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko.
Divji kostanji
visoki 3—4 mtr. se dobe po nizki ceni
v g - sa&ćinl na Igu
pod LJubljano. 894-2
preizkušen na deželnem kemičnem preizkus e vališ ć u za Živila v Ljubljani.
Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki. 236-25
Pijte
Klauerjev
(t
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Prodaja premičnin
in zakupodaja mlina in njiv
iz zapuščine zamrlega Janeza Klemenčića vulgo Špana v Kamenpotoku 86 vrši dne 99* in 99* SU$Cfi od 9. nre dalje na licu mesta. V zakup se bodo dajale za dobo 6 let:
1. njive, ležeče na Kamenpotoku, Brezi in Veliki Loki v obsegu 23 ha 49 a ter s Čistim katastrskim doneskom 419 E 20 h pod pogoji, ki se bodo prečitali ter so na vpogled pri podpisanem komisarja. Dobro ugnojena zemlja, ugodna lega in sicer se da na drobno.
2. mlin na tri tečaje s stopami na Kamenpotoku št. 9 ob vodi Temenici. Zelo ugodna lega, dovolj vode skozi vse leto, mlenja ne zavira ne zima. ne suša in ne povodenj.
Dr. Andrej Kuhar
920—1 c. kr. notar kot sodni komisar.
Mnogo prihranite ^£
pri novih zgradbah in prezidavah
fe rabite pat en to vame
malčevc cementne stene.
Prednosti: varno pred ognjem, ne prepušča zvoka, prihrani sa mnogo prostora, traverz
ni treba. Uvedeno že po vseh večjih mestih.
= V Ljubljani pri hotelu „Union" =
(okoli 4000 ma).
iN a razpolago so svedočbevis. kr. deželne vlade. kr. ogrskega drž stavbnega urada mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva.
Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
o. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu.
881—18
I
*
Prevzetj e obrti.
Vdano podpisani si usojam s tem p. n. občinstvu najvljudneje javljati, da sem knpil dobro renomirano
= urarsko obrt =
Friderika Hoffmanna na Dunajski cesti št. 12 in prosim, naj se mi nakloni zaupanje, ki ga je užival že moj prednik.
Trudil se bom, da si pridobim to zaupanje s samo dobrim blagom ob najnižjih cenah.
= Eastna popravljalnica za nre. =
Ure bom popravljal zelo hitro, dobro in ceno. Z velespoštovanjem
Fran Kober
urar
873-2
na Dunajski cesti štev. 12,
t
i e
i
Poučen ribarski tečaj.
Dne 15. in 16. aprila i I. se bo poučevalo o ribarstvu v postrvskih in račjih vodah v ribarskem zavodu na Studencu pri D. M. v Polju.
Za udeležbo se je zglasiti do 6. aprila t. I. pri načelniku ribarskega okraj, odbora, nota ju dr. Voku v Ljubljani. 9i4 i
Letovišče „Laverca".
Znano gostilno na Laverci sem prevzela vdano podpisana in jo
t2.>.  t.  m.  zopet otvorim.
Točila bom  samo  različnih  vrst  fina  prirodna  vina LenČetove I vinske trgovine in pa dobro sveže pivo.
Za okusno mrzlo kuhinjo in pri pravočasnem naroČilu tudi za gorka jedila, bom vedno skrbela.
Za obilni obisk se toplo priporoča z velespoštovanjem
gospa Antonija Hink
904 -2 gostilničarka.
V sredo, dne 5. aprila t. 1« ob 9. url dopoldne 5M*~ prodajalo se bode ~^KI
potom javne dražbe  in  proti  takojšnjemu plačilu
na graščini Raka pri Krškem
vinska posoda razne vsebine, stroji za seno vezati, zdevati in obračati, mlatilnici, stroj za žito vejati, čistilnice za žito itd.
DrugI dan. dne 6. aprila t* 1« dopoldne ob 9. uri se bo vršila
podrobna prodaja
njiv, travnikov, senožeti, gozda in poslopij na Hrvaškem brodu iu na Hudenjah na 1 eu mesta potom javne dražbe in proti plačilu v vcčlctiiili obrokih.
Natančni pogoji se zvedo na dan dražbe. 881—2 Kupci se vljudno vabijo k tema dražbama,
Za razsvetljevanje
vil, gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne* ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan
99
aparat za zračni plin
irius
.4
Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc. 565-11 ======   Cenovniki grafiji. =====
F. BOTHE & Cie.p Dunaj IV., Schaffergasse št. 13a-
Založnik c. kr. M drž. uradnikov.
Ljubljana J
Stari tr°r št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo
Ljubljana
Stari trg št. 9
Ki
sntaiajlatima pita le
po izredno nizkih stalnih cenah.
34.5/-2Ž
Poleg tega dovolim mojim cenj. odjemalcem pri odkupu
SMF~ čez lO kron 5% popusta.
^©treToščizis za krojače in ši-vilje. ^
S
□)
! Jajca!
Vsem gospodom trgovcem na Kranjskem in Štajerskem, ki se pečajo z nakupom in razprodajo
Ista.rjila. j sij o
naznanjamo, da kupujemo*'jajca" po najboljših dnevnih cenah in da vse pošiljatve najsolidneje zaračunamo.
Cene veljajo od postaje prodajalca. — Prazne zaboje vračamo gg trgovcem poštnine prosto do zadnje postaje.
Vsaka pošiljatev se takoj po sprejemu poravna. Pojasnila radovoljuo na razpolago. — Tudi predujmi se na željo dovoljujejo.
881-2
razpečevaleč jajc
1% riipisiiL (Hrvaško),
rs
-_
Velika otroških
oblek prodaja od najnavadnejše do najmodernejše oblike po najnižji ceni.
Zadnja novost berlinskih in pariških modelov, jopic, paletolov, kril in bluz.
JfajveSja izbira moških, deških in otroških oblek kakor tudi svršnikov in športnih sukenj po zelo nizkih cenah.
0. Bernatovič
v Cjnbljani, na Jtfestnem tr gu št. 5.
7 -
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474—17
trgovina železnln In kovin
Valvazorjev trg št. 6 — IJubljana — Prešernove ulice št. 50.
Vela zaloga Mniskega orodja inlne oprave.
Hi
2nadstropna, v sredi mesta, s pod strešjem, v dobrem stanu na na boljšen prostoru, v kateri se nahajajo lepi pro stori za vsako trgovino, se zaradi pre-1 selitve takoj proda. — Ponudbe podi „Nanos št. 51" na npravništvo „Slov.
Naroda."
614-8
Slamniki
se člNtl|o in pr
pri
fsajo
na  Resljevi cesti
I. nadstropje.
Brilli
štev. 22
802-4
K 2 60
1
Slovenske muzikalije
ravnokar izšle! Govekar  Fr.: Roltovnjači, uglasbil Viktor Parma, kom pletno K 10 70.
Pos amezno:
1. Ouvertura za klavir    . .
2. Kuplet za moški glas s
klavirjem......
3. Zora vstaja, za SGpran s
klavirjem......
4. Cvetočih deklic prsa bela,
samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevaDjo klavirja    .   . .
5. Mladi vojaki, koračnica za
klavir in petje .... • . a < \t zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, samospev iz , Zdravic*"
Govekar  Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 11-20. Posamezno:
2 -120
3 —
pesem K 1 20
m 1-80
„ r-
120
1-20
1. Zapoj mi, ptičica, glasno,
za sopran 8 klavirjem .
2. V petju oglasimo, moSki
zbor s klavirjem   .   . .
3. Kuplet za moški glas 8
klavirjem......
4. Romanca, samospev (tenor)
z moškim zborom ob spremljevanju klavirja . 6. Ptička, pesem za sopran 8 klavirjem.....
6. Skoz vas, korač*n:ca. Po
besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum)
7. Sezidal sem si vinski hram,
samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,,Zdra?ic".....„ 3 —
Dalje: 3268-50
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že 3. iz daja.........K 12o
Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre......„ T —
Viktor Parma: Slovanske cvetke, putpourri po slovanskih napevih   .   .   .   .   „ 260
Viktor Parma: Triglav?-!;«' rože, valček po slovanskih Dapevih.......„ 25u
Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir.....„ 3'—
Žirovnik Janko: Narodne Mi
z napevi,  I. zvezek K 1 20, po pošti K 130. Žirovnik Janko :  Narodne pesmi z napevi, II. zvezek K 1' —, po pošti K 110.
Največja zaloga mnzikalij v Ljubljani
Katalogi gratis in franko.
Izposojevalnica muzikalij obsega 10.000 številk.
Mesečni abonement s premijami.
Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z mnzikalijanii v Ljubljani.
Schicht-ovo
Zahtevajte pri nakupu
ilno milo
Varstvena znamka.
z znamko „jelen".
Uno je |MT~ zajamčeno ČiStO m ^rez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
.SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
1082-60
Dobiva se povsod!
-Ustje flMo)
izdajatelj in odgovorni srodnik: Dr. Ivio Taviar.
uaituu:.. in titk .Narodne tiskarna"
75991554
00912^0488