146. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. junija 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta H K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za joden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraCaJo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravništvu naj se bi* govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Zaradi praznika Sv. Petra in Pavla izide prihodnji list v soboto, 30. junija.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta . ... M 11*— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — j Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 230 OS"   Naroča  se   lahko   z  vsakim  dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. OS" List se ustavlja IO. dan po potekli naroč-
ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Vlada in Šusteršičeva gospodarska organizacija.
L
Razglas ministra za poljedelstvo z dne 14. marcija 1900, št. 6989 907.
Ker je poljedelski svet ob svojem zadnjem zborovanju podal svoje mnenje o programu, kateri se je v pospeševanje poljedelskega zadružništva izdelal v tem uradu, uvedlo je poljedeljsko ministrstvo skoro v vseh deželah akcijo z namenom, da na podlagi tega mnenja in programa v velikem obsegu razvije in razširi poljedelsko zadružništvo.
Ob jednem se mi vidi, da je prišel čas, da tudi za deželo Kranjsko storim potrebne korake in pošiljam Vaši eksce-lenci priložena, v poljedelskem ministrstvu izdelana  »Načela«   in  istotako priloženi
referat drja Štefana Lichta, kateremu je pritrdil tudi poljedelski svet.
Načela imajo namen, da podajo posameznim deželnim oblastvom za propagando in poučevanje s strani političnih gosposk kratek pregled vseh onih zadruž-niških nalog, katere hoče poljedelsko ministrstvo kolikor mogoče med kmetskim prebivalstvom pospeševati.
Da pa dvignem in pospešim poljedelsko zadružništvo posebno na Kranjskem, zde se mi sledeče priprave in naredbe potrebne:
a) Na podlagi imenovanih »Načel« naj bi c. kr. deželna vlada po okrajnih političnih gosposkah poljedelce poučevala o uspehih, ki se z gojenjem zadružništva dajo doseči, na gospodarskem polju, jih nagovarjati k ustanovitvi takih zadrug ter jih po svojih močeh pospeševati.
Priporočam tudi, da si pri tej akciji po šolskih in cerkvenih gosposkah zagotovite sodelovanje učiteljev in duhovnikov, ki so že opetovano z uspehom poučili kmetsko prebivalstvo o gospodarskem in nravnem pomenu poljedelskih zadrug in postali tako važni razširjevalci zadružnih naprav.
b) Poleg kranjskega dežel, odbora naj bi se ob svojem času »c. kr. kmetijska družba v Ljubljani«, oziroma deželni kulturni svet, ki naj se eventualno ustanovi, dalje »Gospodarska zveza« v Ljubljani in »Ljudska posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo« v Ljubljani obvestile o akciji, ki jo namerava poljedelsko ministrstvo na podlagi mnenja poljedelskega sveta, in se povabile, da sodelujejo pri pospeševanju kmetijskega zadružništva. Ob jednem naj se jim sporoče »načela« in pošlje nekaj izvodov imenovanega referata dr. Štefana Lichta.
c) Kar pa se tiče poljedelskih kreditnih zadrug, tedaj vkljub temu, da obstoji že nebroj Raiffeisenovih posojilnic, delujte še dalje na to, da se še bolj raz-
širijo. »Gospodarska zveza« v Ljubljani more v tem pogledu storiti še mnogo koristnega s tem, da nastavi zadostno število uradnikov, ki bi ustanavljali in pregledovali Raiffeisenove posojilnice, zlasti pa s tem, da upelje učne tečaje za blagajnike teh posojilnic in razpiše za udeležence ustanove, k čemur je poljedelsko ministrstvo kakor v drugih deželah pripravljeno prispevati s primernimi sredstvi.
Ob priliki privzetja »Gospodarske zveze« k poljedelstvu in razširjenju kreditne zadružne organizacije pa bi bilo na vsak način potrebno, da se store priprave za primerno preosnovo te zveze in vseh njej prideljenih posameznih zadrug.
d) Posebno pozornost pa morate v bodoče posvetiti vprašanju, katerega se je »Ljudska posojilnica« že lotila, vprašanju namreč o racionalnem osredotočenju kreditnih opravil. Kolikor časa Kranjska nima deželne hipotečne banke, ki bi mogla — kakor se to n. pr. godi ravno na Nižjem Avstrijskem — prevzeti vse knjigovodstvo in blagajniško poslovanje ljudske posojilnice, bode dobro, da stopi v zvezo z nižjeavstrijsko deželno hipotečno banko, kakor je to n. pr. storila Predarlska centralna zveza, ter se izogne tako hipnemu pomanjkanju denarja kakor tudi zadregi, kje ga naložiti.
e) Jedno najvažnejših zadružnih opravil, katerega razsežno in racijonalno organizacijo vzemite na Kranjskem v prvi vrsti v roko, pa je nakupovanje. Poljedelsko ministrstvo zavzema pri tem stališče, izraženo v »Načelih«, stališče namreč, da bi bilo priporočati, naj se nakupovanje združi s kreditnimi opravili Raiffeisenovih posojilnic ter potom centralizacije v centralni zvezi napravi jednostavno in se primerno razvije. Zato se more dejstvo, da je »Gospodarska zveza« v Ljubljani vplivala na ž njo združene Raiffeisenove posojilnice, naj spremene svoja pravila v tem smislu, da razširijo  svoj delokrog
tudi na nakupovanje, imenovati le namenu primerno. Da se pa ta organizacija dovrši, bode treba, da se »Gospodarska zveza« spremeni v registrovano zadrugo, da ji bode mogoče potem na podlagi jamstva urediti nakupovanje po trgovskem načinu. — Treba bode tudj proučiti vprašanje, bi li ne kazalo potem združiti ljudsko posojilnico z gospodarsko zvezo, da bi posamezne kmetske zadruge ne bile primorane v svrho izravnanja denarnega prometa in posredovanja blaga biti člani dveh osrednjih zavez. Nakupovalne in razprodajalne zadruge pa in kmetska kon-sumna društva, ki so danes združena v gospodarskej zvezi, morejo tudi tedaj, če se nakupovalna opravila izroče deloma Raiffeisenovim posojilnicam, pripadati novi osrednji zadrugi ter si po njej ne samo preskrbeti potrebnega kredita nego tudi opraviti nakupovanja blaga.
Kakor za kreditno organizacijo, tako velikega pomena je tudi za dobivanje poljedelskih potrebščin potom zadrug upe-ljava učnih tečajev zlasti za osobje, ki naj se izšola v kupčiji z gnojem in bilo bi torej »Gospodarski zvezi« oziroma osrednji zadrugi, ki naj se iz nje ustvari, obdržavanje takih tečajev priporočati.
i Med produktivnimi in razprodajal-nimi zadrugami pa bodo na Kranjskem za nadaljni uspešni razvoj še posebno sposobne one zadruge, ki se pečajo z živinorejo in prodajo živine, dalje sadjerej-ske zadruge in zadruge za uporabo so-čivja, posebno kislega zelja in planinskega maha. slednjič mlekarske in vinarske zadruge, in treba bi bilo po našem mnenju njih gojenje, zlasti pa razvoj v Ljubljani obstoječega vinogradniškega društva na podlagi združenja posameznih vinogradniških društev v jedni osrednji zvezi podpirati z vsemi mogočimi sredstvi. —
Žitnice bi mogle na Kranjskem vsaj za bližnjo bodočnost priti v poštev le izjemoma, da se odpravijo lokalne tržne
LISTEK. 9
Vodovje narašča.
Francoski spisal Emile Zola. (Konec.)
Od tega trenotka naprej nisem mogel več jasno misliti, jedino, kar je Se živelo v meni, je bil živalski nagon samoohra-njenja. Kadar je prišla voda bližje, sem se nmaknil. Mej tem ko sem tam sedel tako topoglavo, sem zaslišal, da se prav poleg mene nekdo smeje, ne da bi si mogel razložiti, kdo je to.
Napočil je dan, vse nebo je žarelo v svetli jutranji zarji. Bilo je lepo in sveže ter tako mirno kakor na bregu kakega tihega ribnika, katerega površina se lahno valovi ob solnčnem vzhodu.
Toda poleg mene je donel še vedno čudni smeh, in ko sem se obrnil, sem videl Marijo, katera je stala tu v svoji premočeni obleki ter se smejala.
Ah, ubogo, drago bitje, — kako dra-žestna, ljubka je bila v tej rani jutranji uri! Videl sem, kako se je sklonila ter zajela z otlo roko nekoliko vode, da se umije. Potem si je razplela svoje lepe, plave lase ter si jih pritrdila v vozel zadaj na glavi. Hotela se je vsekakor opraviti, bržčas misleč, da je v svoji mali sobici, nedeljskega jutra, ko zvone" veselo zvonovi.
In smejala se je Se vedno, njen
zvonki, veseli otroški smeh, s svetlimi očmi in od sreče žarečim corazom.
Tudi jaz sem se začel smejati ž njo, navzel sem se njene blaznosti. Strah jej je zmedel pamet. Bila je to milost nebes, kajti videti je bilo, da se tako veseli lepega, čistega spomladanskega jutra.
Jaz sem jo gledal in nisem razumel, kaj hoče. Tako sem le prijazno kimal z glavo. Lepotičila se je še vedno. Potem, ko je mislila, da je gotova s svojimi pripravami, je zapela s svojim zvonkim glasom jedno svojih pesmij. Kmalu pa je ponehala, ter zaklicala nekomu, katerega glas je čula le ona: „Pridem, pridem!"
Potem pa je pela naprej, zlezla s strehe v vodo, ki jo je lahno objela.
Kaj se je zgodilo potem, se ne spominjam več. Sedel sem popolnoma sam na strehi. Voda je še vedno naraščala. Zdi se mi, da sem se oprijel naposled z vso močjo nekega dimnika, kateri je še stal, — kakor žival, ki noče umreti. In potem nisem čutii ničesar več — ničesar.
VI.
Čemu živim še vedno? — Zvedel sem, da so prišli ljudje iz Saintina okolo šeste ure s svojimi čolni ter me našli onesvešče-nega na dimnika. Ako bi bila povodenj milosrčna, vzela bi me bila tekom moje nezavesti seboj, ko mi je vzela že vse drage.
Jaz, stari mož, Se trmoglavo živim, mej tem ko so umrli vsi drugi: mali otroci,
cvetoča dekleta, mlade zakonske dvojice in stari zakonski pari. In jaz živim še nadalje, kakor usahnel plevel, katerega korenine se oklepajo kamenja. Ako bi bil imel pogum, storil bi kakor Pierre, rekel bi kratko: „Z Bogom, dovolj imam tega," ter se zagnal v Garono, da bi šel isto pot, po kateri so šli vsi drugi.
Otrok nimam več, moja hiša je razdejana, moja polja opustošena. 0 tisti večeri, — ko smo sedeli vsi pri mizi, stari na sredi, potem mladi po vrsti, ko me je obdajala njih veselost ter mi ogrevala srce! 0 lepi dnevi žetve in trgatve, ko smo bili vsi pri dela ter se vračali, ponosni na vse svoje bogastvo, zopet domov! — 0 naši lepi otroci in naši lepi vinogradi, — naša lepa dekleta in naša lepa žitna polja, veselje moje starosti, živo plačilo vsega mojega žitja! In sedaj, ko je vse to uničeno, — moj Bog, čemu zahtevaš od mene, naj živim Se nadalje?
Ni je tolažbe zame. Nočem, da bi mi pomagali. Svoja polja bom dal ljudem, ki imajo Se otroke. Oni bodo morda imeli poguma, osvoboditi zemljo razvalin ter jo iznova obdelati — Ako nima človek nobenih otrok več, treba le malega kota, da tam umrje.
Imel sem le Se jedno željo, poslednjo željo. — Najti trupla svojih, da jih za-kopljem na našem pokopališča, pod kamnom, kjer bi nekoč počival tudi jas.
Cul sem, da so ujeli v Toulousu veliko
1
število mrtvecev, katere je veletok odnese seboj. Ia sklenil sera, da potujem tja.
Povodenj je provzročila neizmerno veliko škodo. 700 ljudij je utonilo, vsi mostovi so se porušili, cel del mesta je bil kakor pokošen ter pokrit z blatom, 20.000 ljudij je bilo oropanih svojega imetka ter izpostavljenih lakoti, — vse mesto okuženo od mrtvaškega duha. Bali so se, da se pojavi v množini legar, povsod je vladala žalost, na cestah je mrgolelo mrtvaških voz, in vsa miloščina, ki je vrela vkup, ni mogla zopet popraviti škode. Toda jaz sem hodil mej tem razdejanjem sem in tja, ne da bi bil kaj vidal. Mislil sem le na svojo lastno nesrečo, na svoje mrtvece-
Dejali so mi, da so res ujeli veliko trupel. A bila so že vsa pokopana na pokopališču mesta. Samo neznance so poprej fotografirali. Mej temi groznimi slikami sem našel tudi Gasparda in Veroniko, v tesnem, strastnem objemu. Njiju ustna so se našla v smrti v poročnem poljubu. Njiju okorele roke so se držale objete tako tesno, ustna so bila neločljivo drago na drago pritisnjena, da bi jima trebalo polomiti kosti, ako bi ju hotel kdo razločiti. Tako so ju torej skupaj fotografirali ter položili skupaj v grob.   Dražega nimam ničesar
več kot to grozno sliko. Ta lepa otroka_
njiju obraza sta sicer spačena in od vode napihnjena, a vendar govore" njiju poteze o heroizmu njih ljubezni.
In jaz ju ogledujem ter jočem.
/
neprilike. Kazalo bi morebiti ustanoviti po jedno skladišče za Gorenjsko in Dolenjsko, katerih zadnja naj bi se pečala z zadružnim    razprodajanjem    pšenice in
fižola. —
g) Za presojo vseh onih pogojev, ki pridejo v poštev pri ustanovitvi in upravi tistih zadrug, ki računajo na podporo javnih oblastev, naj bi se ustvaril, kakor naglašajo že »Načela«, presojevalni urad, ki naj deželi, kakor tudi poljedelskemu ministrstvu objednem služi kot krajna odobrovalna komisija pri dohajajočih prošnjah za podporo.
Za Kranjsko bi bilo umestno, v smislu našega programa in oziroma Licht-ovega referata, ustanoviti jeden tak urad, in sicer za enkrat v zvezi z deželnim odborom pod predsedstvom deželnega glavarja.
Ta komite naj bi se konstituiral kot odobrovalna komisija za zadeve poljedelskega zadružništva. Razun iz deželnega glavarja sestajal bi še iz deželnega kulturnega referenta v deželnem odboru, jed-nega ali več zastopnikov c. kr. deželne vlade in po jednega zastopnika c. kr. kmetijske družbe«, »Gospodarske zveze« in »Ljudske posojilnice« v Ljubljani.
Mnenja imenovanih komisij morala bi se, razun na temeljito preiskavo vprašanja o potrebi ter drugih, za prospevanje zadružnih podjetij in načrtov važnih momentov raztezati še posebno na natančne podatke o približnih stroških in njih pokritju.
Y mnenju bi se morala navesti svota pokrita po trgovskih deležih in jamstveni obvezi, dalje prispevek dežele ali drugih javnih činiteljev, potem del onih stroškov, ki naj se po osrednji zavezi pokrijejo s preskrbljenim kreditom, končno bi se moral staviti določen predlog o državni podpori, bodisi subvenciji ali posojilu ter imenovati zaveza, kateri pripada dotična zadruga.
Ce pa se enkrat ustanovi na Kranjskem deželni kulturni svet, bilo bi priporočati, da se ta odobrovalna komisija privzame, kakor v drugih deželah, k deželnemu kulturnemu svetu kot specijalni komite stalnega odbora.
V Lijiitoljttni, 28 junija.
K položaju.
Jutri prinese „Wiener Zeitung" objavo, da se je določil proračunski provi zorij s § 14. za pol leta. Hkratu objavijo uradni listi cesarsko pismo, s katerim se določa kvota za eno leto 0 nadaljnem razvoju položaja ni nobenih pozitivn-h podatkov. Toliko pa je gotovo, da je nameravana „večina dnevnega reda" padla v vodo, in da so Poljaki obsedeli med dvema stoloma. Na desnici jih ni več, na levo pa ne morejo. „Czas", glasilo poljskega kluba, izjavlja, da morejo biti Poljaki le pri taki večini, ki ima ista načela in iste smotre kakor Poljaki. Teh pač na levici ni! — „Linzer Volksblatt" dokazuje, da morajo za sedanje notranje politične zmeš njave trpeti le volilci, le narod. Na gospodarskem polju se kaže velikanska škoda. Državne železnice so imele izredno slabo leto, zato so povišale tarife. Posnemale pa jih bodo tudi privatne železnice. Premog, sladkor, moka, vino in druge življenske potrebščine bodo še dražje. In vsega tega je kriva notranja drž kriza.
Obsedno stanje v Madridu.
Radi novih in povišanih davkov vre že nekaj mesecev po Španiji. V raznih mestih so bile že prave revolucije, katere so morali zatirati vojaki in orožniki, sedaj pa se je proglasilo obsedno stanje še nad Madridom. Vse časopisje opozicije napada s silno vehemenco ministrskega pred sednika Silvello in druge ministre. Odposlanstvo madridske trgovinske zbornice pa je v avdijenci pri kraljici regentinji govorilo toli odločno in jasno, kakor običajno govore le puntarji. Odposlanstvo je zahtevalo, ne prosilo, naj se ministrstvo Silvelle odpravi nemudoma Očitali so mu, da je v zvezi z borznimi špekulanti proti revnejšim slojem ter izjavili, da se davki ne bodo plačevali tako dolgo, da se Sdvella ne pošlje v pokoj. Ker pa so se prav istega dne začele ru-bežni pri nekaterih davkoplačevalcih, se je raznesla vest o tem kakor vihar po vsem Madridu. Skoraj vsi trgovci so zaprli svoje trgovine in zbrale so se na raznih krajih velike trume demonstrantov, ki so razgrajali proti vladi. Še isto noč se je proglasilo obsedno stanje, toda madridski trgovci in
obrtniki se nečejo udati, nego so sklenili, da svojih trgovin in delavnic sploh ne od-pro več. Tako so v Madridu, razen v nekaterih glavnih ulicah, povsod vse trgovine zaprte, in občinstvo je celo že radi najpotrebnejših živil, radi kruha in mesa, v veliki stiski. Vlada pa je dala poslopje trgovske zbornice in klub industrialcev zapreti in policijsko zasesti. Odbori pa so si izbrali druge lokalitete, odkoder vodijo vso vojno proti vladi Za španske razmere je jako značilno, da vodje liberalne opozicije tudi v tem slučaju nastopajo proti vladi. Tudi Sagasta, bivši ministrski predsednik, deluje proti Sdvelli. Toda krona še vedno zaupa Silvelli; časopisje se najostrejše preganja in zatira se s silo vsak svoboden izraz narodovega mnenja. V Španiji vre jako opasno, in beda je tisti motor, ki giblje ondotne raz mere v sila nevarnih tirih.
Vojna na Kitajskem.
Angleške, američanske in ruske čete so Tsientsin srečno osvobodile. Bil je pač že skrajni čas.   Inozemci so se zbrali vsi na enem prostoru ter v strahu in trepetu pričakovali, da jih Kitajci pobijejo do zadnjega. Kitajci so jih neprestano bombardirali ter ubili veliko število. Evropske čete pa niso imele dosti opravka pri osvoboditvi Tsien-tsina, ker so se kitajski vojaki in boksarji umaknili že po kratkem boju. Poslaniki so zapustili   Pekin    pod varstvom kitajske eskorte ter odšli baje proti severju Tudi drugi tujci so ostavili Pekin, tako da je danes Pekin popolnoma kitajski. Evropske in druge Čete bodo morale pač šiloma zavzeti Pekin, pred katerim stoji baje 50 000 mož. Kar se tiče Sevmourjevih čet, so došle jako vznemirljive vesti. Seboj je imel 2000 mož in živil za dober teden. A 14 klm od Tsientsina so ga Kitajci zajeli ter je sedaj oblegan že 3 tedne.   Baje ima že 62 mož mrtvih in 200 ranjencev.  S heliografom je naznanil v Tsientsin, da se mora držati samo še dva dni, in da prosi nujno vsaj 2000 mož pomoči.  Nato je odšlo 25. t. m. iz Tsientsina 2000 Rusov.   Samo v pokrajini Pečili stoji 60 000 Kitajcev pod orožjem, baje pa premore Kitajska nad 400.000 vojakov. Nekateri listi sicer poročajo, da stoji v okolici Pekina  že  sedaj  360000 mož z 220 sedemcentimeterskimi,   18 Kruppovimi in 150 Maksimovimi topovi, a ta vest ne more biti resnična.   Revolucija, ki je bila omejena spočetka le na provincijo Pečili, se širi silno naglo ter so ustaši sedaj tudi že v južnih pokrajinah. Nemška topničarka „Iltis", ki plove po reki Peiho proti Tsien-tsinu, je sporočila, da se bližajo veliki oddelki Kitajcev, ter da se je nadejati napada. Šefi mednarodnega brodovja  so imenovali američanskega kapitana Wiseja poveljnikom v Tongku, mestu blizu luke Taku, da bo vodil pošiljatve živil. Evropa se z največjo naglico pripravlja za vojno s Kitajsko. Rusija mobilizuje cel armadai kor, Anglija pošlje vse moštvo  in ladijevje, ki je svobodno, Nemčija poinnožuje svoje čete vsak dan in   Francija .->eveda ne zaostaja. A tudi Japonska in Amerika pošljeta močne voje. Tako bo v kratkem času okoli 100.000 mož na Kitajskem.   Izid vojne je gotov, a vpraša se le, koliko časa in denarja bo treba, da se napravi zopet red.
Dopisi.
Iz Žirov, 27. junija. Pretečeno nedeljo smo pokopali našega mnogozasluže-nega župana, gosp. Antona Sede j a. Pokojnik je bil rojen 1. 1835. Obiskoval je idrijsko mestno šolo. Prejemši od svojih starišev posestvo v last, skušal je s kupčijo pridobiti si premoženja, da bi s tem lahko posestvo zboljšal ter povečal. Kup-čeval je mnogo s predivom, hrvaškim vinom in z živino. Poznejši čas pa je porabil le za dobro obdelovanje polja, za sadjerejo ter deloma tudi za čebelarstvo. Dolgo vrsto let bil je cestni odbornik, mnogo časa občinski odbornik, dokler ga niso pred 8 leti izvolili županom. 8 let županoval je v našej občini, ter si je za taisto pridobil mnogo zaslug. Zadnjo zimo pa si je nakopal bolezen, katera ga je mučila nad pol leta, ter ga nazadnje spravila v prezgodnji grob. Pokojnik bil je vzoren značaj. Bil je dober gospodar, vedno vnet za napredek kmetijstva. On je bil mož narodnega mišljenja. To mišljenje kazal je vedno neustrašno. Kot ta-cega so ga tudi vsi cenili, ga vedno spoštovali ter pri vsakej volitvi volili za volilnega
moža. Neumorno deloval jo kot župan v blagor občine, ter se ni strašil pred letom vzlic visoke starosti še sprejeti župansko mesto, da si je dobro vedel, koliko težav bo moral prestati kot župan, ker nastali sta v občini dve ravno takrat stranki, ki sta se hudo bojevali ves zadnji čas. Toda uverjen, da ga je večina občinskega odbora izvolila novic županom le v prepričanju, da je on v stanu vse ovire krepko odstraniti ter občino vedno dobro zastopati, se ni strašil groženj nasprotne stranke. Prerano umrli je z veseljem podpiral vsa društva ne le domača, ampak tudi vsa sosedni'. Vsakemu jo z veseljem pomagal, če je le mogel. Rad je podpiral prošnjo vsacega, ter se mnogokrat ni bal dolzih potov, da je osebno izražal na pristojnih mestih svoje prošnje. Občina je zgubila z njim prav mnogo, kajti vsled velicega vjiliva, ki ga je imel pokojnik pri višjih krogih, posrečilo se mu je, da je mogel mnogo težavnih zadev, ugodno rešiti. Da je bil ranjki resnično mnogo spoštovan in priljubljen mož, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Pripeljal se je iz Ljubljane gosp. dr. Tavčar z gospo, iz Idrije »Sokol« korporativno, mnogo uradnikov ter meščanov, iz poljanske doline jih je prihitelo mnogo, da so spremili dobro jim znanega in priljubljenega moža k zadnjemu počitku. Udeležila se je pogreba domača požarna bramba ter na stotine ljudij. Pred krsto nosili so občinski odborniki tri in idrijski »Sokoli« jeden venec. Pred hišo pa v cerkvi in na grobu so izborni idrijski pevci lepo zapeli žalostinke. Res ginljivo je bilo petje ter privabilo marsikakemu prijatelju rajncega župana solze v oči; iz ust vseh pa se je čulo: bodi zemljica lahka blagemu možu! Da, mirno počivaj, dragi nam župan, v preranem grobu, dobrote pa, kar si jih skazal, zasluge kolikor si si jih pridobil za občino, ostanejo ne-pozabljene, nepozabljen bode spomin na te.
Naše mlekarnice in njih preosnova.
V št. 141. „Slovenskega Naroda" spo-polnil je g. V. moj pod gorenjim naslovom objavljeni članek, oziroma je hotel spodbiti točko 3 prihodnje centrale. Gospod pisec V. se nikakor ne more ogreti za to, da bi bodoča centrala, katera se gotovo ustanovi, sprejemala in izdelovala sploh mlečne izdelke njej podrejenih mlekaren.
Da se vse to pereče vprašanje vsestransko pojasni, hočem navesti še nekaj misli v podkrepljenje svojega načrta, posebno kar se tiče 3. točke.
V svojem prvem članku sem izrecno povdarjal, da obdrži vsaka mlekarna svoj domači delokrog, toje.da preskrbuje in zalaga s svojimi izdelki vse njene dosedanje odjemalce, a po isti ceni, kakor jih določa centrala. Podrejene mlekarne bi pošiljale toraj centrali edino le ono blago, katerega ne bi mogle same raz-pečati.
Kako blago naj bi posamezne mlekarne pošiljale centrali,, sem pa dovolj jasno označil že zadnjič. Najbližje bi pošiljale sveže mleko, bolj oddaljene smetano, a najbolj oddaljene pa le surovo maslo.
Gospoda pisca V. strašijo tu vozni stroški. Ta strah je pač prazen. Ministrstvo je že tako rekoč namignilo, da bode pripravljeno vožnino kolikor toliko znižati, to je že nekaj, a kar je glavno, je pa pač to, da se bode, ako se ustanovi centrala, delo posameznim mlekarnam skoro vse odvzelo, tedaj tudi oskrbovalni stroški se bodo jako znižali. Ako se v sedanjem času zračuni, koliko denarja pogoltne posameznim mlekarnam le napravljanje sira, to so drva, prostori za godenje sira in delo pri sira, a če se še vračuna vrednost kakovosti sira, in koliko se ga pokvari, potem se pač lahko trdi, da dovaževalni stroški prihodnji centrali ne bodo dosegali niti tretjino zgoraj imenovanih stroškov. In pri vseh teh ogromnih stroških, ki ga provzroča napravljanje sira v sedanjih razmerah se na-hajajočim mlekarnam, ne proizvajajo naše mlekarne onega finega sira, ki bi bil sposoben ali za izvoz ali pa za tekmovanje tujemu uvoznemu siru. In to je prav lahko umevno. Kajti vsaka gorska mlekarna pač ne more imeti za mlekarja sirarskega ve-ščaka, ker taki veščaki ne rastejo za vsakim plotom in tak ve&čak tudi ne bo hotel
tlačaniti za običajno dnevno mezdo; to so gospodje, ki hočejo biti plačani. In kje so prostori ?
Da pa bode morala centrala dobivati od vseh združenih mlekaren preostanek mleka, surovega masla in smetane, je pa naravna zahteva kajti centrala bode proizvajala edino le za izvoz, za izvoz se pa mor e 1 e t eda j delati, ako je res kaj blaga tu. Da bodo pa stroški centrale v primeri stroškom posameznih mlekaren dosti manjši, pa pač ni treba povdarjati, posebno še tedaj, ako bode kranjski deželni odbor s prihodnjim
letom  nastavil  sirarskega veščaka, _ v
pravem pomenu besede — in ta veščak bodi tehtnični voditelj bodoči centrali
Kot nadaljna zahteva, da bodo morale posamezne mlekarne centrali pošiljati svoj preostanek, je tudi ta, da bode s centralo združena praktična mlekarska šola, in ta bode morala biti vsekakor na sedeža cen trale, le tedaj vspešno delovala, ako bodo gojenci v istini videli in sami delali to, kar se more zahtevati od muderne centrale.
Če se pa hočemo ozirati na vremenske nezgode pri ustanovitvi centrale, pa mislimo, da je to taka malenkost, preko katere gremo pač lahkega srca na ustanovitev centrale.
Odločno sem pa proti ideji g V., da se ustanovi v Trstu slična centrala oziroma prodajalna slovenskih mlečnih proizvodov. Tržaške razmere primerjati z duna;-skimi in graškimi je pa ravno isto, kakur če bi hoteli prištevati slona v isto vrsto kakor muho Dunaj in Gradec nis-a Trst. Na Dunaju in v Gradcu se prodaja mleko nemških krav, a v Trstu bi se prodajalo mleko slovenskih krav. In to je ravno ona točka, ona skala, ob katerej se gotovo razbije vsak poskus ustanoviti v T u centralo, oziroma prodajalno slovenskih mlečnih izdelkov, in to toliko časa. dokler vlada v Trstu poulična druhal, ki ne pozna druzega in tudi noče poznati, kakor edino le laško.
Naravnost lahko trdimo da napoved vsi  pristni laški  (?!) prebivalci   m^>' i Trsta bojkot slovenski mlekarski centrali in to pod uplivom one iste poulične druhali ki danes dela javno mnenje v Trstu. D< kazov dobivamo vsak dan sproti, omenja naj le ono, kar je pred nekaj   leti trobil znani „Piccolo", ko je hrumel proti okoli čanskim slovenskim mlekaricam, češ, da naj se cd njih ne sprejema več mle<a, ker so baje prenesnažne, seveda zajec je tičal za drugim grmom.
Omenjam tuli še drug dokaz, da zve svet slovenski, kdo vlada v Trstu. Logaška mlekarna je pred nekaj meseci ho ela olajšati delo železnici pri pošiliatvi kangelj ter je v ta namen svoje kanglje zaznamovala na ta način, da je dala gorenji rob z modro barvo pobarvati. Po človeški zdravi pameti je to vsekakor čisto prav, toda tržaški ulični druhalji se je ta barva zdela provokacija laškega življa, kajti barva kan gelj je bela, rob je moder, a na kangljo nalepljeni železniški listi so opremljeni z rudečimi Črkami in številkami, ergo, slovenska trobojnica je skupaj In dotični odjemalec poštenjak, od nog do glave, je prosil za bi žjo voljo, da odpravimo te robove, oziroma, da mu ne pošiljamo več takih kangelj, ker drugače mu razbijejo prodajalno in kanglje. Ako se že pri takih malenkostih kaže tako nasprotovanje in nestrpnost, kak vihar bi pa šele nastal tedaj, če bi se nekaterim laškim pristašem odjedel kruh vsled naprave centrale!
Dokler ne zavladajo v Trstu popolnoma normalne razmere, pa opustimo vsako tako misel in bodimo veseli, da nekatere naše mlekarne prodado uprav ogromno množino svojih mlečnih izdelkov po posredovanji ravno teh tržaških mlekarskih trgovcev.
Ako se g. V. dozdeva, da ni mogoče v življenje poklicati take centrale, kakor jo je nasvetoval pisec teb vrstic, ga pa prosimo, da združi on vse one mlekarne, ki se boje prevelikih dovaževalnih stroškov v tako centralo, kakoršno si predstavlja, mi Kranjci in pa oni Štajerci, ki bodo morali voziti svoje mlečne izdelke mimo Logatca, pa, trdno npam, si bomo ustanovili tako centralo, katera bode s svojimi izdelki zamogla uspešno tekmovati z vsako konkurenco. J. Sega.
ttST Dalje v prilogi. TfcU
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 146, dn6 28. junija 1900.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. junija.
— Poljedeljsko ministrstvo  in gospodarska  organizacija  na Kranjskem.
Na čelu današnjemu listu prijavljamo razglas z dne 14. marcija 1900 št. 6989, s kojim nam ministrstvo za poljedeljstvo kratko in jasno razklada program, po katerem hoče urediti gospodarsko organizacijo na Kranjskem. Stvar je velevažna, zatorej smo ministrov razglas ponatisnili od besede do besede. Ker pa se gre za splošne koristi, menimo, da tudi ministru ne more biti neljubo, ako se zadeva vzame v javno razpravo. Pisali bomo o nji, pa tudi svoje sotrudnike prosimo, da naj nam objavijo slučajne pomisleke proti najnovejšemu re-skriptu poljedeljskega ministrstva, katero kakor vse kaže, hoče našega kmeta s tistim kopitom izveličati, s kojim ga že nekaj let tepe naš dr. Šušteršič!
— Ošabnost našega duhovništva sesa sedaj svoje moči iz bodočega katoliškega shoda v Ljubljani. Ž njimi nam hočejo zapreti sapo, kakor so jo nam baje zaprli z znanim delavskim shodom. Mi ne dvomimo, da je duhovščini mogoče, sklicati mnogobrojno množico pobožnih ženic in analfabetov na katoliški shod v Ljubljano. K temu niti treba ni, da Evgen Lampe krevsa od vasi do vasi, ter mlati svojo slamo, ki bi jo drugod ne hoteli niti za steljo živini v hlev pokladati. Pri nas pa velja ta slama za katoliško modrost, da si nam pri tem služi v tolažbo, da ima tudi drugod katoliška modrost dostikrat tisto ceno, kakor jo ima omlačena slama • Prišle bodo torej množice na katoliški shod, in če tudi se bodo s temi množicami pri drvili duhovniki, z rožicami na obrazu in z obširnostjo na telesu, se bodo omenjene množice dale brez težav prepričati, da je vera pri nas v nevarnosti, in da so rudeče cvetoči duhovniki take reve, kakor je bil sv. Janez v puščavi, ki se je pasel ob samih kobilicah in koreninicah. Pa naj le pridejo! Tako romanje v Ljubljano bo še vedno ceneje, nego bi bilo romanje v Rim. ali pa ono v Jeruzalem ! Katoliški shod pa ostane vzlic temu prazna šala, s katero se bode rodilo nekaj bobnečih resolucij, torej nekaj cunj, ki bodo potem obvisele na plotu ^katoliškega prepričanja" naših klerikalcev pozabljene, dokler ne strohne ! Proti katoliškemu shodu, na katerem se bode združeval cvet slovenske neumnosti , nimamo niti najmanjšega ugovora. Saj pride ž njim v Ljubljano mnogo denarja, ki bi sicer zginil v znano bisago, da bi ga nikdar več ne videli. Pogoj pa je, da se vde-ležniki nasproti Ljubljani, ki je v veliki svoji večini odločno naprednega mišljenj a, obnašaj o spodobno! Če bi se po vzgledu bodisi pijanega, bodisi nepijanega Evgena Lampeta ob katoliškem shodu po ulicah ljubljanskih hotele vpri-zoriti kake demonstracije proti ljubljanskim liberalcem, potem bi vrli katoliški analfa-beti, ki se bodo pritirali na shod, kakor se pritira živina v klavnico, doživeli marsikatero grenko prevaro. Spodobno obnašanje je toraj prvi pogoj; kakor hitro se iz polni ta, je vse v redu, in katoliški shod nam bode — dobro došel !
— Gimnazij v Kranju hoče njega ravnatelj Hubad poklerikaliti. Same „Dani-čarje" bi najraje zbral okrog sebe. V zad njem slučaju je oddal svoj glas za ljubljan skega duhovnika, katerega naj bi država preživela do tedaj, dokler ga škof ne pokliče na svoje zavode, in v stran je potisnil dobro kvalifikovanega učitelja, ki je že štiri leta suplent alias tlačan na kranjskem gimnaziju. Ali tu se ni šlo za .Daničarja"! V prejšnjih slučaih — vide Žmavec contra Koprivnik in Pajk contra Koprivnik — pa je bil ravnatelj Hubad drugačnega mnenja; takrat je branil in zagovarjal svoje su-plente, da je kar vse pokalo. Takrat je hotel učiteljski zbor pomnožiti za dva klerikalca, in od tod tolika vnema. Skrajni čas je, da se Hubada tu in tam malo potiplje, drugače se bo prebujno razvilo njegovo paševanje na kranjskem gimnaziju. Do sedaj smo mu tu in tam prizanašali, odslej pa ga ne pustimo več iz svojega pogleda !
— Matija Mrak, župnik iz Bohinjske Bele, izjavlja v včerajšnjem „Slovencu" : „Narodova" trditev, da sem s prižnice naravnost preklel neko hišo, v kateri so na
laž in podlo obrekovanje. Svojim faranom na čast izjavljam, da na Bohinjski Beli niso plesali imenovani dan v nobeni gostilni in, kar je meni znano, tudi ne v nobeni privatni hiši. Ta ples si je izmislil le „Narodov" dopisnik, da more odrihati po meni in mojih Belanih. Da je moja izjava istinita, kličem na pričo vse moje farane, ki redno obiskujejo službo Božjo, pa tudi vse Blejce, ki hodijo ob nedeljah v belansko farno cerkev. Vsi ti so mi priča, da sem 1. in 2. pobinkoštno nedeljo bral samo škofov pastirski list, da o plesu nisem spregovoril niti jedne besedice. Na praznik presv. R. T. pa radi procesije sploh na prižnici nisem bil. Ako je bil tedaj „ Narodov" dopisnik v zadnjem času kedaj med mojimi poslušalci, bil je v resnici „stekel", in ako ni imel torbe na obrekovalnih ustih, je velika sreča za moje farane, da katerega izmed njih takoj v cerkvi ni popadel. — To izjavljam, da svet zve, kako vnebovpijoče laži trosi „Narod" o duhovnih mej narod. — Ali za tako čas nikarsko lopovstvo ni nobene oblasti ?" — Pripoznamo, da smo župniku Mraku v tem slučaju delali krivico, in ker smo lojalni ljudje, to odkrito pripoznamo. Iz izjave gospoda Matije Mraka pa je razvidno, da spada mej najhujše kričače, kar jih imamo v taboru naših klerikalcev! Njegova gonja proti liberalni stranki in proti našemu listu je pri vsaki priliki surova in skrajno arogantna. Zatorej smo bili prepričani, da ima blagoslovljeni mož v sebi vse sposobnosti, nastopiti za javnega preklinjevalca. Ali delali smo rau krivico, in kakor rečeno, v tem slučaju je gospod Matija Mrak ne dolžen. Ob svojem času prejeli smo od svo jega stalnega in v vsakem oziru zanesljivega poročevalca vest, da se je ta in ta dan po župniku s prižnice preklela hiša nekega krčmarja v Ribnem, ker se jevnji binkoštni pondeljek plesalo. V svoji nevednosti smo bili mnenja, da spada Ribno k župniji v Bo hinjski Beli, in da je bil župnik, ki je z lece klel, gospod Matija Mrak. Naš poroče valeč, do kojega smo se takoj obrnili, pa nas je sedaj poučil, da imajo v Ribnem svojega gospoda, nekega Pristova, in da je le-ta vse tisto zakrivil, kar smo pomotoma Mraku očitali. Vse, kar se je v ti zadevi pisalo, gre torej na račun milega gospoda Pristova, ki je v Ribnem ekspozit ali kaj takega. Glede tega gospoda pa ne prekli-čemo ničesar, ker naš dopisnik nam je znova potrdil, da je vse, kar se je v našem listu poročalo, gola resnica.
— Učitelj Kremžar in dr. Janežič. Kandidat za nadučiteljsko mesto v Št. Vidu pri Zatičini, Iv. Kremžar je strašil danes po ljubljanskih ulicah v črni salonski obleki in krvavorudečih rokavicah. Pod pazduho ga je vodil od klerikalnega veljaka do klerikalnega veljaka dr. Janežič s cilindrom. Oblezla sta vse klerikalne voditelje in razne Člene ;eželnega šolskega sveta. Ali sta bila tudi pri Merku in Šamanu, ne vemo; no, končno zadošča, Če sta bila pri Klofutarju in Šušteršiču!
— Občni zbor „Slovenske Matice". Včeraj popoludne se je vršil v mestni dvorani 36. občni zbor .Slovenske Matice". Radi odsotnosti g. predsednika, prof. Fr. Levca je vodil zborovanje podpredsednik g. prof. dr. Fr. L a m p e, ki je, pozdravivši zborovalce, omenjal, da društvo napreduje ter se do taknil dveh točk, kateri sta v tajnikovem poročilu prav posebno naglašeni, namreč slovenske kritike in slovenskih pisateljev. Tajnikovo poročilo toži, da so kritike večinoma neobjektivne in preostre. Podpredsednik meni, da je ta tožba pretirana, kajti vsega se pri najboljši volji ne more hvaliti in kritiki morajo omenjati nekatere nedo statke, če že zaradi ničesar druzega,vsaj zato, da dokažejo, da so kritikovane knjige res pazljivo čitali. Vsekakor pa je želeti, da bi bila slovenska kritika vedno blagohotna, kajti sicer pisatelji nimajo veselja do delo vanja. Druga tožba, ki se tiče sodelovanja starejših in mlajših pisateljev, je bolj opravičena. Zakaj se odtezajo društvu starejši pisatelji, podpredsednik ne ve. Vzroka ni nobenega. Da ne pristopajo med sotrudnike mlajši pisatelji, misli podpredsednik, da je temu vzrok bojazen pred javno kritiko. Pa če Bog da, bo vendar kmalu bolje, in „Matica" bo resnična mati, ki bo združevala v sebi vse slovenske literate. Iz poročila gosp. tajnika Laha omenjamo, da je ostalo v odboru in v odseku malone vse pri starem.
voljen g. prof. Pintar. Med letom je izstopil iz odbora g. Simon Gregorčič. Umrl pa je dr. Jarc. Odbor je imel štiri seje. Izdalo se je letos šestero knjig, katerih izdaja se je zakasnila radi tiskarn. Kritika o knjigah je bila zelo različna, drugačna v javnosti, drugačna v privatni družbi. Časopisna kritika je polna predsodkov in neobjektivnosti, ker se premalo uvažujejo dejanske razmere. Za prihodnje leto izda društvo zopet šestero knjig: Zbornik, Prešernovo spomenico, Narodne pesmi (V. zv.), Slovstveno zgodovino (Konec), L e t o p i s in Knezovo knjižico. Stenski zemljevid sa doslej ni mogel izdati radi nesporazumljenja s tiskarjem glede stroškov. Vrše se pogajanja. Odbor je povsod štedil z društvenim denarjem in v vseh točkah imel v primeri s proračunom manjše izdatke. Premoženje se je zato povišalo, dasi je imelo društvo pri kurzih okoli 400 gold. izgube. Jurčič-Tomšičeva ustanova je ostala letos nedotaknjena, ker ni bilo konkurenčnih spisov. Knjižnica je iznova precej narastla Poverjenikov je bilo lani 155, a se je njih število zopet povečalo. Pred desetimi leti je imelo društvo 1031 členov, lani pa 2851. Število členov vedno narašča. V zadnjem času je pristopilo več novih ustanovnikov, med temi je tudi ljubljanski knezoškof, Anton B. Jeglič. Akcija, da bi se pridobila društvu ministrska podpora, doslej ni imela uspeha, a upati je, da se tudi ta velevažna stvar reši končno ugodno. Nato se je pritrdilo, da ostanejo dosedanji račun presojevalci. Blagajnik g. dr. S tarč je predložil tiskane račune „S1. Matice" za XXXV. društveno leto. Sklep računa vseh dohodkov in stroškov za minolo leto pa kaže, da je bilo 17.517 gld. 29*/a kr. dohodkov in 1G.224 gld. 62l/a kr. stroškov,torej prebitka 292 gl J. 67 kr. Dne 31. decembra 1898. je znašalo društveno premoženje 5G 020 gld. 16 kr.; po množilo se je za 196 gld. 16 kr. Proračun izkazuje 20 144 g!d. dohodkov in 20.144 gld. stroškov.' Depozita: Odsek za dr. Costov spomenik 1854 gld., odbor za dr. Blei\veisov spomenik 3715 gld. Narodne ustanove Jurčič Tomšičeva 3520 gld. 82 kr. Anton Knezova 30.900 gld. 21 kr. Pri dopolnilnih volitvah društvenega odbora so se izvolili gg.: Bartel, Fantek, dr. Glaser, dr. Janežič, Kržtč, Majciger, Pleteršnik, Sket, Vilhar in Zupančič Na mesto Sim. Gregorčiča je bil izvoljen urednik „Kat. Obzornika", g. dr. Aleš Ušeničnik. O odborovem predlogu, naj se društvena hiša proda vsaj za 30 000 gld., je poročal g ravnatelj Šubic. Dokazoval je, da je hiša stara, slaba in druStvu le v breme ; potrebne so vedne in vedne poprave, ki jako obremenjajo blagajno, zato naj se hiša proda kupcu, katerega izbere odbor, da ne pride hiša v kakšne neprave roke. G. dr. Tavčarje pobijal odborov predlog, češ, hiše ne bo kupil nihče pod ugodnimi pogoji, ako jo odbor sam opiiuje javno kot staro in slabo podrtino. Društvo bo moralo imeti lepo stanovanje, kakoršnega pa za svoje svrhe ne dobi pod 1000 gld. na ugodnem kraju. Hiša se s 5 °/, obrestuje, torej nikakor ni breme društvu. Inženerja, ki sta po odborovem navodilu preiskala hišo, sta seveda morala najti vse polno napak. Ravnala sta po tendenci odbora, zlasti g. predsednika, ki se je nekako zaljubil v misel, da se mora hiša vsekakor prodati. Hiša pa ni tako piškava, in če se je korenito popra vila že po potresu, bodo zadoščale sedaj le manjše poprave. Tak zavod, kakor je „Matica", mora imeti svojo hišo, zato naj se predlog odbora odkloni in odboru naroči da hišo polagoma popravi, v kolikor je to res potreba. Monsignor č. g. prof Tomo Zupan je govoril istotako proti prodaji, češ, vsak kajžar se joka, če mora zapustiti svojo hišo. Sicer pa je tudi z narodnega stališča proti prodaji. Okoli „Zvezđe" se je napravil nekak nemški „ring", zato mora ostati društvena hiša narodna. Premoženja za vzdrževanje hiše je dovelj in za prodajo niti enega tehtnega vzroka. Ravnatelj g. dr. Požar je dejal, da bi bilo žalostno, ako bi morala iskati „Matica" stanovanja po mestu,, kakor, uboga stranka in hiša je potrebna tudi v reprezentančne svrhe. Končno se je izrekel proti prodaji tudi kurat g. K o b 1 a r. Ravnatelj g. Šubic in blagajnik g. dr. Starč sta zagovarjala odborov predlog, ki pa je pri glasovanju propadel z 2/3 večino. Tudi dodatni odborov predlog, da se dovoli odboru za poprave 3500 gld., se je odklonil. Nato je podpred
— „Sonnwendfeier" v Tržiču. Trži-
škim Nemcem, ako jih že smemo tako imenovati, se godi prav dobro. Živ krst in živa duša jih ne motita v nacionalnih igrača-rijab, s katerimi se zabavajo v tihem kotu za Storžičera. Naj kličejo Votana in vse druge bogove iz germanske Valhale, stvar ne bode drugačna kakor je: voda, ki jo pijejo, je slovenska, zrak, ki ga sopejo, je slovenski, in — ovbe! ovbe! — še celo nemški jezik, ki ga govore, je preklicano soroden tisti slovenski nemščini, s katero so se odlikovale nekdaj kuharice po ljubljanskem trgu! Zategadelj naj imajo svoje igrače tr-žiSki gospodje, njim služijo v zabavo, nam pa ničesar ne škodujejo! Pri tem pa bi morala biti tržiška gospoda vendar nekoliko bolj ponižna, kot je dandanes. Kjer Votan razprostira svoja krila, tam seveda ,Sonn-vvendfeier" izostati ne sme! Samo ob sebi se ume, da so jo napravili tudi v Tržiču. Pod „Ljubelom" so zažgali nekaj butaric, zapeli so „Das treue deutsche Herz", „Die \Vacht am Rhein" — Bismarck, sedaj lahko v miru spiš v svojem grobu! — in neki Lukan govoril je „die Feuerrede". O čem je klobasaril ta nemško nacionalni mladenič, ne vemo; morale so pa biti velike neslanosti, ker je pri koncu tega gorečega govora slavno občinstvo postalo nekako besno. Pričeli so namreč skakati čez ogenj, kakor pastirji na paši, in obnašali so se tako, da se je opravičeno domnevalo, da je z buta-ricami na gromadi zgorela tudi zadnja tržiška pamet. Najginljivejši prizor pa je bil, ko se je dvignil naš dobro rejeni oče Mally, tržiški župan! Malo se je pričetkom plašil pred plamenom — saj tako čitamo v „Graški Tagespoštiu, — a končno je vendar mobi-lizoval teško svoje telo, in kakor meteor se je zvalil potem čez plamen. Stokratni „heilu je bil plačilo za to „\vackere deutsche That"!
V istini g;nljiv prizor, ko pleše balet župan Mally pred svojimi Tržičani! Ali vendar bi dali dober svet tem gospodom: kadar uganjajo neslane burke, naj ostanejo ponižno doma. in naj jih ne razkriče po vsem svetu. Saj jim mora zadoščati, če se tem burkam smeje svet od Tržiča do Kranja, in ni treba da bi se jim smejal — ves svet!
— Šolski abderitje. Piše se nam: Na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji sklenejo letošnje šolsko leto v nedeljo, dne 1. julija. Ta moder sklep deželne šolske oblasti je vzbudil opravičeno začudenje in nejevoljo v krogih interesovanih starišev, in tudi — profesorjev. Ne glede na to, da nedeljski sklep nasprotuje vsej dosedanji praksi, po kateri je nedelja šole prost dan, in ne glede na to, da je nedeljski sklep, če smo prav informirani, kranjski „unicum", ki nima para v celi državi, je ta odločba tudi z ozirom na obstoječe razmere pravi „Ab-deritenstiicklein". V četrtek je popoludne prosto; jutri je praznik, v soboto pa je zopet samo dopoludne šola. Zaradi par brezpomembnih ur v soboto se torej zavleče sklep šolskega leta za štiri dni! Nerazumljivo je nam, kaj se s tem namerava in kaj doseže. Druzega pač nič, nego da se daje dijakom prilika, par noči porabiti za sijajen, neoficialen sklep šolskega leta — kar pa ni v prid niti dijakom, niti starišem, niti profesorjem !
— Občinski svet na Bledu je sestavljen takole: Jakob Peternel, župan; Josip Verderber, posestnik, Fr. Rus, nadučitelj, A. Vovk, posest., Iv. Pretnar posestnik, O t. WolfJing, posestnik.
— Občni zbor „Glasbene Matice" bode v četrt k, dne 12 julija t. 1. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani društvenega doma (Vegove ulice št. 3, H. nadstropje). Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4. Slučajnosti; 5. Volitev predsednika, 13 odbornikov in dveh pregledovalcev računov. Opomba: Predloge, ki jih namerava staviti kak društvenik, je prijaviti glasom §a 7. odstavek 5 društvenih pravil tri dni pred občnim zborom društvenemu odboru.
— Šolski izpiti v ,,Glasbeni Matici" se bodo vršili letos po sledečem redu: V ponedeljek, 2 julija: glasbena teorija, zbo-rovo petje, harmonija in solopetje gojencev g koncertnega vodje M. Hubada. Potem gosli in klavir gosp. učitelja J. Vedrala. V torek, 3 julija: klavir in vijolončel gojencev gosp. učitelja Jul. Juneka. Potem solopetje in klavir gojencev šolskega vodje Fr. Gerbiča.
V sredo, 4 julija: klavir, gojencev gdč. učiteljice K. Praprotnikove in gojencev gdčne. učiteljice P. Razingerjeve ter gojencev g.
vsaki dan ob četrt na 6. uro popoludne v Šolski dvorani „Glasbene Matice". Stariši gojencev ali njih zastopniki ter prijatelji šole .Glasbene Matice" se prav uljudno vabijo k tem šolskim izpitom.
Odbor „Glasbene Matice".
— Prva skupna vaja pevskih društev, katere naj se blagovole pevci, ki sodelujejo pri veselici dne 4. julija t. 1. v korist »Narodnemu domu" polnoštevilno udeležiti, je danes ob 8Vi- uri zvečer v pevski dvorani .Glasbene Matice".
— Ravnatelj Grbić in Vlad. Flori-jansky. Praška .Politik" je prinesla vele-zanimiv interwiew slavnega praškega junaškega tenorista Vladislava Florjan-skega, ki odide v kratkem na gledališče v Varšavi. Fiorijansky je med drugim povedal, da je dobil prvi pouk za opero v Lvovu, na operni šoli ravnatelja Dobržan-skega. Učitelj pa mu je bil dve leti sedanji ravnatelj „Glasb. Matice", g. Fr. Gerbić. Potem je Florjanskv nastopil prvič v Mil-lockerjevi opereti .Bettelstudent". Uspeh je imel takoj velikanski.
— Jour-fixe slovenskega umetniškega društva. Sinočnji zabavni večer je bil hkratu odhodnica g. rež. Inemanna, kateremu so čestitali in nazdravljali razni govorniki. O vsporedu jour fixa in govorih prinesemo poročilo v soboto.
— Pevsko društvo „Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 1. julija t. 1. veliko ljudsko slavnost na Koslerjevem vrtu. Sodeluje godba slav. c in kr. pešpolka št. 27. Vspored je tale: I. Petje. 1. Gj. Eisenhuth: .Mazurka", moški zbor. 2. J. Bartl: .Slovan na dan", moški zbor, s tenor solo. 3. Dr. B. Ipavic: „Kdo je mar", veliki zbor s tenor in bariton-solo, čveterospevom in s sprem-Ijevanjem orkestra. 4. F. Gerbić: .Slovanski brod", moški zbor. II. Vojaška godba. III. Streljanje in kegljanje na dobitke. IV. Ples v salonu. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 vin za osebo. Častiti p. n. podporni členi prosti. V slučaju neugodnega vremena preloži se veselica na dan 22. julija t 1.
— Pevsko društvo (lSlavec" udeleži se danes pogreba svojega ustanovnega člana gosp. I. C. Juvančiča v Šiški in corpore z zastavo ter zapoje pokojniku ob grobu žalostinko.
— Odhodnico priredi pevsko društvo .Slavec" svojemu pevskemu članu in taj niku društva g. Jos. Cilenšeku povodom njegovega odhoda iz Ljubljane, in sicer v petek (praznik) dne 29. junija t. 1. v gostilni .pri Kamničanu" na Karlovski cesti. Bratje pevci in podporniki zbirajo se ob 8. uri zvečer.
— Zidarskega in tesarskega društva velika veselica, katera se vrši v nedeljo, dne 1. julija na vrtu gostilne .Novi svet", utegne biti jako zanimiva, ker je poleg jako zanimivega vsporeda odbor tudi poskrbel za poskočno mladež. Svirala bode namreč pri veselici godba prostovoljne požarne brambe iz Domžal. Ob 7. uri se prične ples in bo trajal do polnoči. Plesalo se bode v salonu.
— Ustanovitev mestne civilne godbe. Pripravljalnemu odboru se je dozdaj prijavilo nad 50 mladih učencev, ki so deloma že izšolani v godbi in bodo dobro uporabni. Kakor čujemo, se ljubljansko meščanstvo radovoljno odzivlja tudi vabilu na prispevanje podpornemu fondu, in je do zdaj pod pisanih letnih prispevkov že nad 500 gld.
— Matura v Novem mestu. Pišejo nam: Na tukajšnji gimnaziji je obiskovalo letos 22 dijakov osmo šolo, izmed katerih pa jih je prišlo do mature samo — 15. Toda še od teh 15 so pri maturi padli štirje na dva meseca. Izključen je bil med letom jeden, prav pred maturo pa dva, torej skupaj trije. .Carcerja" je bilo — 76 ur, ogromno Število, česar menda ni bilo, odkar stoji gimnazija. Prejšnje številke nam svedočijo, da se z dijaki ni postopalo baš premilo. Da jih je od 22 dovršilo osmo šolo in maturo le jednajst, temu je krivo precej strastno preganjanje, ovajanje in zasledovanje dijakov, ki je bilo na dnevnem redu.
— Kamniški salonski orkester priredi v dvorani zdravišča v nedeljo, dne 1. julija t. I. v korist revne šolske mladine v Nevljah koncert. Vspored je tale: 1. Koračnica. 2. Weber: Ouvertura k operi „Ča-rostrelec". 3. Guardia: „V neapolitanskem zalivu", valček. 4 Parma: .Slov. cvetke", potpourri. 5. Balfe: Divertissement iz opere .Ciganka", za krilni rog. 6. Eilenberg: .V kovačnici", idila. 7. J. F. Wagner: „Aus meiner Vaterstadt", potpourri dunajskih na-
pevov. 8. Eilenberg: .Petrograjska vožnja na saneh", galop. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnine 60 vin.
— Slavnost sv. Cirila in Metoda se
bode vršila v sredo dne 4 julija 1900 v Postojni na navadnem prostoru blizu kolodvora. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vspored: Veliki kres, vsakovrstni umetni ognji, streljanje z možnarji itd. Pri kresu svira Postojnska godba in poje moški zbor. Končno domača zabava v restavraciji gosp. Zakotnika z godbo in petjem. V slučaju slabega vremena vrši se slavnost 5 julija zvečer.
— V Kamniku bo razstava risarskih izdelkov obrtno-nadaljevalne šole otvorjena od 29. junija do 1. julija t. 1.
— Prostovoljno gasilno društvo se snuje v občini Trata s sedežem v Gornji-vasi nad Škofjoloko.
— Povodnji. Z vseh stranlj dohajajo poročila, da so vsled deževja izstopile vode in povzročile povodenj. Savinja je napravila ogromno škodo. V Celju je stala Sa vinja danes 4 m nad ničlo. Ves krasni mestni park je upostošen. Odneslo je tudi več kopališčnih hišic. V mestu je večina kleti v vodi. Savinjska dolina je podobna jezeru. V Teharjih se je baje ponesrečil celo neki Človek. V Mozirju je odnesla voda nekaj mostov in žag. V Šoštanju je voda tolika, da teče v neko gostilno skozi okno. Železnica Velenja-Sp. Dravograd je postala nerabna in je promet zaprt. V Vitanju so porušene vse brzojavne žice, okr. C9sta in trg sta pod vodo. Nekega barvarja je odnesla voda naravnost iz delavnice. Tudi nekaj drugih ljudij je baje utonilo. Vode so utrgale cele plasti s hribov in jih s poljskimi pridelki vred prinesle v dolino. Škoda je velikanska. Tudi Sava je zelo narastla. Pri Litiji ima 1 m. 95 cm nad normalom Pri Krškem je Krka 3 m 20 cm globoka. Pod Zadovinkom je vsa dolina do Vihr, Skopic in Krške vasi pod vodo. Tudi Krka ob Kostanjevici je prestopila strugo.
— Povodenj. Iz Velenja so nam, prepozno za včerajšnji list, brzojavili: Včeraj, 26. t. m. je nastala tu velikanska povodenj. škoda je nepopisljiva; žage, mlini in mostovi so podrti, proga državne železnice pretrgana, promet cest je ustavljen, ljudstvo v veliki obupnosti prosi za milostne darove.
— Preplavljena zemljišča. Vsled zad njega deževja narasla je tako Sava kot Ljubljanica — prva za 1 m druga za 1.60 m nad normalom. Na ljubljanskem Barju je voda pri Lipah in Črni vasi preplavila polja in travnike ter napravila obilo škode. Ob Račni je škoda isto tako znatna; zlasti seno in poljski pridelki mnogotrpe.
— Glas iz občinstva. Došla nam je sledeča pritožba: Odredba, da se ob tržnih dneh umaknejo fijakarski vozovi z glavnega trga na drug prostor, je umestna. Ker je pa druge dneve pred prazniki — kakor je bilo na pr. ravno dane3 — trg poln in vsled tega promet nviran, bi bilo pač treba tudi ob takih dne!; fijakarjem drug prazen prostor odkazati. 11 ines so se ljudje že na vse zgodaj uprav rili skozi gnječo in med fijakarskimi vozovi.
— Na parižko razstavo odšlo je do zdaj iz Ljubljane 12 oseb, prihodnji teden jih odide zopet sedmero.
— Tlakovanje Karlovske ceste prične se vsled sklepa občinskega sveta baje že drugi mesec, in sicer od Florijanskih ulic do Dolenjskega mostu po desni strani.
— Nove stavbe v okolici ljubljanski. V Vodmatu zunaj mestnega okrožja je dogradilo se zadnji čas pet pritličnih poslopij, na Glincah osmero. Tudi Spodnja Šiška je z novimi zgradbami zadnja leta znatno založena.
— Nova razglednica je izšla ravnokar v zalogi našega podjetnega g Iv. Bonača v Ljubljani. Na trobojnem belo modro-rude-čem polji so z modrim in belim tiskom natisnjene v čveteroglasnem stavku začetni takti .Naprej zastava Slave, na boj junaška kri! Za blagoročetnjave naj puška govori!" Na vrhu so besede: »Bog in narod!" Zdolaj pa: .Zatrli niso spečih, ne bodo nas bodečih". Za društva in trgovce in prodajalce je cena 5 kron za 100 komadov, posamezne se prodajajo po 10 vinarjev.
— Popadljiv pes. Na Prulah je po-padel pes pismonoše Antona Mehleta 12-letno deklico Terezijo Žagar in jej je raztrgal obleko.  Pes je popadel že več ljudi.
— Izgubljene stvari. Na poti iz Šiške skozi mesto do Dolenjske ceste se je včeraj izgubila denarnica s 47 kronami.
— Tatvina. Tovarnarju Vilj. Starku v Mariboru je danes zjutraj ukradel neznan tat bicikel (nStyriaB) št. 58900 in se odpeljal ž njim proti Trstu.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. junija kaže, daje bilo novorojencev 16 (= 23 76 °/o0), mrtvorojenec 1, umrlih 21 (= 3118 °/oe), mej njimi jih je umrlo za vratico 2, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 9 (=42 8%), iz zavodov 12 (=57 1°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 5, za vratico 1, zt ušenom 1 oseba.
* Vsled ljubosumnosti. V nekem gozdu pri Miškovcu na Ogrskem je ustrelil nedavno Ivan Dudas zapeljivca svoje 16 letne žene, Jurija Isspaza. — V Miškovcu je umoril kmet Pavel Kecskemeti svojo lepo, mlado soprogo. Mej tem ko je spala, jo je z nožem osemnajskrat zabodel. Vzrok temu činu je bila ljubosumnost. Kecskemeti je bil šele nekaj tednov oženjen. — V Vetesu na Ogrskem je ub;l neki kmet Ge regen svojo ženo. Poiskal jo je v hiši njenih starišev ter ji s sekiro razklal glavo.
— Strašna smrt. Iz Belegagrada javljajo, da je gonil neki topčiderski kaznjenec državne krave in dva bika s paše domov. Nakrat pa se je jeden bikov ustavil ter ni več hotel iti naprej. Kaznjenec je pustil bika samega ter gnal ostalo živino v hlev. Mej tem pa je prišel sam nadzornik hlevov Dragutin ter hotel pognati bika. Besna žival pa je planila na nadzornika, ga dvignila na rogth kvišku ter začela ž njim btgati po livadi. Končno pa ga je vrgla na tla in ga tako sunila z rogovi, da je nadzornik v istem hipu prominul. Bika so potem trije ljudje jedva odgnali v hlev, pred katerim je sedaj  postavljena straža.
* Petrolej — pijača. Da so ljudje na svetu, kateri pijo petrolej, je znana stvar; francoski listi pa poročajo, da se število pivcev petroleja čimlalje bolj množi, ter da je nastala v Bastili, v predmestju Pariza, prava epidemija pitja petroleja. Ljudje, ki pijo petrolej, pravijo, da ta pijača prijetno draži živce v grlu, ter da ne občutijo nikdar glavobola. O delovsnju petroleja na človeški organizem zdravniki še niso na čistem; nekateri trdijo, da zmerno vžs vanje ni škodljivo, drugi so pa zopet povsem nasprotnega mnenja.
* Bestijalna umora. Kakor javljajo iz Kremsa, umoril je 18 t. m. pastir Josip Kohl 20!etno omoženo Ano Maver, ko je šla zvečer iz tobačne tovarne. Kohl se jej je pridružil ter jo skušal zapeljati. Mahoma pa je potegnil izpod suknje kuhinski nož, katerega je porinil delavki tako globoko v prsa, da jej je prebodel srce. Ana M->yer je malo časa za tem umrla. Morilec se je pa v neki žganjariji precej napil ruma, potem je stopil k redarju ter dejal: .Zaprite me, neko žensko sem zabodel". In ko je srečal 7letnega sinka svoje žrtve, mu je rekel: „Pojdi tja, tam sem tvojo mater umoril!" Kohl je star 57 let, je oženjen ter velik pijanec. V vasi Rammersdorf v okraju St. Polten pa so našli nedavno služkinjo Ano Korner v hlevu umorjeno. Par korakov od trupla je ležal krvav peresni nožek. Prsti umorjenke so vsi zrezani, sploh je videti, da se je uboga žrtev silno borila s svojim morilcem. Morilec je bajč nje ljubimec kateri se je hotel tako iznebiti dekleta.
* Strašna nesreča se je dogodila začetkom tega meseca v Stockbridge v Ameriki. Neki sluga je odsekal na dvorišču petelinu glavo; bil je toli nepreviden, da je pustil ostro sekiro na tleh. In tako so se začeli otroci igrati .petelina klati" ter so odsekali otroku, ki je predstavljal petelina — glavo. V bližini so dvigali delavci na škripcu veliko klado lesp- Ko so opazili strašni čin otrok, so vrvi izpustili in teška klada je padla nazaj na zemljo ter ubila osem ljudij.
* Lakota v Indiji. Dasi vživa v Indiji nad šest milijonov ljudij državno podporo, dasi je nabral vrhovni načelnik mesta London okoli šest milijonov mark za stradajoče, vendar vlada vkljub temu v Indiji zopet grozna beda. Leta 1897. je stradalo okoli 40 milijonov ljudij, leta 1900. pa celo blizo 54 milijonov, pretekli mesec pa je mučil glad četrtino vseh Indijancev. Vzrok lakoti je slaba letina in pa epidemijska bolezen živine.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. junija. Točno ob 12. uri so se zbrali danes na dvoru vsi nadvojvode, skupni, avstrijski in ogrski ministri ter tajni svetniki. Na znamenje najvišjega ceremonijskega mojstra je prišel cesar v coremonijsko dvorano ter stopil na svoj prostor pod velikim baldahinom. Pred njega je stopil nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este, na jedno stran zunanji minister grof Goluchowski, na drugo pa kardinal Gruscha. Cesar je imel najprej, in sicer stoje nagovor na zbrane nadvojvode. Počasi in glasno govoreč je naznanil cesar, da je svojemu ljubemu nečaku iz posebne naklonjenosti dovolil, da sme skleniti zakon z grofico Chotkovo. Ker pa je grofica Chotkova iz sicer plemenite, toda ne iz jednakorodne rodbine, bode zakon nadvojvode Franca Ferdinanda po hišnih zakonih cesarske družine lemorganatski. Zategadelj pa bode prestolonaslednik danes s prisego potrdil, da nima njegova bodoča žena ter njeni bodoči otroci in vnuki nobene pravice do prestola. Nato je grof Golucho\vski prečital listino, s katero nadvojvoda Franc Ferdinand priznava, da bo njegov zakon morganatski, ter da nimajo njegova soproga in njegovi potomci do prestola niti v Avstriji niti na Ogrskem nobenih pravic, da nimajo niti naslovov niti grbov cesarske družine. Nadvojvoda Franc Ferdinand si je docela v svesti pomena te odpovedi ter prisega, da ne bo svoje odpovedi niti preklical, niti jo skušal predrugačiti. Potem je prečital kardinal Gruscha prisego, ki se konča v besedami: Tako gotovo kakor mi pomagaj Bog! Nato je nadvojvoda listino, spisano v nemškem in ogrskem jeziku, podpisal.
Dunaj 28. junija. Ceremonija v dvoru je trajala nekaj nad tri minute. Vse je bilo tesnobno, da, celo žalostnD Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil jako vznemirjen. Pred dvorom se je zbralo mnogo občinstva, ki je klicalo nadvojvodi, ko se je odpeljal iz dvora, „Hoch!"   ter ga  pozdravljalo z robci.
Dunaj 28 junija. Ob polu 3. se je vršil ministrski svet.
Budimpešta 28. junija. Grofica Chotek je v sorodstvu z ogrsko družino Bechthold ter zna dobro ogrsko. Listi skrajne levice pišejo ostro, ker je imela ceremonija vseskoz avstrijski dvorni značaj. Tudi se jim ne zdi prav, da pre-stolonaslednikova žena ne bo ogrska kraljica. V nobenem zakonu ne stoji, da mora biti kraljica knežje krvi. Po zakonu mora biti pač kralj rojen nadvojvoda, da pa bi morale biti tudi kraljice nadvojvodinje, o tem ni nikjer niti govora.
Reichstadt 28 junija. V soboto popoldne se pripelje Franc Ferdinand v spremstvu grofice Chotkove s posebnim vlakom tušem. Grofica je sedaj v Grosspriesenu na Češkem. Zvečer bo družinski souper. Sobe nadvojvode in grofice so v srednjem traktu grada. Lani je stanoval med vojaškimi vajami v njih cesar. Poroko, ki se vrši v nedeljo ob pol 11., bo opravil dekan Hi-tisch. Vdeležita se je nadvojvodi Oton in Ferdinand ter grofičin brat, dež. vladni svetnik grof Volk Chotek.
Berolin 28. junija. Jutri odrine iz Wilhelmhavena oklopna križarica „Ftirst Birmarck", katero je oskrbela intendantura z živili za četrt leta. Svojo vožnjo na Kitajsko mora pospešiti čim najbolj. 5. julija odrine še top-ničarka „Luchs". Stroški te kitajske ekspedicije so preračunani na 1,500.000 mark.
London 28 junija. „Daily Tele-graphu" poročajo iz Kantona 15. t. m.: Po poročilih, došlih iz Hongkonga, vlada ondi velika skrb, da se začne popolna anarhija in pobijanje tujcev. Li-Hung-Čang je dobil zopet poziv v Pekin. Nasprotniki pa mu groze, da ga ubijejo, predno dospe v Pekin.
Šanghaj 28. junija. Japonska pošlje na Kitajsko 20 000 mož.
Šanghaj 28 junija. Admiral Sey-mour se je s pomočjo Rusov srečno prebil v Tsientsin.
Šanghaj 28. junija. Rusi so se polastili v Tsientsinu arzenala.
, Bratje Sokoli!
jđ!/  Jutri, praznik, dne 29. junija t. I.
Popoldanski peš izlet
čez Orle (na Golovcu) Lavrico na
Zeleni hrib.
Zbirališče v „Nar. domu" v društveni opravi. Odhod točno ob 1 ,2. uri. Na Lavrici kratek odmor. Na »Zelenem hribu" prosta zabava.
V Ljubljani, 28. junija 1900.
Na zdar! Odbor.
XXXI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos
Prebitek vstopnine povodom predavanja o Danteju po gosp. c. kr. prof. Laharnarju.......
Kmetska posojilnica ljubljanske
okolice................
J. D. v Ljubljani..........
Odhajajoči reservniki 17. pešpolka
Čitalnica v Gornjem Gradu, prebitek veselice prirejene v prid Prešernovemu spomeniku. . . .
Bralno društvo v Gorenjem Logatcu je nabralo.........
Drtžba v ..Narodni kavarni" zbrala
Hribar Ivan, ljubljanski župan prispevek za mesec april ....
Člani kolesarskega društva „Ilirija" povodom svojega prvega letošnjega izleta in drugo narodno občinstvo pri „Jožefu" v Št. Vidu...............
Ivan R<.gina v Podgorji nabral. . katere so darovali: gg. Šlander, dekan v Staremtrgu 6 K. Jak. Pernat 4 K, Janez Bart, graš-Cak v Št Janžu in Janez Šen-dorfer, okr. odbornik po 2 K, Iv. Rogina 6 K..........
Josip Wester v Novemmestu. . .
Ivan Novak v Krškem.......
Skupaj
17833 K 90 vin.
80 ., —
50 10 13
30
50 5
50
15 20
2
13
40
14
18172 K 44 vi
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Proti zotcfbohi in gnjilobi zob
izborno deluje
Melusina ustna in zobna veda
□trdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedinn ;E<a«era. (10—26)
lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
Viiina n»d rao	rjem SOtii ra. Srednji »racni tlak 736'0mm.		
:g ! Čas opasa I zovaiija	Stanje barometra v mm.	> Vetrovi S g i £3 a	Nebo   \1 -
27 !9. zvečer 28 I 7. zjutraj . 1 2. popol. Srednja male: 18 9°.	734 4    16 2 si. sever j  jasno d 736-2     12 2 si. svzhod   jasno J 7347    24 1  si. jjvzh. del. jasno q včerajšnja temperatura 155-, nor-		
IDunajs.ka "borza
dne 28. junija 1900. Skupni državni dolg v notah  ....     97 60 Skkpni državni dolg v arobru ....     97 35
Avstrijska zlata renta ,......115 90
Avstrijska kronska renta 4°/0   . .
Dgrska zlata renta 4"/0.....
Ogrska kronska renta 4°'0 . . . Avstro-ogrske bančne delnica . . Kreditne delnico .......
London vista........
Nemški drž. bankovc Z3. 100 mark
20 mark..........
30 frankov.........
italijanski bankovci......
G. kr. cekini.........
97 60 115 60 91-20 1747- -69450 24235 118-62« 23 70 1930 90 90 11 33
40<£Im»i- zveze prosto* olfiiili
sfi«i I ■! i li dniMtev naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni član in tovariš, spoštovani gospod
J. C. Juvančč
načelnik prostovolj. gasilnega društva, vinotržec, posestnik  itd. v Spod. Šiški,
danes ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni bolezni umrl.
Pogreb pokojnega, h kateremu se vabijo tovariši gasilci, bode dne 28. junija ob 6 uri zvečer iz hiše žalosti iz Spodnje Šiške k sv. Krištofu. Blag mu spomin!
Ljubljana, dne 2t. junija 1900. (1274) Zvezni odbor.
i
Kufekejeva moka za otroke
Iod avsrro-pgrs.kih, nemskij najbolja innajceneja hrana za za Popiva se v leharnah, dpoguerijah
kiji ird: avronref   priporočen a
rave In na previh bolne otroke
frep v tovarni _ R. KUFEKE PUNAl v\/2
J
tkćST I ponatis
brošuri ce
c?%gubljeni$og )
in se dobiva v I-. Keliiteiitiierjevi knjijfo-I rzniri komad po 58O vin., po pošti 3 vin. več.
IVa. prodaj je
dvonadstropna hiša
XT   PtUJU (1229-3)
v kateri se nahaja starodavna cvetoča trgovina z manufakturnim blagom.
Dopisi na upravništvo ,,SI. Naroda".
Išče se
xr najem.
Dobro obiskana gostilna na dobrem prostoru se vzame takoj v najem.
Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (1257-2)
Ces. kr. avstrijske $k državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod is LJobijane y-.i. koi. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste. Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Išl. Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Iuomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno<rad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line. Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno ; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih. Geuevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri il miu. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v ffovomesto ln v Kodevje. Osobui vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri S m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob li. uri 16 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob S. uri 4b m. zvečer. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob *>. uri 60 m. in ob 10 uri 25 m. /večer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnt: . Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob li. uri 6 tu. dopoludne, ob 6. uri io m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4j
G. Z. Firm. 173. Einz. II. 19 2.
Bekanntmachung.
Beim k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach \vurde bei der im Handelsregister fiir Ein-zelfirmen eingetragenen Firma
,,Josef Leuz Nachf."
in Laibach — die Eintragung der vom Firmain-haber Friedrich Vagt dem Comptoiristen Rai-mund Luckmann in Laibach, Resselstrasse Nr. 26, ertheilten Procura vollzogen.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
Abth. III., am 21 Juni 1900. (Razglas. Pri c. kr. dež. kot trg. sodišču v Ljubljani se je pri firmi „Josef Leuz Nachf." v Ljubljani, vpisani v registru za posamne firme izvršil vpis prokure, katero je podelil imetelj firme Friderik Vagt komptoaristu Rajmundu Luckmannu v Ljubljani Reseijeva cesta St. 26. — C. kr. dež. kot. trg. sodišče v Ljubljani odd. III. dne 21 6. 1900. (1265)
H O PEL
rreizkoseno Ji rdraoiliščc
Ž& %..Mjf »I pi A     najdrih inka1 cicah,
Prospekti se dobe pri ravnatelju (diabcfcsj, Jožne2>lezn!CGpostaj3:Po!5ane!Po!tscl.ach)2<>lcnc kamene, KRASNO PREBIVALIŠČE kotarhctjgoltancu ZA PO   LETI. ipnakrhijuiio.
v Šmartnem pri Litiji se da takoj v najem ali se proda.
V hiši, deset korakov od farne cerkve, je pekarija in prodajalnica za krah. Hiša je pripravna tudi za kako drugo obrt.
Več se izve v prodajalnici v Kolodvorskih ulicah st. 24 v Ljubljani. 1272-1
VABILO
tamburaškega zbora
Visko-Glinške čitalnice „Krim"
kateri bode
v petek (praznik), 29. junija t- 1. na vrtu
gostilne na Martinovi cesti št. 32.
Začetek ob 3, url. Vstop prost
K obilni udeležbi vabi z vsem spoštovanjem
Fran Poljšak
(1241)
gostilničar.
Čedno opravljena
poletna stanovanja
z lepimi senčnatimi vrtovi
se še dobivajo (1271—1)
v Medvodah,
Povpraša naj   se istotam pri lastniku
Franu Jarc-u.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samogiJ. 1-95
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za 8modke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s 8imili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, */i ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 usnjati denarni mošnjiček, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavrat-niških in naprsnih gumbov, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le še kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo | ■ polnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej :
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L M.
Poštno predalo štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (Ii70)
Do 1. junija in pd 1. septembra stanovanjske tarife za 25" 0 znižane.
Zdravilišče
Ki Me Tuli
na Hrvatskem
od zagorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-pinske-Toplice" oddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30' do 35° R. gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksu-datu perinterinalnih vezin. Velike basinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tušne kopeli, izvrstno urejene potilnice (su-dariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja. Dobre in ne drage gostilne ; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd Od 1. maja vsak dan zveza po poštnih omnibusih s postajama Zabok in Polčane. Ko- i pališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe I v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja (809—12) kopališko ravnateljstvo.
V Dolenji vasi pri Ribnici se proda radi bolshnosti lepa
prirejena za prodajalnico in gostilno. Poleg hiše je senčnat vrt, hlev, ledenica in nekoliko zemljišča. Cena po dogovoru.
Ponudbe vsprejema upravništvo „Slov. Naroda". (I2i>8—2)
4 4 4
i 1
Učenec
poštenih starišev, 14 let star, ki je dovršil ljudsko šolo, še bolje pa I. ali II razred srednje šole, vsprejme se v trgovino z mešanim blagom.
Poudbe naj se pošiljajo upravništvu rS!ov. Naroda". (1276—1)
Okna in vrata
že rabljena se kupijo.
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda". (1259—2)
se da takoj v najem Dri Reininghausu v Šiški.   Letna najemščina 120 kron.
Vpraša naj se pri Reininghausovem upraviteljstvu v Šiški. 1273—1)
z\ l>r"ocl£iji«
Moderna
oprava za jedilno sobo
se radi preselitve proda po ceni.
Več pove posredovalni urad A. Kališa na Jurčičevem trgu. (1277—1)
Elegantno
stanovanje
obstoječe iz 5 lepih velikih sob in z vsemi pripadajočimi prostori na Rimski cesti štev. 10 v I. nadstropji se odda z mesecem avgustom.
Ogleda se lahko vsak dan od 10. do 12 ure dopoludne. (1051—16)
trgovskega pomočnika
in
z dobrimi šolskimi spričevali sprejme lakoj
trgovina (1256—2)
Slavinec & Šeleker
«*niit rliio pri  Liliji. HrnnJMko.
■VABILO
k
veselici s plesom
katera bode
jutri, v petek (praznik), 29. junija t. 1. v gostilni „pri Majarončku" v Vodmatu.
Vtdopiiina proMta. PoHtrezba torna in izvrstna.
K obilni udeležbi vabi (1279)
Jernej Jelenčie, Vodmat štev. 18.
Srajce, kravate, svilnato blago
se popolnoma ^*
sukneno, platneno in drugo manufakturno blago
po polovičnih cenah
nepreklicno le do konca julija 1.1.
ppodaja (1178—6)
na Sv. Petra nasipu št. 2.
Mesne konserve juhine konserve prepečenec cognac (1228-2) za potnike, lovce in turiste
se dobivajo pri
Ljubljana, Kongresni trg-
E 3
C >
"E *>
_G3 -C
N "ro ra j.
5fl O-— CZ
eo — N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-49) Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       ffST   Ceniki poštnine prosti.
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin. spoštovanjem pranc £u(|en
urar
na Velikem trgu nasproti rotovža,
co<
Podpisanec naznanja, da je prostovoljno izstopil iz tvrdke Ivan Gorup. Kdor želi natančno pojasnilo v tej zadevi, naj se obrne do podpisanega.
Z odličnim spoštovanjem
(1278)
Fran Zcleznik.
nasproti c. kr. gozdnega vrta na Tržaški cesti
(1244-3) se iz proste roke proda.
Pojasnila daje tvrdka F. P. Vidic «£ Gomp. Prešernove ulice.
C. kr. privilegirana iSp občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu".
Vstano vijena 1. 1831.
Ustanovna glavnica K 10,500.000, vplačano K 3,150.000, družbino premoženje (jamstveni zaklad) koncem I. 1899 čez 162 milijonov kron.
P. n. občinstvu s tem uljudno naznanjamo, da smo j»«"i.«^«^Mi
zavarovanje proti tatinskemu ulomu
(Einbruchsdiebstahlversicherung).
Družba zavaruje proti nizki, vsakratnim razmeram primerjeni premiji premičnine, uštevši vsakovrstne denarne vrednosti proti tatinskemu ulomu in vsled
tega nastalim poškodovanjem.
Osobito zavarovanja na pohištva so s posebnim ozirom na potovanja mej poletjem tako glede na neprebivatnost, kakor tudi da se oprava vzame seboj, jako praktično urejena.
V Trstu, dne 25. maja 1900. (1092—6)
Centralno ravnateljstvo c. kr. pri v. občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali'* v Trstu.
Pojasnila daje najradovoljneje
glavni zastop za Kranjsko: 1 Ljubljani, Gradišće št. i
Javljamo svojim čestitim p. n. odjemalcem na prijazno znanje, da bodemo imeli
od 23. junija do 1. septembra
vse nedelje in praznike (1269_1)
prodajalnice zaprte.
S spoštovanjem
Conrad Schumi & Comp.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnlc najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih, strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal nI c itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori ne zshtevo. — Poiiljatve franko na vsak kolodvor.
Z vele8poštovanjem (391—27)
Podružnica R. 2L. SMEKAL v Zagrebu.
I i
5*
mm
■'JUk.'.JI
S
i
3
i
asča
W lit
%
S
i
-N
t:
1
•5,
i I
i
*»0
•8 s
1 1
* I
■8 £
.Ni <b
I
s:
<5
1
m
i
I
I 1
Vincenc Camernik
kamnoseški mojster v Ljubljani, Slomšekove ulice št. 17 (nasproti mestne elektrarne).
Izborna zaloga grobnih spomenikov
iz različnih marmorjev, granitov in sijenitov.
Naprava kompletnih rodbinskih rakev
tu in na deželi. (1014—9)
Raznovrstna v to stroko spadajoča popravila.
Stavbena dela,
===== Priznano solidna in tot*na postrežba. =====
-———————
i 0
1 i
Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana
hiša v Spodnji Šiški
v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instructus-om po primerni ceni in jako ugodnih pogojih
Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magazin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi so tam
trije lepi konji na prodaj.
Več pove lastnik (1230-2)
Jožef Seidl
v Spodnji Šiški št. 150 pri Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
IdMrtnina in tisk .Narodna Tiskarne".