fT^LISTJE IN CVETJE JTjn ^H- Koristna zabava. I ^H 2. Vodomet. I ^^» V fiziki se imenuje dvojc ali vefi posod, ki so med seboj v t*ki zvezi, da se tekoČinaM pretaka lalilco iz ene v drugo, o b L u j o e e ati s p o j c n e posode. Risba a ua sliki št- 2. nam predočuje tako posodo. Če vlijemo v en oddelek te posode vode, se razdeli voda v krakih tako, da se dvigne gladina v obeh oddelkih enako visoko. Pri tem girokost, ozirotna veJikost krakov n\i ne vpltva, le da nis-) pr«;ozki, k«r bi v talcem sfučaju dilovali driigi fizikalni pojavi. Iz poizkusa se iz^aja zakon daiota tekoCina v občujoClh po-sodab sega do enake viSine. Zalu navedeni poizkus pa bržkone Čltatelji, Vrt&svi* ne bodo imeJr na razpola^o pripravmh občujočih posod. A fo naj jfh ne prepiaži. Ponis-gajo si kaj lahko sami, kar bo Se zanimivejše, n. or. tako-le (st, b)\ Vzeraimo pusodo. ki ima v dnii luknjicu (.lonec za cvetlice). pritrdimo v lukniico gibko cev iz proževine. ikavčuka). Ta cev naj ima na drug-em ironcu priraerea nastavek z majhno luknjico. Če tiapolnimg,^ posodo z vodo, ter jo držimo visoko, konec prožne cevi pa nizktf^fl^^^^^^^TO^i^? prava podobna občujoči posodi, pri kateri pa je en krafc mnogo fcrajši, tedaj fao vsled zgoraj navedenega zakona privrela voda iz cevi in se bo dvigaJa skoro do iste višine. v kateri stoji gladina vode v loncu. Na ta naCin smo napraviii preprost vodomet. _____________,_____________________,_____. Na tem temelju so napravljeni vodometi, ki krase javne trge v mestib, ^Cl^.' " '^3f vrtove in sprehajališia. parke. Voda T^ . ,' iTJuii doteka vidometom iz višjc leiečih l , . /'j| stucJencev ali vodnih shrarnb (rcser- i lf'l|'if T ( a (1 ''T- voarjev). Pa ne samo vodometi, ki so 1 j.'i|| I \ II ,,;-. samiposebi \a v olepšavo, tudi druge v^ \jj}s j^S^M M .'I,' naprave, korislne in potrcbne, slone ', |f P^—/ fj ", na ^akonu obČujoCih posod. Predvsem | V^-/ M '' vodovodi. Kolikor višje fiočejo spraviti vi 11 // vodo, tudi v najviSje nadslropje v hi- tt ]r lv Jžj ' -. Šah, toUko Wžjo tejjo mora rraeli se- A \^=~z** zidana vodna sbramba dotičnega vodo- ^. ¦ voda. Mnogokje pa ni mcigoCe na- ^^ , I praviti nmelnBga vodovoda na ta naCin. ^^ ¦ ¦¦ — ' ~ ¦¦— V takih razmerah pogostokrat poma(ta __________________________________________ z^meljska lega sania in v zemeljskih gt 2 plasteh se nabirajoča voda. Kajti v zemlji so mogočne vodne sbrambe, iz katerih pa včaaih ne tnoremo dobiti vode, ker voda radi neprodifnih tanjžih ati debclejSih plasti ne more na površje. Če v takem kraju 2emljo gioboko navrtajo, pa dobe moCne na-vpičnc studence z zdravo pittio vodo; \z viSje ležečih krajev namreč priteka podtalna voda . v nižave. Te vrste vodnjaki se imenujejo a r t e z i š k i (po francoski provinci Arlois). Znaraeniti taki vodnjaki so v okolici Pariza, v obmejnib krajih Saliare in v Avstraliji. Za nrnoge kraje so neprecenljive vrednosti. Kot zgled naslcdnje: Znano je morsko kopatiSCc Gradež na obali avstrijskega Priinorja, zahodno od Trsta. Mesto Oradež s kopališfiem je na otoku kjcr sc izliva SoCa v morje Sa gradeškem otoku dolgo Casa niso itneli zdrave pitne vode. Pred nekaj leti pa so zavrtali 217 m globoko v zemlju arteziSki vodnjak, ki daje prebivalcem zdravo hladno vodo, vsak dan 30.000 hl. Odkod pa prihaja ta voda na otok, ki ga obdaja krog in krog morj*:? Gotovo iz gorovja na celini severno od Gradeža in Ogleja, iz predEorja našili Alp. Pogleii na zeniijevid nas o tem prepriča. J. D. Naloga. Modrost v pregovorib, domačib in iajib. Ako v tem demantu R d prav razvrstite trke, DO&' ------------------dobite v vseh Stirih Bog daje s polniraf rokarai. — Ves svet e e f skra/nib predalčkih, sliši kJjuvaii božje srce. — Božja miza je _ _ soglasnike. po dva vednopopnijcr.a. Bogjfneskonfno dobrotljiv.) I f 1 j I I indvaenaka; vdrugi' Če Bog d;i kravico, bo dal tudi travico. I .. I____________I vrstici napočez in — Je dal Bog zobe, bo dal tudi na zobe. I s navzdol im« preko-