gt. 76 V Gorici, v soboto dne 22. septembra 1906. jjluja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto i, II. uri predpoldiie ter stane po poŠti prejoniana =; % Gorili na dom posiljana: %"l,M.......13 K 20 v, ali gld. 6'GG !"¦ i.,»a........r' » BO » • » 3*30 JJIrJ >ta.......3 » 40 . . » 1-70 j'.:>is==if»!i" Številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednji- izredne, priloge: 01 no- „ ».V«. „Kaiipot po Goriškem in 6radisCansK«fiiy'ir-lilipot po Ijab^jani in kranjskih mestih", dalje dva- . , ! m „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih jtet» • ¦ *.r-"iini. prii-o> ^Slovenski Tehnik*. jla^cnino sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici ;. --, 7 !. na-litr. v »Goriški Tiskarnic A, Gabrseek. }a naročila trn dopaslane naročnine se ne, oiiramo., fljlan in poslanice se raC-in.ijo po IVtit-vrstah Co 'ii-'-) J_~rat *•' v' 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka .-»'i. Večkrat po dogodki. Večje črke po prostoru. -„ ?^i'::a;'.t> ia spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ¦*„»•> ?r- vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavrlč. Uredništvo se nahaja v Gospos' i ulici št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoč > govoriti vsak dan od 8. do 12! dopoladne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dopoladne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v I. uadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaJati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge.reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj- se pošiljajo le npravništm »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v. Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaligeni ulici, I. Matiussi v ulici Formiea, 1. Hovanski v Korenski ulici št 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma. - - •¦» -------------------------------------¦-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------¦"' m Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv. I tiska in zal. la:;i, z vso močjo, da bo enkrat ko- k u p 5 i j i z vero in cerkvijo, da so očistita ter bo cerkev zopet hram Božji in vera prava Kristusova vera! Amen! +Jan uego (Konec.) Toda tudi tedaj ni pozabil na nas. Nasprotno, še celo bolj intenzivno jo delal, da bi zbližal čira bolj oba slovanska naroda. Bil je pravi apostol češko-slovenske vzajemnosti, katere pa ni pospeševal s slavnostnimi govori, ki prinašajo samo popularnost govorniku, marveč z vstrajnim delom na polju obojestranskega medsebojnega spoznanja. Koliko je on napisal člankov v razne Češke liste o slovenskih razmerah in prirodnih krasotah naših dežel! - Omenjamo le, da je bila ona znamenita pot Slovencev v Prago 1. 1884., katero je naš pesnik (iregorčič ovekovečil v svoji pesmi „i'ot na Velehrad" in jo jo opisal Anton Trste-njak, njegove delo. On jo dal iniciativo za to p:)t in pridobil Slovence za ta izlet. Ilavnotako je, priredil poseben vlak Čehov v Ljubljano, Trat in Postonjsko jamo leta 18JJ5. In od lota 1*84. datirajo pravzaprav redni stiki mod CVii in Slovenci. Vsa leta je zbiral med Čehi denarne prispevke za slovenske namene in je v to svrho, kakor tudi v pospeševanje vzajemnosti med obema narodoma ustanovil poseben „Češko-sloviiisky spolek", ki je dolgo let vspešno deloval za razširjenje češko-slovenske vzajemnosti med čelu. Zlasti velik dobrotnik je bil slovenski učeči se mladini, ki je prihajala v Prago. Vedno jo je podpiral, in ker sam ni bil dovolj premožen, da bi mogel našim dijakom dajati gmotno pomoč, je trkal pri drugih čeških rodoljubih, da so jih podpirali. Lahko rečemo, da ni zavrnil nobenega slovenskega dijaka, ki se je obrnil do njega. Kaši praški dijaki so se dolgo let zbirali pri njem, ki jih je znal s svojo ljubeznivostjo prikleniti na-se in blagodejno uplivati na nje. Še dokler je bival med Slovenci, je posvečal pozornost slovenski mladini. Zlasti so mu prirasli k srcu naši otroci, in veduo je vspodbujal naše učiteljstvo k pridnemu delovanju za dobro vzgojo naše mladine in za povzdigo našega ljudskega šolstva. Vedel je pač dobro, kakega pomena za bodočnost naroda je njegov naraščaj. Zato je bil tudi med prvimi, ki so začeli pospeševati razvoj naše mladinske književnosti. Ko je prišel v Prago, je nabiral denar za nagrade našim najboljšim spisom za mladino. In marsikaka knjiga, katero sedaj Sita naša mladina v svojo veliko korist, je bila nagrajena s cenami, za katere je Lego nabiral denar med svojimi češkimi rojaki. Kot strokovnjak v prirodoslovnih vedah je tudi vedel, daje zp naše kmetsko ljudstvo koristno pravo spoznan^ .trirodnih prikazuj in se je pridno zavzemal za razvoj prirodoznanskoga poduka v naši ljudski šoli. Sam je nabiral po čeških zemljah rudnine in pri naa neznano kamenje in ga je pošiljal našim Šolam, kot pomočim sredstva prirodoslovnega podtika, In tako je prišel marsikak kos čeških rudnin na Slovensko in veliko naših šol je, v katerih učnih zbirkah tvori zbirko rudnin ravno ono, kar jim je poslal Lego I Tako je posvečal veliko pozornost vsem strokam našega javnega življenja. Povsod je znal pomagati s svojim lastnim duhom iu svojo neutrudljivo delavnostjo. Zato je tudi povsem zaslužil ona priznanja, ki mu jih je podelilo slovensko občinstvo. Bil je častni član mesta Ljubljane in več drugih občin; častni član mnogih slovenskih učiteljskih društev, in tudi slovensko akademično društvo nIlirijau ga je izvolilo svojim častnim udom. Ravno v novejši dobi prihaja zopet v veliko čast — oni način delovanja za napredek naroda, ki ga imenujemo drobno delo. In lahko rečemo, da je bil naš prvi delavec na tem polju ravno Lego. Iz njegovega delovanja se spozna moža, in iz njegovega truda za nas, njegove neumorljive delavnosti za nas spoznamo Legovo veliko ljubezen do našega naroda. In njegova zasluga jo tem večja, ker njega ni vezala na nas nikaka dolžnost, saj ni bil sin našega naroda, ampak samo naš brat — Čeh. Zato pa mu moramo prištevati Drugim se zdi primernejša anguille: bistvo te je bilo, da m» napolnili robre s peskom, kamenčki iu z bakrenasthn de-i!.'irji*m, t'e so ga imeli, ter vse to naenkrat stresli obsojencu na glavo in na rame. Jiičajmo Jeppga gospoda j>ostenjaka!a pravijo nekateri. T«sda Andrea se obrne k :ijim, namežika z očmi, napne z jezikom lice in zacmoka z ustnicami, kar pomeni med ban-diti. ki morajo molčati, tisoč stvarij. Bilo je to splo&no poznano znamenje, katerega se je na-u-'il od (.'adoroussa. Zio:iii'i s]>oznajo, da je to eden izmed njihovih. T-koj se robci povesijo, čevlji se vrnejo na svoje mesto, mrros-.mje poneha ia začujejo se izrazi priznanja. , ('¦ii/tiika to tako preseneti, da pograbi Andreo in ga pre-i;ie, kajti bil je prepričan, da najde pri njem važen dokaz, da je začaral vse jetnike v jami levov. Andrea mu tega ne pusti brez odpora. Naenkrat se začuje od omrežja sem glas. .Beucdetto!1* zakliče nadzornik. Paznik izpusti svoj plen. „Kdo me kliče V" pravi Andrea. rV sobo za obiske!" pravi glas pri omrežju. r Vidite, da dobim obisk. O, moj ljua gospod, prepričate bp, nla se s Cavalcantijem ne nnc ravnati tako kakor z navadnimi ljudmi!" In Andrea odhiti čez dvorišče nalik črni senci ter izgine očem svojih začudenih tovarišev in prav tako začudenega paznika. Prekanjeni mladi zločinec ni vporabil * nobene navadne zvijače drugih jetnikov in tudi ni nikomur pisal, ampak je stoično molčal. „Očividno je moj pokrovitelj mogočna oseba," si je rekel. *„To bogastvo, do katerega sem prišel tako naenkrat, lahkota, s katero sem premagal vsako oviro, improvizirana rodbina, odlično ime, obilica zlata, zveze z odličnimi rodbinami, vse to govori dovolj jasno. Nesrečna odsotnost mojega pokrovitelja me je uničila, toda nikakor ne za vedao. Roka, ki me Čuva, So je za trenotek odtegnila od mene, a gotovo je, .da se pobriga za me, Če bi imel res pasti v prepad. „Zakaj naj bi naredil nepreviden korak? Na ta način morda lahko izgubim svojega pokrovitelja. Na dva načina me lahko reši iz te zadeve: s tem, da mi preskrbi priliko k begu, ali pa s tem, da podkupi sodnike; z denarjem ja mogoče oboje. Najprej hočem videti, če sem popolnoma zapuščen, in potem..." Andrea je naredil lep načrt. Ta propalica je bil neustrašen pri napadanju in surov pri obrambi. Vendar je že skoro izgubljal pogum, ko gaje poklical nadzornik v sobo za obiske. Njegovo sice je vtripalo veselja. Bilo je še prekmalu, da bi to mogel hiti preiskovalni sodnik, in prepozno, da bi mogel biti zdravnic; bilo je torej gotovo, da ga je nekdo obiskal. Njegove radovedue, široko odprte oči zagledajo temni, hladni obraz gospoda Bertuccia, ki ga opazuje z bolestnim začudenjem. Pred varanimi Benedettovimi očmi se vse zavrti. „Ah," pravi presenečeno. „Dober dan, Benedetto," pravi Bertuccio š svojim nizkim, sonornim glasom. „Vi, vil'J pravi mladi mož in se prestrašeno ozira okoli sebe. " - ¦¦¦ „Ali me ne poznaš, nesrečno dete?" pravi Bertuccio. „Tiko vendar, tiho!" pravi Andrea, ki je vedel, kako dobro slišijo ti zidovi. »Moj Bog, moj Bog, ne govorite tako glasno!" „Ti bi rad govoril z menoj samim, ali ni res? "pravi Bertuccio. „Da; da/ odvrite Andrea. ljudje, divji, opasani g sabljami; ki ho-j Sejo »naint vzeti vero, najdražji za- kiafičknfnu nnunp kIadl Kaj Se! Klerikaloem iQ težko i°- fluUunUluf t|Uful ' mati vero, ker jo izgubljajo sami. To, i l lui. L A |. ,.. kar je v njih, ni več vera, ampak pre- i ^ilOllSkm ShOdll V LjilDljam, Umnost, prenapetost, fanatizem, mali- kovanje. Če poj de tako naprej, res ob- Ilf. vq\\& kedaj nadškofov vzdih, da en- k r a t je bil slovenski narod katoliški. Nadškof in knez je akonfial tako-le: Krivi pa so gamif kor neproBlllno mo. -..i.; j..-. !: k :. - iirJK*i ts. ¦,» t »t-.,.i-ki s *»ajo vero 8 politiko ; kmalu ljudstvo no r, ;i -t. :>ri >\r<:Vr- d^v.. rj «rk.< bo vet vedelo, ali je bolje za večno Mi :/ .iskra? fs!> kif«!:k: s; >r> 1. -,*! zveličatlje, ČO gre V cerkev molit ali ČO v -.a/: -a..* •> .- -j.cr .r* .. i..» *,. .trtici na j^ katoliški« političen shod ! - - ¦¦¦•¦• < i L'-'•.',' t; i-..4 «:.s,.;t:i ¦ m.. \:i j, • j In vsi s e hočejo bojevati »zoper t!:; -'V1'- l,: ',k r,:i; ' fff' ! Turki*'. Gromovito pritrjevanje jo baje T: r ",:; Vh ?V / •• '' -'r iS! 8' IU^° tt','¦*¦},['¦ . 'i. rL'j-'(-j"L( i.'i'/'i»--"/* biti ves srečen, kor njegov bojni klic . (j .;4 ..; . .-a t; ^ !. [..t;-.: L,j r».-,-,."-u; je našel tako odmeva tudi na katoliškem m M;: ' 'i'» * '' i i-:'i r-«-':.»t». «?4 !i Hliodll. NadŠkof pa JO tllfU SpOZUal, da ¦¦¦-J¦_"--: *' V : /.'',," : ;!l ; r': : je boj težak. Ni vraga! Boj b Turki ni ,' '."'¦!¦ ':''-k.'1.'. ¦::','l"J,( v '"j, 'r!a,:a,['.l/t-'''!:.' "M nikdar Sala! Zato pa kliče Boga na < i v, : >^, I.rV\>, > i': /.ti! <." /' pomoč. Prav lopo, ganljivo. Jagnje Božjo ., .: .i: t, .:• »-i i-.;:it ,-. t..;i:» Lm klif'0 na pomoč, da bi izpolml sloveli- k : :.•. t. •¦¦ t' s :' Kki narod nalogo, katero mu jo dal Bog '¦¦*- ,,: v načrtu vesoljne zgodovino... ter da bi Nadškof pravi, da o n k r u t fitno enkrat i njim kraljeval tam gori. Amen ! ': !:k-;toliški narod, vsi edini. Za Boga! : ¦- Slovenski narod bi že lopo i/.polnje- \\yt.»;-»venski naroii ni več katoliških val svojo nalogo, če bi bil v Ljubljani *i]\ vendar resni«*j le ta, oa je sle- ' zgorel na grmadi katoliški škof Hren vr>Mj narod skoj.suskoz katoliški na- i ua mestu slovenskih biblij, ki ho bilo • i. uVt »;-¦' Kako ponosno se pogovorna : začelo vzbujati narod ter ga klicati na :.:*5]o l,i prsi klerikalni prvaki, da je ! dan v vrsto drugih narodov. Tako pa -. ¦v.'rt>ki narod ves katoliški, sedaj pa : so Bimei zatrli takratni polet slovon-..... ja nadškrf goriški s trditvijo, da ? akega naroda z vso silo, narod se jo ¦•-:•,!. r.tt j" bil slovenski narod katoh- [ pogreznil, in težko ga je bilo vzbuditi -*:, J'»rej sedaj res ni ver katoliški V ! j šele v novejših prosvitijenih časih ; tako "'.•r.;d:ti se moramo, kako se more kaj | je bil »rimsko-katoliškh. To je tisti nad-Jiii»\ a sploh izreči. V a namen je hitro ' Škofov »enkrat« -- in po takih časih "»,! .. Včasih smo se bojevali zoper J suženjstva in nezavednosti je koprnel T ^ pravi nadškof, »sedaj pa so drugi : na katoliškem shodu ! - Ali zaman T. : :, ki hočejo vzeti »nam« (kieri- - je bilo to koprnenje, kajti kažejo so *»' .s; aH kuinu 'n najsvetejši zaklad, znaki prave prosvitljenosti tudi med !»>". tMMJ vere... IV.! Najprvu je go- Slovenci, prosveta prodira, in »stebri se * * ¦» *M>\rainikths h kotsiu je po- majejo«. Klerikalni matadorji so jo za-*<: i da so ti »s<>vra!utki< Tur- vozili korenito; fanatizem so izrabi in l:i\\ Turvini ho*ejo vzeti »nam l na njegovo mesto stopi svetla luč Bpo-»f*-: ¦ vejo* Kepo jih ju razdelil: »mi* znanja. V ljudstvu se vrši preobrat. In (»rof Monte Cristo. ftepteai flleicandre Duma«,. . tmli*) I i'4'Ht^.4 | ra\i Ai«!rc'ft. „u *U> hreiftim tiovek, in j ¦**"'' ' <-tn »*» iv, Ki* LvuHh* !*vo;*"* m^to.* j ..'ri S»'!: t*»»'.hh .«.*» paznik i4rn*» in «* *jku in jrf-krMm ^«1»"V da lahko! : '* .' • ¦*{,y*\rs»*r:j %;-{/»! oV;*k, ki ca v?ak dau pričakujem, j »s1;mv Lu;i%, jtav ima"* pravijo jHKki.. -Za Boga, vidi j *"' '" •¦- i-h :•• i.r aii-jišh kro^r.." .;„.-.4u«-» mt, ¦f.r,^ t h a;** i fratikov :* f*avi j»aztiik in mm ¦ • •:.•. •?,'^! i»! r»>¦ ^k»> roko. .^.^»sa tovarišu |>at izkažete l * •'»¦¦,'> C 4 r.*»'*i j -b: r.>«:i; i#H.iri* t«*fc ijudij/ pravi mladi mož odločno.j * "'' '* ~*>- <*> mL kajti ravi-e!J j i i*,- h ,,,* r&tr;ira;«> »»j i«Ir ksk»-;.r Afrlrfjfve k»sedtf, se prične zbt- j ' - "¦'¦'i S.w , *ri»Mfcrai*k«v* j^tn&a. j >¦'?¦.::.h <•;.•» irr-iUa,? fcoirJtn«1 ji; jih pttr.ti .«am<\, da se mod j '" ''*¦''. "*- I ^"'.r.:%; ui.,?,^,^-) An dr«, in ufkateri i/med njih pravijo: J '¦i-A .«-.»«,%•: Ta Mvtt^;- J ^ , •"-•¦ ^ >iM;ift totaiic«*, wj j:a {ir»;t Slovenskem, Ljer so tako boja željni. Verski fanatizem. — Iz Palerma v Italiji poročajo, da so se kmetje sprli pri procesiji v čast svete Rozalije med seboj, češ, kdo bo nosil kip svetnice. Prišlo je do hudega pretepa, in po stari laški šegi so pograbili za nože. Redarji so se morali braniti z revolverji. Neki redar se je zgrudil, zadet iz revolverja. Ko so to videli, so vsi zbežali od te — krvave procesije. Slab god je imela sv. Rozalija! Jezuita prijeli — Na ovadbo kapitana Mandiča z ladije „Leda" so prijeli v Zadru jezuita Domeniko Piemonte iz Vidma, ki je bil namenjen v Split, katerega so zasačili, ko je hotel uganjati „fridolinstvoft na mladeniču Mateju Cvetkoviču. Jezuita so baje izpustili proti kavciji. Zemlja ne zmrzne, ampak se posuši. —Doslej so učenjaki pogostoma trdili, da zemlja zmrzne nekega lepega dne. Sedaj pa pravijo, da jo vzame suša. Preiskovalci na severnem in južnem tečaju trdijo, da se velikanski lednibi odtegujejo od zemlje, tako so se oddajili na južnem tečaju že za kakih 50 km. Ledniki na visokih gorah se vedno bolj dvigajo od zemlje proti vrhovom, zlasti so opazili to v republiki Ekvator in vzhodni Afriki; opazili so tudi prodirajoče posušvanje v osrednji Aziji. Napoleonova Sablja. — Te dni so vzeli sabljo z Napoleonove rakve ter jo položili v državni muzej. Fr. Masson, znan zgodovino-pisec Napoleonove dobe, imenuje to profana-cijo. To sabljo je nosil Napoleon v bitki pri Avsterlicu, Ko so bili preneseni Napoleonovi zemski ostanki v Pariz, je dal Alojzij Filip generalu Bertrandu sabljo z besedami: »General, vzemite sabljo ter jo poldžite na grob Napoleona I.« Sablja je ostala tam do sedanjih Časov. Pravijo, da so jo vzeli z groba zate-del, da se jo v muzeju lažje ohrani pred škodo Časa ter da jo lahko vsi vidijo. Rusija. — Revolucija na Ruskem zahteva I dan na dan novih žrtev. V Siedlecu je bilo I ustreljenih 172 oseb, ranjenih 450, okoli 300 aretovanih. — Prepovedano je na Finsko uvažanje pušk in revolverjev. — Vas Kupin so kmetje oplenili. Kmetove hibe. Razpravljalo se je v cenj. nSoči" že večkrat o položaju kmeta. Umestno se mi dozdeva, dotakniti se tudi kmeta samega in njegovih pomankljajev. V prvi vrsti smatram za potrebno, svetovati — večjo varčnost, kajti kjer ni varčnosti, tam tudi ni pravega gospodarstva, in kjer tega ni, tam je poguba in palica beraška. Navesti imam malo občino, v kateri se komaj vdobi 200 oseb, ki pijejo pivo, vino itd. V istej občini se je popilo lani 500 hektov pijače v krčmah doma. Dodati je, da to ljudstvo ga je popilo še dobrih 200 hektov zunaj občine na delih in zunanjih opravkih. Poleg tega je ta občina še v vinorodnem kraju, da imajo skoro vsi vino doma, in vendar se ga še zadacanega popije v krčmah 700 hektov. Naj se računa le po 60 vinarjev liter, znaša skupno celih 42.000 kron. To je pa že ogromna svota za tako malo občino, koder ni nobene mimovodeče ceste in tudi nobene božje poti, da bi zunanje ljudstvo k tej svoti pripomoglo, marveč le sami so popili vse to. Iz tega povžitja pijače izvira padec v morali, kar je čisto naravna stvar. Druga občina pa se kosa s perutnino i purani, tam se je več te stvari lani pojedlo, kakor na Dunaju. V istej občini je okoli 10 krčem, vsaka si je morala prirediti 8—10 puranov. Visoki uradniki si ne morejo tega privoščiti, kmet pa. Koliko pijače se je zraven te potrate tam popilo, mi ni znano, ali gotovo je, da ne malo. — Dalje omenjam tudi to, da do lani se je splošno rabila bela moka le štev. 3, (le za Veliko noč boljša), zdaj pa je še ničla preslaba. Otroci se maste in se lučajo po občini s takim finim kruhom, da se i v mestu takega težko vdobi v gosposkih hišah. Torej čemu-taka potrata? Ko bi se vendar dalo mnogo prihraniti! Resnici na ljubo moram reči, da so vmes tudi nekateri varčni, a te pa obirajo ostali potratneži, enemu pripisujejo, da mu nosi vrag denar, da je ž njim » .vezi, ker si je opomogel, drugemu, da je goljufal in sleparil. Le sami nočejo biti krivi svoje bede, ker ne pomislijo, da le varčnost in železna volja pripomore k blagostanju. Vprašanje je: Ali nas reši kdo take potrate! Nikdo, marveč sami moramo biti skrbni in varčni, ne pa take zasmehovati in obrekovati jih, ki ro si s svojim pridom kaj opomogli; posnemati jih je treba. Škodljivo je kmetu, tudi kolikor toliko to, da se vse peha v vsa predstojništva, starešinstva in zadruge,-in ko zleze noter, potem pa mirno kima vsemu, kar predlagajo, boji se sam sebe in svoje sence, in še na misel mu ne pride njegov poklic, da bi po svoji vesti in prepričanju delal in svetoval, ampak le kima, in zato gredo posamezna in občinska gospodarstva pod zlo. Pomislil naj bi vsakdo, da ako tudi ne zavzema teh časti, je vseeno lehko koristen ud človeške družbe. Pripomniti imam, da tudi kolikor toliko ima tudi duhovstvo nepotrebno reklamo, da vsako nedeljo oznanjuje po imenih za celi prihodnji teden pete maše po rajnih. Večinoma se sliši le ubožne sloje oznanjevati, y češ: glejte še jaz sem dal za peto mašo. Čudno je pač, kako se ne zgraža duhoven prijeti tako krvav denar od takih rev. Dragi sokmetje, molite sami in ne zanašajte se na drugo pomoč. Vsak pa naj zase moli, dokler je živ. Če se njemu samemu smili zavreči tistih 6 kron za peto mašo, kako pa zamore tirjati v oporoki od svojih lačnih potomcev, da bodo za maše po njem dajali ? Če se vse dobi za denar, bi si pač lehko veliki bogatini kupili nebesa prvega reda, pa se še ne zmenijo, izvzemši onega, ki je pretekli teden v Monte Carlu zapustil papežu 6 miljonov, da pride lažje v nebesa. Bog ve", koliko družin je bilo žrtev v isti svoti, ker tam je svetovna igralnica. Mogoče je i ta po isti poti zbogatel, če ne on, lahko njegovi predniki. Če tak denar pomore v nebesa, kojega tako lahkomišljeno sprejme papež, potem gremo lahko vsi ubijat in ropat, bodemo vseeno zveličani, ako to svoto papežu izročimo. To pa gotovo ne bo tako. Vsled tega ne plačujmo nikogar, da bo za nas molil, ampak sami molimo, delajmo in bodimo varčni. Vsaka taka občina, kjer ni varčnosti, propade, in to čim hitreje, ko presega za-dolženje prvotno vrednost, gre vse va banque, ker nima kupcev nastane tamkaj nepopisna beda, katere Vas ne reši nobena zadruga. Zato ne zasmehujte in ne zavidajte onih varčnih, ampak posnemajte jih, Vam gotovo ne bo žal. Duhovstvu moram priznati, da je v pridigah večkrat ožigosalo lišp in kinč ljudstva sploh. To pa še ni najhuje. Ker vsaka ista oseba, ki skrbi za lastno čednobo, je že varčna in pridna. Strgan in zanemarjen je pa vedno le oni lenuh, podvržen pijačam. Potem takem je bil ožigosan le priden človek, a nemarnež se je pa v pest rogal. Tu je dela dovolj, namesto se vmešavati v politične zadeve a la sveti zakon in volilna reforma 1 Nekdo. Književnost. Seznamek markiranih potov v področju sinv plan. društva" je ravnokar izdal osrednji S" bor. Knjižica obsega 6 tiskanih pol, lieno v platno vezana in kot žepna knjižica Je priročna. Sprejeti so v seznamek vsi mai? rani poti ,, Slovenskega planinskega društva«* radi popolnosti zvez pa tudi nekatere n ' markirane ceste ob gorskih prelazih ter T zveze važni poti, ki so jih priredila dniP društva. Gradivo je razdeljeno na lo del« z vpoštevanjem zemljepisne lege in laht razpreglednosti. Tako so v posebne skunin združeni poti v Podravskih krajinah (na i« zjaku in na Pohorju), v Mislinjski in šale«t: pokrajini, v Savinskih planinah, v Posavskih pokrajinah pod Ljubljano in po Dolenjsko,! okrožju (všteto Škofjeloško in Krimsko h • bovje v Radovljiški in Blejski okolici, v J!' ravankah in po Koroškem, v Julskih alpafc , Notranjskem-Vipavskem ter v Tržaški oko\r V posameznih oddelkih so razvrščeni poti ?ft glavnih izhodiščih, ki imajo radi lahkega X gleda posebno rubriko, označeni pa so mi na kratko po smeri iu po najvažnejših točkah ! in kjer treba, je dodan v kratkih potezah' 1 tudi opis pota. Gradivo se je zbralo po poročilih po družnic in markacijskega odseka osrednjem društva. b Kot dodatek se je natisnil novi tarif za vodnike in nosače, ki je določen po okrajnih glavarstvih v Radovljici in Kamniku, in imenik novih in starih vodnikov. Nova knjižica je popoln seznamek vseh potov po slovenskih pokrajinah, ki se odlikujejo po prirodni lepoti in znamenitostih m bode torej pravi kažipot ne samo turistom' nego sploh potujočemu občinstvu. Seznamek je prvo delo, ki obseza vse slovensko pokrajine. Razvidno pa je že iz njega tudi obširno delovanje, „Slovenskega planinskega društva". Vsak rodoljub nnj seže po knjižici žal mu ne bode. ' Knjižico razprodaja osrednji odbor ,SIo- "-?a planinskega društva" po 1 K, p0 i vin. več. V knjigarnah se dobi po pošti 5 l K 20 vin Na stanovanje in hrano se sprejmejo učenke oziroma kandidat injo. V družini so govori slovensko in nemško. Naslov: Odoua Rofh, Gorica, Rašfelj 17. I. nadstropje. Meblovana soba (pripravna za dva dijaka) j se oddd u najem = bodisi s hrano ali brez. — H a 81 o v pove upravništvo. Razglas. Dražba za popravo farovža v KAL U bo dne 30. septembra t. I. ob 2. uri popoldne. Varščina 5%. Delo mora biti dovršeno od 1. maja 1