Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 1.
V L?ublianit dne 5. janusrla 1933,
Posamezna Stav. Din 1*— Leto XVI.
ilpravništva,.Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I2S
Izhaja vsak ietrtek
Naročnini u tnzenutro: četrtletno • Din, polletno IS Mg, nlolitso 36 Din; n lat« lemstio raien Amerlkei četrtletno 1] Din, polletno 21 Din, celoletno 48 01«. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, ptfrainlM r L|«bi|aiii, it 19.711.
Preosnova Kmetijske družbe v zadrugo
Dne 29. decembra je bil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani izredni občni zbor Kmetijske družbe. Sklican je bil z namenom, da izvede preosnovo tega najodličnejšega in najmočnejšega kmečkega stanovskega društva v zadrugo z omejeno zavezo. Da se zadosti zakonitim predpisom, je bilo v to svrho potrebno, da dosedanje društvo Kmetijska; družba sklene svoj razid in prenese vse svoje premoženje in vse svoje posle na zadrugo Kmet jsko družbo. Razumljivo je, da je bila udeležba zelo številna, saj je '248 odposlancev zastopalo 182 podružnic od 227, ki so bile upravičene prisostvovati občnemu zboru.
Zborovanje je vodil predsednik glavnega od-
Tudi dosedanje podružnice ostanejo neokrnjene in bodo poslovale kakor do sedaj. Obdržale bodo vse svoje premoženje, ki ga imajo, in bodo z njim svobodno razpolagale. Podrobno poslovanje podružnic bo urejeno še s posebnim pravilnikom.
Svoj govor je zaključil predsednik s pozivom, naj se vsi slovenski kmetje še tesneje oklenejo Kmetijske družbe, pod katere okriljem se zbirajo že 165 let. Predsednikova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Predsednik je imenoval za overovatelja zapisnika gg. Ažmana in Pipana, nato pa se je oglasil k besedi podpredsednik, narodni poslanec go-
bora Kmetijske družbe g. Oton Detela. Toplo je spod Lovro Petovar. Pojasnjeval je^ nujno potre-pozdravil zbrane odposlance, ministra g. Ivana Puclja, narodne poslance gg. Drmelja, Komana, Makarja, Mravljeta, Petovarja, Ureka in Žemljica,
bo, da se družba s preosnovo v zadrugo postavi na trdnejšo in stalnejšo osnovo. Iz družbe morajo izginiti politični boji. Izprememba je le v obliki, načelnika kmetijskega oddelka banske uprave i ker v bistvu ostane družba, kakršna je bil do g. Zidanfika, policijskega svetnika g. Kobala in ! sedaj. Gospod poslanec je naposled navedel ugod-notarja dr. Kuharja, ki je prisostvoval občnemu! nosti> ki P bo imela Kmetijska družba kot za-
zboru, da notarsko overovi njegove sklepe.
Vdanostna brzojavka je bila poslana Nj. Vel. kralju, pozdravna brzojavka pa kmetijskemu ministru g. Demetroviču. Ban g. dr. Marušič je pozdravil zborovanje pismeno.
Za uvod v razpravo o dnevnem redu občnega zbora je predsednik g. Detela orisal dosedanjo zgodovino Kmetijske družbe in navedel vzroke, ki so privedli do odločitve, naj se družba pre-osnuje iz dosedanjega društva v zadrugo. Družba, ki bo obdržala tudi v bodoče svoje staro ime, bo kot zadruga lahko mnogo uspešneje pomagala svojim članom, ker bo lahko znatno razširila svoj blagovni promet. Nakupovala bo razne kmetijske potrebščine in jih brez posredovalca oddajala članom, istočasno pa bo od članov kupovala kmetijske pridelke in jih v velikih množinah prodajala naprej. Vse to bo kot zadruga mnogo laže delala, kaker je mogla doslej kot društvo. Razen tega imajo zadruge po zakonu razne ugodnosti, ki jih društva nimajo (oprostitev davkov, prednost pri državnih dobavah, ugodnosti pri izvozu v tujino).
Poleg razširjenega blagovnega prometa pa bo Kmetijska družba še v bodoče izvrševala vse dosedanje naloge kot stanovska organizacija in predstavnica slovenskega kmeta. Vsi dosedanji člani lahko ostanejo člani še vnaprej, ako podpišejo po zadružnem zakonu zahtevano pristopnico in vplačajo enkrat za vselej zadružni delež 10 Din. Dosedanji člani ne plačajo nikake pristopnine, člani, ki se bodo v bodoče sprejemali, pa plačajo pristopnino 30. Din. Članstvo bo odslej stalno i u se ne bo spreminjalo vsako leto, tako da bo mogla družba bolj nemoteno izvrševati svoje prevažne naloge. V bodoče se ne bo več dogajalo, da bi sa vpisovali člani le iz političnih razlogov, tako da bodo politični spori iz družbe čisto izginili.
Glasilo družbe estane «Kmetovalec*, ki se bo ''.Dopolnil še s posebno rubriko z nasveti in navodili, kako kmetje najbolje \novčijo svoje pridelke. Naročnina za «Kmetovalca> bo znašala 23 Din.
druga, in je zaključil govor s pozivom na složno delo. Tudi izvajanja g. Petovarja so bila sprejeta z velikim odobravanjem.
K besedi so se oglasili nato razni gg. odposlanci, med njimi tudi g. Steblovnik, odposlanec podružnice iz Šmartnega ob Paki, ki je v imenu svojih pristašev prečital izjavo proti predlagani preosnovi Kmetijske diužbe. Rekel je, da v načelu tudi on ni proti preosnovi, ne zaupa pa sedanjemu vodstvu. Vrhu tega je mnenja, da bi bilo bolje, ako bi ostala Kmetijska družba, kakršna je, dckler se ne bi izpremenila v kmetijsko zbornico. Tudi s postopanjem pri preosnovi ne soglaša. Vodstvo Kmetijske družbe bi bilo moralo poslati nova pravila vsem podružnicam, da bi jih lahko proučile.
Izvajanja g. Steblovnika so pri večini naletela na odpor, ki se je pokazal z glasnimi ugovori in medklici. Minister g. Ivan Pucelj je primerjal naše gospodarsko življenje s tokom reke, ki vsak čas izpreminja svojo obliko. Tudi Kmetijska družba se mora prilagoditi potrebam in zahtevam
kov. Orisal je težavni gospodarski položaj v nekaterih sosednih državah, posebno v Italiji in Nemčiji, kjer si strokovnjaki in znanstveniki belijo glave, kako bi se doseglo omiljenje težav. Mi moramo s tem položajem trezno računati in gledati, kako se bomo v njem znašli. Tako na primer se moramo kar sprijazniti z mislijo, da bomo še nekaj let imeli izvozne in uvozne kontingente. Pri tem bo novo delo Kmetijske družbe še prav posebne važnosti. Ta nova naloga, ki si jo je nadela Kmetijska družba, predvsem vnov-čevanje kmetijskih pridelkov, je sicer težavna, ali z dobro voljo, s požrtvovalnostjo in s potrebnim razumevanjem bo bodoči glavni odljor s pomočjo članstva mogel tudi v tem pravcu doseči tisto, česar si vsi želimo, namreč, da bodo naši pridelki dobili tudi kupce po primerni ceni.
Gospod minister je naposled pozval odposlance, naj brez razlike mišljenja pustijo, da se družba razvija v pravcu, kakor zahtevata čas in naš kmet proizvajalec. Njegova izvajanja so zboro-valci sprejeli z viharnim pritrjevanjem.
Na predlog delegata g. Ažmana (Lesce) so bili gg. Otcn Detela, Ivo Sancin, Lovro Petovar, dr. Spiller-Muys in Milan Mravlje pooblaščeni, da sestavijo takoj po preosnovi družbe zaključni račun dosedanje družbe ter izroče premoženje zadrugi Kmetijski družbi.
Predsednik g. Detela je nato odredil poimensko glasovanje o razidu Kmetijske družbe kot društva in prenosu vseh njenih poslov na Kmetijsko družbo kot zadrugo. Za preosnovo je glasovalo 183 odposlancev in 35 članov glavnega odbora, torej skupno 218 upravičencev, proti preosnovi pa 46 odposlancev, medtem ko se je 9 odposlancev vzdržalo glasovanja. Predsednik je ugotovil, da je dosežena dvotretjinska večina, kakor jo zahtevajo pravila, in da je s tem preosnova Kmetijske družbe v zadrugo poslala pravnomočna. Zboroval« so sprejeli izid glasovanja z velikim navdušenjem.
Takoj nato se je zborovanje pretvorilo v ustanovni občni zbor zadruge Kmetijske družbe. Odobrena so bila zadružna pravila ter izvoljeni pred-sedništvo, izvrSevalni, glavni in nadzorni odbor.
sedanjega časa. Pri tem bo ostalo prav za prav; Za predsednika je bil vnovič izvoljen dosedanji vse pri starem, vsi dosedanji posli družbe osta- j predsednik Kmetijske družbe g. Otcn Detela, za nejo neokrnjeni, njeno delovanje se bo celo po- podpredsednika pa tudi dosedanja podpredsed-večalo v pravcu vnovčevanja kmetijskih pridel-1 nika gg. Lovro Petovar in Ivo Sancin.
Beseda o pomanjkljivem izračunavanju dobička pri svinjereji
Že mnogokrat smo na tem mestu poudarjali važnost dobrega pouka v kmetijskih strokovnih vprašanj h. Zlasti smo želeli, da bi se vsaj strokovni ljudje vedno vestno i> jibali preuranjenih sklepov in površnih trditev.
Zlasti svinjerejo kaj radi netočno obravnavajo razni kmetijski pisci, ki siccr gotovo hočejo s svojimi izvajanji kmetu dobro. Tako je nedavno izračunal v « Kmetovalcu* g. R. L. dobičkonosnost svinjereje, če se krmijo svinje pretežno s parje-nim krompirjem. Prišel je do lepega dobička pri svojih računih, ker ni upošteval n ti del% pri oskrbovanju, niti kuriva za parjenje krompirja,
temveč je vzel za izhodišče svojih izvajanj le ceno sirovega krompirja. Dokazano pa je, da zahtevajo sama nega svinj brez kurjave, vzdrževanje svinjakov in veliki riziko pri tej živini že eno tretjino stroškov svinjereje. Prav tako se je v «Slo-vencu* oglasil neki mlad inženjer, ki pretresa vprašanje dobičkonosnosti svinjereje. Prav lepo \zporeja cene svinj pred vojno in po vojni ter pride do zaključka, da bi moral veljati kilogram žive teže danes, če naj bi bil na isti višini kakor pred vojno, najmanj 40 Din. Po okoliščinah, kakor jih navaja psec, bi morala znašati sedanja cena vsaj 15 do 16 Din. Seveda pa bo, piie na-
daljo g. inženjer, takoj vsakdo osupnil in dejal, da je cena 15 Din previsoka in da pomeni ta cena za kmeta ogromen dobiček. Pisec dostavlja, da kmet s 15 Din za kilogram žive teže komaj pokrije svoje pridelovalne stroške. Nato navaja, koliko stane hrana za nastavitev enega kilograma teže. Do sem je vse prav v redu, tukaj pa je napravil pisec isto usodno napako, ki smo jo že tolikokrat grajali. Ni namreč vzel v poštev ne nakupne cene za prasca, ne oskrbovalnih stroškov, ne vzdrževanja svinjakov in ne rizika pogina živali, ki .znaša pri svinjah celih 25 odstotkov. Kar lepo je sklenil na podlagi pomanjkljivih računov, da velja našega kmeta 110 kg težak pršutnik 1298 Din, in pristavil: «Kmet pa mora prodati pršutnika po 6 Din in dobi zanj komaj 660 Din; torej znaša izguba pri enem samem praši?u 633 Din.*
Torej tudi pri pomanjkljivih računih se izkaže izguba, če upoštevamo vse gori navedene izdatke okoli svinjereje, moramo priti pač do zaključka, da stane svinjerejca vsak kilogram svinjske teže blizu 40 Din.
Če danes naš kmet ne more te cene doseči, so pač mnogo krive splošne težave kmetijstva. Za našo deželo samo pa je odločilna zlasti okolnost, da mesarji rajši koljejo svinje iz vzhodnih banovin, ki jih plačajo radi celo draže kakor domače žlahtne svinje. To pa radi okolnosti, da ima ta-
mošnja pasma (mangalica) nasproti naši domači žlahtni svinji kar za 20 do 30 odstotkov več masti in manj mesa. Ker so cene masti višje od cen mesa, seveda mesarji potem taksne svinje laže s pridom vnovčijo. Pred vojno je bil uvoz teh svinj zaradi carinskih mej z deželami ogrske krone zelo otežkocen. Pa tudi naše gospodinje same so odločno odklanjale slabo, pogosto celo neprijetno dišečo mast teh svinj in tudi niso marale mesa teh živali. Gladna leta svetovne vojne pa so ljudi tako navadila, da danes ne glede na okus jedo tisto, kar dobijo na trgu.
Isto pogreško, kakor jo je pisec napravil pri računanju dobičkonosnosti reje svinj pri našem kmetu, je^e ponovil pri računanju mesarjevega dobička. Ni se oziral tudi ne na davke, ne na poslovne prostore, ne na zaslužek za mesarjevo delo, temveč je spet prenaglo odmeril pri 120 kg težkem prašiču mesarju kar 227-40 Din čistega dobička. Nikoli nismo zagovarjali neopravičenih dobičkov tega ali onega stanu, spoznati pa moramo, da ima danes tudi mesarska obrt svoje težave.
Naša želja je, da se obravnavajo taka važna vprašanja z večjo preniišljenostjo. Če se bo pisalo o položaju našega kmeta točno, bodo šele spoznali ostali sloji, da kmet ne more več naprej, in iskali bi z združenimi močmi rešitve za ta glavni steber našega gospodarstva.
Naloge obrtniških okrožnih odborov
Pred kratkim je i/dil minister zn trgovino in industrijo uredbo o okrožnih odborih obrtniških združenj. Okrožni odbori imajo po tej uredbi v glavnem nastopne naloge:
da pospešujejo stanovska in gospodarska združenja obrtništva; da podpirajo združenja, zastopana v okrožnem odboru, v izvrševanju njihovih nalog, da jim dajejo navodila, obvestila in nasvete; da sledijo vsem važnejšim pojavom v tehniških in strokovnih vprašanjih za vse obrti v svojem področju; da delujejo za strokovno izobrazbo obrtnikov in obrtniškega naraščaja, zlasti s prirejanjem posvetovanj, sestankov, predavanj in razstav in z ustanavljanjem vajenskih in pomočniških domov in drugih ustanov za strokovno izobrazbo, z izdajanjem in pospeševanjem strokovnih člankov in tako naprej; da otvarjajo strokovne šole in tečaje ter da podpirajo strokovni pouk; da uredijo obveščevalno službo glede
na vsa vprašanja, ki zanimajo obrtništvo; da podpirajo preudarno nabavljanje sirovin, da delujejo za posojilne olajšave in za tehniško izpopolnjevanje obrtnih strok s podpiranjem ustanavljanja in -razvoja zadrug in ustanov za skupno nabavljanje, za skupno proizvodnjo in prodajo proizvodov in za dajanje posojil; da se brigajo za obrtniške koristi pri javnih nabavah in delih; da se brigajo za zakonito sestavljanje komisij za mojstrske izpite; da ustanavljajo in podpirajo sklade in druge ustanove za podpiranje posameznih obrtnikov in njihovih rodbin za primer bede, starosti, smrti; da sodelujejo glede posredovanja dela z javnimi borzami dela; da zbirajo in sestavljajo razne podatke včlanjenih združenj in obratovalnic, njihovih članov in pomožnega osebja; da na zahtevo državnih in samoupravnih oblastev in gospodarskih zbornic ali pa na lastno pobudo dajejo zahtevane podatkr, pojasnila, mišljenja in
predloge v gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo obrtništva dotičnega področja; da store na lastno pobudo ali na predlog združenja vse ukrepe za obrambo in zaščito obrtniških koristi; da vlagajo prošnje in pritožbe članov združenja in da zastopajo njih koristi pri državnih in banskih ob-lastvih in pri gospodarskih zbornicah; da podpirajo gospodarsko zbornico v izvrševanju nadzorovanja združenj in da izvršujejo vse druge naloge, ki so jim določene z obrtnim zakonom, z uredbami in s pravilniki.
Okrožni odbori bodo vršili svoje naloge na osnovi pravil, ki jih odobri pristojna gospodarska zbornica. Obrazec za ta pravila predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo. Besedilo obrazca je v načelu obvezno. Izjeme se lahko odobrijo samo, ako to zahtevajo' posebne razmere posa-* meznih banovinskih področij.
Področje in sedež okrožnega odbora določi zbornica ob priliki odobritve pravil. Področje mora obsegati najmanj tri sreze.
Člani okrožnega odbora so vsa obrtniška združenja, ki imajo svoje sedeže na področju okrožnega odbora. Članstvo v okrožnem odboru je obvezno. Okrožni odbori imajo lahko tudi častne člane, za kakršne se lahko imenujejo osebe, ki so zaslužne za obrtništvo.
Za ustanovitev okrožnega odbora postavi zbornica ustanovni odbor, število članov ustanovnega odbora odredi zbornica iz vrst upravnih članov obrtniških združenj na področju, za katero se ustanavlja okrožui odbor. Ustanovni odbor sestavi pravila in j h izroči zbornici v odobrenje. Skupščino okrožnih odborov tvorijo zastopniki včlanjenih združenj. Vsako združenje ima pravico, da na vsakih 50 članov izvoli po enega zastopnika in namestnika.
V uredbi se dalje določa, da imajo okrožni odbori ožje in širše uprave. Za protizakonito in nevestno izvrševanje poslov odgovarjajo člani uprave in nadzorstvenega odbora s svojim imetjem. To pa ne velja za'člane, ki-se no zanisniku zavarujejo proti tej določbi.
Za izvrševanje vseh upravnih poslov osnuje okrožni odbor svoj urad. Na čelo urada se postavi kot vodja tajnik, ki ga potrdi zbornica. Izvolitev zastopnikov in uprave okrožnega odbora lahko zbornica odloži za čas, dokler ne bo popolnoma izvedena organizacija obrtniških združenj ali dokler ne bo dokončno izvršena preosnova obstoječih združenj. Za prehodni čas postavi zbornica uprave okrožnih odborov, ko jim odobri pravila.
So tešča n:
Skrivnost občinske e'Vote
(Povest.)
Vendar se je ženici videlo čudno, ker Polo-nica dozdaj še ni legla podnevu v senco. Njena pridnost in skrb '/a hišo ji tega nista dopustili.
Ženica se je radovedno bližala dekletu, ker je videla, da leži v senci ter se ne premakne. Slišala je, da nemirno sope. Brž ji je dvignila roko, ki je padla nazaj, čim jo je izpustila. Mladenka se ni genila. Soseda jo je plaho poklicala.
Polonica se je zbudila. Poinela si je oči in rekla: «Kje pa sem? Ali je že tema?>
Moj Bogb Trdinka se je začudila na vsa usta. «Al i me ne poznaš? Ne vidiš li solnca?*
«Seveda vas poznam po glasu, čeprav vas ne vidim. Krog me.ie je tema kakor ponoči.. .>
Zenica je sklenila roki nad glavo in viknila: cPolonica, za božjo voljo! Kaj se ti je pripetilo?* cVroce mi je bilo, pa sem se umila ...* <Oči so ti zavrele*, je sklepala soseda. Mladenka se je usirašila: «Tedaj bom oslepela ...*
cHitro po zdravnika!* Prijela jo je za roko, da bi ji pomagala vstati. Dekle se ni moglo dvigniti pokonci. Soseda jo je opirala, da je sedela.
Mimo je privozil Osolnik, ki je peljal krmo. Trdinka ga je prosila, naj ustavi. Po kratkem (posvetovanju sta jo naložila na voz ter jo odpeljala.
Ob vozu se je nabrala gruča radovednih va-ščanov. Zenice so svetovale različne obkladke, možje pa so modrovali: <Bolnišn;ca je edina rešitev.>
Polonica ni imela primerne obleke, tudi voznika niso mogli tako hitro dobiti. Tako se je zavleklo več dni, preden je dospela v bolnišnico. Zdravniki so nejevoljno mrmrali: «Prepozno! Zamujeno!*
Bolnica je po dolgih tednih okrevala in zapustila posteljo. Skrbno prizadevanje zdravnikov ji je ohranilo življenje, ostale pa so ji hude posledice. Revica je skoro izgubila vid in sluh ji je silno opešal. Razen tega se ji je ponavljalo trganje po sklepih, kadar se je bližalo slabo vreme.
Siroti se je odpirala temna bodočnost. Ko je odhajala iz bolnišnice; ni vedela, kani naj bi se obrnila. Za delo ni bila več sposobna. Gladež ji ja pokazal vrata; od nie^a ni mogla ničesar pričakovati.
V prvi sili se je zatekla k Trdinki ter ji potožila svojo nesrečo. Prišla je ob palici, s katero je otipala vrata. Vse v njej se je izlivalo v eno samo skrb: «Oh, kai bom počela! KHn <?e me bo usmilil ?»
Trdinka se je nad ubožico bridko razjokala. Potem jo je tolažila: «Brez trpljenja ni zaslu-ženja ... Kar je komu namenjano, temu ne uide. On, ki pošlje človeku nadlogo, mu da tudi moči, da jo hrabro prenese... Vdaj se v božjo voljo in laž* boš trpela... Vsakdo ima svoj križ, ki ga mora nositi... Potrpežljivost je rajsko mazilo.*
«Vse moje življenje je uničeno, je tarnala sirota. <Ako bi ne imela tega, kai- mi je zapustila teta, bi morala iti od hiše do hiše.>
«Vidiš, kako se na svetu vse prav izteče...»
Sirota se je spomnila skrinje in ključa, ki je ostal pri Gladežu v njeni postelji. Prosila je Trdinko, naj ji preskrbi voznika, ki pojde po tetino zapuščino.
Trdine je napregel vola in odšel po skrinjo. Gladež jo je pomagal naložiti. Brez ugovora mu je izročil ključ, ki je bil še vedno pod blazino.
Pri Trdincu so postavili skrinjo v sobo ter jo odprli. V njej ni bilo drugega kot nekaj stare ponošene obleke. Na dnu je bila razgrnjena platnena rjuha, razjedena od moljev. O denarju ni bilo ne duha ne sluha.
Polonica je stala ob skrinji, zatopljena v globoko žalost. Skrbno je otipala z rokami vse, kar je Trdinka položila prednjo na mizo. Iskala je predmetov, ki so imeli večjo vrednost. Predvsem ni mogla najti nogavice z zlatim in srebrnim drobižem. Sirota je bila ob vse svoje imetje.
Kam je izginil denar, ni bilo hudo uganiti. Gladež jo je oropal, kakor je oropal svojega brata ter ga ubil in zakopal. Ni se spreobrnil in poboljšal, kot je želela njegova pokojna žena. Zopet je storil velik greh, ker je vzel siroti vse, kar je imela. Ali ni zaslužil, da bi mu pljunila v obraz in zakričala, da bi se razlegalo po vsem Vrhovju: «Bratomorec!> Na mah bodo na njeni strani vsi sosedje; stopili bodo pred skopuha in
Politični pregled
Vest berlinskega lista «Borsen-Zeitung*, da bi se morali 12. t. m.
sestati v Beogradu zastopniki generalnih štabov držav Male antante, je neresnična
in zasleduje gotove namere. Prav tako je tudi brez vsake podlage trditev omenjenega lista, da bi bila med Češkoslovaško in Jugoslavijo sklenjena konvencija o prehodu jugoslovenskih, od-nosno češkoslovaških čet v primeru potrebe preko avstrijskega ozemlja.
Po vesteh iz Trsta, je
bivši dolgoletni glavni tajnik fašistične stranke Turatti pobegnil iz Italije
v Pariz in se pridružil protifašistom. Turatti je bil nedavno odstavljen, ker je začel rovariti proti Mussoliniju, s katerim je vedno več fašističnih voditeljev nezadovoljnih.
Francoski listi razpravljajo o nemški politiki, ki gre za tem, da bi po ukinjenju vojno-odškodninskih plačil in priznanju enakopravnosti v oboroževanju dosegla Nemčija ukinjenje mirovnih pogodb.
Nemški listi so polni člankov, ki kažejo taka stremljenja, zlasti ker jih tudi italijanski tisk podpira v tem, da ie tr^a mirovne pogodbe iz-premeniti.
V sredo je bil
razpuščen irski parlament
zaradi nesoglasij med vlado ;n delavsko stranko. Nove volitve bodo 24. t. m.
KARTELJEVO PRI MIRNI PECI. Praznike smo proslavljali v skrbeh, le naši otroci so bili srečni in veseli. Lastnik giaščine Hmeljnika je obdaroval vseh 140 šolo obiskujočih otrok s pecivom in potrebnimi zvezki. v šoli so jim prižgali lepo božično drevesce, ob istem času pa so otroci na odru prav ginljivo predstavljali «Pastircke pri jaslicah* in odpeli več ljubkih božičnih pesmic. Da je božičnica tako lepo uspela, so pomagali
upravitelju g. Erkerju fantje Sokoli. Velikodušnemu dobrotniku najlepša hvala! — Te dni praznuje svojo 501etnico znani in priljubljeni gostilničar g. Franc Žagar. G. Žagar je odločen narodnjak in se udejstvuje kot starešina sokolske čete in občinski in šolski odbornik. Želimo mu k eni 501etnici še drugo!
KRANJ. Zadruga rokodelskih in sorodnin obrti v Kranju naznanja, da se bodo vršili pomočniški izpiti za vajence 9. februarja. Prijave sprejema zadruga do vštetega 15. t. m.
NEMŠKA LOKA. Lepo prireditev je imela iu šolska^mladina pod vodstvom gdč. učiteljice. Presenetilo je nas gledalce, ko se je odgrnila zavesa in se nam je pokazalo božično drevo, okoli katerega je stalo devet otrok, ki so zapeli lepe pesmi. Nato je zavesa padla. Cez nekoliko minut, da nam ni bilo dolg čas čakati na drugi del, nas je kratkočasil radio z lepimi božičnimi pesmimi. Nato se je zopet odgrnila zavesa in mladina je začela igrati «Snegulčico*. Ni bilo med mnogoštevilno množico očesa, ki bi se ne zrosilo. Za lepo prireditev se moramo zahvaliti v prvi vrsti naši gdč. učiteljici, ki se je mnogo trudila, da je izučila otroke. Mladini pa kličemo: Na svidenje, mladi prijatelji!
ŠMARJE PRI JELŠAH. Tukajšnja narodna šola je priredila božičnico in obdarovala 130 najrevnejših šolarjev z oblekcami in perilom, ki so jih šmarske dame ukrojile in sešile. Njim, daroval-valcem in učiteljstvu najiskrenejša zahvala! — Tečaj za prvo pomoč, ki ga je na prošnjo gasilnega društva vodil g. dr. Lorger, se bliža koncu. Zanimivim izvajanjem predavatelja je sledilo povprečno 90 ljudi na večer. Kako veliko je zanimanje med ljudstvom za tovrstna predavanja, priča to, da je redno posečalo tečaj 12 ljudi celo iz dve uri oddaljene Dolge gore. — Sokol je priredil silvestrovanje, ki je dobro uspelo. Zopet nas je zabavala sokolska godba. Letna skupščina Sokola bo 11. t. m. ob 20. v telovadnici. ) SREDNJA VAS V POLJANSKI DOLINI, bo-j žični prazniki so za nami. Praznovali smo jih v znamenju časa. Božična pesem letos ni bila tako glasna kakor druga leta. Zima nas do zdaj še ne vznemirja. Snega je padlo večkrat le toliko, da je pokazal svojo barvo. Zato so smučarji morali še hraniti svoja «vozila» v nadi na bolj bele čase. Beraška nadloga nas ne tepe preveč. Zdaj se bo pričel po hribih čas predpustnega koledvanja. To so navadno svoje vrste godci, ki se poslužujejo vseh mogočih instrumentov do navadnega žviž-
ganja. — Zadnji čas je prišlo po dolini v navado izmikanje raznih predmetov, kakor verig, vrvi, odej, plaht, perila in podobnih predmetov, ki nimajo" mnogo pomena ne za enega ne za drugega, tako da se ne ve, ali so to tatvine iz potrebe ali nagajivosti. — Sedaj ob začetku leta nam navadno priporočajo dobre liste. Mi seveda ostanemo pri «Domovini*, ki nam bo tudi v novem letu zvesta spremljevalka in vodnica. «Domovine* nam nI treba priporočati, saj je že zdavnaj med nami dovolj priporočena. — Srečno leto 1933. želimo vsem bralcem in bralkam naše «Domovine» v upanju, da bomo doživeli boljše čase, kakor so pravkar za nami!
TUR1ŠKA VAS. Železniška postaja Turiška vas je majhna postaja, ki je bila ukinjena s 1. junijem lani. Ko se je bila gradila železnica, so bili dali zemljiški posestniki potrebno zemljo za malenkostno odškodnino. Zavedali so se velikega pomena postaje za vso bližnjo okolico. Povod za ukinjenje sta bila pač zmanjšanje prometa in štednja. Dovolimo si pa vprašanje na železniško upravo, koliko se je s tem prištedilo, da se je ukinila majhna postaja z edinim uslužbencem, ki so ga poslali na večjo postajo? Celi vagoni sa sicer nakladajo na imenovani postaji, ampak občutno smo prizadeti mali obrtniki, ki smo navezani na drobni promet. Tako je moral pisec teh vrst pred nedavnim trikrat v enem tednu v eno uro oddaljeni Slovenjgradec rešit tovorno blago. A še občutneje je prizadet tukajšnji trgovec. To zahteva velike stroške in izgubo časa. Spričo uki-njenja postaje smo prisiljeni, da se poslužujemo dragih prometnih sredstev, konja in avta. Želeli bi, da se postaja zopet upostavi.
VERŽEJ. Na Štefanovo je uprizorilo «Bralno društvo* burko cTrije vaški svetniki». Vsi igralci so nastopili zelo spretno ter dosegli prav lep uspeh. Obilo priznanja in ploskanja so bili deležni še posebej Jakob Ferenc v vlogi župana Porente, Bunderlova kot županja in Janez Kos v vlogi Jakca s partnarico Justiko Grantaševo kot Marjanco. Vživeli so se v svoje vloge in jih res podali tako, da zaslužijo pohvalo. Scenerija je ugajala, ker je vendar že enkrat oder izpopolnjen. Pred igro je zapel mešani zbor več pesmic. Posebno sta ugajali «Kdo bi zmerom tužen bih in «Fantje zgodaj gor vstajajte*. Tudi pesem «Ponte dei sospiri* je zbor zmagal. Besedilo se je lepo razumelo. Igro in petje je dobro vodil šolski upravitelj g. Franjo Kožar. Po igri se je razvila prijetna zabava. Igral je domači tamburaški zbor.
zahtevali, naj ji vrne, kar si je neupravičeno pri-držal. Potem bodo prispeli orožniki ter ga ukle-nili. Mladenka bo morala dokazati njegovo zlo-činstvo. Pokazala bo grob, v katerem trohni nesrečna žrtev.
Polonica se je ustrašila. Globoko v grlu ji je obtičala beseda, katero je mislila izgovoriti. Naj li zbere vse svcrje moči in odgrne zaveso? Ne! Brani ji prisega. Rajši bo vzela beraško palico in živela od miloščine, kakor bi se izneverila teti, ki bi morda trpela zaradi tega na onem svetu. Zločinca pa je izročila neskončni pravičnosti, kateri nihče ne uide.
Pri Gladežu se je nastanila izprijena deklina, ki je skopuha kmalu zajela v svojo mrežo. Uresničil se je ljudski pregovor, ki pravi: «Za sti-skačem pride zapravljivec.*
IV.
Polona, občinska sirota, je končala svojo povest ter si otrla solzo, ki je blestsla v njenem očesu. Razkrila je veliko skrivnost — zdaj po dolgih letih, ko je truplo pokojne Gladežice že razpadlo v hladni zemlji. Čas jo je razrešil prisege.
Koširju je zastajala kri po žilah, tako napeto jo je poslušal. Pretreslo ga je njeno pripovedovanje. Šele ko je starka utihnila, se je začudil: «Ali je mogoče 'caj tacega na Vrhovju?» Nihče ni slutil, kakšno tajnost ie čuvalo srce občinske sirote!>
Potem je šel počivat. Ne zato, ker je bil utrujen, marveč, da bi vse, kar je slišal, dobro premislil. Nekaj mora ukreniti — s tem se je bavil do ranega jutra. Molčati ne sme; zločinec ni vreden, da bi se izmuznil javni sramoti. Tako zverinsko dejanje mora pred ljudsko obsodbo. Zal, da je po tolikih letih zastaralo sodno preganjanje zločina.
S takim maščevalnim namenom je koraka! Košir tisto jutro k Trdincu. Pod pazduho je nosil lobanjo, zavito v belem prtu. Po kratkem po-menku je vprašal soseda po Gladežu, za katerega se takrat ni že nihče več zanimal.
Trdine mu je odgovoril prav kratko: «Dedec je čedalje bolj pust in plašen. Hrbet se mu je upognil, tako da ne more več hoditi. Ves se je posušil.>
«Leta ga tlačijo, leta.» Košir je skomignil z rameni in dostavil: «Morda je vmes še kaj drugega, kar ga pritiska na zemljo ...*
Sosed ga ni razumel. Zato je premišljal: «Po-manjkanja menda ne trpi, ker sedi še vedno na denarju... Urša ga še ni popolnoma izmolzla.* . «Kdo ve, kako se starec kaj pripravlja na poslednjo uro?* je Košir nenadno obrnil pogovor.
«Ali meniš, da ni bilo kaj prav?* mu je Trdine segel v besedo. «Briga se skopuh, kako bo umrl! Bolj ga skrbi, kdaj mu bo kdo plačal obresti...* «Dolgo ga že nisem videl.* Košir je vstal in rekel: «Dajva ga obiskati.*
«Pojdiva! Radoveden sem, kako bova sprejeta ...»
«Tako, kakor se gotovo ne nadejaš ...»
Šla sta po najbližji poti. Trdine šaljiv in zgovoren, a Košir tih in resen, kot bi šel krop;t mrliča.
Ko je stopil Košir čez Gladežev prag, je opazil Trdine, da nosi pod pazduho bel zavitek. Mislil si je: «Pa ne, da bi nesel skopuhu kako darilo!* Skoro bi se bil pošalil: «Lačna viana naj pita sito vrano .. .*
Gladež se ju je silno ustrašil. Obiskovali so ga le tisti, ki so zašli v denarno zadrego. Sedel je pri peči — sključen, da mu je bil hrbet višji kakor glava.
«No, kaj pa vidva?* ju je nagovoril bolj hladno kot prijazno. Poznal ju je, da ne prihajata zaradi posojila.
«Videla bi vas rada*, mu je odgovoril Trdine,: Košir pa je dostavil: «Radovedna sva, kako se imate...»
To je izrekel in sčdel na klop zraven njega.^ Trdine je hodil po sobi in čakal, kdaj bo segel v pogovor.
«Pešam, pešam*, je potožil starec. «Vidva sta še korenjaka .. .*
«Kakor ste bili vi v najinih letih*, se je oglasil Trdine sredi sobe.
Košir je pohvalil skopuha: «Hrust ste bili, da je malo takih! Samo vaš brat Martin vam je bil nekoliko podoben ...»
«Pa je menda že davno umrl?» mu je Trdine pretrgal besedo.
Gladež je komaj vidno prikimal.
Opozorilo članom Kmetijske družbe
Ker so objavili nekateri časopisi nepravilne podatke o sprejemanju starih in novih članov k nanovo ustanovljeni zadrugi, pojasnjuje Kmetijska družba, da vsi dosedanji stari člani Kmetijske družbe lahko postanejo člani zadruge, ako vplačajo po 10- Din kot deleže in podpišejo pristopnice. Nanovo pristopivši člani jpa morajo vplačati pristopnino v znesku po 30 D i n in poleg tega kot deleže po 10 Din. Sprejem zadnjih mora potrditi glavni odbor Kmetijske družbe.
Načelništva kmetijskih podružnic se naprošajo, da čimprej zberejo naročnino za list cKmeto-valca* za leto 1933. v znesku 25 D i n in jo pošljejo s prejetimi položnicami in seznami Kmetijski družbi v Ljubljani.
Prva številka <Kmetovalca» z dne 15. t. m. se bo doposlala brezplačno vsem dosedanjim članom, zato je ni treba vračati. Vse nadaljnje številke se pa pošljejo samo onim naročnikom, ki vplačajo naročnino za leto 1933. jTudi na poslane sezname, ne da bi se istočasno ^nakazala naročnina, se družba ne bo mogla ozirati. '
Prvi številki « Kmetovalca* z dne 15. t. m. se bodo priložile pristopnice in položnice za vplačila* zadružne članarine, odnosno deležev po 10 Din. Da ne bo zmešnjav pri nakazilu naročnine za ^Kmetovalca* in pri zadružnih deležih, je nakazovati ta vplačila strogo ločenp. Zadružni deleži se plačajo enkrat za v&elej.
Tedenski tržni pregled
!■ .3'
ŽIVINA. Medtem ko so cene žitu čvrste, so ee cene goveji živini ustavile, odnosno kažejo tu in tam spet nagibanje k popuščanju kljub dejstvu, da je že pri teh cenah živinoreja združena z veliko izgubo'. Le na zagrebških sejmih ima goveja
živina še prilično čvrste cene, zlasti prvovrstno blago. Kakor kažejo zadnji hrvatski sejmi, j,e do-gon vedno priličen, a povpraševanje se omejuje pretežno le na dnevne potrebe. Na zagrebškem tedenskem sejmu 28. decembra so bile za kilogram žive teže naslednje cene: "bikom 3 do 3-50, kravam za mesarske svrhe 2-50 do 2-'75, kravam za klobase 1-25 do 1-50, volom I. 4-50 do 5, volom II. 3-50 do 4, teletom 6 do 8, spitanim svinjam 7-50 do 9, nespitanim 6 do 6-50 Din. Konji so se prodajali za par po SCO do 2000, Din. — Na sejmu v Karlovcu 27. decembra so bile za kilogram žive teže naslednje cene: mladi živini 3 do 5^ volom 3 do 5-50, bikom 3 do 5, kravam za mesarske svrhe 2 do 4 Din. Cene debelim svinjam so zaradi večjega povpraševanja nekoliko poskočile in so se debele svinje trgovale po 7-50 do 9 Din za kilogram žive teže. — Na sejmu v Ko-stajnici 27. decembra so se trgovali za kilogram žive teže: voli po 2-50 do 3-50, biki po 2-50 do 3, krave za klanje, največ za klobase, po 1-75 do 2 in junci po 3 do 4 Din. Pri teh nizkih cenah goveji živini pa je krma živine prilično draga. V Zagrebu se je na zadnjem sejmu prodajala de-te'ja po 75 do 90, otava po 70 do 85 in seno pO 60 do 70 Din za 100 kg. V Kostajnici so bile cene krmi nižje: seno po 40 do 45, otava 45 do( 50 in d< telja po 60 Din za 100 kg. Položaj na živinskih tržiščih v dravski banovini je v tem pogledu še slabši. Cene živini so povprečno nekoliko nižje kakor v savski banovini, a krma je enako draga, če ne 5e dražja.
Sejmi
9. januarja: Nova cerkev,. Šmartno pri Litiji, Krka, Zerovnica, Šmarje p-. Jelšah.
10.	januarja: Metlika, Kamnik.
11.	januarja: Planin?.
12.	januarja: Ljutomer. 14. januarja: Sv. Filip v Veračah.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valutah 1 ameriški dolar za okrog 58 Din;
v devizah:
1 holandski goldinar za 23-14 do 23-26 Din; 100 nemških mark za 1369-58 do 1380-38 Din; ICO italijanskih lir za 294-46 do 296-86 Din;
1 ameriški dolar za 57-56 do 57-97 Din; 100 francoskih frankov za 224-85 do 225-97 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-45 do 171-31 Din.
Vojna škoda, ki se je zelo okrepila, se je trgovala po 235 do 250 Din, a investicijsko posojilo po 50 Din.
Kratke vesti
= Todstotni bolniški prispevek potrjen. OUZD obvešča delodajalce, da je ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje odobrilo sklep ravnateljstva SUZOR o 7odstotnem bolniškem prispevku. Objavljeni odtegljaji veljajo od 1. t. m. dalje.
= Poštna hranilnica izplačuje vse vloge redno. Ker se zadnje izpremembe v navodilih o poslovanju Poštne hranilnice pri izplačevanju vlog, ki jih lastniki čekovnih računov pošiljajo po čekovnih nakaznicah, napačno tolmačijo v javnosti, izjavlja Poštna hranilnica, da te izpremembe niso v nikski zvezi z izplačevanjem vlog pri Poštni hranilnici, temveč se nanašajo le na izplačevanje tistih vlog, ki so na razpolago na čekovnih računih, na primer za izplačilo pokojnin, invalidnin, podpor itd. Poštna hranilnica izplačuje vse vloge kakor dosfej najpostrežljiveje.
= Delodajalci se opozarjajo, da z.nasa pri 7odstetnem bolniškem in 7odstotnem nezgodnem prispevku odtegljaj po mezdnih razredih od 1. januar j a t. 1. na dan, kakor sledi: v mezdnem razredu: I. 0-23, II. 0-33, III. 0-39, IV. 0-48, V. 0-57, VI. 0-69, VII. 0-82, VIII. 098, IX. 1-18, X. 1-39, XI. 1-64, XI-I. 1-97 Din. Ravnateljstvo SUZOR je sklenilo, da poviša za ljubljanski okrožni urad bolniške prispevke od 6-5 na 7 od-kov, nezgodne prispevke pa od 6 na 7 odstotkov.
»= Uredba o reguliranju izplačil hranilnih vlog pri po«im<*«iih denarnih zavodih, katere vsebino smo prinesli zadnjič, je bila objavljena v ^Službenih Noyinah» 27. decembra.
= Banovinski merjaščki. Kakor vsako leto bo oddajala banska uprava tudi letošnje leto podporne merjaščke iz najboljših priznanih rejskih
Košir je začel poizvedovati: <0 njegovi smrti ste gotovo prejeli uradno poročilo...»
«Pred več ko tridesetimi leti.* — Skopuh je odgovoril tiho, da sta ga komaj umela.
cUbogi Martin!* je vzdihnil Trdine in pristavil: «Tako mlad je moral umreti.*
cZares, ubogi Martin!* je Košir namenoma pritrdil.
. Gladež ju je zavrnil: «Ali je to kaj čudnega, afco člevek umrje? Vsi bomo morali umreti.*
cPrav iihate*, je potrdil Trdine. cBoljša je srmrt kakor slabo življenje.. '.*
Starca je vznejewjljil ta očitek, zato mu ni odgovoril. To je opazil Košir ter važno omenil: <Pravijo, da Martin ni umrl prirodne smrti.*, <Ali se je ponesrečil?* je zanimalo zgovornega soseda. «Kje jo je, neki iztaknil?*
«Ne vem.* — Gladež je Sklonil glavo med koleni.
«Pa ne v kSkem rudniku med strupenimi 4>lini? Alfpri stroju, ki pogoltne celega človeka?* Košir je pojasnil Trdincu: «Martin je bil Umorjen in leži v domači zemlji.. .*
Soseda je iznenadila ta nepričakovana novica. «Ni mogoče!* je vzkliknil in poskočil do stropa.
^Prijatelj, to je dokazana resnica .. .> «Kdo pa ve?* je Gladež nejevoljno zagodel. Še vedno je tiščal glavo med koleni ter se ni upal pogledati soseda.
«Vse je popolnoma jasno.* — Košir je govoril z mirnim prepričevalnim glasom. <In priče so ria razpolago.*
«Priče, praviš?* Trdine se ni mogel dovolj načuditi.
«Priče, ki vedo, kje je pokopal morilec svojo žrtev...»
«Peter, ti veš, pa mi nisi do sedaj nikoli omenil. Ali si me spravil semkaj zaradi tega, da se bomo tukaj pomenili?*
«Da, prav zato, prijatelj. Oanes mora bruhniti na dan, kar se je zgodilo v temi pred mnogimi leti.*
Skopuha je začelo skrbeti, zato se ju je hotel znebiti. «Pojdita!* ju je odslovil. «Tukaj ni treba o tem govoriti.*	.
Košir mu je pogledal v oči, da je starcu kar zaprlo sapo. Obenem mu je rekel: «Ali vas peče1 vest, da naju podite od hiše?*
Gladež se mu je upal še postaviti po robu: ■ičemu naj me peče vest? Ali sem mar jaz kriv njegove smrti?* «	< , •	/> •
„ «Miha, govoriva odkrito!* Košir se ni mogel več- premagovati. -«Kdo je bil neznanec,, ki,,je pred tridesetimi leii.Jukaj prenosi?*-	»
Skopuh .je,;.dela^ kot bi premišljal. Čez nekaj; časa je odvrnil: «Nikogar ge ne spominjam.*, cln kdo je udaril neznanca s sekiro,,, ko je ležal v postelji, ter ga oropal?*	u ^
«Kakšnega neznanca?* Skopuh je buljil z o£mi kakor blazen in beseda mu je trepetala.
Košir je popravil: «Ne neznanca, ampak brata. Edinega brata, ki se mu ni dal takoj spoznati .. .*
Starec je zaslutil strašno razkritje. Začel se je tresti in trepetali. Njegove besede so se iz-preminjale v nerazločno jecljanje.
Skopuh se Koširju ni prav nič smilil. Prijemal ga je čedalje bolj resno: «Kdo je zavlekel umorjenca v klet ter ga tam pokopal?*
Miha se je še drznil vprašati: <ČemU me iz-kušaš? Kje so priče in dokazi?*
«Tukaj!* Košir je odgrnil lobanjo. Trdine se je plaho umaknil.
Ura razkritja je odbila. Gladež ni mogel več tajiti. Glava mu je zlezla na peč; govoril je plaho in pojemajoče: «Vedela je... Polona me je izdala ... Vrag gre po mojo dušo .. .*
«Miha, še je čas pokore... Poglej lobanjo... Kesaj se, prosi brata odpuščanja.. .*
«Zame ni več usmiljenja... Brata sem umoril... V kleti sem zakopal njegovo truplo... Pozneje sem izkopal kosti — lobanjo, sem sjsril v Lazu v tvojo zemljo... Tam si jo našel — Polona ti je pojasnila. .,*.	„. . ..
Starec je zlezel na kup; glas mu je bil ,čed^ie bojj tih, dokler ni popolnoma umolknil.^
Trdine je opazil, da, je skopuh, začel'poredko dihati. «Hitro po duhovnika*, jo opozorij, Koširja. J Gladež se je trenutno zavedel. Duhoynika je odločno odklonil z besedam?: «Nisen? vreden poslednjega tolažila.. .»...... . .. .
<Miha, dušo imate! Pri Bogu sta milost in odpuščanje!*
cSvoji ženi nisem privoščil duhovnika, ko se je borila s smrtjo .. .*
Košir si je prizadeval, da bi nesrečnik vsaj obudil kesanje, kar mu pa ni uspelo. Skopuh je obstal ter se ni več zavedel. Kmalu nato je izdihnil. Položili so ga na mrliški oder. v
Novica o razkritju davnega umora pa se je širila od vasi do vasi po bližnji in daljni okolici. Ljudje so postajali pri delu in obujali davne spomine. Iznenadila jih .je skrivnost občinske sirote.
Gladež, vaški skopuh, je ležal na mrtvaškem odru z vdi-tim obrazom, na katerem je bilo celo po smrti zapisano morHnO dejanje. Naravnost pretresljiv pa je bil pogled na lobanjo umorjenega brata, katero so položili k morilcu v odprto rakev.
(Konec.)
središC. Oddaja se bo vršila v času od 1. junija do 30. septembra, in sicer se bodo oddajali pomladni merjaščki v starosti od 3 do 5 mesecev in v teži od 30 do 60kg. Prosilec bo plačal od kilograma žive teže 5 Din. Višek nad to ceno in vse nakupne prevozne stroške do namembne železniške postaje plača banska uprava. Prošnje na predpisanih obrazcih je vložiti najkasneje do 31. marca pri pristojnem sreskem. načelstvu. Istočasno je vplačati varščino 100 Din, ki se bo zaračunala v kupno ceno in zapade, če prosilec merjasca ne bi hotel prevzeti. Prošnje brez varščine, prepozno vložene prošnje kakor tudi one, ki bodo vložene, neposredno pri banski upravi, se ne bodo upoštevale. Prednost imajo člani živinorejskih organizacij in podružnic Kmetijske družb
= Obrestna mera po norem zakonu o zaščiti kmeta^je ostala neizpremenjena. Stari zakon-namreč določa v členu 3., da mora kmetovalec plačati za terjatev, katere prisilno plačilo je odloženo po -predpisih točke 1. starega zakona, šest-odstotne obresti letno, in »sicer računši od dne tožbe, razen če je s sodbo, s poravnavo ali s kakšnim drugim izvršnim razlogom določena nižja obrestna mera. To pomeni, da ostane obrestna mera naših zadrug neizpremenjena razen v primerih, ki jih določa že omenjeni člen zakona.
= Napredovanje poštnega jfrOhičta. V poštno-telegrafskem koledarju je izšel zanimiv statistični pregled razvoja "haše pošte po vojni. Po tam navedenih podatkih ]'e število poštnega osebja neprestano padalo. Medtem ko je leta 1923. bilo 12.845 poštnih uraduikov, jih je bilo leta 1931.' še samo 12.462. Celotni poštnotelegrafski in telefonski promet se je pa med časom povečal za 154-3 odstotke, torej se več kakor podvojil. V letu 1923. je bilo odpremljenih 250,746-853 pošiljk, a v letu 1931. 637,577.632. Dohodki celotne poštne službe sa.znašali leta 1923. 452,327.651 Din, a v Jetu 1931. 637,577.632 Din. Kljub povečanim dohodkom so se izdatki med tem stalno zmanjševali. V letu 1931. so padli v primeri z letom 1923. za 9-3 odstotke. Število pošt vseh vrst, ki je leta 1923. znašalo 3528, se je povečalo v letu 1931. na 4050. Čisti dobiček je znašal 97,806.518 Din. V minulih devetih letih je pošta dala dobička 1.208,767.379 Din.
= Prikrojevalnc tečaje za krojače in šivilje v Ljubljani priredi banska uprava, odsek za pospe-vanje obrti, Stari trg 34/1. Tečaje bo vodil obrtni učitelj g. Knafelj Alojzij. Kdor se tečaja še name-
Hugo Salus:
Pisarsm doktor
Tako ni bil nikak čudež, da je Zofija En-dova dobro poznala splošno znanega sekundarnega zdravnika Wilhelma. Pa tudi on je precaj natančno poznal njen obraz, kajti Zofija od takrat ni bila več stopila iz bolnišnice. Postala je bila, kakor se to često zgodi, pozneje pomožna strežnica na kliniki za kožne bolezni in naposled prava strežnica ter je začela življenje takšne z vsemi njegovimi mukami in malimi radostmi. Zrasla je bila in postala močnejša in bolj zaokrožena. Bolniška hrana, ki je vsaj redna, ji je na videz prijala. Njen lupus je bi videti ozdravljen in samo modrikasta ploščata brazgotina je kazala veščemu pogledu mesto na njenih čednih, pordelih licih, kjer je nekoč samogoltno kraljevala bolezen. Njene oči so bile še vedno tako blesteče in nedolžne, čeprav je gotovo bila morala plačati bolnišnici tudi v tem oziru svoj davek. Saj so bili tukaj sluge raznih klinik, prenašalci ,bolnikov, hišni hlapci in predvsem mogočni vratar v svojem dolgem plašču in svečani obleki, ki je kakor paša vladal nad mnogimi strežnicami in o katere.n se je trdilo, dasta od njegove razsodbe odvisna sprejem ali zavrnitev strežnic. On je redno izvrševal pregled strežniških rekrutk, ki so se morale preizkusiti glede svojih telesnih vrlin Če se je katera pro-tivila in ni hotela biti od niesa presrledana. io
rava udeležiti, naj se ustno ali pismeno takoj priglasi odseku, Ljubljana, Stari trg 34/1, najkesneje do 10-1, m. O podrobnostih se bo vsak priglašenec pismeno obvestil.
DOMAČE NOVOSTI
*	Izdaten kraljev dar. Po naročilu Nj. Vel. kralja je uprava dvora izplačala blagajni beograjske občine 1C0.G00 Din kot dar kralja za božič-nico beograjskih siromakov. Pofibna občinska komisija bo razdelila ta denar ob priliki pravoslavnih božičnih praznikov kot podporo beograjskim siromakom. Velikodušni dar kralja je izzval v javnosti veliko pozornost, zlasti pa globoko hvaležnost številnih beograjskih siromakov, ki bodo tako vsaj za božične praznike rešeni najhujšega.
*	Kraljev dar za brezposelne. Nj. Vel. kralj, je poklonil Narodni delavski strokovni zvezi 10.000 dinarjev za podporo brezposelnih. 3)(
*	Poslanec Petiovar r Ptuju. Za božične praznike je Ptuj. obiskal narodni poslanec g. Lovro Petovar. Na Štefanovo je sklical sreski odbor JRKD širši sestanek ob priliki svoje ,seje. Velika dvorana Narodnega-doma je bila napolnjena. V velikem številu so prišli zlasti ljudje iz okolice. Po pozdravu predsednika sreske organizacije g. dr. Senčarja je povzel besedo gimnazijski ravnatelj g. dr. Komljanec, ki se je narodnemu poslancu g. Petovarju v iskrenih besedah zahvalil za njegova uspešna posredovanja glede ohranitve ptujske gimnazije. Prosil je narodnega poslanca, naj zastavi vse moči, da se za siromašnejše dijake šolnina zniža. Narodni poslanec g. Petovar je poročal o delu vlade in narodnega predstavništva. Obrazložil je na drobno osnutek novega občinskega zakona, kar je zlašti podeželske poslušalce zelo zanimalo. Poročal je tudi o uradniškem zakonu, o pobiranju zgradarine od novo zazidanih hiš in o trošarinskem zakonu. Njegovo poročilo je bilo zelo izčrpno in stvarno ter je sprožilo živahno razpravo. G. poslanec je na vsa stavljena mu vprašanja točno in jasno odgovarjal in pojasnjeval posamezne reči. Stavljeno je bilo mnogo dobrih predlogov, med drugim tudi predlog g. dr. Senčarja, da se zopet uvede pobiranje stroškov za izvršitev kazni, s čimer bi država mnogo pridobila, ker po sedanjem zakonu morajo tudi bogatina zastonj hraniti v zaporu.
je enostavno pognali Bil je pravljična, osebnost. Od njega so bili odvisni sreča strežnic, njihovi izhodni dopusti, ker je on stražil glavna vrata in pregledaval dopustne listke, pripušševal ali zavračeval obiskovalce, tako da si nobena strežnica ni hotela z njim skaliti prijateljstva. Potem so bili medicinci v hiši, študentje in mladi zdravniki, katerim je gotovo tudi ugajala dobro rasla in mlada strežnica in katerim se je morala za njihovo naklonjenost tudi izkazati kaka usluga. Tako je žiyljenje take mlade in ne baš raskave strežnice imelo dovolj izprememb..';
Zdaj pa je ležala Zofija Endova v bolniški postelji. Njena koža je žareia, njene ustnice so bile suhe. Pogled na temperaturni zapisek je poučil veščega zdravnika, da gre spet enkrat za špitalski tifus. Dr. Wilhelm se je sklonil k bolnici, položil svoje uho na lepo obočene prsi, pretipal njeno telo in potem napisal s kredo pomembni črki T. a.';!(Typhus abdominalis) na tablo in poleg teh nekaj črk, ki so službo vršeči strežnici • predpisavale določeno hrano za ob6-lelo. Dejal je še nekaj pomirjajočih besed bolnici, ki je gledala vanj.
«No,» je rekel, «kmalu bo spet dobro! To bomo že napravili!»
Pobožal ji je hitro in iz navade lice in odšel naprej, zabeleživši si ta bolezenski primer v svoji beležnici. Vzel je njeno bolezensko polo s seboj in sedel je prav kmalu spet v svoji dragi sobi Dri pisalni mizi, da bi vpisal prirastke.
Kratko poročilo o delovanju sreske organizacije je podal tajnik g. dr. Fermevc. Ob koncu se je predsednik organizacije g. dr. Senčar zahvalil narodnemu poslancu za izčrpno poročilo z iskreno željo, da zopet kmalu obišče Ptuj.
*	Poslanec Prekoršek na sestanku v Celju. Na članskem sestanku JRKD za mesto Celje, ki se je vršil te dni ob lepi udeležbi v Celjskem domu( je podal narodni poslanec g. Ivan Prekoršek zanimivo poročilo o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. Najprej je razpravljal o letošnjem in o novem državnem proračunu. Samoupravne dajatve v dravski banovini so narasle od 36 na 110 milijonov dinarjev. Davčne uprave naj bi za plačevanje davkov sprejemale vložne knjižice. Izvede naj se oprostitev zgradarine za hiše malih obrtnikov na deželi in pravilno naj se uredi davčna oprostitev gospodarjev, ki imajo devet otrok. V nekaterih srezih je naraslo pomanjkanje živil. Tu bo treba poskrbeti za dobavo turščice s 75odstotnim popustom prevozne tarife. Da se zapodi čim več brezposelnih, je treba izvesti razna javna dela. Mestna in okoliška občina bosta menda v najkrajšem Času začeli regulacijska dela na pritokih Savinje, da omogočita brezposelnim zaslužek. Italija je dobila na svoje napade na našo državo prvikrat po 14 letih od našega zunanjega ministra dostojanstveno močen odgovor, ki je odmeval po svetovnem tisku in močno okrepil naš položaj. Ta odgovor je bil sprejet v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z enakim zadoščenjem, ki je iznova pokazalo, da smo en narod ii* ena država.
*	Za sirote, brezposelne in javna dela. Ministr« ski svet je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje izdal pravilnik o podpiranju sirot in nezaposlenih delavcev in o izvrševanju javnih del iz kredita 50 milijonov dinarjev, odobrenega kot naknadni kredit k tekočemu proračunu. Od tega denarja se dodeli pet milijonov za prehrano siromakov, 10 milijonov za podpore nezaposlenim delavcem, 35 milijonov za izvršitev javnih del. Posamezne banovine dobe od denarja za prehrano siromakov: dravska 400 tisoč, vrbaska 600.000, primorska 600.000, donavska 400.000, drinska 500.000, moravska 500.000, vardarska 500.000, zetska 600.000, savska 400.000, ozemlje mesta Beograda 500.000 Din. Od denarja za podpore brezposelnim dobe: dravska banovina 1,800.000, vrbaska 600.000, primorska 900.000, donavska 1,300.000, drinska 800.000, moravska 800 tisoč, vrbaska 700.000, zetska 600.000, savska
Zvečer je zopet obstal pri postelji Zofije En-dove, morda celo trenutek dlje, kakor je bila sicer njegova navada. Izpraševal jg je to in ono iz njenega življenja, kar si je zapisal. Ni mu bilo prav jasno, kaj ga je vezalo na to deklico, ali njen Čedni obrazek z izredno vlažnimi očmi, ali njena bolezen, ali podobna usoda, ki ji je bila dovplila po vsem pomanjkanju otroških let najti naposled v bolnišnici varen pristan, kakor ga je bil našel on sam. Njeni odgovori so bili spoštljivi, kakor se spodobi za strežnico, kadar govori s prvim sekundarnim zdravnikom. Doktor Wil-helm je bil videti zelo zadovoljen z njenimi podatki in v vidni znak te zadovoljnosti je vzel, dospevši do svoje pisalne mize, novo bolniško polo v roke in napisal nanjo z najlepšo pisavo z novim peresom ime Zofije Endove.
Zofija, Endova. To ime se mu je videlo nekaj skrivnostnega. Potem je napisal še enkrat ves potek bolezni z vsemi iz klinike za kožne bolezni prevzetimi in od njega samega ugotovljenimi podatki, zgleden opis bolezni tako glede oblike kakor glede vsebine. Zlasti važna dejstva in številke so bile čedno podčrtane. Temperaturna črta je bila pregledna in umetniško delo, tako da se doktor Wilhelm ni mogel ubraniti lahne ginjenosti.
«To bo šefa veselilo,> je rekel, «ta primei lahko z mirno vestjo predloži študentom na kliniki za zgled.»
Položil je redno kakor zmeraj peresnike, svinčnike in ravnila na prave prostore, nato pa
2,000.000, ozemlje mesta Beograda 500.000 Din. Od denarja za javna dela dobe: dravska banovina 4,000.(500, vrbaska 4,000X00, primorska 4,000.000, donavska 2,500.000, drinska 4,2.K)-0C0, moravska 8,500,000, vardarska 3,800.000, zetska 4,500.000, savska 4,000.000 Dn Preostanek kreditov za prehrano siromakov v višini 200.000 Din in kreditov ta izvršitev javnih del v višini 500.000 Din bo uporabilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za nujne podpore v nepredvidenih primerih^
*	Za potne vizume t Avstrijo veljajo od 1.1, m. naslednje pristojbine: za eno potovanje 80 Din, za eno potovanje skozi Avstrijo 17 Din, za trajni vizum za dobo enega leta 160 Din in za izletai vizum, veljaven 7 dni za Štajersko in Koroško, 18 Din.
*	Dekliški vzgojnoizobraževalni tečaj. Zveza kmečkih ifantov in deklet prireja dekliški "vzgojnoizobraževalni tečaj, katerega se udeležuje 40 kmečkih »deklet iz vseh krajev banovine. Slavnostna otvoritev je bila 3. t. m. ob 15. v poslopju državne gimnazije v Tomanovi ulici v Ljubljani.
*	Mojstrski izpit iz pekarske stroke je napravila pred kratkim v Celju prt d strokovno komisijo ga. Justa Kovačičeva, soproga znanega tovarnarja g. Antona Kovačiča iz Rožne doline pri Ljubljani. Gospa bo zopet pievzela znano slovečo pekarno pokojne gospe Vošnjakove v Celju. Dobro opravljeni izpit je dokaz, da se lahko naše ženstvo tudi iz najboljših hiš udejstvuje s pridom v raznih obrtih, katere se je doslej smatralo, da so nekakšno moško delovno območje.
*	Nega bolnikov v bolnišnicah. Banska uprava v Ljubljani je razposlala otširno okrožnico, ki naj bi poučila tudi širšo j'ivnost o dolžnostih strežniškega osebja v bolnišn:cah. V tej okrožnici naglasa banska uprava med drugim, da je blagor bolnikov odvisen pretežno od nege, ki so je deležni v bolnišnicah. Nad vse važno za telesni in duševni počutek je ljudomilo in prijazno postopanje z njimi. Nadalje opozarja upravnika in druge posredne starešine strežniškega osebja, da posvečdjo načinu postopanja z bolniki osobito pažnjo. Brezpogojno mora biti vsak bolnik ne glede na stan, premoženjske razmere, osebne simpatije enako deležen največje pažnje in najboljše ilege. Nihče ne sme imeti občutka, da je zapostavljen. Osebje ne sme »prejemati daril, še manj pa zahtevati kakih ragrad za morebitne posebne usluge. Naposled razglaša banska uprava, naj se morebitne pritožbe naslavljajo na
upravo bolnišnice, ki je v vsakem primeru dolžna uvesti preiskavo.
*	Zaračunavanje bere pri davčnih uradih in pri OUZD Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je z odlokom od 18. junija 1931. glede na dejstvo, da tabela denarnega ekvivalenta za zaračunavanje bere iz, 1.1923. ni bila več upravičena, izdalo novo tabelo, po kateri bi se imeli ravnati tako okrožni uiadi za zavarovanje delavcev kakQr davčni uradi. Ker pa so vsi ti uradi še do zadnjega časa računali po tabeli iz 1. 1923. je narodni poslanec gosp. Vekoslav Spin-dler na to'-ppozoril g. ministra za socijalno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja s prošnjo, da izda potrebna navodila. To se je tudi zgodilo in se bo zaračunavanje bere pri OUZD in pri davčnih uradih vršilo sedaj po novi tabeli.
*	Ponovna ustavitev dela v hrastniški steklarni.
Slutnje, da bo spodnji del Hrastnika zadelo še večje gorje, so se uresničile. Zedinjene tvornice stekla so z zadnjim decembrom ustavile obrat v svoji steklarni v Rogaški Slatini, v Hrastniku pa je ugasnila velika steklarska peč te dni. Delalo se bo začasno samo z malo steklarsko pečjo in bo ostalo v službi pri tej peči le malo število delavcev. Nad 300 steklarjev in pomožnih delovnih moči je pahnjenih med brezposelne siromake. Baje bo moralo vodstvo podjetja ustaviti v nekaj tednih tudi svoj obrat v Paračinu.
*	Občni zbor Županske zveze v Ljubljani bo
v soboto 7. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani «Zve-zde» v Ljubljani. , * Smrt uglednega župana. Na božič zjutraj je | od kapi zadet umrl g. Franc Pele, večletni župan in predsednik krajevnega šolskega sveta pri Kapeli, v starosti 63 let. Pokojnik je stal ves čas v naprednih vrstah in se tega nikoli ni sramoval javno pokazati. Z njegovo izgubo je nastala v vrstah voditeljev kapelske občine velika vrzel. Ohranimo mu časten spomin!
*	Znižanje obrestne mere za hranilne vloge in posojila. Glede na hud gospodarski položaj so mariborski denarni zavodi s 1. t. m. znižali obrestno mero za hranilne vloge in posojila za 1 %. Razglas a znižanju so podpisale Mestna hranilnica, Hranilnica dravske banovine* Posoj lnica, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Mariborski kreditni zavod, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica, Štajerska hranilnica in posojilnica, Hranilno in posojilno društvo delavcev in Krekova posojilnica.
*	Zamenjava desetakov in tisočakov. Finančni minister ^e izdal odlok, po katerem se umaknejo iz prometa bankovci po 10 Din druge stalne izdaje in sedanji bankovci po 1000 Din stalne izdaje. Te novčanice se bodo zamenjale za druge v roku treh let.
*	Novi tisočaki. Ljubljanska podružnica Narodne banke je že dobila in dala v promet nove tisočake. So nekoliko manjši od starih, zato pa znatno lepši.
*	Trije, ki so preživeli rudniško katastrofo. Kakor smo poročali pred tedni, je bil mladi rudar Jožef Zaje, ki je s tovarišema Francem Viš-nerjem in Jernejem Kramarškom po srečnem na-k'jučju utekel smrti pri strašni katastrofi v ojstr-škem rovu 29. novembra, poslan na očesni oddelek ljubljanske bolnice. Zaje je bil nekaj časa pri svojih sorodnikih nad Dolom, pa mu je začel pešati vid in tudi drugače se je počutil tako slabo, da so ga odposlali v bolnišnico. Zaje je zdaj na oddelku za živčne bolezni. Tja so ga premestili, ker je dobil večkrat živčne napade in ker ga je začel zapuščati spomin. Zaje neprestano toži o silnem glavobolu. Tudi njegova tovariša Višner in Kramaršek še nista okrevala. Oba sta doma pod stalnim nadzorstvom rudniškega zdravnika g. dr. Arnška. Od vseh treh se še najbolje počuti DOletni Jernej Kramaršek.
*	Omejitev ribolova v Kolpi. Banska uprava v Ljubljani je prepovedala v reki Kolpi, kolikor spada v področje dravske banovine, kakor tudi v vseh onih mrtvicah, mlakah in umetnih strugah, ki so s Kolpo tudi samo od časa do časa v taki zvezi, kakršna je primerna za ribjo selitev, do nadaljnjega vsak drug način ribolova kakor s trnkom. Prestopki te prepovedi se bodo kaznovali. Ta prepoved stopi v veljavo šele 1. marca letos.
*	Ukinjena zapora živinskih sejmov v ljubljanskem srezu. Sresko načelstvo za srez Ljubljano in okolico razglaša: Ker je kužna bolezen slinavke in parkljevke v mestu Ljubljani in občini Podgorici*prenehala, se ukinjajo določbe, izdane za srez Ljubljano in okolico ob nastopu slinavke in parkljevke. Dogon živine na živinske sejme v Ljubljani je torej zopet svoboden.
*	Par volov je tehtalo 2200 kg. Kočevski mesarji so meščane za božič presenetili z izredno dobrim mesom. V Suhi Krajini so namreč kupili dva velika vola ,ki sta skupno tehtala 2200 kg, dasi je navadna teža paru volov 1000 do 1200 kg. Oba vola je ubil mesar g. Moršer Josip.
zaprl črnilnike in shranil bolniške liste. Potem se je vlegeP zadovoljen v posteljo.
«Lepe rjave oči imab Tako se je z lahnim nasmeškom zazibal v spanec.
lio Uihir S. . ■	%$>
Bolezen Zofije Endove je potekla gladko in brez zapletljajev. Ko je prišel profesor prihodnje jutro k pregledu in mu je doktor Wilhelm predložil temperaturno črto, je rekel: «Tifus, drugi teden. Prav šolski primer. Lepob V prihodnjih dneh, ko je bil potek bolezni čisto reden, je rekel enkrat: «Ta primer bi lahko pokazali na kliniki in ga tam razkazali študentom »
Doktor Wilhelm se je resnično ustrašil preteče izgube bolnice, ki bi mu na ta način zdrčala iz rok in bi prišla iz njegovega skrbstva. Tako drag mu je bil zdaj prav ozek obraz Zofije Endove, tako prijazna se mu je videla zdaj hoja po sobah njegovega oddelka, odkar je vedel, da ga v ženski dvorani na številki 59. pričakujejo vel ke, rjave, blesteče se oči, da se te oči zasvetijo, če pri bolniškem pregledu najprej njo poišče s pogledi, ki mu sledijo, kadar stopa z negibnim kolenom od postel;e do postelje in tu in tam postoji de!j časa kakor poprej, samo da se potem tudi lahko dlje zadržuje pri postelji Endove, ne da bi se to videlo sumljivo drugim bolnikom in sobni strežnici.
Njena spoštljiva hvaležnost mu je dela dobro. Veselil se je zelo, da mu je med štetjem njenega utripa plaho in skrivaj s svojimi vročimi prsti
stisnila roko. Kako genljivo se mu je bila nasmehnila v vročici, ko ji je bil popravil glavo in njene šumeče lase.
Prav nič se ni čudil, da so med urami, dovoljenimi za obisk, prinašale ne samo strežnice iz klinike za kožne bolezni svoji tovarišici cvetje in vsakovrstne malovredne ropotije, nego je bilo ob postelji Endove zbranih vedno tudi nekaj hišnih slug, še vratar je mimogrede pogledal v dvorano štev. 59. in tudi na nekega študenta medicinca s šopkom vijolic v roki je naletel nekoč doktor Wilhelm ob postelji Endove. Študent je ves zmeden pozdravil, ko je prišel sekundarij mimo postelje.
«Samo jedil ne prinašajte!? je svaril dektor Wilhelm, «nikakšnih jedili Zdaj preidemo v tretji teden Nič hudega ne bob
. «Ničesar ne bom vzela, saj ste vi prepove-dalib je šepetala bolnica in ga pogledala naravnost v oči. cLahko se zanesete na meneb
Zofija Endova je imela tisti večer zopet hudo vročico. Žarela je, njene ustnice so bile suhe in jezik okoren, ali navzlic temu je povedala doktorju, ko je že pozno pristopil k njen! postelji, čisto neposredovano: «To je znanec iz moje domačije, mladostni prijatelj.)
Mislila je medicinca. Bilo ji je mnogo na tem, da doktor Wilhelm to izve še danes. Celo šopek vijolic je bila previdno skrila v svoji omarici, da si ne bi česa mislil. Potem pa je še govo-r.la o vsakovrstnih rečeh brez zveze. Bila je nekoliko omotena, tako da je morala dobiti
močno sredstvo proti vročici. Naslednjega dne je bilo zopet dobro in dober je bil tudi nadaljnji potek. Ostala je na številki 59. Profesor seveda ni mislil več na to, da je bii hotel ta šolski primer prestaviti na kliniko za štud3nte. Doktor Wilhelm ga ni spomnil na njegovo namero. Zdaj je sedela Zofija pokoneu v svoji postelji in smeli so jo hraniti. Skoro je niso mogli nasititi, tak glad je imela. Bilo jo je ris veselje gledati, kako hvaležna je bila za vsak pridatek k njeni bolniški hrani.
Doktor Wilhelm se je pokazal zdaj pogosto v sobi. Bilo je presenetljivo, kako potrpežljivo je poslušal krujavkanje stare špitalske sestre, ki je ležala pri postelji Endove, kadarkoli je preiska-val staro ženico. Pri tem je lahko tudi z Zofijo izpregovoril nekaj based; lahko je poizvedel, ali sta ji teknila piščanec ali zdrobova kaša. Z užitkom jo je celo opazoval pri jedi, kadar je sklonjena nad cinasto skledico sedela v postelji. Silno prijetno je bilo zanj, da je vedno spet pristopil k njeni tabli, ki je bila že tako pokrita z vsemi mogočimi hieroglifi, ter zbrisal in pripisal nove črke, nova iznenadenja za -jedilni red ozdravljene bolnice.
«Kako mislite o omeleti?* je vprašal šaljivo. «Kaj bi rekli k telečji pečsnki?> Ali pa se je šalil: cškoda, sliš.al sem, da ne marate žemelj-nih cmokov.* Otročje se je veselil, da je poželjivo ponovila besedi «žemeljni cmokb. «Ško-da, prav rad bi vam sicer napisal žemeljne cmoke.>	'Dalje prihodnjič.)
*	Upokojenci lirastniške kemične tovarne šef vedno prejemajo znižane pokojnine. Vprašanje teh pokojnin se rešuje že precej časa. Pri sre-skem načelstvu se je vršil 12. t. m. posvetovalni sestanek, kateremu so prisostvovali zastopniki oblastev, Delavske zbornice, dolske in trboveljske občine, podjetja in upokojenih in zaposlenih delavcev. Zastopnik tovarne je izjavil, da vravno-teženje pokojninskega sklada brez tuje pomoči ni izvedlji\o. Že od avgusta je plačevala tovarna zaradi pomanjkanja sredstev samo polovične pokojninske podpore. V pokojninski sklad plačujejo delavci že od leta 1928. tri odstotke od svojih plač, tovarna pa je tudi v tej dobi prav tako kakor poprej plačevala v sklad eno tretjino od enega odstotka delavskih plač. Pred avgustom so delavci prispevali v sklad en odstotek od svoje plače. Zastopnik Delavske zbornice je predložil naslednji načrt in predlog za ureditev delavskih pokojnin: Delavci naj plačujejo kakor doslej v sklad tri odstotke od svoje mezde, podjetje tri odstotke od izplačanih mezd, občini Trbovlje in Dol pa naj bi prispevali letno 30.000 Din. Učinek teh prispevkov bi bil naslednji: Od delavcev in od podjetja bi prišlo v sklad po 42.000 Din, skupaj 84.000 Din, kar bi znašalo s podporama obeh občin 114.000 Din. Redni izdatki bi znašali 96 000 Din in bi tako ostalo v rezervnem skladu 18.000 Din. Vsakoletni prirastek rezervnega sklada pa bi znašal 15 odstotkov. Če ne bi prišlo do takega sporazuma, bi pa Delavska zbornica predlagala ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, naj se od kemične tovarne in njenih delavcev pobirajo prispevki po določilu zakona o zavarovanju delavcev in naj bi se ti zneski v celoti razdelili na upokojence sorazmerno do višine njihovih sedanjih pokojnin. Razliko med rentami, ki jih oskrbovanci ne dobivajo, in med rentami po p#ej označenem predlogu pa naj bi krile do-, movinske občine. Zastopnik dolske občine je izjavil, da je občina pripravljena sprejeti v svoj novi proračun znesek, kakor ga je predlagal zastopnik Delavske zbornice, s pogojem, če tovarna od vsakega vagona apna, ki ga izvozi skozi dolsko občino, prispeva po 100 Din. Zastopnik je tudi obljubil sorazmerni prispevek, prej pa naj bi to- j varna zagotovila pokojnine v isti višini, kakor so , bile letos avgusta. Zastopniki upokojenih in zaposlenih delavcev so soglašali s stavljenimi predlogi. Sklenjeni dogovori so bili podpisani, upokojenci pa še vedno čakajo na rešitev tega, za nje tako važnega in perečega vprašanja.
*	Odkopavanje staroveškega samostana. Po dolgem trudu so odkopali temelje starodavnega samostana Bradače v bližini Crljenca in je bila po 500 letih na ruševinah tega nekdaj zelo važ- j nega pravoslavnega svetišča te dni sp^t oprav-j ljena služba božja. O samostanu Bradači je med i narodom mnogo pripovedk iz dobe kneza Lazara j in Vuka Brankoviča. V istem času sta baje knez Lazar in Vuk Brankovič zgradila vsak svoje svetišče ob Mlavi. Knez Lazar je zgradil cerkev in samostan Gornjak, Vuk Brankovič pa samostan Bradačo. Dolina Mlave je bila v tedanjih časih I še vsa prerasla z gozdovi. Po ustnem izročilu sta ! bila oba samostana zgrajena šest let pred bitko na Koso* em. Po bitki je Vuk Brankovič, ves srdit,; ker ga je Lazar preklel, liotel uničiti oba samostana. Bradačo je res uničil, na Gornjak pa ni več prispel. Na teh pripovedkah bo precej resnicej kajti pri odkopavanju temeljev samostana Bradače so našli precej spomenikov iz nekaj let pred bitko na Kosovem polju. Vsi zgodovinski ostanki še niso pregledani in tako se iz njih tudi ne more ustvariti prava slika o nastanku tega srednjeveškega samostana.
«Kako postanem dober go<Iec.»*
To knjižico pošlje brezplačno Ivornica glasbil Me i ne 1 & tlerold v Mariboru 104/B vsakemu prija-j telju glasbe, začetniku ali pa že uvežbaneiriu. Za-j hfevajte jo takoj z običajno dopisnico!	%8
*	Mrlič, ki je pred pogrebom oživel. V vasi' Trenčanih se je te dni vršil pogreb Stane Bra-i kovičeve. ki je bila bolna za tifusom. Ko Je du-!
hovnik opravil molitve^ je Stana začela trkati na krsto. Nesrečna žena se je prebudila iz nezavesti in tako preprečila, da je niso žive pokopali.
*	Rešen iz objema smrti. Rudar Jere se je z več tovariši napotil na odkop v kotredeškein rovu. Ko so izpodkopavali plasti v krovnini, so se nenadno z močnim hruščem zrušile in pokopale Jereta pod seboj. Zasut do ramen se je znašel zdaj sam, ker so tovariši pred zrušitvijo zbežali na varno. Izpod stropa so padale nove plasti okoli ponesrečenca, ki je začel klicati na pomoč. Nihče pa se ni upal blizu, ker bi se lahko vsak hip utrgal ves strop in zasul reševalce. Pogum-nejši so nekajkrat za trenutek priskočili in hoteli ponesrečenca potegniti iz objema smrti. Novo se-sipanje plasti jih je pa vselej oStrašilo, da so opustili reševalne poizkuse. Jere je obupno prosil in ko ni to pomagalo, se je v smrtni groznici oklenil nekega svojega tovariša, nato pa so se le poprijeli ostali kopači reševanja, do pol odkopali Jereta in ga nato z združenimi močmi potegnili iz hlač in škornjev, ki so ostali med ruševinami. Niso se pa še dobro odstranili z mesta, ko je zagrmel ves strop in do vrha zasul mesto, kjer je tičal Jere. Jere je ušel gotovi smrti s praskami po vsem životu in z močnejšo poškodbo na levi nogi.
*	Smrtna nesreča. Na postaji Vižmarje-Št. Vid se je pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 201etni mizarski pomočnik Henrik Podobnik iz Podgore pri St. Vidu Na nepojasnjen način je prišel pod vlak, ki ga je pahnil od sebe. Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja. Nesrečnega Podobn ka so s hudimi notranjimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrl, ne da bi se zavedel.
*	Tragična smrt je dohitela prejšnji četrtek v Glinjah pri Braslovčah 231etnega Vilka Blatnika, narednika-pilota pomorske hidroavionske _eska-drile v Splitu, rojenega v Trbovljah. Pokojnik je prišel dne 1. decembra na šesttedenski dopust k materi in očetu, upokojenemu pazniku TPD Benediktu Blatniku, ki se je' pred pol letom naselil na svojem ličnem novem domu v Glinjah, da tu v miru preživi svoja stara leta. Pokojnik je pred leti padel z aviona, pri neki drugi nesreči pa se je hudo pretresel. Od takrat ni bil več tisti, kakor je bil prej. Starši in bratje so opazili, da z Vilkom nekaj ni v redu, mislili so pa, da bo že bolje, kar se pa. žal, ni uresničilo. Bodi mu lahka domača zemlja!
*	Žalostna smrt dveh otročičkov. Otroška radovednost je povzročila, da je dvoje majhnih dečkov podleglo strašnim mukam zaradi opeklin. Posestnik Jožef Svetec v Čepincih je doma kuhal žganje. Že nekaj dni je gorelo pod kotlom v kleti. Kakor pri vsakem takem izrednem opravilu pri hiši, so se tudi tokrat prav pridno sukali domači otroci okrog ognjišča. Vendar se pa ni zgodila v navzočnosti očeta nikaka nezgoda. Ko so pa otroci bili v kuhinji pri materi, je to hotel Svetec izkoristiti, da odide za trenutek k sosedovim po nujnih opravkih. V dobri veri, da se kmalu vrne, je pustil kletna vrata odprta. Takoj po njegovem odhodu sta se pa domenila štiriletni Jožef in šestletni Štefan, da gresta pogledat v klet, kako oče kuha žganje. Neopaženo sta smuknila iz kuhinje, ker je baš takrat jemala mati kruh iz peči. Kaj sta fantka delala pri kotlu, ni mogoče vedeti, a najbrž je hotel Jožef naložiti drva na ogenj. Že v naslednjem trenutku sta oba pridrvela z obupnimi klici iz klati. Oblekca Jožefova je bila vsa v plamenih. Na njegove prestrašene klice je prihitela mati iz kuhinje. Z največjo naglico je strgala obleko z njega in ga močno opečenega odnesla v sobo. Ker se je vse to izvršilo že v večernih urah, so hoteli fantka odnesti šele drugi dan k zdravniku. Toda fantek je po vsem telesu, hrbtu in vratu dobil tako hude opekline, da jim je v teku noči umrl. — Skoro istočasno se je pripetila nesreča v Gornji Lendavi. Zeleznova Terezija se je doma pripravljala k pranju perila. V kuhinji je imela triletnega sinčka Martinčka, ki se je pridno sukal okrig nje in ji bil pri opravilu večkrat tudi v napoto. Na štedilniku je mati v veli-
kem loncu grela vodo in ko je začela voda vreti, e postavila lonec v bližini štedilnika na tla. Pa je že pricapljal k njej sinček s skodelico, ki jo je hotel dati materi. Ker pa je mati nesla bal takrat proti loncu perilo, se ji je sinček hotel umakniti in že je bila nesreča tu. Ko se je fantek hrbtu) umikal nazaj, je z nogo zadel v lonec kropa, padel nanj in ga podrl. Vsa vrela voda se je razlila po siromačku, ki je stokajoč obležal na tleli. Prestrašena in obupana mati si v početku ni vedela pomoči, saj je bil tudi pogled na otroka, zvijajočega se v bolečinah, grozen. Spravila jo slednjič sinčka v posteljo in da bi mu olajšala bolečine, ga je mazala z nek1 m oljem. Po zdravnika ni šla, ker je upala, da bo sinček v teku časa že okreval. Vendar je po treh dneh nastopila smrt, ki je odrešila-ubogega otroka trpljenja. Opekline je imel na vratu, po prpiv., trebuhu in nogah.
*	Samomor slovenske služkinje v Zagrebu. Te
dni so našli na žeiezniški [rogi pri savskem mostu v Zagrebu truplo starejše ženske, ki jo je povozil vlak. Gre za Josipini Urhovo, slaro 43 let in rojeno v Vidmu pri Brežicah, ki je kot kuharica služila v Zagrebu. Svojo prihranke je posodila svoji znanki; k j pa je ostala brez službe, ji dolžnica dolga ni hotela priznati, zaradi ces"r ''9 izvršila samomor.
*	Krvav pretep pri žganjekuhi. Sirk Aio.z, posestnik iz Erjavcev, je bil zapislen v svoji vini-
' čariji s kuhanjem žganja. 0'o tej* priliki se je j zbralo več ljudi pri njem. Okoli polnoči je med i fanti nastal prepir ztradi klobuka, katerega je j bil Grmin Jože izgubil pre I dnev . Med prepirom je nekdo zadal z nožem Grminu več vbodov od zadaj v pleča in po obeh rokah, da mora hudo ranjen ležati doma pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
ZOBNA PRAKSA
DENTIST CIRIL REICH
V LJUTOMERU
ordinira redno od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 11. ure dopoldne.
* Huda kazen za tihotapce. Za tihotapsko strastjo no bolehajo samo prebivalci na naši strani severne meje, ampak tudi onstran. Cestokrat se zgodi, da zasačijo naši varnostni organi avstrijske državljane, ki prodajajo pri nas tihotapsko blago. Te dni so imeli šentpetrski orožniki tako srečo, da so naleteli na dvojivo tihotapcev iz Avstrije, ki sta krošnjarila po hišah z vžigalniki, kamenčki, cigaretnim papirjem in svilenimi naglavnimi rutami. Oba, posestnika Lojzeta Grilca in delavca Alojza Potočnika, so čuvarji p-stave aretrali ter ju privedli s tihotapskim blagom vred na mariborsko car.narnico. Tu so jim v sorazmerju z vtihotapljenim blagom povedali kazen. Vsak 30 tisočakov ali devet mesecev zapora. Po krajšem premišljaniu sta se oba odlomila za zapor.
f Rop sredi noči. Nedavno noč je zbudilo po-sestnico Lizo Pernekovo v Sedlašku v Halozah močno trkanje na vrata. Na njeno vprašanje, kdo je zunaj, sta ji dva moška rekla, da ji je ušla svinja iz hleva in da jo naj zapre. Pernekova je tem besedam verjela ter odprla zadnja vrata, pri katerih sta jo pa prestregla oba neznana moška, ki sta bila maskirana. Prvi jo je prijel za usta in jo začel daviti, da se je onesvestila, nato pa sta stikati za denarjem. Ko se je Pernekova čez nekaj časa osvestila in se vrnila v sobo, sta bila neznanca še vedno na delu Zdaj ji je eden izmed roparjev nastavil samokres na prsi in zahteval denar, sicer da jo ustreli Njenega nekoliko slaboumnega 32letneea sina Leopolda, ki je ležal v postelji, pa je drugi ropar med to m udaril z malo sekHco po roki, da je dob 1 veliko oteklino Žena je vsa prestrašena odprla skrinjo, kjer j« imela zadnji denar 400 Hin, shranjen v kuverti Bila pa je pri tem vendar tako spretna in pri-
sebno, da je hitro skrila ti i -totake in je le enega Izročila maskirancema, V -ta nato odšla. Naslednji dan je rop prijavila w .»žnikom, ki oba elocin-ea vneto zasledujejo.
*	Napad iz zasede. N :'-veti večer se je pripetil v mirni podgorjan-ki vasi Dolžu zahrbten zločin, katerega žrtev je postal 221etni kmečki lant Franc Avsec. Fant se ji1 bil tisto popoldne napotil v pol ure oddaljena Se!a k mlinarju Alojzu Turku po zmleto zmes. Med potjo se je zamudil nekaj časa pri svojem sorodniku, nato pa je v fnraku nadaljeval, oprtan s svojim bremenom, pot £>roti domači vasi. Na cesto, ki vodi skozi vas, je fiofpel okrog 19. une. Tik ob cesti st6 korakov
t' red vasjo stoji osamljena podružniška cerkvica pokopališčem. Nenadno je izza cerkvice proti ničesar hudega slutečemu Francu Avsfcu skočil z iiožem v roki neki oženjeni kočar, ki je imel tudi lovariša s seboj, in je pričel divjaško zabadati z liožem. nesrečnega Avsca, da se je fant v nekaj trenutkih zgrudil s svojim bremenom nezavesten pa tla. V takem stanju so ga pozneje našli domačini, ki so ga dali prepeljati v bolnišnico v Kan-liji.
*	Prevara. Te dni se je pojavila neka 311etna kočarica iz Lancove'vasi s pismom, podpisanim od nekega* Jeze, pri nekem ptujskem trgovcu. V pismu je stalo, naj trgovec izroči blago koča-fici. Trgovec, ki jezo dobro fcozfia, je v dobri veri Izročil ženski blaga za 676 Din. Pozneje je doznal, da je bilo pismo potvorjeno in da je kočarica blago razprodala na trgu. Kočarica je na sličen £ačin izvabila od neke ženske znesek 450 Din, Ješ, da mora plačati neko takjo. Poizkusila je srečo še pri dveh trgovcih, kje1- je naročila tkanin ta 3570 Din. Po blago pa menda iz previdnosti ni prišla, ker je medtem že bila ovadeni
*	Obupano dekle. Pred božičem si je končala mlado življenje z arzenikom komaj 221etna Liza ijanžekovičeva, kočarjeva hči v Polmcih, občina tolenšak. Podlegla je strupu v teku ene ure. f^zrok samomora ni znan.
*	Obsodba drznih ribniških roparjev in tatov. Te dni se je vršila pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča kazenska razprava proti posestnikovim sinovom Štefanu, Pavlu in Francu Bojcu, ki so že od pomladi v ribniški Okolici strahovali prebivalstvo z drznimi zločini. 'Vsi trije so pristojni v Dolenjo vas. Orožniki so Obtožence že večkrat osumili in jih prijavili sodišču, vend&r pa so se njihove navedbe izkazale 'kot nezadostne. Ker pa so obtoženci postajali [■vedno predrznejši, so se naposled sami izdali. '•Vsi sledovi so vodili v hišo posestnika Bojca v ®olenji vasi. Tam so orožniki izvršili preiskavo ter sares našli celo vrsto predmetov, ukradenih pri raznih vlomih v ribniški dolini. France Boje 's« je prvi lotil zločinskega posla. Ze v avgustu jI 1980. je v Dolenji vasi ukradel Francetu Požaru Itolo. V zadnji pomladi pa sta mu začela pomagati 'le oba brata Pavel in Štefan, ki sta 23. februarja vlomila v Dolenji vasi v hišo Antona Zobca, kateremu sta ukradla 6800 Din v gotovini in dve kranilni knjižici z vlogama v znesku 43-000 Din. Obe knjižici sta pozneje zavrgla. Meseca julija je vdrl France v hišo Jakaba Mrharja v Dolenji vasi |n mu odnesel 1230 Din gotovine. V noči na 23. avgusta sta brata Štefan in France vlomila v Rakitnici v hišo Janeza Grebenca, ki sta mu odnesla nekaj cigaret in denarja. Vrhu tega sta izvršila še celo vrsto drugih vlomov in tatvin. Prav tako so vsi trije pričeli izvrševati celo roparske napade. V noči na 11. septembra so v Kotu vdrli v hišo sester Ane Mrharjeve in Marije Lovšinov^ ter zahtevali od njiju denar. Dobili so 600 Din gotovine, tri pare zlatih uhanov, dva zlatnika, en revolver in nekaj jestvin. Pri razpravi so vsi trije bbtoženci priznali svoja dejanja. Senat je obsodil Jfetefana Bojca na tri leta in šest mesecev robije In na izgubo državljanskih pravic za dobo petih Vet, Pavla Bojca na dve leti in en mesec robije in na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let in Franca Bojca na tri leta in tri mesece robije in na izguUo častnih državljanskih pravic za pet let.
*	Ubijalec lastne žene pred sodiščem. Pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je zagovarjal 411etni posestnik Anton Maznik iz Podulca pri Raki. Obtože.i je bil, da je ubil svojo ženo Terezijo. Dne 15. oktobra se je Maznik odpravljal na pot k notarju v Krško zaradi ločitve zakona. Malo pred njegovim odhodom se je med obema zakoncema vnel prepir. Povod prepiru je bila žena, ki možu ni hotela skuhati zajtrka. Ko je obtoženec ženi povedal, zakaj gre v Krško, mu je odvrnila, naj gre, kamor hoče, samo da se ji več ne prikaže predi oči. Te besede so Maznika tako raztogotile, da je segel po tolkaču in udaril z njim ženo po glavi.' Zaradi udarca se je žena pognala proti njemu, toda mož jo je podrl na tla in še dvakrat udaril s kolom po glavi, da je žena trenutek pozneje zaradi strahovitih udarcev, ki so ji zdrobili lobanjo, podlegla poškodbam. Obtoženec je na razpravi neprestano jokal. Priznal je uboj, a dejal je, da mu še zdaj ni jasno, kako je prišlo do -žalostnega dogodka. Senat je obsodil obtoženca na eno leto in šest mesecev robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. >-•	t**
*	Žalostne posledice fantovskega boja. Tik pred božičnimi prazniki je -okolico.Krškega razburil poboj, ki se je odigral v vinskih goricah prijaznega Drenovca. Ugodna nedelja je zvabila v vinski hram posestnika Alojza Dimca iz Senuš
čez plbt, zadel pa je Antona Habjaniča tako nesrečno, da mu je prebil lobanjo in je ta kmalu nato umrl. Pri razpravi je obtoženec zanikal svojo krivdo. Bil pa je obsojen, ker so priče izpovedala zelo obtežilno, na štiri leta težke ječe in povračilo pogrebnih stroškov. Šumenko se je proti kazni pritožil.
*	Smrtna posledica pretepa. Na Štefanovo je bil v Prepolah ob priliki fantovskega*pretepa nevarno ranjen 261etni posestnikov sin Jože Pesek, ki so mu fantje z nožem prerezali trebuh in čreva. Kljub.vestni zdravniški pomoči v mariborski bolnišnici fantu ni bilo več pomoči in je umrl.
*	Napad na fašističnega veljaka v Renfah pri Gorici. V Renčah je bil na novega leta dan v prvih jutrnjih urah izvršen napad na tajnika tamkajšnje krajevne dopolavoristične organizacije Štefanija. Dopolavoro v Renčah je prifedil za Silvestrovo zabavo in Štefani, l<i se je zjutraj vračal domov v družbi svojih treh sinov in služkinje, je vzel s seboj ves izkupiček prireditve v znesku 650 lir. Blizu njegovega stanovanja jih j® iznenadil neznanec, ki se je postavil pred Štefanija, naperil proti njemu karabinko ter ga pohval, naj se ustavi. Štefani se je skušal umakniti, toda tedaj je napadalec že sprožil puško. Strel je zadel Štefanija v desno koleno. Njegovi sinovi in služkinja so se med tem razbežali. Šele čez nekaj ur so ranjenca odpeljali na dom. O dogodku so
in njegove sorodnike. Med njimi je bil tudi obvestili tudi karabinjerje. Vodstvo preiskave je 301etni kmečki fant Jožef Janko iz Arta, občina j prevzel sam goriški kvestor Modeste. Več oddel-. Studenec, s svojima sestrama, ki jih je gospodar . kov karabinjerjev in policijskih agentov iz Go-
Dimc kot mimoidoče povabil v hram na kozarec vina. Kmalu za temi so prišli še senuški fantje, in to Dimčeva sinova Jože in Franc, Lekše Ivan in škrle Alojzij iz Drenovca Ko so že bili nekoliko vinjeni, je Lekše pozval Janka pred hram, kar je le-t& v svojo nesrečo tudi storil. Komaj
rice je izvršilo v vasi celo vrsto hišnih nreiskav. Aretiranih je bilo več ljudi.
* Velik vlom pri belem dnevu. V torek je bil izvršen v Mariboru velik vlom. Ko je gostilni-čarka Minka Koštomajeva v Prečni ulici po kosilu zaklenila svoje stanovanje v prvem nad-
pa je prestopil prag, sta ga Lekše in Dime po- stropju in odšla v pritlične lokale, je neznan vlo
grabila in vrgla na tla. Na tleh ležečega so pričeli nato vsi štirje pošteno pretepati. Janku se je sicer posrečilo dvigniti se in zbežati v vinograd, toda bojteviti fantje so ga dohiteli. Prvi je Bil za njim fiekše in ga je tako silno udaril s kolom po
mileč s ponarejenimi ključi odprl stanovanje, prebrskal vse predale in iztaknil 9COO Din, ki jih je gostilničarka shranila v spalnici. Z obilnim plenom je izginil brez sledu. Ko je st&pila ,Ko-štomajeva okrog pol 16. v svoje stanovanje, je
glavi, da" se je Janko'takoj nezavesten zgrudil na takoj opazila, kaj se je zgodilo, in je nemudno zemljo, nato pa so ga še ostali tolkli s koli in bi j obvestila predstojništvo mestne policije. Upati je, ga bili gotovo na mestu'ubili, da tega niso pre- da bo drzni vlomilec kmalu v rokah pravice, prečili drugi ljudje. Hudo poškodovanega Janka * Trije mladi vlomilci. Te dni je bilo v zgod-so prepeljali v občinsko bolnišnico v Krškem, njih jutrnjih urah vlomljeno v skladišče tovarne kjer je na Štefanovo podlegel strašnim ranam. | gorčice «Eta» na Šutni v Kamniku. Vlomilci so Poboj vse naše ljudstvo ostro obsoja. Napadalci; štrli šipo pri oknu ter je eden zlezel v skladišče so bili aretirani.	j in podajal zunaj stoječemu tovarišu za prodajo
* Pretep na praznike. Med božičnimi prazniki pripravljene doze marelične marmelade. Orož-so v Podmeiniku v dobruujski občini na Štefa- niki so ugotovili, da so tatvino izvršili otroci, kar novo popivali v gostilni tamkajšnji fantje. Ko jim so pričali sledovi čevljev pod oknom. Istočasno je alkohol zadosti zlezel v glavo, se je začela sta bili orožnikom naznanjeni še dve manjši tat-' stara pesem. Nastal je prepir, iz prepira pretep. vini, ki sta ju izvršila dva mlada prosilca. Orož-z noži. -Dva hudo ranjena so morali odpeljati v niki so se takoj na kolesih podali na zasledovanje bolnišnico. Eden od njiju je podlegel -poškodbam, j }n res v Podgorju prijeli dva fantiča, ki sta jo s V Javorju pri Dobrunjah so se bliskali noži pred- polnima nahrbtnikoma naglo ubirala skozi vas. zadnji torek. V oniotni gostilni so se zbrali do- že po kratkem zaslišavanju so ugotovili, da so mači fantje, med katerimi je bil tudi neki vojak dobili v roke dva nepoboljšljiva mlada tatica na dopustu. Med fante se je začel vmešavati tudi brata. Doma sta v neki vasi blizu Ježice pri neki že oženjeni vaščan, ki pa je kmalu odšel z Ljubljani, pristojna pa v Podgorje pri Kamniku.
ženo proti domu. Med potjo pa se je naenkrat premislil in se vrnil z odprtim krivcem v go-
Ivan ima komaj 13 let in je bil že dve leti v po-boljševalnici, Štefan pa je izpolnil 11. leto. Oba
stilno. Začel je mahati okrog sebe in več fantov sta se kljub svojim mladim letom že večkrat mo-oklal. Zlafeti je poškodoval vojaka, kateremu je.rala zagovarjati zaradi tatvine. Nedavno sta po-razirezal vso obleko in mu prizadejal več' ran po | begnila zdoma z namenom, da gresta v Kamnik telesu. Nato so se vsi fantje spravili nad podivja-! krast. Na poti sta srečala znanca, nekega 17let-nega junaka noža in ga pobili po tleh, da je ob-' nega Ivana, ki je tudi blizu Ljubljane doma. Ta ie ležal nezavesten. Pri tem so gostilničarju razbili bil takoj pripravljen, da gre z njima, in tako jo je skoraj vso opremo. Ker ni v bližini orožniške po- trojica mladih nepridpravov že v zgodnjih jutr-staje, se je pretep vršil nemoteno.-	j njjji urah primahala v Kamnik. Najprej je izvršila
* Uboj pred sodiščem. Pred malim kazenskimvlbm v skladišče tovarne «Eta». Ko so ukradeno senatom v Mariboru se je zagovarjal 461etni po- blago dobro skrili, so pričeli beračiti po mestu, sestnik Blaž Šumenko iz Zg. Pristave, obtožen, da v Maistrovi ulici so prišli v neko hišo. Mlada je na Jožefovo lani s kolom pobil do smrti;<191et-, brata sta nadlegovala gospodinjo in ji tožila nega posestnikovega sina Antona Habjaniea. Iz svojo nesrečno usodo, starejši tovariš pa je smuk-obtožnice je razvidno, da so fantje na Jožefovo nil v odprto klet in si prilastil dva nahrbtnika, popivali v Pihlerjevi gostilni v Zg. Pristavi. Do-: tri kozarce marmelade in celo zbirko raznega piov grede so se stepli in so bili zaradi tega ne-1 orodja. Kmalu nato se je tatinska trojica oglasila kateri obsojeni.£e pred sodiščem v Ptuju. Ko so na Šutni, kjer je ukradla 18 kg jabolk. Ko so prišli pred Šom^nkovo hišo, so začeli vriskati in mislili, da so si že dovolj nabrali, je starejši raz-izzivati, kar jfe izvabilo šumenka iz hiše. Prišel delil plen; brata sta dobila nahrbtnike in vse je s kolom in hotel fante razgnati. Zamahnil je [ Dredmete. ki so jih pobrali v Maistrovi ulici, sam
pa je obdržal marmelado in jabolka. Po tako nepravični razdelitvi se je njihova pot ločila: brata Sta šla po cesti proti Podgorju, kjer sta padla v roke orožnikom, tretji in glavni krivec pa jo je irahnil nabrž proti Domžalam. Oba brata so orožniki napotili proti domu, vendar sta se najbrž na potu le,, kje zadržala in se vežbala v svoji obrti. Vrnila sta se domov šele čez tri dni in prinesla 10 kg fižola in za 30 Din drobiža. Doma so obupani in ne vedo, kaj bi počeli z mladima zlikovcema, ki sta nepoboljšljiva in ne mislita na drugo kakor na tatvino.
* Glavobol je večinoma nervozna bolezen. Ce hočemo, da se ne ponovi, motamo predvsem oja-čati in pomiriti živce. V to svrho hvalijo čez 35 let staro domače sredstvo — Fellerjev Elsa-fluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti pošilja 9 poskusnih ali 6 dvojnih aH 2 veliki specialni steklenici za 58 Din franko lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
SHODI JRKD V ŠMARSKEM SREZU
g m a r j e pri Jelšah, januarja.
V	četrtek 29. decembra se je v Rogaški Slatini vršila seja tamošnjega odbora JRKD, katere so se udeležili skoro Vsi župani velike svetokriške župnije, župan zdravilišča, zastopniki zdravilišča, narodni poslanec g. Spindler in drugi Sejo je vodil predsednik g. dr. Kolterer. Po poročilu g. narodnega poslanca o političnih in gospodarskih zadevah se je določil zimski program dela. Obširno se je razpravljalo o perečih cestno-gradbenih,zadevah ter so bili storjeni sklepi za nadaljnji postopek.	,
Popoldne istega dne se je vršil v D o n a č k i gori sestanek v šoli, ki pa se je razvil nepričakovano v velik shod občanov in občank. Poročal je narodni poslanec gosp. Spindler zlasti o davčnih zadevah, o vprašanju agrarne reforme, o kmečki zaščiti in drugem ter dajal tudi razna pojasnila na vprašanja zborovalcev. Zborovanje, je vodil župan g, Cajzek.
Za nedeljo 15. t. m. namerava sklicati g. narodni poslanec veliko sresko posvetovanje v Šmarje v zadevah nove razdelitve občin, zadružne samopomočne organizacije in agrarne reforme.
V	tednu od 8. do 14. t. m. bo imel g. narodni poslanec večje število shodov po srezu.
delo tudi doma, če ne za denar, pa vsaj za hrano. Letos pa zaradi slabe letine tega ni bilo več in tudi ponudbe in možnosti zaslužka v tujini so se zelo zmanjšale.
Kakor vedno so se tudi letos težaki vrnili naj-zadovoljnejši iz Francije, ker so tam največ zaslužili. V Franciji je bilo letos okrog 1600 delavcev in delavk, med njimi pa prav za prav le okrog 600 pravih sezonskih delavcev, ki gredo na tuje le za nekaj mesecev. Vsi drugi so ostali tam tudi preko sezone. Povprečni delavski sezonski zaslužek znaša v našem denarju okrog 4000 do 5000 Din. Od francoskih delodajalcev doslej še ni bilo slišati pritožb o prekmurskih težakih, pač pa dosti hvale in tudi delavci sami mnogo hvalijo svoje začasne francoske gospodarje. V Franciji se še vedno nahaja skupno okrog 2500 delavcev in delavk iz Prekmurja.
Drugače pa je v Nemčiji. Kontingent sezonskih delavcev se krči od leta do leta. Lani je šlo tja okrog 1000, letos pa komaj okrog 500 delavcev. Tudi zaslužek se je zmanjšal za okrog 30 odstotkov. V Nemčiji so sezonski delavci plačani na uro in so dobivali moški po 50, ženske pa po 15 do 16 pfenigov. Delali so po 10 ur in je tako znašal povprečni zaslužek 250 do 350 mark. Upi za prihodnje leto v Nemčiji so še slabši.
Kakor vsako leto, je tudi letos odšlo okrog 3600 delavcev in delavk v Slavonijo, Bačko in Baranjo. Tam je bil zaslužek najslabši. V šestih do sedmih mesecih so zaslužili le po 1800 Din, ker so bili plačani dnevno po 9 do 11 Din, za akordno delo pa po. 18 do 20 Din. Okrog 200 delavcev, je našlo delo tudi v Avstriji v okolici Lipnice in Gradca. Težaki so odhajali tja posamezno in ne v skupinah. Sezonski zaslužek je znašal od 2500 do 3000 Din.
Celotni zaslužek prekmurskih težakov se deli takole: V Franciji se je zaslužilo okrog tri in pol, v Nemčiji dva in pol, v domači državi nad šest, v Avstriji pa pol milijona, skupaj okrog 13 milijonov dinarjev. 13 milijonov so prinesli domov prekmurski težaki in če bi v enem letu izostala ta vsota, ne bi bilo samo preko deset tisoč ljudi izročenih največji bedi ip. lakoti, tem več bi se to poznalo zelo usodno v življenju vsega Prekmurja.
Žrtve pretepov. V zadnjem času so nesreče * bližnji okolici Murske Sobote kaj pogoste in jo dotok različnih ponesrečencev v bolnišnico precejšen. Dosti številne so žrive raznih junakov a, nožem. Tako so v bolnišnico pripeljali delavcai Bokana iz Otovcev. Fantje so 9e zbrali na dan sv. Janeza v Kerečevi gostilni. Beseda je dala b sedo in hlapec Hajdinjak je med splošnim pre' rivanjem zasadil nož v lice Bokanu. Takojšn, zdravniška pomoč je bila nujr.o potrebna. Žrte' alkohola je postal tudi kovač Nemec Franc i Dankovcev. Pred dnevi se je že proti jutru vrni! njegov sin Janez precej vinjen domov. Seveda t( očetu ni bilo prav in začelo se je prerekanje. K< je med drugimi omenil oče sinu, naj se raji napoti na delo, ie sin pograbil stol in začel udrf hati po glavi nesrečnega očeta. Šele, ko je oč« obležal, se je sin spametoval. Tudi z one straa Mure so pripeljali žrtve pretepov. Posebno občufc ljivo je ranjen Haloberec Štefan iz Ključarovcev kateremu je neki hlapec razmesaril lice in glavo Smolkovič Ignacij iz Bunčanov pa se je v spanj^ ob peči obžgal na desni strani teles«
-
NASI NA TUJEM
PREKMURSKI GLASNIK
LETOŠNJI ZASLUŽEK PREKMURSKIH TEŽAKOV.
Murska Sobota, januarja.
Na Goričkem, severno od Murske Sobote, je domovina prekmurskih težakov, Pečarc^vci, Gornja Lendava, Trdkova, Petrovci, Prosenjakovci, Pertoča in še mnoge .druge vasi najdejnp veda«,, v dolgem seznamu izseljencev iz Prekmurja. Od marca tja do novembra je tiho v teh naselbinah, ker odide toliko fantov in deklet pa tudi mož In žena v«Svet,da prislužijo kruh za sebe in družino.
Kljub vsesplošnim gospodarskim težavam je tudi letos našlo precejšnje število prekmurskih težakov delo in zaslužek v tujini Prekmurski te-j žak si je namreč s svojo sposobnostjo in marljivostjo pridobil velik sloves tri številni primeri, da jih gospodarji v Nemčiji, Franciji in Avstriji, pri ^aterih so delali prejšnja leta, spet kličejo nazaj. V novembru so se začele vračati domov prve skupine sezonskih delavcev iz Nemčije, Avstrije in Francije in iz naših južnih pokrajin. Vsi težaki pa se še niso vrnili in se še vedno vračajo v manjših skupinah.
Račun kaže letos precejšen padec zaslužka. Težaki, ki so delali v tujini, pa so zadovoljni tudi z manjšim zaslužkom, ker v polni meri upoštevajo hude razmere. Prej kedaj se je našlo vedno
Iz Budincev nam pišejo: Draga «fc)omovina», naš kraj leži čisto na severu Prekmurja in vse naše lepe domovine. Tu prebiva pošten in veren rod panonskih Slovencev. Tudi mi čutimo gospo krizo. «Domovina», ti si tudi pri nas zelo priljubljena. Razširila si se med nami, ker si dober list. Takega časopisa v Prekmurju nimamo. V imenu vsega obmejnega prebivalstva ti želimo srečno novo leto in mnogo uspehov v letu 1933.! — Tukajšnja šola je 6. decembra ob priliki proslave dvajsetletnice obstoja šole Viredila prav lepo uspelo božičnico z igro, božičnimi slikami, dekla-macijami in petjem. Šolski prostor je bil poln gledalcev do zadtijega kotička. Igra, božične slike in deklamacije otrok-so bile "skrbno pripravljene. Božiček je ob tej priliki obdaroval- 23 siromašnih otrok s kosi perila, a vse ostale otroke s šolskimi tpotrebšdinami.- Vse to se je nabavilo- iz ^poslanih darov iti iz podpore, ki jo je banska uprava podelila naši šoli. V imenu obmejnega prebivalstva prav iskrena hvala vsem darovalcem, v prvi vrsti pa kraljevski banski upravi. Iskrena hvala tudi obema gospodoma Tilu Janezu in Štefanu; ki sta šolskemu upravitelju pomagala tako lepo okrasiti šolski oder.
Iz Velikih Dolenčev nam pišejo: Šolsko upraviteljstvo je priredilo siromašnim otrokom tukajšnje šole za novo leto božičnico." Ob tej priliki je bilo obdarovani!) 19, otrok delno z oblekami, delno z blagom, 25 otrok pa s, šolskimi potrebščinami. Pri božičnici so otroci predvajali igrico «Bedak Pavlek*. Manjkalo seveda ni božičnega drevesa in jaslic. V šoli se je zbralo toliko -ljudi, da ni bilo v sobi za vse prostora. Igra je ugajala ljudstvu tako, da se na dan Treh kraljev ponovi. Vsem darovalcem, ki so pripomogli do lepega uspeha božičniee, iskrena hvala!	T>
Ameriški Slovenec je zapustil baje milijon dolarjev. V Waterburyju v Zedinjenih državah j« lani 1. oktobra umrl v bolnišnici neki Fran Gorše ki ga je vsa soseska poznala kot samotarja. Sta noval je v tesni in siromašni podstrešni sobici Sosedje so vedeli, da je bil Gorše nekoč bogat mislili so pa, da je vse svoje premoženje izgubi pri raznih špekulacijah. Ko je resneje obolel, »c ga prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl. Po nje' govi smrti je prišlo na dan razburljivo odkritja; čudni samotar je zapustil 1,043.686 dolarjev premoženja, od tega 400.000 dolarjev v gotovini, vb« drugo pa v vrednostnih papirjih. Pokojnik je bil Slovenec, in sicer sin Janeza Goršeta, o katere«* je svoj čas Jakob Zupančič v «Ameriškem družina skem koledarju:* poročal, da je bil prvi slovenski milijonar v Ameriki. Janez Gorše je prišel tj Ameriko iz Bele Krajine. Kupčeval je z zemljišč ter si pridobil milijonsko premoženje. V prvi! letih razvoja Chicaga je bil baje lastnik zemljišč kjer je danes središče trgovinskega sveta. L. 1846 se je oženil v Chicagu z neko napol Indijanko te*| imel v zakonu štiri sinove, od katerih sta dv« že, v rani mladosti umrla. L. 1891. je v Chicagu umrl kot večkratni milijonar. Ali je sedaj umrli Fran Gorše res njegov sin, bo šele ugotovila preiskava^ Dedič tega ogromnega premoženja bo najbrž njew gov brat Artur Gorše, ki živi v New Yorku.
Ameriške novice. V Clevelandu je postal žrte*. avtomobilske nesreče trgovec Janez špeh. Peljal se je z avtomobilom svojega brata Franca, ki j« bil prejšnji dan birmanski boter njegovim o*roi kom, v Collinvvood. Zaradi napake se je moral med vožnjo ustaviti in Špeh je poklical nekegaj mehanika^ da bi mu avto popravil. Med popravi Ijanjem je stal špeh poleg avtomobila, nesreča j« pa hotela, da je mimo privozil z veliko naglica drug aytomobilist, ki je podrl Špeha in ga dqj smrti povozil. .Družino pokojnega Špeha je lan| vse leto zasledovala nesreča. Pomladi je umrl« žena in mati, poleti je v jezeru utonil sin in zdaj je družini smrt ugrabila tudi očeta. Pet otrok ja ostalo tajio v enem letu brez staršev. — Kraj Fo« rest City je bil pretekli mesec pozorišče dveh avtomobilskih nesreč. Ko je šel 591etni Franc« Bučar v bližnjo naselbino Brondale na delo, ga jI med potjo podrl neki avtomobilist in ga povozili Med prevozom je Bučar podlegel poškodbam. Zaj pustil je ženo in 131etnega sinčka, ki sta bres sredstev. Avtomobilist, ki ga je povozil, je bil ubog farmer, ki ne more dati vdovi odškodnine^ — Druga žrtev avtomobilske nesreče je pa postal Pavel Turk. Zaposlen je bil pri gradnji nove cej ste pri Forest Cityju. Vsako jutro se je z avtomol bilom vozil na delo. Ko je nekega jutra hotel sto'" piti z v;oza, je šofer prenaglo pognal in Pavle je padel pod kolesa, ki so mu dvakrat zlomila nogo.
Dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. Žalostno pri nesreči je, da ima Tuik bolijo ženo in sedem nedoraslih otrok. — V Chicagu se je pripetila nenavadna avtomobilska nesreča, pri kateri sta bili poškodovani sestri Štela in Katarina Oblakova in neki Janez Janiga. Neznan farmer se je z avtomobilom zaletel v hišo, iz katere so baš prihajali. Farmer se je ubil. — V Chicagu je po daljši bolezni umrla znana rojakinja Ana Kosmačeva. Pokojna je bila doma iz Selc nad Škofjo Loko in je zapustila hčerko in sina. — V kraju Reitzu je umrl 641etni Ferdinand Ojstršek, doma iz Št. Ru-perta pri Celju. — V Elyju je preminil Leopold Majerle, star 52 let, doma iz Vojne vasi pri Črnomlju. Zapustil je ženo, dva sina in štiri hčerke.
—	V Aurori so pokopali 131etne.pa Jan. Kranjca, ki je postal žrtev prometne nesreče. Njegov bratec, ki so ga prepeljali v bolnišnico, bo okreval.
—	V Ottawi je po dolgi in mučni bolezni umrl Miha Škoflanc. Pokojnik je bival v Ameriki 20 let, doma je bil iz Malence pri Čatežu na Dolenjskem. Zupustil je ženo, dva sinčka in hčerko. — V De-troitu je umrla Ana Perušlcova, rojena Novak. Po-kojnica je bila stara 67 let, rodila se je v Malem Korinu pri Krki na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 36 let. Za njo žaluje mož in več otrok.
Iz Herne-Borniga (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko podporno društvo je imelo lepo božično obdarovanje malčkov, a tudi drugi smo bili obdarovani, tako da smo bili vsi zadovoljni. Naše predsedstvo je dobro gospodarilo. Društvo šteje nad 20 članov, ki smo zavedni Jugosloveni in nismo pozabili svoje domovine. Čeprav živimo v hudih časih in smo vsi brezposelni, vendar nismo zatajili svojega rodu. Tu je poizkušal ustanoviti avstrijsko Interessengemeinschaft neki možak iz Mengede, toda mi se ne uklonimo. Judeži Iškarijoti ne maramo postati. — Poročil se je 2. decembra tajnik našega društva g. Jožef Kužnik z gdč. Olgo Pecovo. Društvo mu je naklonilo lepo darilo. O. Kužnik je vnet delavec na-društvenem poprišču in je ustanovitelj petih jugoslovenskih društev. Obenem je učitelj na šolskih tečajih v Gerthi. Obilo sreče! — Srečno novo leto želimo vsem čitateljem in čitateljicam v domovini in na tujem: Blaž in Adolf Pec (Konjice), Jožef Kužnik (Mirna peč na Dolenjskem), Jožef Gole (Šmarje pri Jelšah), Anton Legvart (Celje), Ivan in Friderik Šumej (Blanca), Miha Kolar (Loče), Franc Žafran (Kalobje), Franc Av-belj (Moravče), Franc Kučer (Sv. Jurij ob Taboru), Jurče Bevc (Pilštanj), Anton Ocvirk (Kalobje), Ivan Zibret (Zagorje), Plaž Kohne (Loče),1 Julij Woif (Kočevje), Janez Marela (Trbovlje), Dominik Kavšek (Sv. Križ), Anton in Franc Kaša (Celje).
Iz Selm-Beiianga (Nemčija) nam pišejo: Selrn-Beifang je ena najsiromašnejših občin v VVest-faliji. Tu nas stanuje 6000 družin, od katerih ima zaslužek samo 150. Tukajšnje podjetje je že leta 1926. ustavilo delo in so šli mnogi delavci s trebuhom za kruhom. Tu nas je tudi precej JugOr slovenov, ki živimo od pokojnine in od Wohl-fahrta. Pokojnina je majhna in od Wohlfahrta dobi oženjen mož 48 mark na mesec. Od tega plača za stanovanje 24 mark in mu ostane še 24 mark za hrano, obleko, obuvalo in svetlobo. Mladim ljudem pa se še slabše godi, ker dobijo komaj po 12 do 16 mark na mesec in morajo za ta majhen denar delati na teden po štiri dni, tako da več obleke raztrgajo, kakor podpore dobijo. Prosimo spričo našega siromaštva pristojna mesta v Jugoslaviji, da nam dovolijo potne liste brezplačno. Mnogo jih je, ki ne morejo plačati potnih listov, zaradi česar hoče občina te ljudi izgnati v domovino. V Selmu jih je bilo nekaj rojakov, ki niso hoteli poznati svoje domovine Jugoslavije. Imeli smo zato dve društvi, a dne 28. decembra sta se obe društvi združili v eno. JDragi slovenski rojaki v Nemčiji, storite tudi dru-igod tako! Vsi Slovenci v naša društva in v našo 'zvezo, ki jo vodi naš g. Bolha v Essenu-Stoppen-bergu. V odbor so bili izvoljeni: prvi predsednik Franc Anžlovar (Litija), drugi predsednik Anton Hostnik (Novo mesto), prvi tajnik Alojzij Judec (Litija), drugi tajnik Ignac Oražen (Kamnik).
prvi blagajnik Rudolf Čamar (Celie), drugi blagajnik Konrad Kmetic (Maribor). Vsem čitateljem «Domovine» srečno novo leto!
Iz Tionvillea (Francija) nam pišejo: »Slovensko delavsko društvo v Aumetzu vabi na pri-: reditev, ki se bo vršila na božič.» Tako sem čital na vabilu, ki sem ga prejel pred božičem. Odločil sem se, pa sem šel pogledat tja, kaj tam delajo naši, saj sem bil pred več leti tam zaposlen. V Aumetzu je že precej stara slovenska kolonija v Franciji. Ko sem stopil v Aumetzu iz vlaka, sem zvedel, da imajo Slovenci svojo službo božjo. Hitro sem stopil v cerkev, pa sem kar ostrmel, ko sem zaslišal prelepo našo slovensko božično pesem. Zasolzile so se mi oči, kp sem po več kakor desetih letih zopet enkrat posTušal našw milo petje. Zbor je pel vse skladbe tako dovršeno, da sem za trenutek mislil, da sem v kakem večjem kraju doma na Slovenskem. Nato sem šel obiskat starega znanca, s katerim sva se razgovorila o raznih rečeh, zlasti o tem, kako žive naši v Aumetzu. Kriza je tudi tu kakor povsod v Franciji. Zaslužijo toliko, da se živi. Edino dobro je, da naši Slovenci radi obdelujejo zemljo, ki se tam lahko dobi. So nekateri rojaki pravi kmetje, ki redijo po tri do štiri praš:če, pridelujejo krompir in se bavijo z rejo zajcev, tako da ni sile. Popoldne sem šel gledat igro «Za srečo v nesrečo«. Igra, ki kaže, kako naša kri gine v tujini, je bila podana izvrstno. Mislim, da ni ostalo nobeno oko suho pri raznih pretresljivih j prizorih. Igralci so rešili svoje vloge nepričakovano dobro. Mnogo zaslug gre tudi bivšemu društvenemu načelniku g. Pišljarju, ki je igro vodil in jo prav dobro naštudiral. Društveni pevski zbor je lepo nastopil s petimi lepimi skladbami pod vodstvom agilnega pevovodje g. Biščaka, ki požrtvovalno vodi zbor skoro tri leta. Naposled je stopil na oder društveni načelnik g. Pe-ternel in se zahvalil za udeležbo. Letošnjih božičnih praznikov in te prireditve ne pozabim nikdar. Bilo je res lepo v Aumetzu. Le tako naprej! Srečno novo leto želim vsem čitateljem «Domovine». — J. C.	i
Iz Kirklanda (Kanada) nam pišejo: Tu živeči Slovenci smo zaposleni največ v zlatih rudnikih, j Razmere so slabe in srečen je tisti, ki ima delo.1 Dosti je naših rojakov, ki nikakor ne morejo dobiti dela. Srečno novo leto želimo vsem svojcem: Jože in Janez Kordiš, Ivan in Anton Lavrič, Rudolf Bambič in Franc Otoničar (Loški potok), Franc Meden, Majtija Otoničar, Franc Kraje, Andrej Kebe in Anton Obreza (Cerknica), Anton Preveč (Iga vas), Franc Šparemblek (Dolenja vas pri Ribnici).
Za kuhinjo
Pomarančne palčice. Vmesi na deski v testo 14 dek moke, 9 dek sirovega masla, g dek olup-ljenih zmletih mandeljnov ali orehov, sok in lu-pinico od pol limone in oribano kožo dveh pomaranč. Iz umesenega testa napravi dolg tenek svaljk, ga razreži in oblikuj z roko tenke, 10 cm dolge palčice. Palčice zloži na pekačo, pomazano z voskom, in jih hitro speci. Pečene in hladne prevleči s pomarančnim ledom. Pomarančni led: pol kile sladkorja, sok dveh pomaranč in dve žlici ruma mešaj četrt ure, da se zgosti, nato pa prevleči palčice. Led na palčicah potem na zraku osuši.
Rezanci z ledvicami. Skuhaj četrt kile rezancev v slanem kropu. Kuhane odcedi in jih polij z mrdo vodo. Odcejene rezance stresi na razbeljeno mast, premešaj jih in naribaj nanje malo bohinjskega sira. Pol kile ledvic zreži in jih na masti z tnalo čehule dobro prepraži. Kozo dobro namazi in naloži vanjo polovico rezancev, potem pripravljene ledvice, čez ledvice pa drugo polovico rezancev; vrhu rezancev polij nekaj žlič kisle smetane, po smetani pa še dve žlici raz-puščenega sirovega masla ali masti. Postavi za
pol ure v pečico, da se speče. Daš za večerjo s solato na mizo.
Krompirjev zvitek. Umesi testo kakor za jabolčni zvitek, ga razvleci in nadevaj s krompirjem, in sicer: Kilo krompirja skuhaj že dan prej. Testo pomaži dobro z mastjo, potresi še z drob-tiuaaii, ki si jih pa na masti zrumenila, nato zri-baj na strgalniku krompir po testu tako, da je povsod enako nadevan; posuj še malo s sladkorjem, potresi pest zmletih orehov, pest rozin, malo cimeta in soli. Poškropi po krompirju še nekoliko raztopljene masti in zvij skupaj. Zvitek položi v pomazano pekačo, ga pomaži še po vrhu in dobro speci.
Čokoladna torta. Mešaj v skledi 10 dek sirovega masla, 10 dek sladkorja in tri rumenjake, da naraste. Zmehčaj v pečici tri rebra čokolade in jih primešaj k maslu, nato še osem dek moke, noževo konico pecilnega praška, nekoliko soli in sneg treh beljakov. Model dobro namaži, potresi z drobtinami in stresi testo vanj, ga razravnaj in speci. Drugi dan torto razreži na tri dele in jo nadevaj. Nadev: Osminko kile sirovega masla, osminko kile sladkorja in en rumenjak dobro mešaj, primešaj še šest dek zmletih orehov, zavitek vanilijevega sladkorja in dve žlici ruma. Vse skupaj potem dobro mešaj, da se zgosti, nato pa nadevaj torto, jo zloži skupaj in oblij z ledom. Led: Četrt kile sladkorja, sok ene limone in nekaj kapljic vode dobro mešaj, vsaj četrt ure, nato pa zli j na sredino torte; torto obračaj tako, da se bo led po vsej torti lepo razlil. Potem jo postavi na hladno ali na zrak, da se led strdi.
Praktični nasveti
Madeže od sveče spraviš iz baržuna s tem, da narediš iz bombaža (vate) majhne čopke ter jih segreješ. S temi vročimi čopki bombaža drgni — najbolje je, če primeš čopke s škarjami ali pin-ceto — v krogu po madežu, da se vosek stopi in ga bombaž upije. To ponavljaj toliko časa, dokler se ves vosek ne stopi. Potem pomoči platneno krpico v bencin in odstrani še zadnje sledove voska.
Dobro netivo. Ostanki orehovih in drugih podobnih lupin, odpadle igle, suhe kožice pomaranč in slično so dokaj priljubljeno netivp. Dobro se da s tem podkuriti, vendar je nevarno, če teh odpadkov preveč naenkrat naložimo v peč, ker lahko povzročijo eksplozijo (razstrelbo). Zlasti smrekove igle so nevarne, ker je v njih veliko smole. A kadar hočemo zakuriti, nam bodo ti preostanki kaj dobro došli, ker hitro zagorijo.
Kaclar podrenio božično drevesce, ki je okrašeno z angleškimi laski (to so beli laski, narejeni iz stekla), je treba paziti, da si ne ranimo rok. Ti laski, ki se lomijo in se zapičijo v roke, povzročajo srbečico. Zlasti so nevarni občutljivi koži. Zato opravimo to delo rajši z rokavicami.
Ostanke sveč iz svečnikov najprej odstranimo z ošiljenim lesom, potem pa denemo svečnike na štedilnik, in sicer na papir, kjer se vosek, od-nosno stearin, staja in izcedi. Svečnik potem zbrišemo s časopisnim papirjem.
V davnih časih se je potopila v morje ogromna dežela
Mnogi učenjaki trde, da je bila nekoč na prostoru Atlantskega niorja kopna zemlja.
Zemlja se je vedno izpreminjala. Njena oblika je bila pred več sto tisoč leti drugačna kakor je danes, saj vemo po površinskem sestavu zemlje, koliko današnjih gorskih verig in prostranih nižin je v davnini pokrivalo morje. Naša Evropa je bila malone vsa pod morjem. Redki gorski velikani so gledali iz morske gladine. Vode so se postopno odmikale, na njih mesto so stopali orjaški gorski sestavi, ki so jih v morju zsradile neznalne živalce.
Pri vseh teh izpremembab zemskih celin in vodovij ni nobena tolika kakor ta, da je izginila pod vodo kopna površina, ki se je raztezala na prostoru današnjega Atlantskega morja. To zemljo imenujemo Atlantido. Ali je Atlantida sploh kdaj bila? Nekateri učenjaki dvomijo, a drugi trdno verujejo vanjo in prihajajo pred človeštvo s celo kopo dokazov.
Tudi najbolj dvomeči učenjaki ne dvomijo, da so bili Kanarski, Azorski in Kapverdski otoki nekoč vrhovi planin neke zemlje, ki se je potopila v morje. Raziskovanje . tal Atlantskega morja je pokazalo, da se na podmorski ravnini, ki se razteza od Britskih otokov vzdolž Afrike proti Južni Ameriki, nadaljujejo na tisoče kilometrov dolge verige planin Atlasa in Kordiljer. Muogi zemljosiovci izjavljajo, da imajo ti gorski grebeni oblike, kakršne niso mogle vzrasti pod morjem. Razen tega imajo v muzeju rudarske šole v Parizu košček lave, ki so jo prinesli iz globine 300 metrov, a ta se je brez dvoma strdila na prostem zraku, a ne pod morjem.
Nekateri -učenjaki določajo tudi čas, v katerem se je izvršila ta silna izprememba na zem-ski površini. Pravijo, da se je moralo to zgoditi po prihodu človeka. Človek je bil torej priča te strašne žaloigre, ko se je potopila ogromna atlantska zemlja. O tej nesreči je ostalo nekaj spominov v ustnem izročilu ameriških kakor tudi evropskih in afriških narodov. Vsekakor pa so najbolj zanimivi pisani podatki grškega modrijana Platona. Ta piše o nekaki močni vojski iz zapada, ki je pokorila skoro vso Evropo in Azijo, czakaj takrat se je dalo z lahkoto prekoračiti Atlantsko morje*.
Po Platonu je ležal nasproti Herkulovim stolpom (današnji Gibraltar) velik otok. Na tem otoku so stanovali ljudje, ki so bili zelo prosvet-ljeni. Platon pripoveduje mnoge podrobnosti o njihovi upravi, bogastvu in veličini njihovih mest. Prebivalci Atlantide so bili bojeviti, zatorej so se vrgli na osvajanje tujih zemelj. Osvojili so s! Lidijo prav do Egipta in Evropo do Italije. Njihovo glavno mesto je Platon tako podrobno opisal, da bi se dal napraviti po tem opisu točen načrt. Pa je pridivjal strahovit potres, zamjala ee je zemlja in vso bogato Atlantido je pogoltnilo morje z vso prosvetljenostjo in vsem bogastvom vred.	1
Podobne pripovedke dobimo tudi pri; nekaterih afriških rodovih, potem pri Inkih v Južni Ameriki, pri prebivalcih Antilov in Guatemale. Ti narodi govore, da je v davnini bila velika zemlja, ki se je z narodi vred potopila.
Prebivalci Atlantide, ki so živeli na mejah svoje velike dežele, niso propadli, marveč so ostali živi in žive danes njih potomci na obalah zapadne Afrike in vzhodne Amerike. Učenjaki so našli mnogo podobnosti med nekaterimi plemeni teh dveh delov sveta, pa sklepajo po tem pa njihov skupni izvor. Drugi dokaz, ki je bolj očividen, je v veliki podobnosti med starimi trdnjavami južnega Maroka in razvalinami iz pred-zgodovinske Amerike. Tudi so izredne podobnosti med piramidami na obalah reke Nila in med onimi v Mehiki. Isto velja o stolpih, ki so jih našli v Peruju in starem Egiptu in ki so pisani s posebno pisavo (hieroglifi). Tudi imajo oboji podobne legende in bogove. Vse to pritrjuje domnevi, da so bili nekdanji narodi starega in novega veka vezani z neko skupno kulturo, ki je živela na velikem prostoru Atlantide.
Mornarji-so odkrili mnogo kilometrov severno od Antilov podmorski gozd, ki je domovina najbolj čudovitega živalskega in rastlinskega sveta. Učenjaki smatrajo gozd za delček Atlantide. Bog ve, ali je skrito v tem gozdu kako staro mesto, ki morebiti pričakuje človeka med svoje zidove! Vsekakor so zentljoslovci našli na tem mestu izklesan kamen, del kipa, in še nekaj drugih predmetov, ki so jih rabili nekoč ljudje za boj in delo. Te najdbe so nekaterim učenjakom najjasnejši dokaz o nekdanji veliki Atlantidi.
Kljub vsem raziskovanjem pa še do danes ni uspelo učenjakom znanstveno pregledati življenja nekdaj potopljene zemlje.
Kake občutke ima človek, kadar umira.
Ali je smrt združena s hudim telesnim trpljenjem in duševnimi mukami, pač menJa ne ve nihče točno obrazložiti. V starodavnih časih se ljudje niso bali smrti. Grški modrijan Sokrat je pričakoval, da se sestane onstran groba z učenjaki starega veka in da bo z njimi kramljal. Tudi Platon je upal, da bo videl po smrti vsa čuda prirode. Seneka je napisal: «Duša gre tja, odkoder je bila poslana. Pričakuje večni mir, kjer zagleda po valovih sveta jasno luč.»
V starih časih so poznali ljudje trojna vrata smrti: pljuča, srce in možgane. Kodanjski zdravnik Oskar Bloch deli smrt v možgansko, pljučno, srčno, ledvično iu krvno. Kar se tiče možganov, si oglejmo umiranje zaradi možganskih čirov. Po dolgem trpljenju, ki ga pripravi človeku ne-odstranljivi čir, se bolnik navadno onesvesti in umre, ne da bi se še zavedel. Včasih izgubi še poprej razum, tako da je sicer pri zavesti, ne zaveda pa se svojega nevarnega stanja. Pri smrti, ki nastopi, če si človek zlomi hrbtenico in stlači hrbtenični mozeg, ni opažati nikakih bolečin. Če se človek pobije na glavi ali če je ustreljen v glavo, se na mah pogrezne v temo. Lahko se zdrami iz nje, pa ne ve ničesar o bolečinah, ki so spremljale udarec ali rano. Nekateri ljudje se spomnijo dogodkov pred nesrečo, trenutka nesreče same pa ne. Tako so izpraševali ranjence po neki stavbni nesreči, kaj so čutili v trenutku, ko so bili ranjeni. Eden je slišal ropot, drugi je videl; kako se nagibajo tla, o občutkih v trenutku, ko je bil ranjen, pa ni vedel nihče ničesar povedati. Mirno lahko rečmo, da ranjenci pri takih nesrečah umirajo brez muk.
O strelih v možgane so prvotno domnevali, da čuti ranjenec bolečino, preden preneha delovanje možganov. Raziskovanja so pa pokazala nasprotno. Če torej zadene krogla vojaka v glavo, ne sliši vojak strela, kaj šele, da bi občutil bolečino
Mnogo gradiva za presojanje zadnjih trenutkov ljudi, ranjenih v možgane ali v hrbtenični mozeg, nam daje opazovanje zločincev, usmrče-nih z mečem ali obglavljenih. V starem veku so ljudje verjeli, da odsekana glava še čuti in da lahko celo govori. Med francosko revolucijo, ko so morili ljudi kar v množicah, so celo trdili, da odsekana glava še čuti in misli. Seveda je to izključeno. Zdravnik Mongeot se je domenil z zločincem Lacenairom, ki je čakal usmrtitve. Zločinec mu je obljubil, da bo po usmrtitvi pogledal z desnim očesom. Odsekali so mu glavo in oči so ostale seveda zaprte. Življenje se konča v trenutku, ko se loči glava od telesa, čeprav telo samo še nekaj časa živi. Aschoff je ugotovil pri usmrčeni ženi utripanje srca še 24 ur po njeni usmrtitvi.	.. ;
Človek lahko umre zaradi nenadnega velikega razburjenja zaradi nepričakovane velike radosti ali globoke žalosti, od jeze ali od strahu. Pri vsem tem trpi največ srce. V neki bolnišnici so hoteli operirati 281etnega mladeniča, ki se je pa tako bal operacije, da je prispel v inesto ves izčrpan, preplašen in bled. Med neprestanimi vprašanji je legel na mizo, nekajkrat vdihnil omotni plin, potem pa je umrl. V takih primerih človek ne čuti nobenih posebnih bolečin.
Pri zožitvi sapnika kakršnegakoli izvora lahko začne človeka naenkrat dušiti in če ni pri rokah hitre pomoči, nastopi v nekaj minutah smrt. Prvi trenutki dušečih se ljudi so strašni. Občutek davljenja je namreč združen z občutkom velike smrtne nevarnosti. Bolnik izgubi v dveh ali treh minutah zavest in s tem so njegove muke končane. Človek, ki mu ovira v dihanju narašča, čuti pred smrtjo silne bolečine. Enako gredo v smrt tudi ljudje s tetanom.
Pri vnetju pljuč nastopijo mučni napadi davljenja, toda ko začne bolnik umirati, nastopi one-sveščenje, tako da zadnje trenutke pred smrtjo ne čuti nikakih bolečin. Pri jetiki pljuč je znano dobro razpoloženje mnogih bolnikov.
Nekateri bolniki umro kakor v spanju. Onim, ki imajo vročico se navadno blede, drugi so pa pri zavesti in umirajo mirno. Poleg tega so pa primeri, da bolnik naenkrat umre, ne da bi sam ali pa zdravnik to slutil.
Strel skozi srce se ne konča takoj s smrtjo. Srce se napolni s krvjo, ki delno zamaši rano4 Ranjencu, ki je bil operiran štiri ure in pol po strelu skozi srce, se je mirno bledlo. Primer smrti kot posledice sunka v srce nam kaže cesarica Elizabeta, ki je imela sicer srce prebodeno, pa vendar ni čutila nobenih bolečin. Tudi smrt, ki nastopi, če poči človeku srce, je lahko.
Vnetje trebušne mrene izpremeni bolnika tako, da umira ob skaljeni zavesti. Počasi napredujoče vnetje trebušne mrene pusti bolni! a umirati ob polnem občutku bolečin. Bolnik, ki je imel trebušno mreno predrto, da so mu izstopila čreva, je bil še dve uri pred smrtjo zelo debre volje in niti slutil, da se mu bliža konec. Pritoževal se je samo, da slabo vidi. Mnogi taki bolniki se vesele skorajšnjega povratka domov in se ukvarjajo z načrti glede bodočnosti. Bolnik s hudim vnetjem trebušne mrene, ki ga ni bilo mogoče operirati, je izrazil željo, da bi mu vendarle pogledali v trebuh. Zdravnikom se je smilil in na videz so se začeli pripravljati k operaciji, med pripravami je pa bolnik umrl.
Bolniki ki si poškodujejo hrbtenični mozeg ali ki imajo na njem čire, umirajo težko. Naj-strašneje je gledati vojake s prestreljenim hrbteničnim mozgom in otrplim trupom.
V splošnem učenjaki sodijo, da zad"» trenutki pri večini umirajočih niso hudi.
X Velika, beda ruskega kmeta. Veliki angleški listi «Times», «Daily Telegraph» in «Morning Post» so objavili obširne članke o razmerah v Rusiji. Priznavajo sicer brez pridržka, da je industrijsko prizadevanje Rusije občudovanja vredno, na drugi strani pa naglašajo, da grozi ruskemu kmetu silna nevarnost, ker gp je vlada zelo zanemarila. Ruski kmetje in delavci stradajo; če pa imajo kaj hrane, je neverjetno slaba. «Morning| Post* priznava, da je tako zvana petletka (petletni gospodarski načrt) delno imela uspeh, zato pa je drugod, predvsem v kmetijstvu,.njen uspeh popolnoma ničev. Razmere, v katerih žive ruski kmetje, so slabše, kakor *si jih moremo misliti kjerkoli na svetu. «Times» poudarja obenem, da je prišlo v srednji in severni Rusiji do mnogoštevilnih spopadov med obubožanimi kmeti in onimi, ki se jim je posrečilo priti do boljše hrane.
X Poziv velikega kneza Cirila ruski rdeči" vojski. Veliki knez Ciril, sedanji poglavar ruske carske rodbine, je izdal ruski rdeči vojski joziv, v katerem pravi med dragim: Narodna zavest se v Rusiji vedno bolj utrjuje. To je znamenje bližajoče se osvoboditve. Vojska in mornarica, ki se sicer še vedno imenujeta rdeči, sta globoko prežeti z narodnim čuvstvovanjem. Zato predstavljata edino rusko silo, ki bi mogla rešiti Rusijo pred komunističnim navalom in razkrojem. Ruski vojaki! Na vas se obračam. Vaša moč je jamstvo za nedotakljivost in varnost ruske države. Vašai dolžnost je, krepiti moč vojske in mornarice, dvigati njunega duha, utrjati disciplino in vztrajno delati za njuno tehnično izboljšanje. Ko boste sporazumno z narodom napravili konec komunističnemu nasilstvu, bo napočila ura preroditve ruske države. Takrat bo vaša dolžnost, braniti domovino pred razkrojem in ohraniti enotnost države in svobodni razvoj narodov, ki žive v njej.
X V Rusiji je pomlad namesto zime. Iz Rusije poročajo, da vlada tam letos neobičajno milo zimsko vreme. Čeprav tam po navadi pritisne že sredi.decembra občuten mraz, je temu letos drugače. Toplomer kaže 4'do 10 stopinj nad ničlo. V Moskvi so začeli hrsteti popki.
X Ura, ki kaže tudi. dneve. V Ženevi so izdelali letos posebno žepno uro, sestavljeno iz 920 delcev. Neverjetno je, kaj vse ta ura kaže. V prvi vrsti je to žepni budilnik, ki bije ure in četrti ure na štiriglasnem zvončku; če pa pritisnejo na posebno napravo, bije ura tudi minn' Ura kaže tudi datum, mesec in dan v tednu
PRAVILNO NEGOVANJE LAS
ugotavlja, da se krepi in hrani ko/a na temenu, da se koreninam in lasišču dovaja nova sveža hrana, odnosno da se vzbu ja normalno delovanje korenin z medicinsko zanesljivim sredstvom, kakršno je Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las ('Tannochina-pomada), ki obenem odpravi prhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, a ohrani lase mehke in gibke.
Mnogo se greši s tem, ker nekateri vedno menjavajo sredstva za negovanje las, poslužujoč se pri tem najrazličnejših svetov strokovno neukih ljudi, in na ta način silijokožo in lasišče, da se protinaravno privajajo vedno novim sredstvom. Zato, pravimo, ostanite pri Fellerjevi Elsa-pomadi, ki jo dobite dva lončka z omotom in poštnino vred zn 40 Din pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju v Stnbici Donji, Elsa-trg 360 (savska banovina).
Odobren od ministrstva za socialno politiko in narodno zdrav e Sp. 6t. 509 z dno 24. marca 193'.:.
lunino pot. Na drugi strani ure kažejo kazalci i X Z zlatom napolnjena gos. Cariniki v Pod-razliko med pravim ni srednjim solnčnim časom. | moklem blizu Prage so ustavili neko žensko, ki Na uri lahko ugotovimo tudi čas solnčnega vzhoda je hotela z gosjo pod pazduho odkorakati v Nem-in zahoda. Pa še mnogo drugih reči nam kaže ta čijo. Gos se je zdela pazniku izredno težka. Odprl ura. Pri vsem tem pa ta čudovita ura ni velika. I jo je in našel v njej razno zlatnino. Ženska je Premer urnika znaša komaj 50 milimetrov, cele morala plačati globj zaradi poskušenega izvoza
ure pa okrog 62 milimetrov. Koliko stane, ni povedano, gotovo pa je, da ne bo dostopna navadnemu človeku, saj so jo izdelovali najboljši strokovnjaki in velja za največjo redkost na svetu.
X Zdravljenje s povečanjem bolečin. Dunajski zdravnik profesor Steyskal je nedavno predaval o novem zdravljenju, ki je zelo zanimalo navzočne številne zdravnike. Profesor Steyskal uporablja novo sredstvo za zdravljenje bolečin. Namesto pomirjevalnih zdravil vbrizgava v bolne ude snov, ki povzroča bolečine To protidražilo potolaži naposled vse bolečine. Ta način zdravljenja se je posebno sijajno obnesel pri zdravljenju revmatizma v členkih, ki povzroča bolniku neznosne muke. Po cepljenju so prenehale bolečine in postali členki zopet gibčni. Nekateri zdravniki so pripomnili predavatelju, da so na podoben način zdravili zdravniki že v srednjem veku. Med sedanjimi ljudskimi zdravili, ki slonijo na tem načelu, naj omenimo razbeljeno železo za odprte rane ali koprive in mravlje za rev-niatizem. Ljudska zdravila torej le niso povsem nesmiselna.
X Potres v Afriki. Južnoafriško unijo je na starega leta dan zadela huda potresna katastrofa. Glavni sunek je trajal okrog 100 sekund. Središče potresa je bilo približno 500 km od Johannes-Lurga. Med prebivalstvom je zaradi potresa nastalo veliko razburjenje. Mnogo ljudi prebiva na prostem.
X 75letnica smrti grofa Kadeckega. b. t. m. poteče 75 let, odkar je umrl grof Radecki (Ra-detzky de Radetz), slavni avstrijski feldmaršal. Iiadecki je bil brez dvoma eden najboljših vojskovodij, kar jih je imela Avstrija. Udeležil se je neštevilnih bitk in vojnih pohodov v službi Habs-buržanov in postal zlasti slaven po zmagah pri Custozi in Novari, kjer je pošteno naklestil Italijane.
X Število neKaposlencev na sveiu se je znižalo. Iz izvestja Mednarodnega urada za delo je razvidno, da se je število nezaposlencev v teku zadnjih šestih mesecev zmanjšalo za dva milijona. Kakor vemo, se ceni število brezposelnih vsega sveta na 26 milijonov. To zmanjšanje, dasi neznatno, zbuja torej nade, da bo počasi nastopil preobrat na bolje.
X Tudi mravlje se ga rade naželitajo. Ameriški profesor Huxley je našel med nekaterimi vrstami mravelj v Južni Ameriki živalskega tihotapca alkohola, ki po svoji zvitosti še prekaša zloglasne tihotapce opojnih pijač v Ameriki. V živalskem kraljestvu t.hotapi alkohol hrošček, ki izloča sladek iti opojen sok, a ta mravljam izredno tekne. Hrošček, ki je menda edini lastnik naravne kuhinje žganja med živalmi, je zelo navdušen za mravljinčna jajčeca, ki jih pa mravlje skrbno stražijo. Hrošček tihotapec prihaja v mravljišče, kjer se razgovarja z mravljami, ki jim je dolžnost, da varujejo jajčeca. Napoji jih s svojim sladkim opojnim sokom, za plačilo se pa lahko do sitega nažre mravljinčjih jajčec. Mravlje stražarji prodajajo jajčeca za kozarčke. Vsa stroga organizacija mravljinčje države je baje proti temu zlu brez moči, čeprav kaznujejo mravlje zasrčene krivce s smrtjo. Cim namreč zalote pijano mravljo, ki je prodala za sladko opojno pijačo zarod, navale nanjo in jo izgrizejo do mrtvega. Ce je vse res tako, kakor trdi profesor IIuxley, nam ni znano.
zlata, dasi je do zadnjega z jokom zatrjevala, da je kupila gos na trgu,
Listnica uredništva
Ribja vas. To je odvisno od podjetnika. Najbolje pa stori, ako dopusta ne vzame.
Muljavski. Kakor vidite, ste bili v božični številki od vseh sotrudnlkov najbolje zastopani. Uporabili bomo vse, kar se da uporabiti, saj smo z Vašimi prispevk , zlasti kratkimi, prav zadovoljni. Vašo daljšo povest bomo tudi objavili. Honorar po pošti.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
V	šoli.
Učenka (meščanske šole vpraša porogljivo svojega učitelja): cGospod profesor, ali je res, da je bil vaš oče pastir?*
Profesor: «Ees. Zato moram tudi jaz pasti goske...»
Neroda.
Zdravnik: «Ali ste užili škatlico kroglic, ki sem vam jih predpisal ?»
Bolnik: cSeveda, gospod dcktor, toda nikake-ga učinka še ne čutim. Najbrž se mi škatla še ni raztopila v želodcu ..
V	šoli.
Učitelj: V zadnjih 15 leiih je tehnika presenetljivo napredovala. Ali mi lahko navedete primer, ki bomo po njem spoznali, da je to res? No, Mihec.*
Mihec: «Mene pred 15 leti tudi še ni bilo na svetu, gospod učitelj»
Nov jetni
Nov gost v jetnišnici se obrne k pazniku: «Po-vejte mi, kje je izhod za silo, če bi gorelo.>
Izključeno
Stranka: «Ali bi mogel videti fotografijo neveste, ki ima 300.0G0 Din dote?»
Ženitovanjski posredovalec: cCim presega dota 100.000 Din, se fotografija neveste sploh ne pokaže...»
Najnovejša dvokola x motorčkom l1/, K. S»
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igral in posamezni deli najceneje.	Ceniki franko,
.TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroJkih rozlčkof Ljubljana, KarlovSka cesta St. 4.
oanatorium Emona
Ljubljana Komenskega ul. 4.
Oskrbnina: I. razr. Din 100'—, II. razr. Din SO'— Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarij v. p.
Vsem svojim zvestim odjemalcem
želim srečno in veselo Novo leto!
Upam, da mi boste tudi v novem lotil izkazovali prav tako zaupanje, kakršno ste mi do sedaj. Upošteval bom hude in resne čase, posebno kmetskega ljudstva, ter postrezal tudi v bodoče z izredno nizkimi cenami. Zato se Vam kar najbolj priporočam.
IVAN MEDIC
manu [akturnn trgovina ! Novo mesto.
MALI OGLASI
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Pogoji po dogovoru Franc S e š e k, Medvode 16.	15
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem Franc S e n č a r, trgovina mešanega blaga, hakupovanje vseh poljskih pridelkov in svinjskih kož Mala Nedelja in Ljutomer.	12
Preklic.
Podpisani preklicujem, kar sem govoril o g Martinu Zadravcu, trgovcu v llazkrižju, ter izjavljam, da so bile besede, govorjene o njem, neresnične.
10	ŠTEFAN PINTARIč, posestnik,
Šafarsko, pošta Štrigova.
Brezobrestno posojilo
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup pose« siva in zidavo hiš podeljuje »Zadrugam, L jubljana, poštni predal '50?. — Sprejema zastopnike! 34j
Polnovredne in moderne radijske aparate
raznih znamk od Din 1380-— navzgor dobite pri tvrdki
H. SUTTNBK - Ljubljana
Tyi»šova (Dunajska) cesta 1JB.
Ogled in predvajanje brezobvezno. — Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte brezplačni cenik.
a 366/32-6.	Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 193S. ob 10. uri bo pri podpisanem sod.šču v sobi št. 3
prostovoljna laima dražba
v zapuščino po dne 22. novembra 1932. umrli Holc Katarini, prej vdovi Kramberger, roj,- Ferenčič, spadajocih posestev vi. št. 51, k. o. Spodnja Voličifia, 81, k. o. Svetinci in 260, k. o. Vii.terovci. Dražbene pogoje morejo interesenti vpogledati pri tukajšnjem sodišču med uradnimi urami. Pravice tabularnih upnikov ostanejo zi.radi dražbe neokrnjene.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek I., dne 29. decembra 1932.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf R i b n i k a r.
\
Urejuje Filip 0 m 1 a d i č.
Za Narodno tiskarno Fran Jezer šefe.