NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 1 Leto XLIII, št. 449, 29. maj 2017 W Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 26. junija. Gradivo bomo zbirali do 13. junija. Zagorelo je v Kemisu Vrhnika - Uresničil se je eden najbolj črnih scenarijev, kar je mogočih. Občani so z grozo opazovali črn masten steber dima, ki se je dvigal iz Kemisa in se valil proti Zaplani. Razmere so bile kritične, a na srečo se je končalo dobro, saj so gasilci proti jutru požar pogasili. Posledice, ki jih je pustila nesreča, ta tre- nutek še niso čisto znane. Gasilci imajo uničeno opremo, potok Tojnice se je spremenil v ekološko katastrofo. Uradne meritve državnih inštitucij kažejo, da je z zrakom vse v redu, a ljudje dvomijo v njihovo verodostojnost, ker ni podatkov, kaj Dobrova - Polhov Gradec Vrtec za skoraj vse otroke Marca je potekel vpis otrok v vrtce Občina je prejela kar 114 vlog, kar je izrazito manj kot v prejšnjih letih, zato bodo mesta v vrtcih lahko zagotovili skoraj vsem otrokom. Tako bodo 1. septembra letos v prvem krogu sprejeli 87 otrok, in sicer 27 drugega in 60 prvega starostnega obdobja. Pojasnili so, da sta letošnja čakalna seznama skoraj prazna: na čakalnem seznamu vrtca Polhov Gradec so le trije otroci iz občine, na čakalnem seznamu vrtca Dobrova pa štirje. i8 Foto: Gašper Tominc vse je izpuhtelo v zrak ali zemljo. Ne glede na to, kako in kaj bodo še pokazale meritve, je dejstvo, da bodo občani poslej previdnejši, katere firme bodo spuščali na območje svoje občine. Log - Dragomer Jubilej občine Na slovesnosti bo tudi predsednik Pahor Občina ga bo obeležila 30. maja, na dan, ko je bila leta 2006 ustanovljena Občina Log - Dragomer. Slavnostni govorni bo predsednik Borut Pahor. Borovnica Ko zadiši iz vojaške kuhinje Prvomajsko srečanje na Župenci Dan je bil kot iz pravljice in pohodniki so se odpravili na jaso Župenco na obljubljeni vojaški pasulj. Prenekateri je postal v Zabočevem, kjer je vrhniški pihalni orkester igral prvomajsko budnico, drugi pa so jo ubrali naravnost na jaso. Na cilju so jih v srcu čudovite narave čakale udobne klopi, dobra družba in dišeči pasulj iz pravcate vojaške kuhinje. E Horjul Občina praznuje Občinski praznik bo obeležila 2. junija ob 18. uri. Veliko občin ima v juniju svoje praznike, med njimi tudi horjulska. Letos bo praznovanje združeno s slovesnostjo, ki jo obeležujejo v lokalnem vrtcu - deluje namreč že četrto desetletje. Obljubljajo pester kulturni program, ki ga bodo med drugim oblikovali ravno najmlajši. Več podrobnosti o programu in županovo voščilo si lahko preberete na začetku horjulskih strani. ®l vmüspw Iß™-™6*™* Argonavtski dnevi Noe na Vrhniki SVEČANO ODPRTJE: Glasbeni večer z Aniko Horvat in Big bandom Vrhnika NOČ NA VRHNIKI: Neda Ukraden, Tabu, Kingston, Mambo Kings, Nipke & Trkaj, Ines Erbus, Batista Cadillac, ognjemet ARGONAVTSKI KOLESARSKI MARATON FESTIVAL HRANE, sejem domače in umetnostne obrti ARGOTLON in veliko spremljevalnih prireditev ... Hvala, gasilci! a Vrhnika je zares prečuden kraj. V zadnjih letih se je že četrtič spopadla z »izrednimi razmerami«. Pred leti so bile poplave, potem žled, nato se je soočila z begunskim valom, nazadnje pa še s požarom objekta, kjer so uskladiščene nevarne snovi. Verjetno si Vrhnika ni nikoli predstavljala, da se bo to res zgodilo, kar se je. Niti v najbolj črnih scenarijih. Saj veste - eno so požarne vaje in simulacije, ki nas gledalce pustijo ravnodušne, drugo pa je resničnost. Ko je v igri nesreča takih razsežnosti, kot je bil nedavni požar v Kemisu, je res težko ostati mrtvo hladen. Sam sem bil na požarišču le nekaj minut po prihodu prvih gasilcev, ko so nas, recimo temu »firbce«, spuščali bližje, kot so jih kasneje. Potrebna sta pogum in srčnost, da se človek spopade s tako pošastjo, kot je bil tokratni rohneči ognjeni zmaj. Nam, ki smo zgolj opazovali in fotografirali, so posamezne eksplozije vlivale strah v kosti. Kako je moralo biti šele čisto tam zraven! Zato gasilci, hvala za odlično opravljeno delo. Hvala za vašo moč, znanje, pogum in vztrajnost, s katero ste preprečili katastrofo, ki bi, če bi stvari potekale drugače, lahko terjala tudi vaša ali celo naša življenja. Hvala. Gašper Tominc Besede Cankarja Resnica je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno. Ivan Cankar, Bela krizantema, 1910 NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 2 NflSG®0/®> Občina Vrtinika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si fl schvvarzmanri .j Pri SCHWARZMA NN-U VAM BODO POMAGALI, DA IZ VASE ZAMISLI NASTANE, HLEV IN NE "STALA". Tn Kflf ■ I G IX' \ ^ 93 I SoTorski in kiAsicm Hlevi proizvedeno v siovemni H '«ji v k HM Tf Konstrukcije Schwarzmann d.o.o., Pristava 12a, 1355 Polhov Gradec, Slovenija, tel. 01 364 73 10, info@schwarzmann.si, www.schwarzmann.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 3 N OS Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prve novice Ko kvačkanje postane več kot zgolj ročno delo KvaKvačkaš je neformalna skupina deklet, žena, ki se enkrat na mesec srečujejo v kavarni Park v središču Vrhnike in kvačkajo. Dobesedno - da ne bo pomote. Kot je dejala ena izmed njih, Martina Kališek, je to oblika ustvarjalnega druženja, ki mu zadnje čase dajejo tudi socialno, povezovalno in dobrodelno noto. Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma, ko so članice skvačkale odejo, ki so jo podarile sirski družini v azilnem domu na Viču. Nov vodohran in povezovalni cevovod na Dobrovi Krajevna skupnost Dobrova je praznovala, saj je krajanom izročila v uporabo nov vodohran, velik 200 m3, in prav tako nov povezovalni cevovod, dolg 650 metrov, z novo prečrpovalno postajo. Investicija, vredna nekaj več kot 210.000 evrov, je proračun krajevne skupnosti olajšala za dobrih 210.000 evrov; to so bila v celoti sredstva, ki se tam zbirajo iz naslova omrežnine. S pitno vodo iz vodovoda Dobrova, ki še edini v Občini Dobrova - Polhov Gradec ostaja v upravljanju krajevne skupnosti, se oskrbujejo naselja Gabrje, Hruševo, Selo, Šujica, Stranska vas, Dobrova in Razori. Začeli s prenovo prosvetnega doma Župnija Horjul, ki je lastnica stavbe, in Občina Horjul, ki ima dom v uporabi, sta v minulem mesecu dosegli dogovor o postopni prenovi doma. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, v katerega so bili imenovani predstavniki občine, župnije in prosvetnega društva. Izbrali so nadzornika, ki bo bdel, da bo prenova potekala tako, kot je začrtano v projektni dokumentaciji. Glede na dejstvo, da je dela mogoče opraviti v času, ko kulturniki nimajo vaj, to je od junija do septembra, bo prenova potekala fazno. ê i HT" j IK píi I.H"l iV^ \>B :il HA\ l| -■ JELOVČAN Tradicija, skrb, zanesljivost- na In&éfjjfdel^BF ■ ¡n lígledrili krasno. Ogßka m C!f-?5r-i3 opinât ja Jel^tan s , . ■ ■ . m\nv.O PTÖC-J Üovt A N .ÖL», ! Tí.Ü]£Ti5 6] OS JAN SPORT TRGOVINA IN SERVIS KOLES Prišla je pomlad Hnjd ere ji c s si u na vu : o Etov Nt čas -"-33^ f tyi 75 S? SM Pod Htuícvíd 34B, pou FE r NMftl Mh O lnï(j®jmKf«tji VRHNIKA iQÎ:Èh-Uh „ Qvtwfl* ipo-rT.^ VODOVODNE STORITVE UREJANJE VRTOV PREVOZI, SELITVE Tel. 031 872 741 bostjankrzic@gmail.com VODVRT, Boštjan Kržič s. p. Verd 241 C Z njo je prišlo tudi tradicionalno srečanje borovniških pevskih zborov, že triindvajseto po vrsti. Letos je organizacijska naloga pripadla Moškemu pevskemu zboru Štinglc oz. Kulturnemu društvu Borovnica, ki je prireditvi nadelo pomenljivo ime Trije Slovenci -pevski zbor. Na pevski prireditvi so sodelovali Glasbena pripravljalnica, ki deluje v okviru interesnih dejavnosti v borovniški osnovni šoli, otroški pevski zbor borovniške osnovne šole, Cerkveni otroški pevski zbor sv. Marjete, Dekliška vokalna skupina Desetinke, Ženski pevski zbor Tonja, Ženski pevski zbor Barjanke in gostitelj - Moški pevski zbor Štinglc. Več v prihodnji številki Našega časopisa. PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) a** Proizvodnja inprevzem: Vrhnika (nekdanj £ NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 4 N OS Občina Vrhnika 29. maj 2017^ 4 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zagorelo je v Kemisu Foto: Aleksander Gregorka 15. maja je zagorel Kemis. To ni bil njegov prvi požar, kajti med delovnim procesom je zagorelo že večkrat, a se je vedno srečno končalo. Tokrat se ni. Ogenj je stavbo tako rekoč popolnoma uničil, z njo pa tudi dobršen del nevarnih snovi. Koliko in katere ob zaključku redakcije ni bilo znano, je pa bilo znano nekaj: z ognjem so se borili gasilci kot levi in tako preprečili katastrofo, ki bi lahko terjala človeška življenja. A če je ogenj ugasnil že naslednje jutro, strasti okoličanov pa tudi drugih Vrhničanov še zdaleč niso pomirjene. Zahtevajo odgovore, sanacijo, odškodnino, nekateri celo odhod Kemisa. Alarm je bil sprožen nekaj minut pred osmo uro zvečer. Aktivirani so bili gasilci iz Gasilske zveze Vrhnika, kasneje pa, ko se je videlo, da požara ne bodo mogli obvladati, še enote iz Gasilske zveze Logatec, Cerknica ter poklicni gasilci GB Ljubljana in Kranj. Skupaj je na intervenciji sodelovalo 256 gasilcev. Ob tem, da so gasili obstoječi požar, so si predvsem prizadevali, da bi preprečili morebitno nadaljevanje požara na območje s cisternami, kar bi povzročilo katastrofalne posledice tudi za širše območje. Zaradi narave in velikosti požara se je v sinjego-riškem gasilskem domu sestal štab Civilne zaščite Vrhnika, ki je začel izvajati ukrepe, skladne z načrtom za tovrstno nesrečo. Vpoklicani so bili reševalci (27 oseb), policisti (24) in pet oseb službe za podporo. V zgodnjih jutranjih urah so pPožar pogasili, pri čemer sta dva gasilca utrpela lažje poškodbe, enajst oseb pa je bilo začasno evakuiranih in nameščenih pri sorodnikih. Jutro Na srečo gosto naseljene Vrhnike je zvečer, ko je gorelo, pihal veter, ki je črn masten dim odnašal stran od mesta, proti zaplaninskemu koncu. Nekateri so še isti večer začutili pekoč občutek v grlu in okoli oči. Zjutraj so se prebudili v megleno in smrdljivo jutro - od Sinje Gorice pa do Stare Vrhnike je smrdelo po zažgani plastiki. Požar je bil pogašen, gasilci utrujeni, na teren pa je ob sedmi uri prišla prva ekipa ekološkega laboratorija (ELMA), ki je začela jemati vzorce zemljin, vode in zraka. Da jim ne bo zmanjkalo dela, je nakazoval bližnji potok Tojnice, ki je spominjal na mastno črno brozgo z mrtvimi ribami. Civilna zaščita je izdala navodila, naj se ljudje do nadaljnjega ne gibljejo dolgo na prostem in naj ne odpirajo oken. Šole in vrtci so obratovali, a upoštevajoč omenjena navodila civilne zaščite. Dopoldne, ko se je razkadila megla, je neprijeten vonj počasi izginil, popoldne pa je civilna zaščita na podlagi prvih meritev izdala preklic glede zapiranja oken. Evakuirani prebivalci so se lahko vrnili domov. Vprašanja in odgovori Prve meritve trdnih delcev PM10 in živega srebra v zraku v širši okolici niso bile zaskrbljujoče. Konec tedna, v petek (19. 5.), je ARSO predstavil ugotovitve: vrednost trdnih delcev ni večja od zabeležene v kurilni sezoni pozimi, dočim vrednost živega srebra ni presegla tiste v urbanih središčih mest. A ne glede na to je ljudi skrbelo: kako je z vrtninami, vodotoki, vodo, zemljo, pašniki, zrakom ... Imeli so kopico vprašanj, pomislekov in komentarjev, prav tako tudi novinarji, ki so bili v tem tednu redni obiskovalci Vrhnike. Ni bilo večjega časopisa ali televizijske in radijske postaje, ki ne bi poročala o dogajanju na Vrhniki. Občani so lahko prve odgovore dobili kar na štabu civilne zaščite, drugi so jih iskali v medijih, večina pa se je odločila za obisk zbora občanov, ki je potekal v soboto, 20. 5., s predstavniki Kemisa, občine in štaba civilne zaščite. Kaj je zgorelo? Znano je, da naj bi goreli laki, barve, olja, zdravila, del sijalk, elektronika ... A koliko in kaj naj bi posledično izpuhtelo v zrak in odteklo v tla, natančno ne ve nihče - niti po lastnih besedah direktor Kemisa Emil Nanut. Na eni od tiskovnih konferenc je pojasnil, da je računalnik s popisom materiala zgorel, a ne glede na to, mu je civilna iniciativa, ki se je oblikovala tik pred zborom občanov, naložila, naj v osmih dneh priskrbi te podatke (jih poskuša razbrati iz drugih dokumentacij). Po mnenju številnih je to zelo pomemben podatek, saj naj bi posledično lažje iskali specifične toksine, ki bi ji sicer lahko spregledali. Zakaj naj bi požar nastal, zaenkrat še ni znano. Ali je bila malomarnost ali »nesreča«, bodo pokazale kriminalistične preiskave. Je pa glede same nesreče Nanut dejal: »Tudi letala padajo dol - kljub vsej zaščiti, ki jo imajo. Kar se je zgodilo, je bila nesreča in sam se zahvaljujem vsem, ki so pri intervenciji reagirali profesionalno.« Kemična tovarna tik ob Na-turi 2000? Številni menijo, da je kemična tovarna tik ob Naturi 2000 in robu krajinskega parka svojevrsten paradoks. Zato je župan Stojan Jakin na eni od novinar>> PREJELI SMO Po nesreči v Kemisu se je med občani Sinje Gorice izoblikovala civilna iniciativa. Za lažjo komunikacijo so ustvarili elektronski naslov: civilna.iniciativasg@gmail.com, na katerega lahko krajani in vsi drugi zainteresirani pošiljajo uporabno gradivo, morebitna dodatna vprašanja in vse drugo, povezano s požarom v družbi Ke-mis in njegovimi posledicami. Njihove objave bodo na spletnem naslovu www.mojaobcina.si/vrhnika Odgovor na članek »Vrh-ničani si spet zatiskajo nosove« Odgovarjamo na članek »Vrh-ničani si spet zatiskajo nosove«, avtorja Gašperja Tominca, ki je bil objavljen v pretekli številki Našega časopisa. Podjetje Saubermacher Slovenija je resda pridobilo novo Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika. To pomeni, da so v enotnem dovoljenju združene vse dejavnosti obdelave odpadkov in vse meritve emisij v okolje. V tem okoljevarstvenem dovoljenju smo tako prilagodili vse naše naprave in lokacijo spremenjenim zahtevam iz predpisov. Na področju kompostiranja biološko razgradljivih odpadkov smo omejili nabor klasifikacijskih številk biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v proces aerobne razgradnje, samo na tiste vrste odpadkov, za katere skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali dige-stata lahko pričakujemo, da bo končni proizvod kompost tak, da bo po svoji kvaliteti in sestavi tretiran kot produkt in namenjen tudi vnosu na polja. Vsekakor ne držijo navedbe avtorja v zgoraj omenjenem prispevku, da je Agencija za okolje in prostor izdala podjetju Saubermacher Slovenija dovoljenje za kompostiranje muljev iz čistilnih naprav, saj podjetje ni zaprosilo za izdajo dovoljenja za kompostiranje tovrstnih muljev. Prav tako ne držijo v celoti navedbe avtorja, da bo podjetje kompostiralo odpadke iz črnih kant. Dejstvo je, da je podjetje Saubermacher Slovenija obve- stilo Občino Vrhnika z dopisom sredi leta 2016, da namerava zaprositi za razširitev obsega okoljevarstvenega dovoljenja, z dodatnim postopkom obdelave bioloških odpadkov, ki se bo izvajal v povezavi z drugim obratom istega upravljavca. V tem primeru gre za biološko obdelavo dela odpadkov, ki se izločijo iz mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Torej gre izključno za eno vrsto odpadka na predvideni letni ravni, ki je precej manjša kot 10.000 t/leto. Iz tehnološkega vidika obdelave odpadkov in emisij gre za odpadek, ki je po svoji sestavi in zahtevah za razgradnjo precej manj aktiven, kot ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki. Predvideno je tako obratovanje kompostarne, da se hkrati ne bo kompostiralo biološko razgradljivih odpadkov ali obdelovalo dela odpadkov, ki se izločijo iz mehanske obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Prav tako pa ne bo presežena letna dovoljena količina obdelave odpadkov, ki za kompostarno Vrhnika predstavlja 10.000 t/ leto. Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. nenehno vlaga veliko energije, da zadovolji visoke okoljske standarde in pričakovanja lokalne skupnosti. Ves čas se trudimo, da izvajamo investicije, s pomočjo katerih bi naše delovanje naredili še bolj okoljsko in ekološko sprejemljivo. Tako dodatne investicije, ki smo jih predvideli in se nanašajo na pokritje manipulativne površine med objekti kompostarne, predstavljajo ukrep, da se celotno področje zapre in vzdržuje v podtlaku, ter odsesuje zrak in čisti na biofiltru. Saubermacher Slovenija NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 5 N OS Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zbor občanov v Sinji Gorici, na katerem so terjali odgovore na svoja vprašanja. >> skih konferenc predstavil umestitev Kemisa v to območje. V 60. letih je občina določila to območje za degradirano, zato je najprej zrasla deponija, na ta konec (v Ljubljanico) je usnjar-na izpeljala tudi svoje odplake. V 80. letih je bilo to območje zarisano kot »komunalno območje«, zaradi česar je najprej vznikni-lo Komunalno podjetje Vrhnika, nato še Center za ravnanje z odpadki. V luči tega je Kemis, kot je dejal župan, od enega od domačinov kupil zemljo, in na je na eni od novinarskih konferenc obljubil, da bo tudi Kemis poravnal del nastale škode na gasilski opremi. meritvam ne verjamejo. Tudi zato ne, ker še ni bilo meritev zemljin. Neka gospa je na zboru občanov dejala, da dokler ne Z leve: Benjamin Svenšek (GZ Vrhnika), Špela Rot (Štab CZ Vrhnika), Boštjan Turk (GZ Vrhnika), dr. Peter Rodič (Štab CZ Vrhnika), Viktor Razdrh (štab CZ Vrhnika), EmilNanut (direktor Kemisa) in župan Stojan Jakin. Protest v središču Vrhnike strokovno in hitro. V prvi vrsti so to bili gasilci, ki so odlično opravili svoje delo in obvarovali sosesko in tudi širšo okolico pred katastrofo. Intervencijo je vodil Boštjan Turk. Potem ne smemo spregledati štaba Civilne zaščite Vrhnika pod poveljstvom Viktorja Razdrha in še vsaj treh članov znotraj tega: dr. Petra Rodiča, ki je kot kemik skrbel za strogo strokovno stran intervencije in njenih posledic, Špela Rot, ki je vodila zdravstveno oskrbo ter »vsestranski« Vojko Jerina. Pohvala velja tudi policistom in Gasilski zvezi Vrhnika. Zadnje vesti Redakcijo za primer Kemis smo zaključili v četrtek po tiskovni konferenci glede analize zemljin.Vzorci okoli tovarne so izkazovali prekomerno onesnaženje tal s kadmijem in kromom, kar naj bi bilo posledica tako starega kot novega onesnaženja. Ostali vzorci niso pokazali obremenjenosti, ki bi bila škodljiva za življenjske razmere rastlin ali živali, ali bi poslabšala kakovost podtalnice oziroma vplivala na zdravje človeka ali okolja. Manjkajo pa še analize prisotnosti dioksinov, za katere obstaja sum, da so rakotvorni. Zato je bilo na tiskovni konferenci rečeno, da naj otroci med igro ne brskajo po pesku in vnašajo v usta, dokler ne bodo znani vsi rezultati analiz. Nacionalni inštitut za javno zdravje pa je na svoji spletni strani zapisal: do končne objave rezultatov analize krme in zelenjave začasno odsvetujemo tudi uživanje kmetijskih pridelkov, ki so bili pridelani na zadimljenem območju. V tem času se je izvedelo, da naj bi intervencijski stroški po prvih ocenah zaradi uničene opreme in porabljenih sredstev Zaradi požara v podjetju Kemis so osrednja tri društva občine Vrhnika, PGD Vrhnika, PGD Verd in PGD Stara Vrhnika v požaru izgubila več kot 40% svoje opreme, zato zbiramo prostovoljne prispevke za vsa tri društva na TRR SI56 02027 00193 26383 PGD Vrhnika. Vsa sredstva si bodo društva po končnem seštevku razdelila med seboj v tre-tjinskem deležu! Vsak prispevek je dobrodošel. Osrednja enota občine Vrhnika, PGD Vrhnika, PGD Verd in PGD Stara Vrhnika. znašali 340.000 evrov. Dodajajo še stroške preventivnega zdravstvenega pregleda, ki so znašali 30.000 evrov, in stroške nadomestil plače prostovoljnim gasilcem, ki so bili 10.000 evrov. Potok Tojnica naj bi bil po podatkih Direkcije za vode v dolžini 800 metrov mrtev. Iz njega so do sedaj odstranili okoli 70 kubičnih metrov oljne gošče. Onesnaženje je doseglo tudi Ljubljanico, kjer je maksimalno dovoljeno koncentracijo dosegla vsebnost pesticida atrazina. Prizorišče je sedmi dan po nesreči, 23. maja, obiskal tudi premier Miro Cerar. Gašper Tominc Zahvala Gasilci, hvaležni smo vam, da ste izpostavili svoja življenja in zdravje zato, da ste preprečili nepredstavljivo škodo našega okolja in naših domov! Krajani Sinje Gorice njej zgradil svoje prostore. Po njegovem so veliko napako naredili urbanisti, ki so dovolili, da se na tem koncu (Vrtnarija, Zlatica) gradi - v taki bližini -stanovanjska naselja. Gasilska oprema poškodovana V požaru se je poškodovalo 25 % gasilske opreme vrhniških gasilskih društev, osrednja tri društva so ostala praktično bosa. Zato je občinski svet tretji dan po katastrofi imel na mizi županov predlog, da se gasilcem nameni 150 tisoč evro iz posebnega sklada za naravne nesreče. Nekateri so denar zanje začeli zbirati tudi preko družabnih omrežij in na priložnostnih prireditvah. Hkrati je zdravstveni dom vse gasilce, ki so sodelovali na intervenciji, pozval, naj se, če čutijo zdravstvene težave zavoljo nedavnega gašenja, oglasijo pri osebnem zdravniku ali pri nujni medicinski pomoči. Res sta na vrata ambulante potrkala dva, a na srečo se je izkazalo, da gre za virusno obolenje. Nanut Vsa obvestila Civilne zaščite Vrhnika v povezavi s Ke-misom najdete na naslovu www.vrhnika.si v rubriki »Aktualno«. Telefonska številka je: 01 755 20 99. Kemis je uničen Večji del objekta Kemisa je po požaru uničen, preostali pa je verjetno zaradi pregretja statično vprašljiv. Kot je dejal Nanut, želi postaviti nov objekt, pri čemer pričakuje tako na podporo lastnika (Gorenje) kot na razumevanje lokalne skupnosti. A zdi se, da slednje nima veliko, saj je bilo na zboru na to njegovo izjavo mogoče slišati: »Lahko gradiš, a ne tukaj!« Prve naloge v Kemisu gredo v smeri sanacije potoka Tojnice in pogorišča. Protest proti Kemisu in županu Hkrati, kot je v soboto potekal zbor občanov, je v središču mesta potekal miren shod kakih sto občanov, ki so zahtevali zaprtje Kemisa na sedanji lokaciji, odstop župana Stojana Jakina, zaprtje čistilne naprave na lokaciji nekdanje IUV in zaprtje Saubermacherja. Protest je trajal dobro uro, pri tem so se večkrat sprehodili preko prehoda za pešce in tako povzročili krajše zastoje. Zupana na protestu ni bilo, ker je bil istočasno na omenjenem zboru občanov v Sinji Gorici. Kaj sedaj? Čeprav je ARSO v četrtek (18. 5.) na novinarski konferenci predstavil meritve, ki naj ne bi imele večjega vpliva na okolje (razen na potok Tojnice), ljudje bo znano, kaj je sploh zagorelo, tudi ne bo jasno, kaj naj sploh iščejo oziroma kaj lahko ljudem lahko škodi. Zato so na zboru občanov zahtevali, da jim mora Kemis v nekaj dneh posredovati seznam snovi in njihovo količino, ki je zgorela. Zahtevajo tudi dodatne analize, predvsem pa čim več pojasnil, kako v nadaljevanju ukrepati. Trenutno, ko smo zaključili redakcijo, velja, da uporabo vrtnin in pašo živali na območju, kjer se je valil dim, zaenkrat odsvetujejo. Na zboru je bilo slišati tudi, ali bo občina podala pozitivno mnenje, če bo Kemis znova potreboval okoljevarstveno dovoljenje. Zupan je dejal, da zaenkrat še ne želi prejudicirati ravnanje občine oziroma, da bo odločitev odvisna od občinskega sveta. Sreča v nesreči Edina sreča v nesreči so bile interventne sile, ki so se odzvale V Starem malnu ste na celodnevni dobrodelni akciji »Hvala, gasilci« darovali 2.250,17 €. Hvala vsem, ki ste prispevali v materialu za izvedbo dogodka in z denarnimi prispevki. TD Blagajana, Ekipa Star maln Več v naslednji številki NČ NAS ČASOPIS 449/29. 5. 201 7 CM K 6 Wasčas0pis Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72. obletnica osvoboditve Vrhnike Vrhnika, 6. maj - Na ta dan, pred 72. leti, je bila osvobojena Vrhnika. Osvobodile sojo enote 29. hercegovske divizije iz sestava IV. armade Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Tako je bilo konec štiriletne morije, ki jo je povzročal nacifašizem. Z našega območja je dalo življenje okoli 275 občanov: bodisi so padli v boju bodisi bili pomorjeni ali so umrli v zaporih in internacijah. Težko pri-borjeni svobodi je na Vrhniki 10. maja sledilo veliko ljudsko zborovanje in množičen pohod navdušene množice po Vrhniki, z godbo, zastavami in transparenti. 6. maj je bil dolga leta tudi občinski praznik občine Vrhnika, ki nas je spominjali in opominjal na težke boje za osvoboditev in za mir med narodi. Zato je na ta dan, 6. maj , ko je bila osvoboditev Vrhnike, že tradicionalno izvedena proslava s kulturnim programom, ki ga je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika v sodelovanju z občino Vrhnika in ZIC Vrhnika. Letošnja proslava je bila v prepolni veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Med gosti so bili tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Vrhnike Stojan Jakin in župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik. Za kulturni program pa je poskrbel Ženski pevski zbor Kombinat iz Ljubljane. Prireditev pa je povezovala Mirjam Suhadolnik. Prvi je zbrane nagovoril predsednik ZB za vrednote NOB Vrhnika Jani Kikelj. Nato pa je besedo dobil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je med ostalim poudaril: »S hvale- žnostjo se spomnimo tistih, ki so za možnost, da zaživimo v miru in svobodi, darovali tudi svoja življenja! Vrhnika je dala mnoga življenja za osvoboditev slovenskega naroda in konkretno same Vrhnike! Danes, ko doživljamo omalovaževanje ali celo zanikanje pomena narodnoosvobodilnega boja, bi morali pomisliti: kaj več lahko da človek za svobodo in domovino, kot je lastno življenje!? Res se je po končani vojni dogajalo marsikaj, kar lahko obsojamo in kot narod obžalujemo, toda dejstvo je, da smo si z narodnoosvobodilnim bojem, ki je bil sestavni del zavezniškega boja proti nacifašizmu, pridobili možnost, da si bolj kot v stari Jugoslaviji urejamo življenje po naši meri! In to v svoji republiki. Da imamo prihodnost in to lepšo, kakor je današnji čas, lahko vemo po tem, kako je po osamosvojitvi Vrhnika vendarle napredovala! In to potem, ko so propadla nekdaj močna in ponosna vrhniška podjetja in je veliko naših ljudi izgubilo zaposlitev! Takšno propadanje gospodarstva po osamosvojitvi je bilo nepričakovano, vendar smo počasi prihajali k sebi in danes ima Vrhnika povsem spremenjeno podobo.« Slavnostna govornica pro- slave pa je bila Ministrica za obrambo RS Andreja Katič, ki je ob koncu nagovora prejela buren aplavz. Med njim tudi od predsednika ZB NOB Slovenije Tita Turnška, ki si je prišel ogledat proslavo. Sledil je nastop ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane. S svojim skoraj eno uro in pol pevskim programom so navdušili prisotne. Na začetku so zapele nekaj borbeno - partizanskih pesmi. V nadaljevanju pa različne domoljubne pesmi raznih svetovnih narodov. Ob koncu je sledila pesem »Vstani Primorska«, ki je poslušalce dvignila iz sedežev. Nato pa je v mali dvorani Cankarjevega doma sledilo še družabno druženje prisotnih ob dobri kapljici in dobri jedači. Simon Seljak DNEVA DRZAVNOSTI 25. junija 2017, ob 20. uri v Parku samostojnosti. Zupan občine Vrhnika Stojan Jakin Slavnostna govornica Ministrstva za obrambo RS Andreja Katič je med ostalim še posebej poudarila: » Osvoboditev naše domovine leta 1945 izpod jarma okupatorja je gotovo eden najveličastnejših dogodkov v naši zgodovini. In prav je, da se te velike zmage spominjamo z vsem spoštovanjem. Okupator je imel trden namen korenito uničiti slovenski narod ter njegovo narodno identiteto. Pri tem pa očitno pripadnost domovini izkazali tudi v obdobju slovenske osamosvojitvene vojne. Takrat ste skupaj s pripadniki Teritorialne obrambe, Policije, Civilne zaščite, komunalne in zdravstvene službe ter občine sodelovali pri preprečevanju prodiranja in nekaterih drugih dejavnostih oklepnih bataljonov JLA. To je bila nevarna naloga. V njej ste ponovno dokazali, da je Vrhnika mesto pogumnih ljudi. Ljudi, ki znate v najtežjih zgodovinskih Ob 72. obletnici osvoboditve Vrhnike, 6. maja, je delegacija Občine Vrhnika in Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika položila venec na spomeniku padlim v NOB na Drči. (ss) ni računal na junaški odpor slovenskega naroda pod vodstvom Osvobodilne fronte, ustanovljene konec aprila 1941. Njeni odbori so se začeli hitro ustanavljati po slovenskih krajih, vrhniški odbor je bil tako oblikovan že prve dni tistega leta. Z Osvobodilno fronto se je začel oborožen odpor proti okupatorju. Odpor, ki je imel za cilj osvoboditev naše domovine. Vrhničanke in Vrhničani ste lahko upravičeno ponosni na svoje mesto in svojo domoljubno zgodovino. Kot ste v obdobju slovenskega narodnoosvobodilnega boja izkazali veliko domoljubje s stalnimi in številnimi odhodi v partizane, ste neomajno preizkušnjah zbrati pogum in moč. Ki ste za domovino pripravljeni tvegati in aktivno izkazujete svoje veliko domoljubje takrat, ko je to najbolj potrebno. Domoljubje, ki je bilo vašemu mestu priznano z najvišjim državnim odlikovanjem - Zlatim častnim znakom Republike Slovenije. Ivan Cankar je leta 1909 v črtici Lepa naša domovina zapisal: Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj za prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.« NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 7 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župan podelil sedem občinskih priznanj i Vrhnika, 10. maj - Občina Vrhnika je občinski praznik obeležila v osrednjem občinskem kulturnem hramu s slavnostno akademijo, na kateri je zbrane nagovoril župan Stojan Jakin, podelil pa je tudi sedem občinskih priznanj. Župan je v svojem govoru spomnil na uspehe občine, kot je njen pristop v strategijo Zero waste, razglasitev lokalne skupnosti za najbolj zeleno občino leta 2011, energetsko učinkovito občino in za najboljšo turistično destinacijo leta 2015. Uspehov niso spregledali niti v tujini: na lastno željo jo je obiskal evropski komisar za okolje. Jakin je spomnil na izgradnjo Doživljajskega razstavišča, ki je po mnenju kulturnega ministrstva najboljši slovenski projekt v shemi norveškega in finančnega mehanizma EGP za obdobje 2009 do 2014, in na obnove starejših javnih zgradb. »Žal pa so vsi ti uspehi mnogokrat omalovaževani, da ne rečem negirani. Kako bi drugače lahko razumeli večne kritike in negodovanja, pa tudi strahove ob uspešnih projektih, ki so že izpeljani, ali pa se še vodijo. Zato si želim, da bi se v pozitiven razvoj občine vključili vsi dobromisleči občani in pripomogli k še hitrejšemu in boljšemu razvoju.« Govor je sklenil s čestitkami prejemnikom letošnjih priznanj, ker so taki posamezniki ali skupine po njegovem mnenju bistveno gibalo razvoja. Najvišje podeljeno priznanje, zlato plaketo, sta prejeli Elica Brelih in Nina Vehar; srebrno Anka Grom, Bojan Lampreht in Draga Kepeš (slednji bo župan zaradi njene odsotnosti priznanje izročil posebej); bronasto pa Petar Radak in Rudolf Sedej. Slabo uro in pol dolg program so kulturno obogatili učenci glasbene šole (Tinkara Zupan na harmoniki, Ema Brlan na violini, Jana Stanešič na klavirju in učenke 5. razreda baleta: La-risa Lara Govekar, Brina Gramc, Ema Mozoli, Ema Pečkaj, Talija Rebolj Božič, Tara Rubinic, Nina Zajc in gost Urh Mlakar), godalni kvartet Quartissiomo, recitator Gregor Gruden ter skupina vzgojiteljic in vzgojite- r/ T L. sg J ^ H Z leve: Rudolf Sedej, Petar Radak, Anka Grom, župan Stojan Jakin, Elica Brelih, Nina Vehar in Bojan Lampreht. ljev vrhniškega vrtca, ki so se predstavili kot pevski zbor in s točko igranja na kahone. Slovesen pečat prireditvi so dali tudi vsi društveni prapori občine, ki so jih prinesli v dvorano s slovesnim mimohodom. Prireditev je povezovala Mirjam Suhadol-nik. Gašper Tominc, foto: GT Elica Brelih - zlata plaketa za življenjsko delo Elica Brelih je članica Društva upokojencev Vrhnika od leta 2001. V tem času je vodila dva podpredsedniška in dva predsedniška mandata. Kot osrednja osebnost učinkovite vodstvene ekipe je društvu utrla in omogočila nove poti ustvarjalnosti, druženja, izobraževanja, rekreacije in pomoči bolnim ter Projekt starejši za starejše. Društvo se je v tem obdobju utrdilo in razširilo sodelovanje z ustanovami, organizacijami in društvi v občini, na medobčinski in državni ravni. Poleg teh funkcij je tudi aktivna članica upravnega odbora Planinskega društva in članica Nadzornega odbora Muzejskega društva Vrhnika. Elica Brelih je za večletno uspešno in ustvarjalno delo na družbenem področju in vodenje društva leta 2008 prejela srebrno plaketo Ivana Cankarja. Predlagatelj tokratnega priznanja je bilo Društvo upokojencev Vrhnika. Nina Vehar - zlata plaketa za življenjsko delo Nina Vehar je ena najuspešnejših slovenskih športnic na področju kontaktnega »realnega« borilstva, vsekakor pa najboljša glede športnih dosežkov. Verjetno za vedno nedosegljiva v panogi »savate« je kot Vrhničanka postala dvakratna svetovna prvakinja in enkrat evropska prvakinja v lahkem kontaktu ter svetovna in evrop- ska prvakinja v polnem kontaktu v francoskem boksu. Njeni dosežki niso ostali spregledani tako na lokalni kot na državni ravni. Leta 2012 je postala športnica leta na Vrhniki, skupaj s slovenskimi najuspešnejšimi športniki pa jo je dvakrat sprejel tudi predsednik Borut Pahor. Lani je ob zaključku kariere od Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) prejela častno listino OKS. Predlagatelj priznanja je bilo Savate klub Vrhnika. Anka Grom - srebrna plaketa Anka Grom s Stare Vrhnike je prosti čas namenila predvsem kulturi - že od leta 2003 je sodelovala v Zvezi kulturnih društev, kjer je še vedno v izvršilnem odboru. Od leta 2006 je članica sveta Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Območna izpostava Vrhnika, zelo aktivna - kot pevka in kot predsednica nadzornega odbora - pa je dolga leta tudi v Mešanem pevskem zboru Mavrica. Bila je pobudnica ustanovitve Kulturnega društva Stara Vrhnika in bila trinajst let njegova predsednica. Zadnje obdobje je zaznamovala njena strast do kulturne dediščine, saj je obnovila propadajočo kaščo sredi vasi, ki je zdaj lahko v navdih in v spomin na minule čase. Predlagatelj priznanja je bilo Muzejsko društvo Vrhnika. Bojan Lampreht - srebrna plaketa Bojan Lampreht je pustil neizbrisen pečat v Strelskem društvu Vrhnika. Vanj se je včlanil leta 1980 in čez sedem let prevzel njegovo krmilo. Sodeloval je pri izgradnji prvega strelišča na podstrehi Črnega orla in pred leti pri ureditvi novega strelišča na Stari Vrhniki. Pod njegovim vodstvom so člani društva v streljanju z zračnim orožjem dosegli deset ekipnih naslovov državnih prvakov in več kot dvajset posamičnih naslovov državnega prvaka ter tri državne rekorde, od katerih sta dva še vedno veljavna. Tekmuje tudi sam: osvojil in prejel je že okoli 900 priznanj in odli-čij. Bojan deluje tudi v regijski in nacionalni strelski zvezi, za kar je pred leti prejel priznanje. Sadovi njegovih del niso ostali spregledani tudi na lokalni ravni - letos mu je Športna zveza Vrhnike podelila posebno priznanje za njegov prispevek pri razvoju športnega strelstva v občini. Predlagatelj priznanja za srebrno plaketo je bila Športna zveza Vrhnika. Draga Kepeš - srebrna plaketa Draga Kepeš je vrhunska bar-manka. Prvo lovoriko, tretje mesto na državnem prvenstvu, je osvojila leta 1995, od takrat naprej pa so uspešni nastopi na tekmovanjih v mešanju barskih pijač postali njeni stalni spremljevalci. Osvojila je več kot swdemdeset nagrad, medalj in priznanj, svoje znanje pa prenaša tudi na sodelavce in je aktivna v Društvu barmanov Slovenije. Vrhunec kariere je doživela lani, ko je na državnem prvenstvu osvojila prvo mesto in postala druga ženska v samostojni Sloveniji državna prvakinja. S tem je dobila vstopnico za svetovno prvenstvo v Tokiu, kjer je v kategoriji sladkih koktajlov osvojila tretje mesto in hkrati postala najboljša ženska barmanka na svetu. Zaradi omenjenih uspehov jo je Društvo barmanov Slovenije v začetku leta razglasilo za najboljšo slovensko barmanko minulega leta. Predlagatelj priznanja je bil Jure Žitko. Petar Radak - bronasta plaketa Petar Radak iz Verda je član lokalnega gasilskega društva že od leta 1978, kjer je eden izmed gonilnih članov društva. Več mandatov je bil član upravnega odbora PGD Verd, sedaj pa je predsednik nadzornega odbora. Je tudi gospodar gasilskega doma in praporščak. Njegova aktivnost ni omejena zgolj na delovanje v okviru društva, saj sodeluje tudi na drugih področjih na območju KS Verd. S svojimi pobudami, včasih tudi kritikami, nudi podporo in predloge odgovornim za napredek in izboljšanje življenjskih razmer v kraju, kjer prebiva. Predlagatelja priznanja sta bila PGD Verd in KS Verd. Rudolf Sedej - bronasta plaketa Rudolf Sedej je dolgoletni cerkovnik v Ligojni. Na to mesto je bil imenovan pred 39 leti in od tedaj opravlja omenjeno nalogo zelo vestno. Vseskozi je skrbel in še vedno skrbi, da je cerkev v Veliki Ligojni, več kot desetletje pa tudi cerkev v Mali Ligojni vedno primerno pripravljena za cerkvene obrede. Vseskozi je skrbel tudi za zvonjenje, kar je bilo do leta 1990 - do elektrifikacije zvonjenja - težka in odgovorna naloga. Dejaven je bil tudi na vasi, saj je bil ves čas zavzet pri projektu Žive jaslice, skrbel je tudi za sobo, v kateri je potekal verouk. Predlagatelj priznanja je bilo KUD Ligojna. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 8 Prvi avtomat za ekološka čistila N OS Občina Vrhnika Od maja naprej nov radar Kot so sporočili iz skupne občinske uprave, bosta odslej Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul poleg že obstoječega stacionarnega merilnika hitrosti uporabljala tudi nov stacionarni merilnik hitrosti motornih vozil. Prva je stekleničko s čistilom napolnila Brigita Šen Kreže, direktorica vrhniške komunale. Novi merilnik se od starejšega razlikuje predvsem v tem, da je bistveno manjši. »Ob meritvah bo postavljen na trinožnem stojalu, ter tako bolj prilagodljiv pri postavitvi na mestih kjer ne moremo uporabljati starega merilnika ki je nameščen v osebnem vozilu. Uporabljati se bo pričel v mesecu maju,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Nov samodejni merilnik hitrosti se bo prioritetno uporabljal na krajih kjer zaradi neprimernih parkirnih mest ne moremo uporabljati starega merilnika, ki je vgrajen v vozilu Fiat Panda. Kraji kjer bo uporabljen nov samodejni merilnik so tako predvsem centri naselij, kraji v bližini šol, vrtcev, cerkva ter ostalih Na zboru krajanov smo najprej pregledali številna dogajanja v letu 2016, nato pa smo predstavili potrebe in cilje naše KS za leto 2017. Člani sveta smo se kasneje sestali tudi z županom Občine Vrhnika in mu predstavili pobudo za ureditev problematike glede podlipske šole. Šola je že več let v najemu krajevne skupnosti, vendar zaradi njene dotrajanosti in nevarnosti za uporabnike skoraj ni več v uporabi. Kljub temu pa so s šolo povezani tudi za našo KS kar veliki stroški tekočega vzdrževanja, za kurjavo, vodo in smeti. Zato smo se člani sveta soglasno odločili, da skupaj z predstavniki občine poiščemo najboljšo rešitev sedanjega stanja. Zupanu smo predlagali, da bi sredi Podlipe uredili prostor za druženje krajanov vseh generacij, ki ga v strnjenem jedru vasi še kako potrebujemo. Ponovno smo premislili tudi našo idejo iz leta 2015 o ureditvi rekreativ- objektov kjer je večje število pešcev in kolesarjev, oziroma kraji kjer je povečana prisotnost najbolj ranljivih kategorij udeležencev v cestnem prometu. Mesta merjenj bodo izbrana skupaj s predstavniki Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predstavniki občin, policisti, ter tudi na podlagi predlogov občanov. Predvideva se, da bodo z novim sistemom še bolj učinkovito varovane najbolj ranljive skupine udeležencev v cestnem prometu, ter da bo nov radar prispeval k dvigu kvalitete bivanja občanov, saj je hitrost po vseh kazalnikih eden izmed poglavitnih razlogov za hujše prometne nesreče v naseljih.« (gt) ne poti skozi Podlipsko dolino, ki bo trajnostna priložnost za našo zeleno dolino, pa tudi pridobitev za celotno občino in širše. Predlagana trasa je zaradi konstantnega povečevanja števila kolesarjev na podlipski cesti, ki je zaradi številnih motornih vozil nevarna, zamišljena kot samostojna pot, torej neodvisna od obstoječe ceste. Ideja je, da bi del rekreativne poti potekal od Podčela, ob Podlipščici in se v okviru možnosti zelo približal vaškemu središču. Na občinsko upravo je bila že podana pobuda, za katero verjamemo, da je tako ambiciozna in hkrati realistična, da bo našla razumevanje tudi med občinskimi svetniki. Udeležba na zboru je bila polnoštevilna, kar dokazuje, da krajane življenje v KS živo zanima in da so z vodenjem krajevne skupnosti zadovoljni. Boštjan Jurjevčič, predsednik Krajevne skupnosti Podlipa -Smrečje Vrhnika, 9. maj - Komunalno podjetje Vrhnika na številnih področjih orje ledino. Bilo je eno prvih, ki se je pred desetletji celovito lotilo vprašanje odlaganja odpadkov, kar jo je pred tremi leti pripeljalo v ekološko družino Zero waste. Kot je dejala direktorica komunale Brigita Šen Kreže, s tem aktivnosti v smeri ekologije še zdaleč niso prenehale. Ena zadnjih je postavitev naprave za točenje ekoloških čistil s povratno embalažo, kar naj bi bil prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Naprava je postavljena v trgovini Depo, kjer v protivrednosti dobrih dveh ali treh evrov lahko izbirate med različnimi čistili s pridihom sivke, ki jo pridelujejo na kmetiji Stojana Korošca v Divači (Sivček). Komunalno podjetje Vrhnika je projekt izpeljalo skupaj z logaškim podjetjem za avtomatizacijo NMC. To je firma, ki je postavila prvi avtomat - mlekomat - ravno na Vrhniki, sedaj pa se po osvojitvi trga v Obiskovalci, ki jih v dopoldanskem času, ko smo se mudili na prizorišču, ni manjkalo, so lahko spoznali zdravo prehranjevanje, se seznanili s preventivnimi programi za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju, dojkah in materničnem vratu. Organizirali so delavnico pravilnega čiščenja zob, analizo telesne sestave, merjenje krvnega tlaka in sladkorja, borovniški gasilci so pripravili prikaz temeljnega postopka oži- Zagrebu širi še v Avstrijo. Tudi avtomat za ekološka čistila je prvi na trgu iz njihove delavnice. Upajo, da jim bo uspelo izdelati napravo, ki bo primerna tudi za ulično uporabo. Da je zgodba še zanimivejša in še bolj zelena: ogrodje avtomata je iz lesa iz Zaplane, vgrajene police pa so odslužene trgovinske police. Kako upravljamo z avtoma- vljanja. Do poznega popoldneva so bile napovedane še različne športne vadbe in testi, prilagojeni starostim udeležencev. Če smo zelo natančni, je dan Zdravja organiziral Center za krepitev zdravja, ki deluje znotraj zdravstvenega doma. Pred tremi leti je bil ravno Dan zdravja njegov prvi večji projekt, potem pa je svoj o dejavnost samo še krepil. »Pred nami je v zdravstvenem domu deloval Zdravstvenovzgojni center, ki tom? Mojca Nagode iz podjetja NMC je pojasnila, da avtomat sprejema gotovino - bankovce ali kovance ter vrača drobiž. Izbiramo lahko med osmimi različnimi ekološkimi čistili in natočimo poljubno količino, saj lahko točenje prekinemo kadarkoli. Sledita račun in deklaracija, ki jo je treba nalepiti na embalažo. Slednjo lahko so ga nato programsko nadgradili in je nastal Center za krepitev zdravja. Po treh letih dela smo postali prepoznavni, kar se najbolje kaže pri delavnicah in srečanjih, ki jih organiziramo, saj so zelo dobro obiskana,« je pojasnila Jerneja Filipič, vodja Centra, v katerem deluje šest diplomiranih medicinskih sester in fizioterapevtka. Imajo več kot petnajst različnih brezplačnih programov, od »enostavnih«, kot so tisti na temo krvnega tlaka, do zahtevnejših, na primer spoprijemanje z depresijo. »Najbolj obiskana je delavnica spoprijemanja s stresom, kar po svoje glede na čas, v katerem živimo, niti ne preseneča.« Na de- prinesemo s seboj, mogoče pa jo je dobiti tudi pri avtomatu. Depo, v katerem je avtomat, je odprt v torek med 9. in 12. ter med 15. in 19. uro, v sredo med 15. in 19. uro, v četrtek med 9. in 12. ter med 15. in 19. uro, v petek med 9. in 12. uro in soboto med 8.30 in 12.30. V ponedeljek in nedeljo je zaprt. Gašper Tominc, foto: GT lavnice, srečanja ali individualna svetovanja vas lahko napoti izbrani zdravnik ali referenčna ambulanta, nekaterih se lahko udeležite celo skupaj s svojcem. »Naše delavnice imajo tudi socialni značaj, ne le preventivnega in svetovalnega, kajti na njih se včasih stkejo tudi nova poznanstva in prijateljstva.« Obiskovalci Dneva zdravja so tako lahko na enem mestu dobili kopico uporabnih informacij in opravili nekatere brezplačne teste zdravja. Obiskovalci so našli same pohvalne besede, zaključevali pa so nekako v smislu, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa samo eno - biti zdrav! Gašper Tominc, foto: GT Zbor krajanov Podlipe in Smrečja V soboto, 8. 4. 2017, smo imeli v Podlipi letno srečanje - zbor krajanov, ki ga vsako leto organiziramo v pomladanskih mesecih. Dan zdravja dobro sprejet Vrhnika, 12. maj - V Parku samostojnosti v središču mesta je potekal že tretji Dan zdravja, ki ga ob svetovnem dnevu medicinskih sester pripravlja Zdravstveni dom Vrhnika. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 9 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ko kvačkanje postane več kot zgolj ročno delo KvaKvačkaš je neformalna skupina deklet, žena, ki se enkrat mesečno srečujejo v kavarni Park v središču Vrhnike in kvačkajo. Dobesedno - da ne bo pomote. Kot pravi ena izmed njih, Martina Kališek, gre za obliko ustvarjalnega druženja, ki mu zadnje čase dajejo tudi socialno povezovalno in dobrodelno noto. Skupina se je začela porajati pred več kot petimi leti v prijateljskem krogu Vrhničank, Domžalčank in Kamničank, ki jim je bilo skupno veselje do kvačkanja. Kmalu so prerasle dnevno sobo in se začele srečevati na javnih mestih, kar ni ostalo neopaženo. Tako so pred približno tremi leti prvič razstavljale svoja dela v logaški in domžalski knjižnici. V Logatcu so stopile celo korak dlje, saj so njihove delavnice, ki jih je prevzela Vrhničanka Magda Nicoletti v okviru Univerze za 3. življenjsko obdobje zelo lepo zaživele. »Srečujemo se že četrto leto, obiskujejo nas tudi Vrh- ničanke. Uživamo pri ustvarjanju z različnimi materiali v vseh mogočih tehnikah kvačkanja.«, je povedala Magda. Na Vrhniki jim še nekako ni uspelo prodreti v organizirani obliki. Se pa že lep čas ob petkih ali sobotah enkrat mesečno srečujejo v Kavarni Park v središču mesta, kjer si izmenjujejo izkušnje, navdihujejo druga drugo s svojimi deli, velikokrat pa v svojo sredo povabijo tudi kakšno zanimivo gostjo, ki srečanje še dodatno popestri. »Zbere se nas okoli osem do deset deklet, ki nato tri ali štiri ure pridno kvačkamo, klepetamo, primerjamo dela, izmenjujemo znanja...« pojasnjuje Martina Kališek, ki pravi, da skupina nikakor ni zaprta. »Seveda, vljudno v svojo sredo vabimo vse somišljenice, če pa obstaja tudi kakšen navdušenec nad kvačka- mi, pa prav tako vabljen.« A tudi na Vrhniki njihovo delo ni ostalo prezrto. Lidija Toroš pojasnjuje, da so predlani s svojimi kvačkami okrasile novoletno jelko v vrhniški knji- Sekanje pirhov Velikonočni ponedeljek je po osamosvojitvi v Sloveniji, podobno kot v večini evropskih držav, dela prost dan. Po običajih je namenjen obiskovanju sorodnikov in prijateljev. Zato smo se člani Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske ponovno srečali in poveselili v domu krajevne sku- pnosti na Stari Vrhniki - Lopi ter se pomerili v sekanju pirhov. Tega običaja se razveselita tudi naša najmlajša, Maja in Žan. Se- žnici, letos pa se jim je uresničila tudi želja po samostojni razstavi. »25. marca smo odprle razstavo kvačkanih mandal v Mali mestni galeriji, ki se nahaja v podhodu pri Sodnijskem trgu. Dela bodo na ogled do predvidoma sredine junija.« Poleg ustvarjalne in družabne note, pa so njihova srečanja zadnje čase tudi prežeta z dobrodelnostjo. Martina je pojasnila, da se je vse skupaj začelo pred dvema letoma, ko so članice skvačkale odejo, ki so jo podarile sirski družini v azilnem domu na Viču. »Nekaj odejic je nastalo tudi v sodelovanju z drugimi rokodelskimi skupinami, kot sta Breja preja in Razkrite roke. Tako smo razveselile že vsaj šest begunskih družin, s pisano kvačkano odejo pa smo obdarile tudi mamico z dojenčkom v varni hiši.« Da je ustvarjanje univerzalni jezik, ki ne pozna jezikovnih in kulturnih ovir, so dokazale tudi tako, da se dve iz skupine Kva-Kvačkaš že dalj časa srečujeta z azilantkami na Viču, s katerimi - kaj drugega - kot kvačkajo. Če je tudi vas zamikalo, da bi se pridružile veseli družbi Kva- Kvačkaš, potem jih poiščite na facebooku, kjer boste našli tudi vse kontaktne podatke. Lahko pa se jim ob svetovnem dnevu kvačkanja in pletenja v javnosti pridružite na KvaKvačkaš delavnici, ki jo v okviru Argonavtskih dne-vov organizirajo 24.6.2017 popoldan v parku ob kavarni Park . Gašper Tominc OZVVS Vrhnika - Borovnica veda ni manjkalo pirhov, potice, šunke in pijače! Ob zaključku tekmovanja sta bila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Tretje mesto je zasedel Karl, drugo Branko in prvo Franci. V imenu društva se lepo zahvaljujem KS Stara Vrhnika za gostoljubje. Metka Paškulin Pohodniška skupina OZVVS Vrhnika -Borovnica se je 22. aprila 2017 udeležila pohoda po poteh Braniteljev Slovenije, Kog Središče ob Dravi. Srečanje so posvetili spominu na velike preizkušnje, ki so jih prebivalci teh krajev preživeli v minulem stoletju, ko so se postavili za slovensko ozemlje, uprli okupaciji in potuj-čevanju ter leta 1991 enotam JLA. Na pohodu se je zbralo več kot 120 pohodnikov iz veteranskih in domoljubnih organizacij iz vse Slovenije in veteranske organizacije prostovoljcev domovinske vojne Koprivnica ter uživali ob sprejemu, ki sta ga pripravili OZVVS Ormož in Krajevna skupnost Kog. Članice Društva kmečkih žena so pripravile pestro ponudbo zdrave lokalne hrane, ki so jo strnile v »pohodniški zajtrk«. Odprli so tudi vrata etnološke zbirke Od zrna do kruha. Pohodnike je pozdravil Tone Luskovič, predstavnik KS Kog in Zgodovinskega društva Ormož, za prijetno vzdušje pa sta poskrbela mlada glasbenika. Trasa pohoda nas je vodila tik ob državni meji, med gorica- mi. Organizatorji so pripravili tudi priložnosti za počitek in okrepčilo, pohodniki pa smo poskrbeli za dobro voljo, obujanje spominov in navezovanje novih stikov med člani posameznih veteranskih združenj. Ob prihodu v Središče ob Dravi nas je pohodnike pozdravil župan v Sokolani s prijetno glasbo, pohodniškim golažem in okrepčilom. Organizatorjem pohoda OZVVS Ormož, PVD SEVER in OZSČ Ormož smo se predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij zahvalili in čestitali za dobro organiziran pohod. Marija Dolenc NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 10 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^TOj 1 S ■ W * '"iT* Občina Vrhnika ¿■"V. Vrhnika .svečanoodprtje »argohavtski ;».Z0VAH0C *FESTNAIHRAM ★argotlon ... kolesarski maraton V r " ^--^^ Argonavtskt dnevi 25 ★ Mkiirf P PROST. V primeru dežja BO PRIREDITEV pod velikim šotorom! - . -TADU * KINGSTON *MAMBOKINGS WPKE&TRKAJ RADIO I ORION MAMEX pfe-otohnlka, ognjemeti d.o.o. I HPS pet., 16. 6. 21.[ Otvoritveni koncert z Big Bandom Vrhnika sPortni park Vrhnika in Aniko Horvat sre., 21. 6. 2[.[[ Pobarvaj me za rekord Park samostojnosti sob., 17. 6. 9.0 9.1 Antične zgodbe Vrhnike, turistično vodenje Dan slovenskih ribičev, predstavitev ribiške družine Vrhnika Sestavi ladjo Argo! zbor pred TIC Vrhnika park pred ZIC-em Retovje - Matjaževka 11.[[ Moja Ljubljanica - redno vodenje po razstavi Kulturni center Vrhnika 18.[[ Poletna muzejska noč v Kulturnem centru Vrhnika Kulturni center Vrhnika 18.[[ Poletna muzejska noč v Tehniškem muzeju Slovenije Tehniški muzej Slovenije 18.30 Otroški program: Sonijevo potovanje z Vrhnike v vesolje, otroška predstava Športni park Vrhnika Žabice, cheer show in delavnica Športni park Vrhnika 19.[[ NOC NA VRHNIKI: Neda Ukraden, Tabu, Mambo Kings, Kingston, Trkaj & Nipke, Ines Erbus ... ognjemet Športni park Vrhnika *** ned., 18.6. 9.[[ Argonavtski maraton Jelovškova cesta 12.[[ Tu smo doma Star maln 21.[[ Kino pod zvezdami: Popolni tujci, italijanska komedija bazen v Športnem parku Vrhnika * pon., 19. 6. 18.00 Zumba & Salsation party 19.00 Odprtje razstave Rog izobilja tor., 20.6. 20.00 Latino večer z Big bandom Vrhnika in salsa plesalci Športni park Vrhnika * Cankarjev dom bazen v Športnem parku Vrhnika * 18.[( ] Funkcionalna vadba Športni park Vrhnika * 19.[( ] 24. Tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu Cankarjev laz 21.[( ] Stand up komedija: Boštjan Gorenc - Pižama, Sašo Stare, Rok Bohinc, Admir Baltič bazen v Športnem parku Vrhnika * čet., 22.6. 17.[( ] 19. Mednarodno tekmovanje barmanov za pokal Argonavtskih dni hotel Mantova 18.[( ] Vadba za zdravo hrbtenico Športni park Vrhnika * 2[.[( ] Potopisno predavanje Nova Zelandija bazen v Športnem parku Vrhnika ** pet., 23. 6. 16.[( ] Festival hrane in Sejem domače in umetnostne obrti Stara cesta 16.[( ] Pobarvaj me za rekord Stara cesta 17.[( ] Svetovno prvenstvo v brkeljcu Stara cesta 18.[( ] Soseda in pol, otroška predstava Stara cesta 19.[( ] Najdaljši vrhniški štrukelj Stara cesta 2[.[( ] Dionizova noč: Rokomotiva ... Stara cesta sob., 24. 6. 1[.[( ] Argotlon - sprejmi izziv! Športni park Vrhnika in prizorišča po Vrhniki 16.[( ] Kva Kvačkaš delavnica park pri Kavarni park 18.[( ] Argotlon after party-za gasilce gre! The Drinkers, Viperstone ... Športni park Vrhnika ned., 25. 6. 9.[[ Pohod po Rupnikovi liniji zbor pred Gostilno Mesec 18.[( ] Zaključek Argonavtskih dni: koncert MePZ Ivana Cankarja z gosti Cerkev sv. Lenarta E > E o & E s¥:š 20.00 Proslava ob dnevu državnosti Park samostojnosti SPREMLJEVALNI PROGRAM: 2.-4. junij FUTSALTURNIR VRHNIKA Športni park Vrhnika 3. 6. TEK BEVKE Šoortni park Bevke 10. 6. ob 20.00 KVŠ ODPRTI ODER ROCK IN ROVTE 11. 6. MRAVLJICA ULA na grajski zabavi pred gasilskim domom na Zaplani 30. 6. URBANI VRT bazen v Športnem parku Vrhnika K VERD 9SA kompostar^ MKERŠMANC J.o.o. PREVOZNE STORITVE » (anvinajy (ßt oblak SpintS RADGONSKE GORICE FORTRADE (Dsiliko ^^Cr Simply Flexible \Z\AZ (5 vargalont ^■r_ VRHNIKA _/ NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 11 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Noe na Vrhntkf Tudi tokratna Noč na Vrhniki bo prav posebna in edinstvena. Poleg svoje osnovne ideje, ki jo nosi že sedemnajst let, torej zabavati mlado in staro, od blizu in daleč, bo letos še posebej izpostavljena kot uspešen model razvoja lokalne prireditve. Osrednja zvezda večera bo na glavnem vrhniškem odru obeležila 50-letnico svoje kariere. Beseda teče o legendarni Nedi Ukraden, ki je s številnimi hiti in stilskimi preobrazbami še danes ena glavnih ikon popularne glasbe na področju bivše skupne države. Ne smemo pa pozabiti tudi vseh ostalih glasbenih izvajalcev in skupin, ki nam bodo pričarali pravo glasbeno doživetje. Vračajo se Tabu s svojim še dokaj svežim izdelkom, albumom Nabiralka zvezd, kjer se je nabralo že kar nekaj hitov. Seveda so pravi »hit makerji« tudi skupini Kingston in Mambo Kings, ki bosta poskrbeli za odlično žurersko vzdušje. Nipke in Trkaj sta znanilca raperskih napevov, ki jih Slovenija vedno bolj sprejema za svoje, za uvod v vrhunec v večera pa bodo poskrbeli Batista Cadillac in Ines Erbus, mlada pevka, ki se je še posebej dokazala v šovu Znan obraz ima svoj glas. Ognjemet ob polnoči, zabaviščni park in otroška gledališka predstava Sonijevo potovanje iz Vrhnike v vesolje na začetku večera bodo dodali še nekaj čarobnosti k celotnemu dogajanju. S podporo dolgoletnih pokroviteljev, Občine Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja smo uspeli ohraniti prireditev brez vstopnine, zatorej se lahko prepustite zabavi popolnoma brezplačno. Mi pa bomo poskrbeli, da vam bo Noč na Vrhniki spet ostala v prijetnem spominu vsaj do naslednjega leta. ARGOTLON - SPREJMI IZZIV - 24. 6. 2017 Vidimo se v soboto, 17. junija od 18.30 ure dalje v Športnem parku na Vrhniki. Sreda, 21. 6., ob 21. uri Stand up komedija bazen v Športnem parku Vrhnika KDAJ: sobota, 24. 6. 2017 ob 10:00 KJE? Športni park Vrhnika KAKO?: Obvezno se prijavi na www.argotlon.si KDO? Vsi ki ste aktivni v življenju in se radi zabavate TRASA: na 11 km dolgi trasi vas čaka preko 40 zelo atraktivnih ovir! NAGRADE: vsak udeleženec prejme športno majico, medaljo, topel obrok ter diplomo. BOGATE NAGRADE ZA EKIPO, KI BO NAPRAVLJENA V NAJBOLJ NOREM, ODŠTEKANEM ARGONAVTSKEM STILU! Obvezno se prijavi na >>> www.argotlon.si © PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZlCvisitvrhnika.si £ Argonavtskt dnevf Noe na Vrhniki Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika vabi k sodelovanju na Festivalu hrane ter Sejmu domače in umetnostne obrti, ki bosta v petek, 23. 6. 2017, na Stari cesti na Vrhniki . VABIMO VAS, DA SKUPAJ Z NAMI 21. 6. IN 23. 6. POBARVATE NAJVEČJO PO&ARVANKO NA SVETU ZA GUINNEHOVO KNJIGO REKORDOV V pobarvanki bodo predstavljene slovenske znamenitosti na hudomušen način. Sestavljena bo iz sedmih Listov velikosti sedem metrov dolžine in dva metra širine. Podiranje rekorda bo potekalo v okviru festivala 25. Argonavtski dnevi v vsakem vremenu. Postanite del svetovnega rekorda tudi vi! Več na: www.visitvrhnika.si Rok za prijavo: 10. 6. 2017 oz . do zasedbe mest . Informacije: TIC Vrhnika, tel: 01 755 10 54, mob: 051 661 063 ZIC )w PRIjAVNICA Označite sejem, na katerega se prijavljate desno . > > > Podatki o skupini Ime in priimek prijavitelja: ............... Ime skupine: .......................... Naslov:..................................................... E-pošta:......................................Telefon/mobitel: Predstavili bomo naslednjo jed / izdelek:......................... Opis (značilnosti/zgodovina/zanimivosti o) jedi / izdelku:........... ^¡f VDC VI, E*ota VrU*ika .Datum in podpis: Obvestilo o začasni prometni ureditvi cest Informacije o dogodku: Na Stari cesti (od št . 1 do 53) in cesti Na klancu TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, bo popolna zapora: od 23 . 6 . od 6 . ure do 24 . 6 . do 12 . ure 01 755 10 54, 051 661 063, www.visistvrhnika . si Vrhnika NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 12 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Odpadki vse privlačnejši za ekološke turiste Vrhnika se je v minulih dveh desetletjih razvila v najnaprednejšo slovensko občino, kar zadeva trajnostno ravnanje z odpadki. Je prva občina, ki se je pridružila evropski mreži skupnosti na poti do ničelne stopnje odpadkov (Zero waste). Količina ločeno zbranih odpadkov je več kot 80-odstotna, kar Vrhniko uvršča med najboljše občine v EU. Pravilna odločitev za širjenje in uresničevanje ekološke ozaveščenosti se zdaj začenja kazati tudi kot potencialno pomemben turi-stično-izobraževalni adut Vrhnike. To je 24. aprila 2017 potrdila delegacija študentov z amsterdamske univerze za uporabne vede, ki jih je na Vrhniko po- Dragi sošolec, sošolka, učitelj, učiteljica! Letos smo na vrsti za praznovanje 50. obletnice zaključka osnovne šole letnikov 1952, 1953. Zato vabim sošolce in sošolke razredov: 8. A in 8. B, da se mi oglasite. Klopi Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika smo zapustili leta 1967. Ja, minilo je 50 let! Dolgih petdeset let, hkrati pa kratkih. Zdi se mi kot, da smo včeraj zapustili šolske klopi. V spominsko knjigo mi je eden izmed sošolcev zapisal: »Ko te bo usoda odpeljala v tuj viharni svet, boš te vrstice brala, spomin mladostnih let.« Usoda me ni odpeljala v tuj, viharni svet, a vse pogosteje se spominjam tistih mladih, veselih in razigranih let. Zato bi bilo lepo, da bi se zbrali v Vabilo čim večjem številu, da bi se spet videli in se skupaj po-veselili! O datumu našega srečanja se bomo dogovorili naknadno; za lokacijo pa si bomo izbrali Gostinstvo Kranjc (pri Caserman). Prosim, da svojo udeležbo potrdite do 10. junija na telefonsko številko: 041/424560 - Slavi Štirn. Veselim se srečanja z vami in vas lepo pozdravljam! Prostovoljno gasilsko društva Drenov Grič - Lesno Brdo vas vabi na Veselico na Drenovem Griču z Ansamblom SMEH Petek, 23. junija, ob 20. uri. Ves izkupiček bo namenjen plačilu stroškov za udeležbo dveh tekmovalnih enot (mladinke in mladinci) na mladinski olimpijadi v Beljaku julija 2017. Vabljeni na DRENOV GRIČ! spremila njihova profesorica dr. Maayke Jansen z Oddelka za psihologijo. Na pobudo Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani so se prišli izobraževat na Javno komunalno podjetje Vrhnika o modri strategiji ravnanja z odpadki, kajti mesto Amsterdam se spoprijema s tako hudimi težavami s smetmi, da so mestne oblasti prosile študente, naj raziščejo dobre prakse v drugih državah. Študenti psihologije so imeli za nalogo ugotoviti, kako pri ljudeh privzgojiti odgovornejši odnos do okolja. Pravzaprav je letošnja delegacija že druga, kajti pred letom je z amsterdamske univerze obiskala Komunalno podjetje Vrhnika prva skupina študentov s profesorjem in nad predstavitvijo, ki jim jo je pripravil Jernej Fefer, so bili tako navdušeni, da so po navdih za reševanje svoje nezavidljive situacije zdaj prišli tudi njihovi sošolci. Ugotovili so, da se od vrhniškega podjetja lahko naučijo zelo veliko in da, kar zadeva ravnanje z odpadki, turistično oblegana nizozemska prestolnica daleč zaostaja za Vrhniko. Tokrat je goste spremljala profesorica dr. Vera Grebenc z ljubljanske Fakultete za socialno delo, ki meni, da je ravnanje z odpadki odlična priložnost za graditev lokalne skupnosti, saj vključuje tudi pridelavo in prodajo zdrave domače hrane. Predaval jim je Jernej Fefer, izvedenec za psihološke prijeme, s katerimi je mogoče »vzgajati« uporabnike komunalnih storitev. Vse pa je pozdravil tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki je poudaril pomen dolgoročne okoljske vizije lokalne skupnosti in dobrega sodelovanja ambicioznega operativnega moštva. Nizozemska delegacija si je poleg prostorov Komunalnega podjetja Vrhnika, kjer jih je najbolj navdušila popravljal-nica »odsluženih« predmetov, ogledali tudi inovativno trgovino Depo v središču Vrhnike, izjemno zanimivo Doživljajsko razstavišče z najstarejšim znanim lesenim kolesom na svetu in za konec še Močilnik z zeleno reko, kakršnih na Nizozemskem nimajo. Ze drugi obisk predstavnikov amsterdamske univerze skupaj z obiskom evropskega komisarja za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenuja Velle aprila 2016 na Komunalnem podjetju Vrhnika dokazuje, da je preudarno ravnanje z vrhniškimi odpadki vir navdiha za okoljsko zaostale države Zahoda in da postajajo vrhniški odpadki vse privlačnejši za evropske ekološke turiste. Borut Petrovič Jesenovec Zbirali nevarne odpadke Vrhnika, 20. april - Pred staro osnovno šolo na Vrhniki je potekalo tradicionalno spomladansko zbiranje nevarnih odpadkov, ki je bilo letos v segmentu odpadne elektronske opreme še nekoliko pestrejše kot običajno. Kot je verjetno že znano, je Zeos, podjetje, ki zbira odpadno elektroniko, na Vrhniki postavilo šest zabojnikov za zbiranje tovrstne opreme, veliko pozornosti pa namenja tudi ozaveščanju prebivalstva. Tako so se občani lahko fotografirali s posebnim avtomatom, ki jim je fotografijo samodejno poslal v njihov elektronski predal, odgovarjali na anketo in si prislužili majico ter se družili z njihovo maskoto - Ecijem. A več kot elektronsko opremo so občani prinašali »klasične nevarne odpadke«, kot so baterije, sijalke, olja, barve, akumulatorje ... Janez Kogovšek iz Komunalnega podjetja Vrhnika je pojasnil, da vsako leto zberejo več odpadkov, kar kaže na večjo ozaveščenost občanov. »Moram kar pohvaliti občane, da nam prinašajo vedno več jedilnih olj, ki so prej verjetno končali v od- toku. Zbrane odpadke predamo podjetju Kemis, ki se nahaja tih ob upravni stavbi komunale.« Če ste akcijo slučajno zamudili, lahko odpadke še vedno prinesete v Zbirni center na komunali. Za ponazoritev, v kakšni potrošniški družbi živimo: vsak mesec zberejo za 200-litrski sod samo baterijskih vložkov. Gašper Tominc, foto: GT Odkup lesa na panju PLAČILO TAKOJ Velika Ligojna 74 I 1360 Vrhnika 041/706-359 mm.matic.malovrh@gmail.com www.gozdarske-storitve.si MM BDZMRSIVa d-0.0. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 13 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 1. maj v Starem malnu Vrhnika, 1. maj - Turistično društvo Blagajana Vrhnika se je odločilo, da bo v Starem malnu za prvomajske praznike organiziralo dvodnevni praznični piknik. Na odločitev je vplivalo tudi dejstvo, da so točno pred enim letom prevzeli kočo v Starem malnu, kjer sami nudijo razno pijačo in številne jedi tudi iz domačih vrhniških logov. Zadali so si resnično težko nalogo »Prazničnega piknika«, ki naj bi naslednja leta postal tradicionalen. Letos so jim v pomoč priskočili še člani KS Vrhnika Vas in ZIC Vrhnika. Ne glede na težave so akcijo dobro izpeljali in tako obljubljajo, da bo v naslednjih letih še boljše, prijaznejše in veselejše. To pa so marljivi »vrhniški turisti« tudi zmožni opraviti. Tako je bil Prvomajski piknik izveden v dveh dneh in to 1. in 2. maja. Glede na lepo vreme pa so se v Stari maln zgrinjale množice ljudi, ki so prišli iz smeri Vrhnike, Planine in Za-plane. Resnično take množice pa le niso pričakovali. Zasedene so bile vse klopi in mize. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel Presenečenje in Turistično društvo Blagajana kar nekaj parov je zaplesalo. Za pravo doživetje pa sta poskrbela s kulinariko zmagovalec Master Chefa Slovenije ■ Komisija za lepše okolje na terenu Spoštovani občani Vrhnike, kmalu bomo zopet opazovali urejenost našega kraja. Vabimo vas, da nam pomagate pri opazovanju naše občine. Ocenjevali bomo naslednje kategorije: stanovanjske hiše, najlepše cvetoče balkone, večstanovanjske objekte (sem sodijo večstanovanj-ske hiše; štiri stanovanja in več, bloki; ocenjujemo ocvetličenost in urejenost okolice), poslovne objekte; iskali bomo najlepše urejene gostinske lokale in trgovine (ocenjevali bomo zunanjo in notranjo urejenost le teh), javne objekte; tokrat iščemo najlepše kozolce, avtobusna postajališča, kapelice in kašče. Naj vas opomnimo, da prijave zbiramo do 15. junija 2017. Obvestite nas lahko z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti na naslov drustvo.blagajana@kabelnet.net. Oglasite se lahko osebno v pisarni TD Blagajana v času uradnih ur. Že v naprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje urejenega okolja. Predsednica Komisije za lepše okolje, Anita Čretnik Aleš Ogrin (levi) in Master Chef Darko Klemen (desni) Darko Klemen in eden najboljših bar-manov Aleš Ogrin. Prav Aleš je name-šal precej brezalkoholnih in alkoholnih coctailov ter se lotil tudi natakarskega posla, kot pomoč TD Blagajani. Ljudje pa so prihajali in prihajali, tako da je proti popoldnevu skoraj vsega zmanjkalo. To se je dogodilo v ponedeljek 1. maja. Na 2. maj pa so se »gostinci« pripravili malo bolje in tudi množica ljudi je bila nekoliko manjša kot prejšnji dan. Ne glede na to, pa so bili obiskovalci veseli in dobre volje, saj so nas prvomajski prazniki zopet popeljali v prelepo naravo, v pohodništvo in vsaj za kratek čas pregnali misli na težavne delovne dneve in borbe za preživetje. Zato živel 1. maj! Simon Seljak GLASOVALNI LISTIČ Stanovanjska hiša (vpišete naslov) Najlepše urejen balkon (vpišete naslov) Najlepše urejen javni objekt (kozolec, kašča, avtobusno postajališče, kapelica (vpišete naslov oz. lokacijo)) Najlepši večstanovanjski objekt (vpišete naslov in ime objekta oz. lastnika) Zahvala V prvi vrsti se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Vrhnika Vas, DR Moja Ljubljanica, ZIC-u, Ansamblu Presenečenje, Alešu Ogrinu, Tereziji Nikolčič in ŠK Izza ovivnka. Veseli smo bili druženja z Darkom Klemnom. Hvala članom delovne ekipe Star maln, ki se je kljub presenetljivemu številu obiskovalcev trudila, da bi ustregla. Čeprav smo pripravili veliko več kot običajno, se ni izšlo in je ostal priokus nezadovoljstva nepostreženih gostov in nemoči gostiteljev. Vsem, ki ste čakali zaman, se opravičujemo in upamo, da nas boste še obiskali. Mi se bomo trudili, da bi pridobili oz. obdržali vaše zaupanje. Prvomajsko praznovanje želimo obarvati z besedo tradicionalno. TD Blagajana Predsednica Mirjam Suhadolnik Sejem Vse za vrt in dom Najlepši poslovni objekt; trgovina, gostinski lokal (vpišete ime in naslov trgovine ali gostinskega lokala) Tako kot prejšnja leta MOJ NASLOV je Turistično društvo Blagajana tudi letos Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. na lepo sončno soboto organiziralo sejem Vse za vrt in Vabil° dom, na katerem so se predstavili ponudniki 10. jubilejno srečanje priseljenih občanov z doma«. Na prireditvi bodo društva, organizacije in posamezniki lahko sadik okrasnega cvetja, domačini predstavili svojo dejavnost. Pripravili bomo ustvarjalne delavnice za zelenjave, dišavnic, najmlajše, zabavna in športna tekmovanja, poskrbeli bomo za glasbo, vrtnega orodja pekli bomo palačinke, zadišalo bo po domačem pecivu in še marsikaj. , m - . m . . domače in umetnostne Program tega dne je nikoli zaključena zgodba. Dobrodošli ste vsi, . . »TU SMO DOMA« ki želite predstaviti svojo ljubiteljsko ali profesionalno dejavnost. obrtl ter Izdell> Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika se zahvaljuje: Vrtnarstvu Hlebec za okrasne sadike, podjetju Unichem, Kompostarni Rosa, Zavodu Ivana Cankarja, Romanu Novaku, Anžetu Stržinarju, Leonu Novaku in Komunalnemu podjetju Vrhnika za pomoč in sodelovanje na sejmu. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 14 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [J4j >> izdelke za zaščito in boljšo rast rastlin, najzgodnejši obiskovalci sejma pa so se razveselili tudi komposta, ki ga je razdelila kompostarna Rosa. Da je bil sejem tudi letos dobro obiskan, priča dejstvo, da je štiristo sadik okrasnega cvetja, ki ga je Turistično društvo Blagajana podarilo prvim obiskovalcem, zelo hitro pošlo. Joži Alič, foto: Leon Novak Večgeneracijski center Vrhnika V sejni sobi Občine Vrhnika je bila v sredo, 19. aprila, tiskovna konferenca, kjer so predstavili večgeneracijski center Skupna točka Vrhnika. Večgeneracijski center Skupna točka je projekt, ki poteka v sodelovanju s Slovensko filantropijo in je namenjen medgeneracijskemu in medkulturnemu povezovanju. Ustvarja prostor za druženje, sodelovanje, prenos znanja in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih, hkrati pa uvaja vsebine za vključevanje in socializacijo ranljivih skupin ter nudi preventivne programe in vsebine. Skozi pestre aktivnosti, ki potekajo v večgeneracijskem centru Skupna točka, omogočamo socialno vključevanje vseh generacij v skupnosti ter gradimo solidarnost, zaupanje in medsebojno pomoč. Tako želimo omogočiti premostitev vrzeli med generacijami, ki jo v hitrem tempu življenja vsi pozabljamo. Druženje v Skupni točki je namenjeno vsem, ki si želite pestro in zabavno preživljati prosti čas. Projekt podpirajo občine Grosuplje, Logatec in Vrhnika ter Mestna občina Ljubljana. Večgeneracijski center Skupna točka Vrhnika deluje na Tržaški 12, 1360 Vrhnika, E: rok.strazisar@ zpmmoste.net, tel. +386(0)64 259 033. Simon Seljak Slikanica Mali plac Založba Škrateljc iz Bevk je v sozaložništvu z Zavodom Ivana Cankarja in ob strokovnem sodelovanju Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje izdala izvirno slovensko slikanico Mali plac. Mali plac je zgodba z močnim ekološkim sporočilom, kako pomembna sta ohranjanje ravnotežja v naravi in skrb za naravno okolje. Avtorja Uroš Grilc in ilustrator Gorazd Vahen sta ustvarila poučno zgodbo o mali želvi in življenju v močvirju. Mali plac je čarobno lep kraj in prijazen dom številnih močvirskih živali. Toda škratji urok z Malega placa prežene vse močvirske živali. Le želva zbere dovolj poguma, da se sooči s škratjo nadlogo. V temačnem škratjem gozdu jo čakajo tri zahtevne škratje uganke, saj škratje od vsega najraje sprašujejo zapletene reči. A želva ve, da si tisti, ki reši škratovo uganko, pribori naklonjenost teh malih hudob. Bo želvi uspelo najti rešitev in pregnati škratji urok? Bo Mali plac spet postal prijazen dom mnogoterih močvirskih bitij? Zgodba bo posebno ljuba vsem, ki živijo na Ljubljanskem barju, saj je naravni rezervat Mali plac dom želve sklednice in izjemno privlačna naravna znamenitost. Pravljica o Malem pla-cu je tako poklon temu koščku narave in spodbuda, da otroci razmišljajo o naravi, kijih obdaja, in o pomenu skrbi zanjo. Knjiga je naprodaj v vseh knjigarnah po Sloveniji, pa tudi v razstavišču Moja Ljubljanica in Turističnoinformacijskem centru Vrhnika. Če pa želite zgodbo o Malem placu doživeti v živo, vabljeni na Tek Bevke 2. 6. ob 11. uri, kjer vas čaka pravi Koncert močvirskih škratov z glasbenikoma Samom Kutinom in Ano Kravanja! Branje Cankarja Turistično društvo Blagajana in Cankarjeva knjižnica Vrhnika tudi v maju nadaljujeta branje Cankarjevih del. Vse se nekako dogaja v Cankarjevi dnevih leta 2017. Letos je tudi občinski praznik, ki je na dan Cankarjevega rojstnega dneva, 10. maja, padel ravno na sredo, ko potekajo branja njegovih del. Zato je branje potekalo pred Cankarjevim domom eno uro pred slavnostno akademijo, kjer so podelili tudi občinska priznanja. Nadaljnja branja bodo v Močilniku, ki mora ostati vrhniško. Zato je treba podpreti bralce pri njihovem vztrajanju. Ljubitelji Cankarjevih del ste vabljeni vsako sredo v Močilnik. Simon Seljak Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. VGC Skupna točka Vrhnika vam v aprilu nudi nekaj delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Trenutno na različnih lokacijah izvajamo učno pomoč, različne aktivnosti na prostem ipd., veseli pa smo vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so brezplačne, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON in SRE v času uradnih ur na CSD Vrhnika TOR in ČET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Tržaški 12 PET 8.00 -15.00 v prostorih VGC na Tržaški 12 oz. po dogovoru Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Rok Stražišar e-naslov: rok.strazisar@zpmmoste.net tel: 064 259 033 Junij: Ponedeljek, 5. 6., ob 17.30, Osnovna šola Antona Martina Slomška -pogovorna Skupina za starše, ki jo bo vodila Karmen Vergolin. Torek, 13. 6., ob 17.00, prostori Društva upokojencev - ročna ustvarjalna delavnica za naslovom Mobili, ki jo bo vodila izvajalka Taja T. Berk. Ponedeljek, 19. 6., ob 17.30, Osnovna šola Antona Martina Slomška -pogovorna Skupina za starše, ki jo bo vodila Karmen Vergolin. Pridružili se bomo tudi VDC Vrhnika - Idrija, ki bodo predstavili največjo pobarvanko za v Guinessovo knjigo rekordov, organizirali počitniške dejavnosti na prostem itn. Vljudno vabljeni! Program aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook VGC Skupna točka Vrhnika. Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. PREDEN IZBERETE ENEGA, RAČUNAJTE NA TRI. FIAT TIPO ŽE ZA 10.990 EUR FIAT TIPO SEDAN ŽE ZA 11.990 EUR FIAT TIPO STATION WAGON ŽE ZA 11.990 EUR Jjj NOVA PALETA VOZIL TIPO. "" FIAT TIPO. TAKO MALO JE TREBA, DA DOBITE VELIKO. AVTOTRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01 750 51 99 Povprečna poraba goriva: 8,4-3,41/100 km. Emisije C0,: 146 - 89 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 6. Specifične emisije N0x: 0,666 - 0,01538 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,00076 - 0,00006 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMJ0 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. Cene veljajo za vse različice modela Tipo z motorjem 1.4 70 kW (95 KM) Pop in že vključujejo veljavni popust. Slike so simbolične. Podrobnejše informacije in pogoji storitve Fiat 5 Plus so na voljo na www.fiat.si. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 15 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina, meni zemeljski si raj! Slovenski narod si je skozi stoletja prizadeval, da bi dobil svojo državo in sam odločal o svoji usodi. To nam je uspelo leta 1991 in temu dogodku je namenjen praznik dan državnosti. V upanju na svetlo prihodnost vam, drage občanke in občani, ob dnevu državnosti čestitamo in želimo ponosno in veselo praznovanje! Občinski odbor SDS Vrhnika Obiskala nas je medicinska sestra m«««—-—■ Pričakujemo vas na letnem vrtu Gosnuve m Vabljeni na dneve makedonske kuhinje. Čevapčiči, pleskavice, domače lepinje, prebranac, špinačna gibanica... V aprilu smo v skupini Mravljice spoznavali različne poklice in se igrali različne igre vlog. Otroci so se zelo radi igrali zdravnike in vozili »paciente« v ordinacijo. Ob tej priložnosti nas je za eno dopoldne v igralnici obiskala tudi medicinska sestra Veronika. Otrokom je na zanimiv, prijeten in njim primeren način predstavila svoj poklic in delo, ki ga opravlja, ter se igrala z njimi. Prevzela je vlogo medicinske sestre, otroci pa so postali njeni asistenti. Podajali so ji pripomočke (obliže, gaze, povoje, injekcije, pincete ...) in se aktivno vključili v igro. Opazovali so jo pri delu, k njej vozili paciente (dojenčke), z njo komunicirali in se pri tem neizmerno zabavali. Poklic medicinske sestre so otroci spoznali v najboljši luči, novih izkušenj polno dopoldne pa imajo v lepem spominu. V naslednjih dneh sva igro otrok z navdušenjem opazovali v zdravniškem kotičku, saj so si pridobili veliko novih spretnosti, izkušenj in motivacije za igro. Za skupino Mravljice zapisala vzg. Jana Ravnikar V a b i l o PGD LIGOJNA vas ob svoji 65-letnici delovanja vabi na GASILSKO VESELICO, ki bo v soboto, 10. 6. 2017 ob 20.00 uri pri gasilskem domu v Ligojni. Ob dobri hrani in pijači nas bo zabaval ANSAMBEL JAVOR V primeru dežja bo veselica v dvorani gasilskega doma Ligojna. Lepo vabljeni V slovo M Konec aprila smo se poslovili od tihega, mirnega in skromnega človeka. Preveč skromnega. V življenju mu ni bilo lepo. Vsaj če gledamo skozi naše oči, ne. Večkrat sva se pogovarjala. O rožah, gobah, kužkih in muckih, ki si jih imel rad. Tudi o glasbi, ki ti je krajšala dolge ure v samoti. V zadnjem najinem pogovoru si se razgovoril tudi o svojem skromnem življenju, o družini, prijateljih in znancih. Kot bi se izpovedoval. Brez jeze, obtoževanja. Nisi se pritoževal. Le zagrenjen in žalosten si bil. Povedal si, da ti peša srce. Z leti se je namreč nabralo preveč hudega, čemur srce ni bilo kos. Bil si bolan in upal si, da ti bodo lahko pomagali. Zdravljenja nisi dočakal. Bil si prijazen, skromen, tih, nikomur na poti. S svojimi skromnimi razvadami. Po- sebnež. Samotar, vendar ne po lastni volji. Srečen si bil v svojem svetu. Z vsakim si se rad pogovarjal. Prav zaradi svojega načina življenja si se vtisnil v spomin vseh, ki smo te poznali, čeprav le bežno. Kadar bomo šli mimo tvojega malega kraljestva, skritega med drevjem, se te bomo spomnili z malce grenkobe v srcu, da smo te morda pustili na cedilu. Tam, onkraj vsega, te skrbi za tvoje živalce. Pogrešajo te, kot ti pogrešaš njih. Ob koncu najinega zadnjega pogovora naj ti povem še, da si imel lepo slovo. Od tebe se je poslovilo veliko ljudi, sovaščanov, starih in mladih, prijateljev, za katere sploh nisi vedel. Prav vesel bi bil. Počivaj v miru in naj ti bo lepo. PREJELI SMO Ali smemo javno dvomiti v kompetentnost urednika Našega časopisa? Dokler bomo občani o javnih zadevah mislili z lastno glavo in dokler bomo imeli dostop do javne besede, bomo konstruktivno kritični do nosilcev družbene in politične moči, ki zasedajo javne položaje, tudi do ure- ■ dnika edinega javnega časopisa v občini. To nam narekuje vloga, ki jo imamo kot državljani demokratične republike. Ko bomo namreč nehali biti kritični, takrat se nam lahko zgodi samovolja ■ odločevalcev na javnih položajih, takrat se nam lahko zgodi korupcija de. mokracije. Da se nam to ne bi zgodilo, se moramo takrat, kadar menimo, da javni funkcionarji ne ravnajo korektno, transparentno ter v skladu s pooblastili, najmanj javno oglasiti in apelirati na spremembe. S tem pismom nameravam utemeljiti mnenje številnih Vrhničanov, da a je urednik Našega časopisa (NČ), g. Gašper Tominc, z uvodnim nagovorom z naslovom Omejevanje, ki je bil objavljen v prejšnji št. NČ (448), ravnal nekorektno, netransparentno ter v nasprotju s pooblastili, ki jih ima. S prispevkom Omejevanje je urednik uporabil prost dostop do uvodnega nagovora na prvi strani časopisa za pokroviteljsko in posplošeno komentiranje mnenj, dejanj ter pričakovanj avtorjev, katerim je zavrnil objavo prispevkov. Eno je namreč, če urednik zavrača objave prispevkov določenih občanov, česar za enkrat ne proble-matiziramo, nekaj povsem drugega in zelo problematičnega pa je, če urednik javno komentira mnenja in dejanja ljudi, ki se pred takšnim enostranskim dejanjem ne morejo braniti, saj nimajo dostopa do javne besede. Takšno javno razkazovanje premoči urednika pri dostopu do javne besede je nedopustno! Ne pozabimo, Naš časopis je javni in ne zasebni medij in če bi ga upravljavci jemali resno, tj. urednik in tisti, ki ga imenujejo in nadzirajo, bi se ob takšnih ekscesnih dejanjih odzvali. Ker je Naš časopis, med drugim, »javna demokratična tribuna občanov«, kot piše v Odloku o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis, bi od urednika in preostalih upravljavcev časopisa pričakovali, da so merila za (ne)objavljivost prispevkov občanov jasni, korektni ter javni, takšni torej, da bi uredniku, ki zaseda pozicijo formalne moči, onemogočali samovoljo, medtem ko bi občanom, ki smo v tem primeru šibkejša stran, omogočali jasno reguliran dostop do javne besede v edinem javnem časopisu v občini. Na upravljavce Našega časopisa torej apeliram, da nam predstavijo merila za (ne)objavljivost prispevkov občanov. Naposled recimo še nekaj besed o občanu Vrhnike, ki se je, verjetno med drugimi, prepoznal v urednikovem prispevku Omejevanje, saj mu je urednik pred objavo prejšnje št. NČ (448) zavrnil objavo članka z naslovom Razmišljanje o kulturni politiki. Avtor v članku kritično komentira delovanje javnega Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (ZICV). Gre za Žigo Grudna, mladega pravnika po izobrazbi, predsednika Humanističnega in Umetniškega društva »O«, ki je pobudnik in (so) organizator številnih kulturnih in umetniških dogodkov na Vrhniki, poleg tega pa tudi pisec Predloga lokalnega programa kulture Občine Vrhnika 2017-2027, k oblikovanju katerega so prispevali številni na področju kulture aktivni Vrhničani. Omenjeni dokument, ki je širši vrhniški javnosti in lokalni politiki zaenkrat še neznan, ponuja celovit pregled nad stanjem kulturnega in umetniškega udejstvovanja na Vrhniki, predvsem pa ponuja pogled v prihodnost, kot jo vidijo vsi tisti iz civilne družbe, ki so sodelovali pri oblikovanju vsebine dokumenta. Zaradi slednjega menim, da je v interesu občank in občanov Vrhnike, da se seznanimo z delovanjem in razmišljanjem Žige Grudna, predvsem s predlaganimi rešitvami na področju kulture na Vrhniki, ki jih je zbral v omenjenem dokumentu. Namesto, da bi Naš časopis angažiranim občanom, ki imajo kaj pokazati in povedati, odpiral možnosti za javno delovanje, jim te možnosti zapira in jih potiska na rob. Človek se vpraša, zakaj je temu tako? Odgovor je, po mojem mnenju, bolj ali manj jasen. Strah pred javno kritiko in spremembami je pri nosilcih moči, ki zasedajo javne položaje na Vrhniki, očitno tako ■ velik, da Naš časopis ne zmore postati to, kar naj bi bil, tj. javna demokratična tribuna občanov. Ko bo postal, kar bi po besedah ustanovnega akta že moral biti, bo Žiga Gruden skupaj z drugimi ■ občani Vrhnike lahko kritično izrazil svoje izkušnje z vrhniškimi oblastmi, m ki bodo na kritike podale svoje odgovore. Ne strah, temveč kompetentnost in politični pogum sta potrebna, če naj Naš časopis postane javna demokratična tribuna občanov. Andrej Markovic NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 16 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Župnijski vrtec Dan zemlje Vsak dan slišimo veliko lepih besed, kako varovati naš planet, kako ga imamo radi, kaj bi bilo potrebno in tako naprej. V našem vrtcu pa gremo iz besed k dejanju. Dan zemlje smo organizirali v sodelovanju s starši in njihovimi otroki. Na spodnjem igrišču in v Beli dvorani je bilo pripravljenih več postaj med katerimi so lahko izbirali. Imeli smo čutno pot iz naravnih materialov, izmenjavo oblačil, na enem koncu igrišča so bile pripravljene različne smeti, katere so starši skupaj z otroki razvrščali v označene smetnjake, sadili smo rože in ogledali smo si kratke filmčke na temo ekološko ozaveščanje. Za malico so si lahko postregli z jabolki in oreščki. Starši so že ves teden v vrtec nosili kartončke, na katerih je bilo nekaj njihovih odgovorov, kako skrbijo za zemljo. Odgovori so zelo spodbudni. Iz vseh odgovorov smo izžrebali tri srečneže, ki so prejeli nagrado - nakupovalno vrečko iz blaga. Čeprav vreme ta dan ni bilo najbolj sončno pa smo se vseeno imeli zelo lepo. Na koncu bi se radi zahvalili vsem staršem, ki ste si vzeli čas in z lastnim zgledom pokazali svojim otrokom, kaj je v življenju pomembno. Skrbeti za naš planet in se imeti lepo. Mojca Mivšek Ekodan na OŠ AMS V četrtek, 13. 4. 2017, je bil za OŠ Antona Martina Slomška velik ekodan. Prav vsa šola je z različnimi ekološko obarvanimi delavnicami prispevala svoj del k okolj-ski ozaveščenosti. Cilj ekodneva je prenesti na mlade generacije zavest o varovanju okolja, spoštovanju narave in se naučiti novih veščin ter razmišljanj, kako kot posamezniki prispevati k bolj zdravemu življenju. Na literarni delavnici Recitiranje pod krošnjami so učenci izdelovali križanko na temo pesmi Eko-himna in na podlagi povedanih besed o naravi sestavili svojo pesem. Na delavnici Drevesa pripovedujejo pa so po parih pri izbranem drevesu napisali kratko besedilo v prvi osebi, saj so se morali vživeti v izbrano drevo. Pri iskanju angleških besed so se igrali igro I spy Nature (Jaz opazujem naravo). Bil je neke vrste fotolov, saj so dobili učne liste, na katerih so bili napisani različni predmeti in so jih morali najti. Ko je skupina končala, so učiteljici poročali, kaj so našli in to v angleščini tudi opisali. Druga angleška aktivnost je bila izdelava plakatov na določene teme. Naslednje delavnice so bile bolj praktične narave. Učenci so presajali sadike paprik, čilijev in paradižnikov. Pri delu so se zelo potrudili, saj morajo biti sadike videti lepo, ker bodo kmalu na voljo za obiskovalce šole. Nekateri fantje 6., 7. in 8. razreda so izkušenemu ribiču pomagali urediti šolsko mlako. Ko so potegnili mrežo iz nje, so opazili, da je bilo v mlaki veliko akvarijskih rib. Ljudje namreč vanjo spuščajo tiste, ki jih doma ne želijo več, so pa škodljive za mlako, saj žabam in drugim živalim jemljejo kisik in hrano. Med pobiranjem so poleg rib našli še tri žabe sekulje in dva pupka. Vse to so nato spustili v akvarij. Moški del 7. b je pridno obrezoval živo mejo. Razporedili so se okoli igrišča, pozorni pa so morali biti, da so živo mejo odrezali enakomerno. Ko je bil glavni del opravljen, so morali poskrbeti tudi, da so za sabo pometli odrezane vejice. Dekleta iz tega razreda so imela v tem času delavnico Recitiranje angleških pesmi pod krošnjami. Pridni fantje iz 8. a so najprej obesili lesene tablice na drevesa, ki so jih že prej naredili pri pouku tehnike in tehnologije, nato so na koncu igrišča posadili novo lipo. V naslednjih urah so uredili še mivko za doskok sko- ka v daljino. Nekateri osmošolci so v tem času pleli šolsko igrišče, dekleta pa urejala zeliščni vrt. Po dolgi zimi so ga morala pošteno prekopati in očistiti plevel, dodale so tudi sadike novih zelišč. Vsi razredi so se v različnem časovnem zaporedju odpravili na orientacijski pohod. Razdeljeni v manjše skupinice so dobili učne liste, ki so jih spotoma dopolnjevali. Njihova pot je potekala po nekdanji železnici, ki je vodila vse do Komunalnega podjetja Vrhnika. Tam so si ogledali zbiranje in prebiranje smeti ter novo čistilno napravo. Učenci prve triade so si prav tako ustvarili prijeten, ekološko obarvan dan. Pred malico so drugošolci čistili okolice šole, kasneje pa so imeli po skupinah razporejene zabavne in hkrati poučne dejavnosti. Drugošolci so pridno pometali okolico šole in se ob tem učili pravilnega dela z metlo. Kasneje so se prvi in drugi razredi igrali različne ekoigre. Pri štafeti so morali razvrščati smeti v različne smetnjake (plastika, ekološki odpadki, papir) in se ob tem učili o napakah, ki so jih delali. Sledila je igra metanja obročev na lesene stožce, nato pa so se s skiroji in čeladami peljali skozi poligon in se pogovarjali, kako smo lahko prijazni do narave brez avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Na koncu so se igrali še družabne igre iz naravnih ali recikliranih materialov. Za malico je šolska kuhinja pripravila odličen ekozajtrk: polento s hladnim mlekom, proseno kašo ter jagode, hruške in jabolka, za posladek pa še biskvit z rozinami. Malico so učencem postregli kar zunaj, pod lipo, in sicer v keramičnih skodelicah in ne v plastiki. Učitelji pa so učence opozorili, da so sestavine ekološko pridelane in lokalnega izvora, saj je hrana, ki ni pripotovala od daleč, veliko bolj zdrava in tudi okusna. Vzdušje med malico je bilo čudovito, saj nas je vreme razvajalo s prijetnimi temperaturami, sprememba okolice pa je tudi popestrila dogodek. Menimo, da bi lahko večkrat jedli zunaj, saj se tako počutimo bolj prijetno, kot bi bili na pikniku. Tako je ekodan minil hitro in zabavno, predvsem pa drugače kot običajne dni, ko imamo pouk v učilnicah. Hkrati smo si uredili okolico šole in jo tako pripravili na tople poletne dni. Nina Slavec, Živa Matevc, Neža Kavčič, Anja Osredkar, Karin Jerina, Zoja Vučko, Manca Urh, Lena Kožar, Manca Malovrh, Vanja Furlan in Nina Bratina Veveričji obisk Dežnički navadno težko pričakujemo petke, saj obetajo dva prosta dneva, ko lahko zjutraj malo poležimo, si morda ogledamo kako risanko ali se celo odpravimo na družinski izlet. Petek, 5. maja, pa smo čakali še težje, saj je s seboj prinesel pomemben obisk. V Zelvico smo namreč povabili otroke iz Ljubljane, natančneje izVrt-ca Mladi rod - Enote Mavrica, in še natančneje otroke iz skupine Veverice, stare 5-6 let, z njimi pa še njihove vzgojiteljice Lidijo, Tino in Anko. Deževno vreme ni niti malo pokvarilo pestrega dogajanja - ko je lilo najmočneje, so Veverice preizkusile naše telovadne rekvizite in se okrepčale s sladkim presenečenjem, ki so ga pripravili v kuhinji. Medtem je dež skoraj ponehal in na vrsto je prišel glavni del obiska - ogled našega vrta in kokošje družine, kar je bil pravzaprav razlog za njihov obisk. Otroci so si z zanimanjem ogledali naše štiri pernate prebivalce, najpogumnejši pa so jih prijeli tudi v naročje. Dežnički so jim pokazali, kje lahko naberejo sočne redkvice, katera pot vodi na vrh skalnjaka in kako prečkati brv, da ne padeš v mlako. Pred odhodom na avtobus, ki jih je odpeljal nazaj v Ljubljano, so morali seveda preizkusiti tudi veliko plezalo na igrišču. Poslovili smo se z obljubo, da bomo naslednjič k njim prišli, na njihov obisk pa nas bo še dolgo spominjala pisana vetrnica, ki so nam jo prinesli, in že krasi vrh našega skalnjaka. Takole pa so obisk opisali otroci: »Vse mi je bilo všeč, v takem vrtcu bi jaz kar živel.« »Všeč mi je bila mlaka, pa ko sem imela petelina v rokah.« »Všeč mi je bil najbolj skuštran piščanec pa igrala in pe-telinček in telovadnica.« »Plezala in telovadba so mi bilj všeč, pa petelin, ker sem ga lahko božal in imel v naročju.« Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, Enota Želvica Kneipp Vrhnika in njegove aktivnosti V prejšnjih mesecih, ko je zima prehajala v pomlad, smo burili svojo domišljijo in privabili k sodelovanju kar nekaj novih ljudi z željo ustvariti podlago za uporabo Kneippovih terapij in življenja po njegovem življenjskem slogu. Poudariti je treba, da resnega delovanja brez izobrazbene podlage ni mogoče izpeljati. Splošno znanje in poznavanje postopkov, ki jih je Kneipp priporočal za zdrav način življenja, je premalo. Ljudi (uporabnike) morejo naučiti le tisti, ki tehnike odlično obvladajo. Tehnika uporabe tehnik je nazorno učenje uporabnikov in krajše obdobje vodenja pri tem. Za izbrani prostor je pomembno, da so dane naravne možnosti, kjer je odlična voda iz izvirov, tekoča voda - potočki, zeleno okolje, ki je razširjeno v naravnem okolju. V takih razmerah je mogoča sprostitev, ljudje se počutijo umirjeno in prav kmalu spremenijo svoj pristop drug k drugemu. Kot omenjeno, je takih in podobnih krajev malo, kličejo k spodbudam, da obiskovalce usmerimo k uporabi in upoštevanju vodil. Tak zelo prijeten center je v Tuhinj ski dolini v kraju Snovik. Dolina je ena izmed zgodovinsko obarvanih še iz časov ro-kovnjačev, ki so ločili Štajersko d Kranjske pokrajine v precej oddaljeni preteklosti. V termah je naraven izvor tople vode, ki ima 32 stopinj. Vodstvo je svoje delovanje usmerilo v skrb za obiskovalca in usposobitev osebja, ki naj bi se ukvarjalo z njim. Torej je znanje pogoj za uspešno vodenje tovrstnih term, ki so pri nas redkost. Terapevti se šolajo na Kneippovi akademiji v Nemčiji. Priporočamo obisk term in spoznanje Kneippovih idej na slovenskih tleh. Gostovali smo v vrtcih na domačem območju. Sodelovali bomo z vrtcem po metodi Montessori in ustvarjali glede na sposobnosti. Poučili smo vzgojitelje in učitelje na območju Kozjanskega. Kličejo nas tudi vrtci iz zamejstva. M. A. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 17 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a UPOKOJENSKI KOTIČEK Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci! Zopet je mesec naokoli in nabralo se je kar nekaj novic. Nekaj naših upokojencev si je zaželelo poskusiti pivo iz fontane v Žalcu, zato so se odpravili na izlet v Celje in okolico. Bili so zadovoljni s tim, kar so videnli, malo manj pa z zelo hladnim vremenom, ki jim je vzelo voljo do pokušanja piva. Več lahko preberete v posebnem članku. O izletu v Kobarid in Tolmin bomo več zapisali v naslednji številki. V tem času so nas obiskale prostovoljke iz Izole. Predstavili smo jim delovanje našega društva, še posebno pa projekt Starejši za starejše. Ob ka-vici so Izolanke predstavile njihovo zelo majhno, a zato nič manj dejavno društvo in delovanje projekta Starejši za starejše. Zelo prijetno so bile presenečene, kaj vse nudimo našim članicam in članom in nas pohvalile. Obenem so naše prostovoljke povabile na obisk v naslednjem letu. Vsi skupaj pa smo ugotovili, da je izmenjava mnenj zelo dobrodošla, saj marsikatera ideja lahko še bolj obogati dejavnost društva. Letos bodo naše prostovoljke vrnile obisk prostovoljkam iz Tolmina in obisk združile z izletom. V maju so se srečale tudi na delovnem sestanku s predstavnicami CSD Vrhnika, Domom upokojencev Vrhnika in patronažno službo. Izmenjava mnenj je vedno koristna in tudi to pot so naše prostovoljke dobile koristne napotke za delo na terenu. Tudi balinarke so se zelo potrudile pri organizaciji otvoritvenega balinarskega turnirja, saj so gostile kar sedmdeset balinarjev in balinark. Tudi o tem boste več brali v posebnem članku. Lahko jih samo pohvalimo in jim čestitamo za izvedbo in organizacijo! Klekljarice so spomladansko sezono končale, ročna dela pa ustvarjajo še naprej. Tudi vse skupine telovadbe potekajo po urniku. Toplejše vreme izkoriščajo tudi pohodniki, ki se odpravljajo vedno višje glede na razmere. Članice in člani komisije za kulturno dejavnost sestavljajo program sodelovanja za Cankarjevo leto. Zbor MP se pripravlja na nastop v Logatcu in nato v Ljubljani. Vabimo vas, da se še kdo opogumi in se pridruži zboru. Tudi komisija za priznanja, imenovanja in volitve je bila aktivna, saj je pripravila predlog za občinsko priznanje in Pravilnik o podeljevanju priznanj v društvu. Pripravljamo se tudi, da bomo stari del stavbe oblekli nanovo - nova fasada kar kliče - s pomočjo donacije in z lastnimi sredstvi. Sicer pa vas pričakujemo na kakšnem klepetu v društveni pisarni. Pridite, ne bo vam žal. Če še niste poravnali članarine, storite to, prosimo, čim prej. Ostanite zdravi, razgibani in zadovoljni. Kaj načrtujemo: - 29. junija družabno srečanje Pri Kranjcu, - 31. avgusta srečanje starejših od 75 let, kjer bo igral Ansambel Presenečenje. Kar veliko dela imamo z načrtovanjem tridnevnega izleta v Prago, ki bo 19., 20., 21. septembra. Oglasite se v pisarni, ker zbiramo zgolj prijave, prejeli pa boste program izleta s ceno. Organizacija in izvedba sta v rokah agencije in vodnice Dominike. Za UO Elica Brelih Okrogli jubileji v maju ^^ Valerija Sterle, Dom upokojencev Vrhnika (1923) Marija Škorjanec, Tičnica, Vrhnika (1924) Ivanka Tušar, Verd, Vrhnika (1925) Ivana Kostanjevec, Usnjarska c., Vrhnika (1926) Marija Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonija Tomšič, Kuclerjeva ul. Vrhnika (1926) Vladimira Pesek, Poštna ul., Vrhnika (1932) Pavel Novak, Kotnikova ul., Vrhnika (1937) Stanko Savic, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1937) Marija Razdrh, Na Zelenici, Vrhnika (1937) Ivana Zajec, Drenov Grič, Vrhnika (1937) Alojzij Dolenc, Mokrice, Vrhnika (1937) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja praznovali rojstni dan. Zimzeleni v Belo krajino Kar nekaj lepih pohodnih poti je tudi po Beli krajini. Izbrali smo pot, ki jo je pred dobrimi sto leti velikokrat prehodil pesnik Oton Zupančič. Da ne bi šel v pozabo, so mu Belokranjci uredili spominsko pot od Dragatuša do Vinice. Slikovitost Bele krajine in tudi bedo takratnega življenja je opisal v svojih pesmih in na 13 km dolgi poti smo doživeli razkošje raznolike narave in tudi kulturne dediščine te pokrajine. Skoraj celotna pot je zajeta v krajinski park La-hinja, ki na skrajnem jugu prehaja še v park ob reki Kolpi. Po poti ob reki Lahinji od izvira so mo-krišča, meandri in trstičje, ki je oaza za mnoge obvodne živali, kot posebnost je ptič vodomec. Kot zanimivosti sta tudi prazgodovinska poselitev in halštatsko grobišče. V Velikem Nerajcu smo pri ga. Veri izvedeli nekaj o etnoloških posebnostih v Beli krajini. Po večinoma prehojenih kolovoznih ravninskih poteh smo se povzpeli še po gozdni stezi do Zežlja, ki je najvišji hrib v tamkajšnjem okolju in je visok nekaj čez tristo metrov. Z vrha je lep razgled na Vinico z okolico, pa vse preko Kolpe na Hrvaško. Toliko lepot ponuja ta pokrajina, da bi jo bilo vredno še obiskati in si vzeti čas za raziskovanje. Je malo oddaljena, a ko jo obiščeš enkrat, jo še drugič in tretjič. Gostoljubnost pa je že tako v ljudeh - Belokranjcih. Zapisala: Ivanka Sluga V Knežjem mestu Upokojenci z Vrhnike smo se odpravili v Celje, v zgodovinsko mesto, in v Žalec, ki je središče hmeljarstva ali zelenega zlata. Mesto Celje najpogosteje povezujemo z imenom Knežje mesto, ker so celjski plemiški gospodje mestu pustili največji pečat. Stari grad in domovanje grofov Celjskih nam je s starodavnimi zgodbami prikazal kustos. Grad je eden največjih srednjeveških gradov pri nas, vzdrževan, razgled z gradu na Celje in sotočje rek Voglajne in Savinje pa je lep. Nato je sledil voden ogled po starem mestnem jedru, kjer smo odkrivali bogato stavbno dediščino: pri Celjskem domu sredi trga stoji bronasta skulptura pisateljice in popotnice Alme Karlin, pred Narodnim domom skulptura fotografa Pelikana, pri cerkvi na Slomškovem trgu kip Antona Martina Slomška, v Stari grofiji je videti poslikan strop in še in še. Šli smo tudi globlje v mesto, »v mesto pod mestom«. V arheološkem razstavišču Celeia nas je v kleti Knežjega dvora presenetila predstavitev ostankov rimske Celeie. Sodobno, lepo in vredno ogleda. Presenečalo pa nas je tudi vreme. Po dobrem kosilu bi se še kako prilegel vrček piva iz fontane v Žalcu, pa žal ni bilo veliko interesentov za pitje in pokušino šestih vrst piva, kajti veter in mraz sta nas hitro pospremila nazaj v avtobus in proti domu. Zapisala Ivanka Sluga, foto: Željko Jadanič Balinarski turnir za občinski praznik Šestega maja je sonce obsijalo množico sedemdesetih tekmovalcev, ki so se udeležili balinarskega turnirja v čast občinskega praznika Občine Vrhnika. V znamenje dobrodošlice smo jih postregle z narezkom in doma pečenim pecivom, ki smo ga spekle in pripravile balinarke same. Manjkala nista niti kava in čaj, pa še kaj drugega se je našlo. Za popotnico so dobili tekmovalci še sendviče. Zbrane je pozdravila vodja Balinarske sekcije Vrhnika Marinka Petkovšek, nagavorila pa sta jih tudi župan Stojan Jakin in predsednica DU Vrhnika Elica Brelih. Opisala sta pomen občinskega praznika, ki smo ga praznovali tiste dni in pomen Cankarjevih dni, ki se vrstijo ves maj. Oba sta tekmovalcem zaželela tudi obilo uspeha. Moške in tri ženske ekipe so odšle na balinišče v Sinjo Gorico, šest ženskih ekip pa je ostalo na domačem igrišču. Po 12. uri smo začeli deliti kosilo, ki ga je prispeval naš dober prijatelj in darovalec, MKršmanc. Da je bilo kosilo res zelo dobro, pove tudi to, da je bilo kar nekaj »repetašev«. Za posladek pa je kot že nekaj let poskrbel šef Slaščičarne Breza. Obema prav prisrčna hvala. Ker pa se je popoldne pooblačilo in smo se bali dežja, smo pohiteli s tekmami, tako da je za 3. in 4. mesto odločala točka razlike, za 1. in 2. mesto pa so tekmovalci odigrali še eno tekmo. Tudi bližali smo v krog za najboljšega bližarja oziroma bližarko, kjer sta v moški in ženski konkurenci zmagala Logatčana, Franc Korenč in Ema Bol-čina. Podelili smo pokale najboljšim štirim moškim in ženskam ekipam. Pri moških je slavila ekipa iz Postojne, pred Logatcem, Dragomerjem in Cerknico. Pri ženskah pa so bile najboljše Pol-hograjke, sledile so jim balinarke iz Loške doline, Logatca in Vrhnike. Poslovili smo se res prijateljsko in si zaželeli, da bi se kmalu spet srečali. Tudi vreme se je izboljšalo, tako da je vse »štimalo«. Da pa smo turnir lahko izpeljali kar najbolje, so pripomogli predvsem Občina Vrhnika, ki je prispevala res lepe pokale, MKeršmanc, Breza slaščičarna, Gostilna Kranjc, Gostilna Turšič, Cankarjev hram, Metka, Trgovina Maja, Adamič, Baškovč, Blagomix, Caserman, Cvetličarna Jana, Cvetličarna Karmen, Bife Mreža, kmetija Urbanovc, Frizerski salon Neti, Vrtnarstvo Hlebec, firma Istenič, Slaščičarna Berzo in še nekaj posameznikov. Zahvaljujemo se tudi ŠD Sinja Gorica, ker smo lahko igrali na njihovem igrišču. Ne nazadnje velja pohvala in zahvala tudi balinarkam DU Vrhnika, ki so že več dni prej pripravljale vse potrebno za izvedbo turnirja. Vsem prav lepa hvala in nasvidenje naslednje leto. Za balinarsko sekcijo zapisala Marinka Petkovšek. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 18 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si risj UPOKOJENSKI KOTIČEK Sončki na južnem robu Dobroveljske planote V oblačnem jutru smo se odpeljali na Vransko in levo navzgor do prelaza Lipa z dvodebelno lipo in kapelico, ki je nekoč usmerjala romarje proti Novi Štifti. Štartali smo po markacijah za Savinjsko planinsko pot in evropsko pešpot E6 v smeri sv. Jošta in se povzpeli do cerkve sv. Ger-vazija in Protazija z lesenim zvonikom. V gozdu smo postali pred spominskim obeležjem NOB in nadaljevali s hojo do križišča pod kmetijo Ptica ter levo ob zakraselem pobočju Belice do kozolca ob poti. Sedla sem na kamen, se zagledala v visoke pečine nad pobočjem s kmetijo Ručgar, ki s prenovljenimi podi, kaščo, sodi v tamkajšnji prostor in bi še kar sedela za kozolcem ter štela ovce na paši, a sem že drobila korake naprej mimo kmetije in ob hribu Kokarce do razgledišča s križem na Ro-pasovih pečeh. Sedeč naokoli smo se predali razgledu na Vransko in znane vrhove v Posavju, nato pa skozi gozd visokih bukev prišli do Zakrajškove kmetije in cerkve sv. Katarine, se podali po stezi na greben mimo kapele s Križanim in spomenika padlim borcem 13. brigade ter po hribu do cerkve Matere Božje in niže ležečega Planinskega doma na Čreti. Počasi smo se odpravili mimo Podpe-čana nazaj v dolino ter končali 14 km dolgo pot. Marija Dolinar, fotografija Tatjana Rodošek Svizci na Kriško-Polževski planoti Tretji četrtek v aprilu smo se zaradi neugodne vremenske napovedi namesto na Lašček na Banj-šicah odpeljali proti vzhodu in spet enkrat obiskali Višnjo Goro in Polževo. O Višnji Gori vemo že veliko, a najbrž je to staro mesto najbolj znano po svojem polžu. Legenda pripoveduje, da je po bitki pri Sisku, kjer je krščanska vojska leta 1593 dosegla eno najpomembnejših zmag nad Turki, višnjegorska grofična negovala ranjenega doževe-ga sina tako uspešno, da je ozdravel. Za nagrado ji je hvaležna mati podarila polža, okrašenega z dragocenimi kamni. Polž je - seveda - neznano kam izginil, a so ga Višnjegorci nadomestili z repliko, ki jo je mogoče videti pred cerkvijo sv. Ane. Nad mestom, ki si je svoje mestne pravice pridobilo leta 1478, smo si ogledali razvaline gradu, ki je pripadal plemiški družini Višnjegorskih, nekdaj eni najpomembnejših plemiških družin na Slovenskem. Nato smo pot nadaljevali proti Pristavi, majhnem zaselku na 550 m visoki planoti in naprej proti nekaj višjem Polževem. Tam smo si privoščili počitek in malico, nato pa se začeli vračati proti Višnji Gori. Pot z vrha smučišča nas je pripeljala skozi gozd do Nove vasi, nato smo nadaljevali po kolovozih med travniki Kriške planote nazaj do Pristave. Pred nami se je razprostiral prelep razgled na sveže pobeljeno verigo Julijskih Alp s Triglavom, na Karavanke in Kamniško-Sa-vinjske Alpe. Za nami se je prikazal Snežnik v vsej svoji veličini. Ni čudno, da so si na pobočjih nad travniki zgradili hiše mnogi "prebežniki" iz Ljubljane. Spotoma smo pod veščim Sonjinim vodstvom spoznavali razne rastline in se čudili, kako je narava poskrbela za njihovo razmnoževanje. Rada Pišler, foto: Sonja Zalar Bizjak Zimzeleni na Sv. Petru nad Begunjami Polni pričakovanja smo se lepega dne z Vrhnike podali proti Gorenjski; naš cilj sta bila Sv. Peter in Sankaška koča nad Begunjami. Po delno meglenem in oblačnem jutru nas je na poti mimo Šmarne gore že pozdravilo zlato sonce. V pomladno obarvani naravi smo kmalu prispeli v Begunje do Avsenikove Gostilne Pr' Jožovcu. Nad nami se je že ponujal naš prvi cilj - Sv. Peter nad Begunjami (839 m), do katerega nas je vodila dokaj strma pot. Z vmesnimi postanki smo prišli mimo treh kapelic do Gorjakove domačije pod cerkvijo, kjer nas je sprejela prijazna gospa Milka Močnik in nam pripovedovala o zgodovini in delu na njihovi kmetiji. Z občutkom nam je predstavila nekaj svojih pesmi in črtic. Na našo željo nam je razkazala notranjost cerkve Sv. Petra (iz 16. stoletja) z zanimivimi freskami Jerneja iz Loke in baročnim oltarjem. Pot smo nadaljevali proti Sankaški koči (867 m) in občudovali poleg raznovrstnega pomladnega cvetja tudi klusijev in spomladanski svišč ter celo že cvetoči brezste-belni ušivec. Kar prehitro smo bili pri koči, kjer sta nas čakala okusno kosilo in prijetno druženje. Ob vrnitvi smo pri padalskem vzletišču opazovali vzlet pogumnega padalca. Nato smo se previdno spuščali po poti mimo smučišča Krpin do parkirišča, kjer nas je že čakal oranžni lepotec z vestnim voznikom Mihom. Veseli smo, da smo preživeli spet en lep pomladni dan. Hvala vsem, predvsem pa našim skrbnim vodnikom. Zapisala: Nataša, Janez Medic Barjani na poti z Vrhnike do Rupnikove linije Barjani smo se v velikem številu zbrali pred šolo Ivana Cankarja in se z dežniki podali na pot proti Planini. Na polovici poti do ''štirne'' je nehalo deževati in razpoloženje v skupini se je takoj spremenilo. V dobri uri smo v zelo prijetnem vzdušju prispeli do razglednega stolpa. Pot smo nadaljevali proti Zaplani, po Poti dveh Janezov in se spustili do nekdanje Rupnikove linije, kjer smo lahko opazovali ostanke bunkerjev, ki jih je zgradila vojska Kraljevine Jugoslavije pred drugo svetovno vojno. Tu je postavljenih tudi več energetskih točk. Na sončni poti smo imeli čudovit razgled na Logatec in okolico. Razposajeni vodnik Frenk je dobro voljo prenesel na celotno skupino in nas opozarjal na cvetlice ob naši poti. Poleg šmarnic, velecvetne orlice, dol-golistne naglavke in različnih kukavic je bilo še veliko drugega cvetja. Sonce nas je spremljalo in vodilo na poti iz Strmice proti Vrhniki, kjer smo občudovali urejene hiše in čudovite vrtove. Vse se je ujemalo in razigrani kot osnovnošolci smo sledili našemu vodniku Frenku do gostišča, kjer je za nas naročil bograč in jabolčni zavitek. Tokrat nismo rabili avtobusnega prevoza; z Vrhnike in nazaj smo prehodili skoraj 20 km. Zadovoljni in veseli smo se odpravili na svoje domove. Besedilo: Milenka in Marko Nagode Fotografija: Stane Kržmanc NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 19 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [79] Letno poročilo o kakovosti pitne vode v KS Podlipa - Smrečje za leto 2016 Poročilo je pripravljeno skladno z zahtevo 34. člena Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/4, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09), ki določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat na leto obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora na podlagi sistema HACCP. Spremljanje stanja zdravstvene ustreznosti pitne vode je po pogodbi z upravljavcem opravljal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, enota Ljubljana. Vodovod Podlipa V letu 2016 je bilo MBI vzorčenje opravljeno dvakrat v aprilu in juliju. Neskladen je bil en vzorec, ki je bil odvzet iz zajetja pred obdelavo z UV-lučko zaradi prisotnosti koliformnih bakterij ter entero-kokov, preostalih sedem vzorcev iz omrežja in vodohrana je bilo skladnih. Ukrepov ni bilo, ker je bilo onesnaženje na zajetju, voda pri porabnikih je bila skladna z zakonodajo. Glede na obseg opravljenih fizikalno-kemijskih analiz so bili vsi odvzeti vzorci vode za redne preskuse, glede na preskušane parametre, skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V letu 2016 je bil tudi inšpekcijski pre- gled zdravstvene inšpektorice, ki ni ugotovila pomanjkljivosti. Vodovod Samija V letu 2016 je bilo MBI vzorčenje opravljeno dvakrat, v aprilu in juliju. Rezultati kažejo, da s Pravilnikom o pitni vodi glede na preskušane parametre v letu 2016 od sku- paj odvzetih sedmih vzorcev pitne vode ni bil skladen eden, vzet iz zajetja pred pripravo vode. Ukrepov ni bilo, ker je bilo onesnaženje na zajetju pred pripravo vode, pri porabnikih je bila voda skladna z zakonodajo Preostali vzorci so bili skladni. Glede na obseg opravljenih fizikalno-kemijskih analiz so bili odvzeti vzorci skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V letu 2016 je bil redni inšpekcijski pregled zdravstvene inšpektorice, ki ni ugotovila pomanjkljivosti. Upravljavec vodovoda: Franc Železnik, s. p. Številka: 3500-2/2016 Datum: 18. 5. 2017 OBVESTILO Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO 1B, 108/09, 80/10 -ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 -ZUPUDPP - A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) je Oddelek za prostor na Občini Vrhnika pripravil javno razgrnitev in javno obravnavo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za Trgovski center Spar na Vrhniki, ki je potekala od 3. 5. 2017 do vključno 17. 5. 2017. V tem času so vsi zainteresirani organi in širša zainteresirana javnost lahko podali svoje pripombe in predloge na razgrnjeni akt. Sporočamo, da v času javne razgrnitve in javne obravnave ni bilo podanih pripomb na pripravljeni dopolnjen osnutek. Postopek priprave akta se nadaljuje s pripravo predloga odloka, ki se ga bo posredovalo v mnenje vsem pristojnim nosilcem urejanja prostora. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. LETNO POROČILO NOTRANJI NADZOR OSNOVNI PODATKI INTERNI NADZOR mikrobiološka preskušanja kem. preizk. NLZOH Upravljavec Ime sistema in osk.obm. Št. prebivalcev Dezinfekcija Dezinfekcijsko sredstvo Tip vode Število vzorcev Št.neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzorcev št. prebivalcev na osk. Območju 1 - da vključno z občasno) / 2 - ne vrsta dezinfekcijskega sredstva (1-plinski klor, 2-natrijev hipoklorit, 3-klorov dioksid, 4-ozon, 5-UV, 6-drugo - vpišite tudi kombinacije!) 1 - površinska / 2 - nepovršinska / 3 - mešana redne občasne redne vpišite ime preseženega parametra občasne vpišite ime preseženega parametra redne občasne redne občasne Lj. Bagrček Franc Zeleznik s.p. Podlipa 430 1 5 3 7 0 0 0 0 0 0 0 1 0 Lj. Bagrček Franc Zeleznik s.p. Samija 100 1 5,2 1 7 0 0 0 0 0 0 0 1 0 EC - E. coli, CP - Clostridium perfringens, KB - koliformne bakterije, SK22 - št. kolonij pri 22°C, SK37 - št. kolonij pri 37°C, EN - enterokoki, PA - Pseudomonas aeruginosa,NVO-nespr.vonj in okus DRŽAVNI MONITORING 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 12 14 teden izvajalec mesto vzorčenja oskrb. območje uporabniki tip vode priprava vode način priprave vode dezinf. sredstvo Barva Okus ** jn £ pH vrednost električna prevodnost Motnost preostali prosti klor Amonij Escherichia coli (E, coli) Koliformne bakterije število kolonij pri 22oC število kolonij pri 37oC Enterokoki Clostridium perfringens (vključno s sporami) ■ 14.03.18.03. 2016 NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44, 1360 VRHNIKA PODLIPA 430 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 7,6 382 0,1 <0,013 0 0 <10 <10 0 0 ■ 10. 8. -14. 8. 2016 NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Podlipa 44, 1360 VRHNIKA PODLIPA 430 mešana UV ni doziranja UV <0,10 1 0 7,6 410 0,2 <0,013 0 0 <10 <10 0 0 ■ ■ 18.04.22.04. 2016 NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 100 površinska UV kloriranje UV in Natrijev hipoklorit <0,10 1 0 7,5 280 1,2 0,26 <0,013 0 0 <10 <10 0 0 ■ 15.8.-19.8. 2016 NLZOH, Ljubljana Stanovanjska hiša, Smrečje 39, 1354 HORJUL SAMIJA 100 površinska UV kloriranje UV in Natrijev hipoklorit <0,10 1 0 7,4 280 0,3 0,03 <0,013 0 0 <10 <10 0 0 Podatki so povzeti iz Informacijskega sistema monitoringa pitne vode (https://is.mpv.si/) NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 20 MČOSOpis Občina Vrhnika ^ ^ „».Jj7 © Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 18. redni seji dne 18. 5. 2017 sprejel O D L O K o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (pravna podlaga) (1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Tržaške ceste - Cankarjev trg) (v nadaljnjem besedilu: OPPN). (2) OPPN je izdelalo podjetje Arealine d.o.o., pod št. proj. U 16/2014 in je sestavni del tega odloka. (3) Obvezni sestavni del OPPN je: - Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike - analitični del, izdelala: Inštitut Villa Sancti in LUZ d.d., september 2016, - Konservatorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnika (del Tržaška cesta - Cankarjev trg) - načrto-valski del (v nadaljnjem besedilu: KNP), izdelal Miran Krivec s.p., Maroltova ulica 12, 2000 Maribor. 2. člen (vsebina) (1) OPPN vsebuje besedilo odloka, grafični del in obvezne priloge skladno z veljavno zakonodajo. (2) Vsebina grafičnega dela: 01. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju 02. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 03. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji 04.1 Ureditvena situacija: Obstoječi in predvideni objekti 04.2 Ureditvena situacija: Namembnost objektov 04.3 Ureditvena situacija: Ureditev javnih površin 05. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 06. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 07. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 08. Načrt parcelacije (3) Priloge OPPN so: - izvleček iz OPN, - prikaz stanja prostora, - strokovne podlage, - smernice in mnenja, - obrazložitev in utemeljitev, - povzetek za javnost, - Katalog urbane opreme (poglavje 2. Mestno središče). 3. člen (kratice) Kratice uporabljene v odloku: EŠD - evidenčna številka dediščine EUP - enota urejanja prostora GJI - gospodarska javna infrastruktura K - klet KNP - konservatorski načrt za prenovo M - mansarda N - nadstropje NRP - namenska raba prostora OPN - občinski prostorski načrt OPPN - občinski podrobni prostorski načrt P - pritličje (vP - visoko pritličje, nP - nizko pritličje) ZVKDS - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije II. OBMOČJE OPPN 4. člen (1) Območje OPPN je pozidano območje strogega centra naselja Vrhnika, ki je lokalno središče. Območje OPPN obsega historično kvalitetnejši stavbni fond, območje vitalnih centralnih in upravnih funkcij, z navezavo na stanovanjske strukture ter odprte površine javnega programa in navezave na varovane naravne elemente prostora. (2) Območje OPPN zajema center mesta Vrhnika, in sicer območje ob Ljubljanski in Tržaški cesti od avtocestnega priključka do križišča z ulico Gradišče. Zajema tudi Cankarjev trg, Jelovškovo ulico ter dele ulic Cesta 6. maja, Lošča in Sušnikova cesta. V severnem delu območje obsega vse objekte in zunanje površine od Ljubljanice do Jelovškove ulice. V južnem delu obsega samo objekte in zunanje površine v prvi liniji ob Tržaški cesti. (3) Območj e OPPN zaj ema naslednje enote urej anj a prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP), ki so določene z OPN: del VR_2068 (ZS), del VR_1957 (CD), VR_2029 (CU), del VR_1985 (PC), VR_1313 (ZD), VR_457 (CU), VR_1412 (ZP), VR_460 (CU), VR_1329 (PC), VR_2025 (ZD), VR_459 (PC), VR_458 (PC), VR_1893 (CU), VR_473 (CU), VR_1774 (CU), VR_472 (ZP), VR_1872 (ZP), VR_470 (CD), VR_2026 (CD), VR_1871 (ZP), VR_1875 (CU), VR_1874 (ZP), VR_471 (CU), VR_1859 (CU), VR_469 (ZP), del VR_468 (CD), VR_1773 (ZP), VR_462 (PC), VR_463 (CD), VR_1873 (CU), VR_467 (CU), VR_464 (CU), VR_2051 (ZP), VR_2052 (CU) in VR_1680 (SSea). (4) Ureditve načrtovane s tem OPPN posegajo tudi v nekatere sosednje EUP, predvsem zaradi urejanja obstoječih javnih površin, cest in načrtovanja povezav s sosednjimi območji. To so EUP: del VR_2178 (K1), del VR_1269 (BC), del VR_1270 (SSea), del VR_466 (IG) in del VR_1848 (CU). III. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE DELA NASELJA 5. člen (1) Historično mestno jedro mora biti s svojo enkratno kulturno dediščino nosilec identitete mesta in pomemben, če ne že ključen dejavnik v njenem razvoju. Zasnova oblikovanja starega mestnega jedra in njegove neposredne okolice temelji na ohranjanju prepoznavne podobe, vpetosti krajine v urbano tkivo in oblikovanju kvalitetnih ambientov. V skladu z usmeritvami za celostno varstvo kulturne dediščine so upoštevane in ohranjene značilnosti umeščenosti v prostor, ohranjene so grajene strukture, pripadajoč odprti prostor in Ljubljanica kot pomemben oblikovalec prostora. (2) Poseben poudarek je potrebno nameniti urbanističnim potezam v mestu. Najpomembnejši vzdolžni potezi mesta sta Tržaška cesta in Ljubljanica. V začetku Ljubljanska in v nadaljevanju Tržaška cesta, sta obremenjeni tako z lokalnim, kot s tranzitnim prometom. Predvsem količino tranzitnega prometa je potrebno zaradi oživitve mesta (pešcu prijazno okolje) zmanjšati. Ljubljanica je kot historičen naravni element mesta vse premalo izkoriščena. (3) Namen prenove je: - ohranjanje urbanosti starega jedra Vrhnike, - spreminjanje prioritete urejanja prometa v prid javnemu prostoru, namenjenemu pešcem, - povezovanje Tržaške ceste s Staro cesto, Sv. Trojico, športnim parkom in Ljubljanico preko prečnih povezav in odprtih prostorov, - razvoj mestotvornih programov, - ohranjanje podob stavb, gabaritov in drugih pomembnih arhitekturnih detajlov in odnosov med objekti, - izboljšanje oz. revitalizacija ključnih elementov in podob obravnavanega območja, - ohranjanje morfološke strukture naselja, - ohranjanje ključnih pogledov na mesto in vedut znotraj območja ter oblikovanje robov med pozidanim prostorom in zaledjem, - urejanje javnega prostora z namenom izboljšanja bivalnih pogojev. IV. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 6. člen (1) Po izgradnji severne obvoznice in južne povezovalne ceste se Tržaška cesta spremeni v mestno ulico s poudarjeno ozelenitvijo, ki ohranja urbani značaj starega mestnega jedra Vrhnike. Prioritetno se ureja promet v prid javnemu prostoru urejenemu za pešce in kolesarje. Tržaška cesta postane del urejenega povezanega zelenega sistema centra Vrhnike, ki povezuje Staro cesto, Sv. Trojico, športni park in Ljubljanico preko prečnih povezav in odprtih prostorov. (2) Prenovi se javne površine za pešce in kolesarje vzdolž Tržaške ceste, dela Ljubljanske ceste, Cankarjev trg, del Ceste 6. maja in del ceste Lošca. Prenova dela Tržaške ceste med križiščem na Cankarjevem trgu in križiščem s Cesto 6. maja obsega širitev javnih površin za pešce in kolesarje, dodatno ozelenitev, novo tlakovanje in urbano opremo. (3) Parkirišče pred hotelom Mantova ter parkirišče pred bivšo knjižnico se spremenita v trški površini, v večji meri namenjeni pešcem. (4) Preoblikuje se Sodnijski trg z rušitvijo ali preoblikovanjem objekta trgovine Mercator. (5) Uredijo se nove zelene površine. (6) Prenovijo se parkovne površine (park Mlečna, Park samostojnosti, park ob Tržaški cesti). (7) Načrtujejo se dopolnilne novogradnje (upravno-poslovni-družbeni center na Zelenici, po-slovno-stanovanjski objekti, stanovanjski objekti) ter prizidave (osnovna šola). (8) Uredijo se degradirane zunanje javne površine: javno parkirišče s servisno-informacijskim objektom na območju bivše železniške postaje, avtobusna postaja na območju bencinske postaje. (9) Uredijo se obstoječa parkirišča (pri Sodnijskem trgu, za hotelom Mantova, ob kulturnem domu, na Sušnikovi cesti). (10) Določijo se pogoji za prenovo obstoječih stavb. V. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR V.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 7. člen (vplivi in povezave) (1) Prostorske ureditve se povezujejo s sosednjimi območji preko obstoječih prometnic (državne in lokalne ceste, kolesarske poti, pešpoti). Ohranja se vse obstoječe pešpoti, ki povezujejo Tržaško cesto s Staro cesto in v smeri proti Ljubljanici in Verdu. (2) Nove ureditve, ki imajo vpliv in povezavo s sosednjimi območji, so: - Trg samostojnosti z vhodom v športni park, - prometna ureditev KGZ Krpan, - prehod za pešce čez regionalno cesto Vrhnika -Horjul pri objektu Cankarjev trg 11. V.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (vrste gradenj in posegov) (1) Vrste dopustnih gradenj in posegov v skladu s pogoji tega odloka so: - odstranitev objektov ali delov objektov, - vzdrževanje in rekonstrukcija objektov, - gradnja novih objektov, - dozidave in nadzidave, - sprememba namembnosti v delu stavb skladno z določeno namembnostjo objekta, - gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometnih, parkirnih in zunanjih površin, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih, energetskih ter telekomunikacijskih objektov in naprav, - ureditev zunanjih, javnih in zasebnih zelenih površin. (2) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov, ki so opredeljeni v tem odloku. 9. člen (vrste dejavnosti) (1) Območje je primarno namenjeno centralnim dejavnostim: upravne, družbene, izobraževalne, kulturne, poslovne, trgovina, storitve, gostinstvo, turizem in bivanje. (2) Vrste dopustnih dejavnosti so določene za vsak objekt posebej v 19. in 20. členu. V.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 10. člen (splošni pogoji arhitekturnega oblikovanja objektov) (1) Novogradnje ne smejo presegati dominant v prostoru (cerkve, osnovna šola) in morajo slediti urbanistični strukturi tega dela mesta (razpršena gradnja vil in poslovno-stanovanjskih objektov). (2) Pozidanost parcele, namenjene gradnji, je določena z maksimalnimi gabariti v grafičnih podlagah. (3) Gabariti objektov (tlorisni in višinski) so podani v 19. in 20. členu oz. v grafičnem delu OPPN. Tolerance tlorisnih gabaritov so največ + 0,50 m ali poljubno manjše. (4) Novi polkrožni izzidki ali erkerji nepravih kotov ter stolpiči v smislu historiziranja niso dovoljeni. Na ulični strani objekta niso dovoljeni balkoni ali lože. (5) Pri večstanovanjskih objektih morajo biti nova okna, zasteklitve balkonov, postavitve senčil, nadstreškov in klimatskih naprav izvedeni na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt. Fasade in stavbno pohištvo (6) Pri urejanju fasad je potrebno za barvanje fasade obstoječih objektov in novogradenj uporabiti kolorit varovanih objektov (spekter belih, sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih: bež, oker-rumeni, marelični, zeleni, sivi odtenki). (7) Celoten objekt mora biti obarvan enovito v največ treh barvah oz. barvnih tonih (fasadne ploskve, obrobe odprtin (temnejše ali svetlejše od fasade - pretežno umazano bela) in cokel (praviloma temnejše od fasade - pretežno siva)). (8) Fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Steklene fasade novih objektov so dovoljene na največ 40 % fasadne površine. (9) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroč zrak, odtok vode). Klimatske naprave naj se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene. (10) Nesprejemljivo je umeščanje infrastrukture in njenih elementov (merilne omarice, razdelilne omarice) na izpostavljene fasade ali druge pomembne arhitekturne elemente. Primerne lokacije so v samih objektih ali dvoriščnih fasadah. (11) Stavbno pohištvo mora biti na posameznem objektu enovito izdelano. Slediti mora funkcionalnemu oblikovanju in rastru celotnega objekta. Posamezni deli stavbnega pohištva se lahko združujejo v poudarjene steklene dele stavbe. Na obstoječih objektih, ki imajo izrazito poudarjeno strukturo fasade v rastru, je treba raster ohraniti. Strehe in kritine (12) Dovoljeni tip streh so simetrične dvokapnice, z delom terase, ravne strehe in zelene strehe. (13) Dovoljeni so nakloni strešin med 35 in 45°. Obstoječe gabarite streh je potrebno ohranjati, razen, če je v 19. členu za posamezni objekt drugače določeno. Nakloni streh so lahko izjemoma manjši, kadar gre za dozidavo k objektu, ki ima manjši naklon, in se prizidava prilagodi osnovnemu objektu, ali kadar gre za rekonstrukcijo objekta z obstoječim manjšim naklonom. Odstopanja oz. izjeme so dopustne še na novogradnjah poslovnih objektov ali manjših delih sestavljenih objektov, kjer so dovoljene tudi ravne strehe ali strehe z nizkim naklonom, skrite za oblikovanim vencem. (14) Strešne konstrukcije na obstoječih objektih je dovoljeno spreminjati le za potrebe funkcionalne izrabe. V mansardnih delih je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad. (15) Dovoljena kritina na dvokapnih strehah je opečnat bobrovec ali zareznik. Barve kritine so opečno rdeča, bakreno rjava in skrilavo rjava. (16) Ravne in zelene strehe so lahko izvedene z previsom ali z atiko. (17) Snegolovi morajo biti praviloma linijski, bakreni ali v barvnem tonu kritine. Za prekrivanje nizkih naklonov, stolpičev, frčad, strelovodov in žlebov je dovoljena uporaba bakrene pločevine ali druge ustrezne barvne pločevine (barva bakra). (18) Dimniki na objektih morajo biti zidani v skladu s tipologijo in značajem posameznega objekta. (19) Na vidno izpostavljene strešine ni dovoljeno vgrajevati strojnih naprav (klima, bazne postaje idr.), reflektorjev, kolektorjev, nosilcev vizualnih sporočil, satelitskih krožnikov in drugih anten. Energetska sanacija (20) Možna izvedba energetske sanacije za posamezen objekt na celotnem objektu. Na obstoječih objektih se lahko doda ovoj stavbe, zamenja energent in stavbno pohištvo. Senčenje izpostavljenih fasad je mogoče z enovitimi arhitekturnimi elementi ali senčili za posamezen objekt. Za objekte stavbne dediščine dodatno veljajo določila 11. člena odloka. Izložbena okna in vrata (21) V objektih z javnim programom v pritličju je potrebno skladno z značajem objekta urediti odprtine (vrata, okna, izložbe), njihovo materialno in barvno podobo. (22) Steklene površine oken in vrat ne smejo biti po-lepljene z reklamnimi sporočili ali drugimi elementi na način, da bi zapirale pogled v lokal, ne glede na njegovo vsebino. V primeru potrebe po zastiranju pogleda je dovoljeno stekla peskati ali za dosego tega efekta uporabiti folijo. (23) Postavljanje nadstreškov in markiz ni dovoljeno. Senčenje izložb, v kolikor je to nujno potrebno, naj se izvede z drugimi ukrepi (notranja senčila ipd.). 11. člen (splošni pogoji za objekte stavbne dediščine) Fasade in stavbno pohištvo (1) Pri vseh posegih na fasadah je potrebno ohran- jati njeno členitev, velikost odprtin in njihovo razmestitev. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Pri vseh posegih je na ohranjenih zgodovinskih ometih dopustno obnavljati le njihov zaključni sloj, v skladu z navodili ZVKDS. Pri obnovah fasad je potrebno uporabljati izključno paroprepustne materiale. (2) Izbiro barvnih tonov za posamezno fasado določi ZVKDS na osnovi predhodno opravljenih sondiranj. (3) Obstoječe stavbno pohištvo je potrebno barvno in oblikovno uskladiti oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z originalu enakim. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Okenske rolete se zamenjajo s polkni. Vso stavbno pohištvo mora biti leseno. Zaradi energetskih zahtev je dovoljena termopan zasteklitev, ki pa ne sme vplivati na zunanji videz oken. Pohištvo mora biti izvedeno v originalnih dimenzijah, oblikah in barvah. (4) Statična sanacija objektov z injektirnimi masami je dovoljena na način in v obsegu, ki ga določi ZVKDS. Strehe in kritine (5) Obstoječe gabarite streh je potrebno ohranjati. Strešne konstrukcije je dovoljeno spreminjati le za potrebe funkcionalne izrabe. Sprejemljivi so nakloni strešin med 35 in 45°. Kot kritina je dovoljen naravno rdeč opečnat bobrovec ali zareznik. (6) Na vidno izpostavljene strešine ni dovoljeno vgrajevati strojnih naprav (klima, bazne postaje in drugo), reflektorjev, kolektorjev, nosilcev vizualnih sporočil, satelitskih krožnikov in drugih anten. (7) Odpiranje strešin (frčade, brisoleji, strešna okna, dvoetažnost) je sprejemljiva le na vidno neizpostav-ljenih strešinah. (8) Snegolovi morajo biti praviloma linijski, bakreni ali v barvnem tonu kritine. Za prekrivanje nizkih naklonov, stolpičev, frčad, strelovodov in žlebov je dovoljena uporaba bakrene pločevine ali druge ustrezne barvne pločevine (barva bakra). (9) Dimniki na objektih morajo biti zidani v skladu s tipologijo in značajem posameznega objekta. Energetska sanacija (10) Ob ohranjanju z ZVKDS usklajene zunanje podobe objekta (fasade, strešine, stavbno pohištvo), je mogoča energetska sanacija stavb. (11) Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih fasadah praviloma ni dopustna. Izjemoma je dopustna na tistih fasadah, ki niso vizuelno izpostavljene in nimajo likovne vrednosti. (12) Na fasadah je treba ohraniti vse tipične, varovane fasadne elemente, kot so venci, štukature, fasadne obrobe, les, kovino, kamen, vidni beton, vidno konstrukcijo ipd. (13) Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti enake lastnosti kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti. Kamnite ali kovinske fasadne elemente (cokel, police, ograje, zaščitne mreže ipd.) je treba ohraniti, v kolikor pa to ni možno, je treba vgraditi enake, po vzoru obstoječih. (14) Obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) ima prednost pred zamenjavo z novimi okni. V primeru škatlastih (dvojnih) oken je dopustna zamenjava notranjega krila z novim, zunanje krilo se ohrani in obnovi. V primerih zamenjave starih oken z novimi, naj bodo nova okna po merah, obliki, materialu, pro-filaciji in barvi enaka originalnim. Globina umestitve okna od zunanje ploskve fasade - globina police - mora ostati enaka, ne glede na dodano toplotno izolacijo. V večstanovanjskih stavbah je smiselna celovita in enovita zamenjava stavbnega pohištva, vključno s senčili. (15) Vgradnja toplotne izolacije strešnih površin je možna na način, da se z njo ne spreminja ravnine strehe. (16) Smiselno je presoditi o uporabi strojnih naprav brez zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi enotami, je te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja izpostavljenih fasad oz. streh, to je na dvoriščni strani, za balkonske ograje ipd. Nameščanje naprav na ulične fasade in druge izpostavljene dele objektov ni sprejemljivo. 12. člen (splošni pogoji za novogradnje) (1) Določila veljajo za novogradnje: Tc20, Ju5, Lc1b, Lc4 (avtobusna postaja), objekt 1699 in Lošča 1 (prizidek k osnovni šoli). Gre za objekte večjih ali sestavljenih gabaritov, bolj izpostavljenih v javni prostor. Temu naj bo primerno tudi oblikovanje. (2) Javno pritličje mora biti oblikovano skladno z značajem celotnega objekta. (3) Materiali fasad so lahko različni, od ometov, fasadnih plošč, naravnih in umetnih materialov do stekla. Na fasadah je dopustna uporaba različnih zemeljskih barv v svetlih tonih (pastelni, sivi ipd.). Fasadni poudarki so dopustni v močnejših barvnih tonih, barvno usklajenih z osnovno barvo. Stekleni deli naj ne bodo izvedeni v refleksnem steklu. Leseni deli naj bodo v svetlih ali naravnih tonih. (4) Dovoljeni tip streh so simetrične dvokapnice z naklonom do 15°, z delom terase ali ravne strehe. Ravne strehe so lahko izvedene s previsom ali atiko. Lahko so ozelenjene. Če je streha ravna, objekt ne sme presegati višine kapi sosednjih objektov. (5) Na posameznem objektu mora biti enovito izdelano stavbno pohištvo. Slediti mora funkcionalnemu oblikovanju in rastru celotnega objekta. Posamezni deli stavbnega pohištva se lahko združujejo v poudarjene steklene dele stavbe. Na obstoječih objektih, ki imajo izrazito poudarjeno strukturo fasade v rastru, je treba raster ohraniti. 13. člen (pomožni objekti za lastne potrebe) (1) Pomožne objekte za lastne potrebe je dovoljeno postavljati ob stanovanjskih oz. poslovno-stanovanj-skih objektih, skladno s tem členom ter pogoji za posamezne objekte (19. in 20. člen). Če so pogoji v 19. oz. 20. členu drugačni, veljajo pogoji 19. oz. 20. člena. (2) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja. (3) Pomožni objekti za lastne potrebe niso namenjeni bivanju in razen priključka na javno pot ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI. (4) Dovoljeni objekti za lastne potrebe so: - nadstrešek: streha naslonjena na objekt, največ z dveh strani, ali samostoječa, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunal- ne odpadke, nadkrivanju dvorišč ipd., z bruto površino največ 25 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. Nadstrešek za namen nadkrivanja vhoda v objekt je velik največ 2 m2. Nadstrešek je možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora. Nadstreške je dovoljeno postavljati tudi ob drugih stavbah pod pogoji podanimi v 19. oz. 20. členu za vsak posamični objekt. Nadstrešek mora imeti enako streho kot osnovni objekt ali popolnoma nevtralno ravno streho oz. z nizkim naklonom, skritim za oblikovanim vencem; - garaže niso dovoljene v območju naselbinske dediščine, razen če je v pogojih 19. in 20. člena posebej dovoljeno. Locirana mora biti v sklopu osnovnega ali gospodarskega obj ekta. G araža j e enoetažen obj ekt, namenjen shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 25 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - drvarnica: enoetažen objekt, namenjen hrambi trdnega kuriva, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom. Drvarnice so oblikovane v podolgovatem tlorisu, z obodom iz lesenih pokončnih letev, dvo-kapno streho z naklonom 40 - 45° in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so dopustna odstopanja, ki jih potrdi pristojen organ za varstvo kulturne dediščine; - lopa: namenjena shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega je streha hkrati strop nad prostorom. Lopa je lesena. Dopustna je le, če to dopušča zasnova hiše z vrtom; - uta oz. senčnica: enoetažna, lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; - bazen: montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, njegova površina je največ 25 m2 in globina do 1,5 m, merjeno od roba do dna. V območju naselbinske dediščine je bazen dopusten na podlagi predhodne preveritve nemoteče vključitve v prostor in soglasja ZVKDS; - rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto s priključkom na objekt: prostornina do 5 m3, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline ter v skladu s pogoji njegovega dobavitelja; - zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3; - steklenjaki niso dovoljeni. (5) Pomožni objekti so dovoljeni na dvoriščni strani objekta oz. morajo biti umeščeni v prostor tako, da niso vidno izpostavljeni. (6) Dovoljeno je zgraditi samo po en objekt iste vrste. Izjemoma se dopušča gradnja po več garaž, nadstreškov in drvarnic. (7) Objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oz. nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu, ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Pri prizidkih je izjemoma dopustna tudi izvedba ravne nepohodne ali pohodne strehe kot terase ali zelene strehe. Prostostoječ pomožni objekt za lastne potrebe z dvokapno streho ima sleme strehe v smeri dalj še stranice. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Objekti so lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oz. imajo skupne konstrukcijske elemente in/ ali streho. 14. člen (ograje) (1) Dovoljene ograje so: - medsosedska ograja: namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Dovoljene so žive meje, transparentne kovinske, zidane, lesene in žične ograje. Višina ograje je največ 1,20 m oz. ob izvozih največ 0,80 m. Ob vilah (npr. Tržaška cesta 10, 22 in 26) morajo biti ograje kovane, višine največ 2 m, z ali brez grajenega parapeta (do 0,50 m) ter oblikovane v historičnem rastru. ZVKDS lahko predpiše drugačno obliko ograje; - varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske in žične ograje, višine največ 2,00 m. Varovalne ograje so dovoljene le, če je to določeno v 19. ali 20. členu; - igriščna ograja: namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dovoljene so trans-parentne žične ograje, višine največ 3,00 m; - protihrupna ograja: namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino. Postavitev protihrupne ograje je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa. Pri določitvi lokacije, oblike in dimenzij protihrupne ograje je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi prostora. Višina protihrupne ograje je največ 2,20 m. Dovoljene so le, če je to določeno v 19. ali 20. členu. (2) Glede lokacije in postavitve ograj veljajo pogoji, ki jih predpisuje OPN. 15. člen (podporni zidovi) (1) Postavitev podpornih zidov je dovoljena le tam, kjer je to potrebno zaradi premagovanja višinske razlike raščenega terena, dostopnosti do zemljišč ali kot delilni zidovi v sklopu postavitve urbane opreme do višine 0,50 m. (2) Za gradnjo podpornih zidov veljajo tudi pogoji, ki jih prepisuje OPN. 16. člen (začasni objekti) Dovoljeni so začasni objekti po pogojih, ki jih predpisujeta OPN in katalog urbane opreme (stojnica), razen za gostinske vrtove. 17. člen (gostinski vrtovi) (1) Odprt gostinski vrt je urejeno zemljišče kot del NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 21 N as Občina Vrhnika gostinskega obrata, nahaja se na zasebnih ali javnih površinah, brez fiksnih delov in fiksne opreme. Gostinski vrtovi so dovoljeni na lokacijah in v obsegu, kot je določeno v grafičnem delu OPPN. (2) Vsa oprema mora biti mobilna in lahko odstranljiva. Izvedba podijev na trgih in ulicah ni sprejemljiva. (3) Na vrtovih, kjer je skupna površina manjša od 60 m2, se za senčenje lahko uporabijo dežniki v enotni barvi. Na večjih površinah se lahko montirajo senčnice skupne velikosti do 120 m2 s kovinsko konstrukcijo v enotni barvi. (4) Dežniki in senčnice morajo biti odmaknjeni od objektov stavbne dediščine, ne smejo se dotikati fasad. Senčnice so brez vertikalnega zapiranja. (5) Dovoljena je postavitev demontažnih paravanov do skupne višine 1,50 m kot ločnica na cestni strani. Paravani morajo biti nad višino 0,75 m transparentni. (6) Dopustne so ograje ob gostinskih vrtovih, a le tam, kjer je gostinski vrt neposredno ob cesti. Polni del ograje ne sme biti višji od 1 m. Ograje morajo biti odstranljive in v zimskem času odstranjene (november - marec). 18. člen (objekti za spremljanje stanja okolja) Dovoljeni so objekti za spremljanje stanja okolja po pogojih, ki jih predpisuje OPN. 19. člen (obstoječi objekti) Objekti si sledijo po abecednem vrstnem redu naslovov. Objekt Cankarjev trg 1 EUP, NRP VR 473, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 849 - Hiša z vrtom Cankarjev trg 1, stavbna dediščina Namembnost objekta upravna, poslovna, kulturna, turistična, gostinska Dovoljeni posegi na objektu Ohranjajo se obstoječi gabariti, brez dozidav, nadzidav in pomožnih objektov. Potrebno tekoče vzdrževanje. Etažnost: nP+1N Ureditev okolice Vrt je potrebno urediti v stilu vrtov ob premožnejših hišah iz 19. stoletja. Na obstoječi lokaciji (ohranjeni temelji) se uredi senčnico mnogokotne tlorisne zasnove. Vrt naj se naveže na zeleni sistem mesta s tem, da bo imel pol javno do javno funkcijo. Za saditev je potrebno uporabiti žlahtne vrtnarske sorte drevnine in grmovnic, značilnih za čas nastanka vrta. Objekt Cankarjev trg 1b EUP, NRP VR 473, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 18032 - Gospodarsko poslopje Cankarjev trg 1a, stavbna dediščina Namembnost objekta poslovna, gospodarska, bivanje (največ 1 stan. enota v prizidku) Dovoljeni posegi na objektu Ohranjajo se obstoječi gabariti, brez dozidav, nadzidav in pomožnih objektov. Etažnost: P+M Nujna je celovita prenova objekta. Pri obnovi je potrebno ohraniti vse kvalitetne arhitekturne elemente (portali, mreže itd.) značilne za gospodarska poslopja, obstoječe stavbno pohištvo in kovana vrata. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina in opečni fasadni elementi, po potrebi se nadomesti z enako. Zaradi erozijskih učinkov Ljubljanice, je potrebno objekt statično sanirati. Ureditev okolice Pomožni objekti za lastne potrebe so dovoljeni na južni strani objekta (vrt). Obstoječ objekt št. 2104 (gospodarsko poslopje) se ohranja v obstoječih gabaritih, etažnost P+1N. Objekt je potrebno delno rekonstruirati, dokončati fasado v svetlih pastelnih tonih, lahko z delno leseno oblogo ali vidno leseno konstrukcijo. Objekt Cankarjev trg 1c EUP, NRP VR 473, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ob rekonstrukciji strehe je treba popraviti naklon strehe, zamenjati strešno kritino in preoblikovati frčade. Sprejemljivi so nakloni strešin med 35 in 45°. Ureditev okolice Zasebna zelena površina je vpeta v urbani prostor. Zasnova parkovne ureditve naj se naveže na ureditev okolice objekta Cankarjev trg 1. Dovoljen pomožni objekt je senčnica ali paviljon mnogokotne tlorisne zasnove. Objekt Cankarjev trg 2 EUP, NRP VR 457, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 14331 - Hiša Cankarjev trg 2, stavbna dediščina Namembnost objekta bivanje (največ 4 stan. enote) Dovoljeni posegi na objektu Ohranjajo se obstoječi gabariti, brez dozidav, nadzidav in pomožnih objektov. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v sklopu vzdrževalnih del zamenjati z replikami obstoječega pohištva. Ob zamenjavi oken so bila v prvem nadstropju in mansardi vgrajena plastična okna, ki sicer skušajo posnemati originalna okna v pritličju, a je razlika opazna. Okna je potrebno zamenjati za takšna, kot so v pritličju. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se nadomesti z enako. Izzidana veranda na vzhodni strani posega v poplavni prostor Ljubljanice, zato je na tej strani dovoljeno samo tekoče vzdrževanje ali Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Parkirna mesta za stanovalce se uredi na dvorišču pred objektom. Vzhodna stran zemljišča (proti Ljubljanici) mora biti zazelenjena. Objekt Cankarjev trg 2a EUP, NRP VR 457, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 3 stan. enote) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v sklopu vzdrževalnih del zamenjati z replikami obstoječega pohištva. Ob zamenjavi oken so bila v prvem nadstropju in mansardi vgrajena plastična okna, ki sicer skušajo posnemati originalna okna v pritličju, a je razlika opazna. Okna je potrebno zamenjati za takšna, kot so v pritličju. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po Ureditev okolice Zaradi strnjene zidave objektov je pomožne objekte dovoljeno umeščati med objekte. Višina ne sme presegati višine pritličja. Ne smejo izstopati iz gradbenih linij, zamaknjeni od glavne fasade. Parkirna mesta za stanovalce se uredi na dvorišču pred objektom. Vzhodna stran zemljišča (proti Ljubljanici) mora biti zazelenjena. Objekt Cankarjev trg 2b EUP, NRP VR 457, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Prizidek, ki sega v varstveni pas Ljubljanice, je potrebno odstraniti. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v sklopu vzdrževalnih del zamenjati z replikami obstoječega pohištva. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se Ureditev okolice Pomožne objekte je dovoljeno umeščati ob objekt. Višina ne sme presegati višine pritličja. Ne smejo izstopati iz gradbenih linij, zamaknjeni od glavne fasade. Parkirna mesta za stanovalce se uredi na dvorišču pred objektom. Vzhodna stran zemljišča (proti Ljubljanici) mora biti zazelenjena. Objekt Cankarjev trg 3 EUP, NRP VR 457, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, bivanje (največ 6 stan. enot) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Potrebna je prenova fasade. Barvno in oblikovno je potrebno uskladiti obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z originalu enakim. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Okenske rolete se zamenjajo s polkni. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Parkirna mesta za stanovalce se uredijo pred objektom, na načrtovanem parkirišču pred objektom Lc1a ali z najemom na javnih parkiriščih. Objekt Cankarjev trg 3a EUP, NRP VR 457, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se nadomesti z enako. Ob ohranjanju z ZVKDS usklajene zunanje podobe objekta (fasade, Ureditev okolice Zaradi strnjene zidave objektov jepomožne objekte dovoljeno umeščati le med objekte. Višina ne sme presegati višine pritličja. Ne smejo izstopati iz gradbenih linij, zamaknjeni od glavne fasade. Zid med vrtom in javnim parkiriščem se ohrani. Objekt Cankarjev trg 4, »Črni orel« EUP, NRP VR 457, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, upravna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+2N S celovito prenovo mora objekt poudariti dominanten položaj. Za objekt je potrebno izdelati konservatorski načrt za prenovo objekta Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi skladno z zasnovo Cankarjevega trga. Na zidu med parkiriščem in zasebnimi objekti Cankarjev trg 3, 3A ni dovoljeno oglaševanje. Ograjo transformatorske postaje se zakrije z vegetacijo. Objekt Cankarjev trg 5 EUP, NRP VR 473, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Za objekt Cankarjev trg 5 (EŠD 17946) je potrebno načrtovati celovito obnovo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Ob ohranjanju z ZVKDS usklajene zunanje podobe objekta (fasade, strešine, stavbno pohištvo) je mogoča energetska sanacija stavbe. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se nadomesti z enako. Obstoječa vidna sporočila je treba uskladiti s načinom oglaševanja, ki ga določa ta odlok. Rekonstruira in nadkrije se obstoječe zunanje stopnišče tlorisnih gabaritov: 9 50 x 7,70 m(+ 0,50 m) Ureditev okolice Nujna je statična sanacija začelnega kamnitega zidu južno od objekta. Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi skladno z ureditvijo Cankarjevega trga. Objekt Cankarjev trg 6, »Hotel Mantova« EUP, NRP VR 1893, CU EŠD Namembnost poslovna, turistična, gostinska Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: kavarniški del P, hotelski del P+2N Gabarit hotelskega dela stavbe se ne spreminja, dovoljeno je samo preoblikovanje vstopov z vetrolovom ali nadstrešnico s povečanjem tlorisnega gabarita do 10 %, ki ne ovira dostopov, javnih prehodov in dostave na ploščadi. Kavarniški del se ne spreminja. Nad pritličjem se izvede instalacijska Ureditev okolice Obstoječe parkirišče severno od objekta se preoblikuje v javni prostor -trg namenjen pešcem. Glej 27. člen - ureditev Cankarjevega trga. Dvorišče med hotelom in objektom št. 662 se lahko nadkrije z nadstrešnico - prostostoječo sodobno oblikovano kovinsko konstrukcijo in enokapno transparentno streho. Nadstrešnica ne sme biti vidna iz javnih površin. Gostinski vrt se uredi po določilih tega odloka. Ohranjajo se platane, ki obkrožajo gostinski vrt. Objekt Objekt št. 662 EUP, NRP VR 1893, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost objekta servisni objek, poslovna, turistična Dopustna je sprememba namembnosti objekta za potrebe hotela Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Nujna je celovita prenova. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z enakim. Ohrani se oblikovanost zunanjščine (členitev fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli).Pri tem je dopustna osvetlitev podstrešja z okni v ravnini strehe v eni vrsti. Barvo fasade določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ureditev okolice Dvorišče med objektom in hotelom se lahko nadkrije z nadstrešnico -prostostoječo sodobno oblikovano kovinsko konstrukcijo in enokapno transparentno streho. Nadstrešnica ne sme biti vidna iz javnih površin. Odstrani se betonsko ploščo z enotami klima naprav, ki je prislonjena na objekt. Objekt Objekt št. 664 EUP, NRP ESD VR_1893, CU 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Namembnost poslovna - trgovina, storitve Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P Konstrukcijski previs se ohranja kot enotno nadkritje vstopov v trgovine. Previs se zaključi z enako visoko atiko, za katero so skrite Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi skladno z ureditvijo parkirišča in peš prehoda do Stare ceste. Objekt Cankarjev trg 6a EUP, NRP VR 1893, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se nadomesti z enako. Odprtine izložb v pritličju se ohranijo. Reklamne nalepke na izložbenih odprtinah niso dovoljene. V kolikor dejavnost v objektu ne potrebuje izložbenih odprtin, se polnila izvedejo s pregrado v liniji notranje Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Obstoječe parkirišče severno od objekta se preoblikuje v javni prostor -trg namenjen pešcem. Glej 27. člen - ureditev Cankarjevega trga. Objekt Cankarjev trg 7 EUP, NRP VR 460, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 7 stan. enot) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ob rekonstrukciji se ohranja poudarjena funkcija in oblikovanje vogalne vile pred ostalimi prizidanimi deli na zaledni strani. Glej tudi pogoje za objekt št. 1699. Odstrani se bakrene nadstreške nad pritličnem delu fasad objekta. Preoblikuje se izložbene odprtine v pritličju objekta. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z enakim. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi kot javna površina, skladno z ureditvijo Sodnijskega trga oz. Cankarjevega trga. Objekt Št. objekta 1699 (trgovina Mercator na Sodnijskem trgu) EUP, NRP VR 460, CU ESD Namembnost poslovna - trgovina, gostinstvo, storitve Dovoljeni posegi na objektu V 80. letih prejšnjega stoletja zgrajen objekt med objektoma Lc1 in Ct7 (nekdanja trgovina Mercator) ni primeren. Objekt je potrebno preoblikovati. Ob prenovi/rekonstrukciji/novogradnji se del objekta ob Ljubljanski cesti odstrani,radikalno se preoblikujejo gabariti (odmik od varovanih hiš, znižanje etaž (etažnost: P) in streh) in fasade (oblikovanje v smeri čim večje transparentnosti). Ulični del naj oblikovno poudari sosednja objekta Lc1 in Ct7. Objektov Lc1 in Ct7 ne sme povezovati. Namembnost objekta in vseh obstoječih lokalov naj se načrtuje v skladu z obstoječo rabo trga. Osrednji del od Ljubljanske ceste do Sodnijskega trga naj se izvede čim Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi skladno z ureditvijo Sodnijskega trga oz. Ljubljanske ceste. Objekt Cankarjev trg 8, »Sodišče« EUP, NRP VR 460, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost upravna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. S fasade je potrebno odstraniti neprimerno nameščeno zunanjo enoto klimatske naprave. Potrebno je sanirati problem talne vlage v pritličju Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Okolica se uredi kot javna površina, skladno z ureditvijo Sodnijskega trga oz. Cankarjevega trga. Objekt Cankarjev trg 8 (del ob Jelovškovi ulici) EUP, NRP VR 460, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, upravna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Pred kakršnokoli gradbenimi ali vzdrževalnimi deli je nujno preveriti stanje konstrukcije. Kot povsem nov element na fasadi je potrebno obstoječe nadstreške preoblikovati v čim manj opazne, transparentne (kaljeno steklo), s tankimi konzolami ali obešene na jeklene vrvi. Izvedbo mora potrditi ZVKDS. Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Ohranja se peš prehod med Sodnijskim trgom in Jelovškovo ulico. Okolica se uredi kot javna površina, skladno z ureditvijo Sodnijskega trga. Objekt Cankarjev trg 9 EUP, NRP VR 1893, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Ohraniti je potrebno stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ureditev okolice Objekt št. 663 (garaža) in betonsko ploščo s klima napravami se odstrani. Na tem mestu je dopusten le transparenten nadstrešek, pod pogoji (višinski in tlorisni gabariti, materiali), ki jih določi ZVKDS. Drugi pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Cankarjev trg 11, »Mullayeva hiša« EUP, NRP VR 460, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, upravna, stanovanjska (največ 3 stan. enote, javno pritličje) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo ali ga zamenjati z replikami obstoječih oken in vrat. Fasadni omet se ohranja. Ohranja se Ureditev okolice Okolica se uredi skladno z ureditvijo Cankarjevega trga oz. Stare ceste. Peš povezave naj bodo v drugačni strukturi tlaka (npr. tlakovci), vidno ločene od ostalih površin. Drevesa morajo imeti obrobe, ki zagotavljajo zadostno količino vode. Objekt Jelovškova ulica 1 EUP, NRP VR 460, CU ESD Namembnost obiekta poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 3 stan. enote) NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 22 N as Občina Vrhnika 29. maj 201» 22 1 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ureditev okolice Ohranja se zelenica pred objektom ter na južni strani objekta z vsemi drevesi (tisi, rdečelistna bukev). Na dvorišču objekta je dovoljena postavitev nadstreška za avtomobile z obstoječo garažo. Načrtovan nadstrešek mora biti izveden v lahki konstrukciji (kovinski) s transparentno ali zazelenjeno streho, brez vertikalnih zapor. Tlorisni gabariti nadstreška: 36,90 x 2,60 do 7,80 m (± 0,50 m). Etažnost nadstreška: P. Objekt Tržaška cesta 2, »Osnovna šola Ivana Cankarja« EUP, NRP VR 470, CD EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost družbena - osnovna šola Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja osnovne gabarite. Etažnost: K+vP+2N Objekt je potrebno urejati v skladu z izhodišči ZVKDS. Ob ohranjanju z ZVKDS usklajene zunanje podobe objekta (fasade, strešine, stavbno pohištvo) je mogoča energetska sanacija stavbe. Dovoljena je dozidava v dveh krakih na dvoriščni strani objekta: - tlorisni gabarit objekta: 2 x 7,80 m x 12,00 m (± 0,50 m), - višinski gabarit objekta: novo sleme največ do kapi obstoječe strehe. Gabaritno ne smeta presegati kapi obstoječe strehe. Oblikovanost fasad naj ne posnema oblikovanosti obstoječih fasad. V kolikor bo na fasadah berljiva etažnost objekta, mora slediti etažnosti obstoječega objekta. Zaželen bi bil odmik prizidkov od obstoječega objekta šole. Odstraniti je potrebno neprimeren nadstrešek in informacijsko tablo na fasadi. Nadstrešek naj bo izveden v skladu z obliko vrat, kot površina iz stekla, obešena na fasado brez podpornih stebrov. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ureditev okolice Ohranja se zunanja ureditev s parternimi zelenicami. Pogledi na objekt ostajajo odprti. Sanirati in aktivirati se mora vodni motiv, ki je osrednji element prostora pred šolo. Vodnjak je potrebno strokovno obnoviti v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ZVKDS. Varovana drevesa je potrebno ohranjati in jih z ureditvami poudarjati (cigarovec na severni strani šole, krilati oreškar na južni strani šole). Zelenice se uredi s parterno zasaditvijo in živo mejo ob robu. Ohranja se otroško igrišče severno ob šoli. Parkirišče južno in vzhodno od objekta z zelenicami in drevesi se ohranja. Ekološki otok se uredi skladno s katalogom urbane opreme. Objekt Tržaška cesta 2a, »Vrtec Želvica« EUP, NRP VR 2026, CD ESD / Namembnost družbena - vrtec Dovoljeni posegi na Objekt ohranja osnovne gabarite. Etažnost: P+1N Ureditev okolice Možne so dopolnilne zunanje ureditve teras, senčnic in drugih igralnih kotičkov. Posegi v 15 m obvodni pas Ljubljanice niso dovoljeni. Ohranja se avtohtona vegetacija. Parkirišče južno in zahodno od objekta ter pešpot z zelenicami in Objekt Tržaška cesta 3 EUP, NRP VR 1893, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 8 stan. enot) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo, ga obnoviti in poenotiti na osnovi izhodišč ZVKDS. Barvo oziroma obdelavo stavbnega pohištva določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Urediti je potrebno spremenjene okenske odprtine, vhod na ulični strani in dvoriščni balkon. Na prečni fasadi se nad vhodom v lokal izvede nadstrešek. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna Ureditev okolice Ohrani se zelenica pred objektom in tisi pri stranskem vhodu. Ureditev dvorišča mora dopuščati prehod za avtomobile do objekta Stara cesta 8. Pomožni objekt št. 673 se ohrani v obstoječih gabaritih. Možna je rušitev in novogradnja novega objekta (leseni nadstrešek, drvarnice, Objekt Tržaška cesta 3a, »Mlečna« EUP, NRP VR 1875, CU ESD Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Ravno streho je treba preoblikovati tako, da se vse strojne inštalacije Ureditev okolice Okolica se ureja skladno z ureditvijo Tržaške ceste oz. parka »Pri Objekt Tržaška cesta 4 EUP, NRP VR 471, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt je potrebno 'očistiti' vseh prizidkov, začasnih objektov, nadstrešnic ipd. Dozidave in nadzidave niso sprejemljive. Objekt je potrebno ohranjati v obstoječem višinskem gabaritu (P+2M). Ob skupni prenovi objektov Tržaška cesta 4 in 4a se lahko dvigne kolenčni zid na skupno mero do višine parapeta na prečni fasadi objekta. V mansardi je možno izdelati frčade, ki so locirane v os glavnih vhodov v pritličju s poudarjenimi portali. Okenske odprtine morajo biti pokončne v rastru. Fasade je potrebno očistiti reklamnih sporočil in njihovo podobo uskladiti s katalogom urbane opreme. Dopustna je obnova objekta in fasad skladno s predhodno Ureditev okolice Pomožne objektej dopustno ' postavljati na zaledni strani objekta. Objekti morajo biti pritlični, z dvokapno streho z opečno kritino ali enokapno streho s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi, enotno oblikovani in odmaknjeni od osnovnega objekta. Okolica objekta, ki meji na Tržaško cesto, se uredi skladno z ureditvijo javnih površin Tržaške ceste. Postavljanje opreme ali informacijskih tabel na površino za pešce ni dovoljeno. Okolica objekta, ki meji na javno parkirišče, se ogradi z ozelenjeno ograjo višine 2 m, tako, da se zapre poglede na dvorišče objekta. Objekt Tržaška cesta 4a EUP, NRP VR 471, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Odstraniti je potrebno nadstrešnice in prizidke na severni strani objekta. Dozidave in nadzidave niso sprejemljive. Objekt je potrebno ohranjati v obstoječem višinskem gabaritu (P+2M). Sanirati je potrebno strešino, strešno kritino in dimnike. Ob skupni prenovi objektov Tržaška cesta 4 in 4a se lahko dvigne kolenčni zid na skupno mero do višine parapeta na prečni fasadi objekta. V mansardi je možno izdelati frčade, ki so locirane v os glavnih vhodov v pritličju s poudarjenimi portali. Okenske odprtine morajo biti pokončne v rastru. Fasade je potrebno očistiti reklamnih sporočil in njihovo podobo uskladiti s katalogom urbane opreme. Dopustna je obnova objekta in fasad skladno s predhodno pridobljenimi pogoji in soglasjem ZVKDS Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Dovoljena je ureditev gostinskega vrta po določilih tega odloka. Okolica se uredi skladno z zasnovo Objekt Jelovškova ulica 3, »Gasilski dom« EUP, NRP VR 460, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost gasilski dom Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: vP+M Glede na funkcionalni pomen objekta in njegove potrebe je dopustna Ureditev okolice Prizidke je potrebno oblikovno poenotiti in uskladiti z glavnim objektom. Ohranjajo se zunanje manipulacijske površine. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Jelovškova ulica 4 EUP, NRP VR 1957, CD in VR 2068, ZS EŠD 12530 - Železniška postaja Vrhnika mesto, stavbna dediščina Namembnost turistična, družbena, gostinstvo Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P Nujna je prenova, ki ohranja obstoječe gabarite in poudari železniški značaj objekta in območja. Celovita prenova obsega tudi novo namembnost objekta, kot servisni objekt skupnega, javnega značaja kot so turistično informacijska točka, javni sanitarni objekt, ipd. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z enakim. Fasadni omet mora biti obnovljen v zaglajeni obliki in obarvan z barvo, ki bo določena na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. V primeru, da je strešna konstrukcija poškodovana do te mere, da je ni mogoče obnoviti, jo je potrebno zamenjati z leseno konstrukcijo v enakih dimenzijah, kot je obstoječa. Ureditev okolice Na prostih površinah območja seuredi javno parkirišče s kolesarnico. Bližnja plinska postaja naj se z urejeno, čim širšo zelenico, vizualno čim bolj izolira-odmakne. Drevesa na površini naj bodo listopadna in ne višja od 15 m, predvsem zaradi ohranjanja pogledov na cerkev sv. Trojice iz širše okolice. Ob prenovi pešpoti na trasi bivše železniške proge je treba z oblikovalskimi prijemi doseči, da bo ureditev asociirala na to, da pot poteka po bivši opuščeni železniški progi. To je mogoče doseči z označbami v tleh, uporabo materialov, načrtovano opremo objekta in posredovanimi informacijami. Objekt Jelovškova ulica 6 EUP, NRP VR 2029, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 3 stan. enote), turizem, gostinstvo (javno pritličje) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja osnovne gabarite. Nad vmesnim aneksom se lahko uredi terasa ali zimski vrt. Prizidata se stopnišče in dvigalo za dostop v višje etaže. Etažnost: K+P+1N+M Ureditev okolice Uredi se gostinski vrt. Ohranja se pomožni objekt na gostinskem vrtu. Drugi pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Jelovškova ulica 7 in 9 EUP, NRP VR 1957, CD in VR 2178, K1 ESD / Namembnost poslovna, skladišče Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M S celovito tehnološko prenovo kompleksa se obstoječi objekti lahko rekonstruirajo in novo načrtovani objekti locirajo vzdolžno ob napajalni cesti. Pri lociranju objektov se ohranja notranja manipulacijska površina. Višinski gabarit novih objektov ne sme presegati najvišje Ureditev okolice V celostni prenovi kompleksa se izvede nova cestna povezava, na katero se veže novogradnja objektov vzdolžnih tlorisnih zasnov v območju, ki je označeno z mejo možne pozidave. Gradnja nove ceste je možna po spremembi namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 2528/1, k.o. Vrhnika, iz kmetijskega v stavbno namensko rabo. Objekt Ljubljanska cesta 1 EUP, NRP VR 460, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 7 stan. enot) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Osnovni obstoječi klasično grajeni deli objekta se ohranijo, vse ostale prizidke, nadstrešnice, bakrene nadstreške, klimatske naprave, reklame ipd. se odstrani. Glej tudi pogoje za objekt št. 1699. Po odstranitvi prizidkov je nujna sanacija fasade in delov objekta. Na fasadi se oblikuje samo en napis z imenom lokala po določilih tega odloka oz. kataloga urbane opreme. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo oz. ga v primeru dotrajanosti nadomestiti z enakim. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, Ureditev okolice Okolica se uredi kot javna površina, skladno z oblikovanjem Sodnijskega trga oz. Ljubljanske ceste. Pomožni objekti niso dovoljeni. Dovoljena je ureditev gostinskega vrta s senčnico po določilih tega odloka. Objekt Ljubljanska cesta 2 EUP, NRP VR 457, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 12 stan. enot) Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+2N+M Ureditev okolice Ob objektu stoji pomožni objekt št. 2084 - garaže, etažnosti P. Objekt ohranja obstoječe gabarite. Deli objekta, ki so postavljeni v varovalni pas Ljubljanice se odstranijo. Novi pomožni objekti niso dovoljeni. Uredi se dvorišče s parkirnimi prostori za stanovalce. Posegi v območje varovalnega pasu Ljubljanice niso dovoljeni. Ohranja se obrežna vegetacija. Uredi se nov dovoz preko avtobusne postaje oz. bencinske črpalke. Obstoječi dovoz se zatravi. Zelenica ob Ljubljanski cesti se drevoredno zasadi. Objekt Ljubljanska cesta 3 EUP, NRP VR 2029, CU ESD / Namembnost poslovno - bencinska postaja Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: vP Ureditev okol ice Okolica bencinskega servisa se ozeleni. Objekt Ljubljanska cesta 4 EUP, NRP VR 457, CU ESD / Namembnost objekta poslovna - bencinska postaja Dovoljeni posegi na objektu in okolici Obstoječa bencinska postaja se odstrani. Do odstranitve je možno vzdrževanje objektov. Objekt Lošca 1, »Osnovna šola« EUP, NRP VR_468, CD ESD 23305 - Parkovna površina ob Tržaški, vrtnoarhitekturna dediščina Namembnost Družbena - osnovna šola Dovoljeni posegi na objektu Obstoječi objekt ni predmet OPPN. Obstoječemu objektu je možno prizidati prizidek v gabaritih: - etažnost: P+1N, - tlorisni gabarit: 11,00 m x 37,50 m. Streha nad prizidanim delom je lahko dvokapnica ali sestavljene enokapnice, kjer se naklon strešine in kritina se prilagodita obstoječemu osnovnemu objektu. Višina novega slemena ne presega obstoječih slemen za več kot 1,00 m. Ureditev okolice V okolici se ohranja parkovna površina. Objekt Lošca 2 EUP, NRP VR 467, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 1 stan. enota), možna javna funkcija v pritličju Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Ob primernem oblikovanju se objekt lahko nadviša za eno etažo (P+1+M). Ureditev okolice Ohranja se živa meja okoli vrta. Na vrtu ob Tržaški cesti se zasadi visoka drevnina. Pomožni objekti so dovoljeni na vrtni strani zemljišča, tako, da niso vidni iz Tržaške ceste. Objekt Lošca 4 EUP, NRP VR 467, CU ESD / Namembnost objekta bivanje (največ 1 stan. enota), možna poslovna dejavnost v pritličju Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Ob primernem oblikovanju se objekt lahko nadviša za eno etažo (P+1+M). Ob rekonstrukciji je potrebno ohranjati osnovni pravokotni tloris brez izzidkov. Ureditev okolice Parcelo se proti cesti obda z visoko živo mejo. Dovoljeni so pomožni objekti. Med stanovanjskima objektoma se uredi dvorišče s parkirnimi mesti. Ob rekonstrukciji je potrebno poenotiti naklon strešin, kritino, razmerja stranic oken, izvedbo ograj, stopnišč in ostalih fasadnih elementov obstoječega pomožnega objekta - garaže (št. Objekta 1099) z objektom Lošca 4. Objekt Lošca 4a EUP, NRP VR 467, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Ob primernem oblikovanju se objekt lahko nadviša za eno etažo (P+1+M). Ob rekonstrukciji je potrebno poenotiti naklon strešin, kritino, razmerja stranic oken, izvedbo ograj, stopnišč in ostalih fasadnih elementov z objektom Lošca 4. Etažnost: P+M Ureditev okolice Obstoječi pomožni objekti se oblikovno prilagodijo osnovnemu objektu. Veljajo tudi vsa določila za objekt Lošca 4. Območje vzhodno od objekta Lošca 4a ostane zelena površina. Objekt Poštna ulica 1 EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost družbena - vrtec Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ureditev okolice Ohranja se obstoječa ureditev z dovozom iz Poštne ulice in površinami dvorišča (otroško igrišče). Ohranjajo se obstoječa drevesa in živa meja. Ohranja se pešpot med Poštno ulico in Trgom K. Grabeljška. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Sušnikova cesta 3 EUP, NRP VR 2052, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ureditev Ob javni cesti se uredi hodnik za pešce. Pomožni objekti so dovoljeni na dvorišču objekta. Objekt Sušnikova cesta 3a EUP, NRP VR 2052, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 2 stan. enoti), poslovna (javno pritličje) Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Ureditev okolice Ob javni cesti se uredi hodnik za pešce. Pomožni objekti so dovoljeni na dvorišču objekta. Obstoječi gospodarski objekt št. 3027, etažnosti P, ohranja obstoječe gabarite. Objekt Trg K. Grabeljška 1 EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe višinske gabarite. Etažnost: P+2N Na severni strani je možna je prizidava jaška za dvigalo tlorisnih gabaritov: 2,50 x 7,70 m (± 0,50 m). Ureditev okolice Ohranja se zelenica okoli objekta. Spomeniku K. Grabeljška je potrebno urediti okolico skladno z ureditvijo Tržaške ceste. Ob spomeniku je potrebno dvigniti krošnjo bližnje platane oz. presoditi o primernosti le-te in mogoči zamenjavi za listopadno drevo primernejšega habitusa. Neposredno okolico je potrebno primerno urediti z materiali in opremo ter zasaditvijo, ki ne bo zakrivala spomenika. Ob opustitvi dovoza na vzhodni strani objekta se območje ozeleni. Nov dovoz se uredi na zahodni strani objekta, preko parkirišča. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Tržaška cesta 1, »Občina« EUP, NRP VR 473 in VR 1774, CU EŠD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost upravna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+P+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina, po potrebi se nadomesti z enako. Na dvoriščni strani objekta se uredi dostop za invalide. Zgradi se prizidek za dvigalo z nadstreškom nad vhodom. Tlorisni gabariti prizidka: 2,50 x 8,90 m (± 0,50 m). Etažnost: največ do kapi obstoječega objekta. NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 23 MČOSOpis Občina Vrhnika ^ „to>: „„Jj © Okolica objekta, ki meji na Tržaško cesto, se uredi skladno z ureditvijo javnih površin Tržaške ceste. Postavljanje opreme ali informacijskih tabel na površino za pešce ni dovoljeno. Ureditev okolice Pomožne objekte je dopustno postavljati na zaledni strani objekta. Objekti morajo biti pritlični, z dvokapno streho z opečno kritino ali enokapno streho s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi, enotno oblikovani in odmaknjeni od osnovnega objekta. Gostinski vrt se uredi po določilih tega odloka. Okolica objekta, ki meji na javno parkirišče, se ogradi z ozelenjeno Objekt Tržaška cesta 5 EUP, NRP VR 471, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Preoblikovati je potrebno strešino in strešno kritino. V sklopu rekonstrukcije ali energetske prenove objekta naj se na ulično stran v mansardi vgradijo pokončna okna z rastrom, ki sledi odprtinam v pritličju. Fasade je potrebno očistiti tend nad pritličjem, reklamnih sporočil in njihovo podobo uskladiti s katalogom urbane opreme. Dopustna je obnova objektov in fasad skladno s predhodno Ureditev okolice Okolica objekta, ki meji na Tržaško cesto se uredi skladno z ureditvijo javnih površin Tržaške ceste. Postavljanje opreme ali informacijskih tabel na površino za pešce ni dovoljeno. Pomožne objekte je dopustno postavljati na zaledni strani objektov. Objekti morajo biti pritlični, z dvokapno streho z opečno kritino ali enokapno streho s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi, enotno oblikovani in odmaknjeni od osnovnega objekta. Objekt Tržaška cesta 6 EUP, NRP VR 471, CU FSD Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 1 stan. enota) Dovoljeni posegi na objektu Objekt je ob uličnem možno nadvišati za eno etažo in ga preoblikovati kot vilo. Objekt je potrebno 'očistiti' vseh prizidkov, začasnih objektov, nadstrešnic ipd. Dozidave in nadzidave niso sprejemljive. Objekt je potrebno ohranjati v obstoječem višinskem gabaritu (P+M). V sklopu rekonstrukcije ali energetske prenove objekta naj se na ulično stran vgradijo pokončna okna z rastrom. Sanirati je potrebno strešine in strešno kritino. Fasade je potrebno očistiti reklamnih sporočil in njihovo podobo uskladiti s katalogom urbane opreme. Dopustna je obnova objektov in fasad skladno s predhodno Ureditev okolice Gostinski vrt se uredi po določilih tega odloka. Okolica objekta, ki meji na Tržaško cesto, se uredi skladno z ureditvijo javnih površin Tržaške ceste. Postavljanje opreme ali informacijskih tabel na površino za pešce ni dovoljeno. Južno fasado objekta, ki meji na Park samostojnosti, se zakrije z vegetacijo ali drugimi možnimi rešitvami. Pomožne objekte je dopustno postavljati na zaledni strani objektov. Objekti morajo biti pritlični, z dvokapno streho z opečno kritino ali enokapno streho s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi, enotno oblikovani in odmaknjeni od osnovnega objekta. Objekt Tržaška cesta 7 EUP, NRP VR 1859, CU ESD Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Objekt Tržaška cesta 7 je degradiran z reklamami velikega formata, ki jih je potrebno odstraniti. Uredijo se izveski skladno s katalogom Ureditev okolice Ulična stran objekta se ureja skladno z ureditvijo Tržaške ceste. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Tržaška cesta 7a EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Ureditev okolice Ohranja se dostop iz Tržaške ceste in manipulacija na gospodarskem dvorišču. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Tržaška cesta 7b EUP, NRP VR 1859, CU ESD Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Možno je minimalno nadvišanje objekta (sleme mora biti nižje od slemena objekta Tržaška cesta 7). Etažnost: P+M Ureditev okolice Ohranja se dostop iz Tržaške ceste in manipulacija na gospodarskem dvorišču. Pomožni objekti niso dovoljeni. K objektu je na severni strani prislonjena garaža, ki se ohranja. Možno je vzdrževanje, prenova, rekonstrukcija v enakih gabaritih. Objekt Tržaška cesta, št. objekta 1033 EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Ureditev okolice Ohranja se dostop iz Tržaške ceste in manipulacija na gospodarskem dvorišču. Ohranja se prehod med objektoma št. 1033 in Tržaška cesta 8. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Tržaška cesta 8 EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 3 stan. enote) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N+M Pri prenovi objekta se ohranja fasadna členitev objekta. Z objekta in neposredno ob objektu je potrebno odstraniti neprimerna oglasna in informacijska obvestila. Uredijo se izveski skladno s katalogom urbane opreme. Ležeče strešno okno je neprimerno. Potrebna je ukinitev ali uskladitev Ureditev okolice Ulična stran objekta se ureja skladno z ureditvijo Tržaške ceste. Pomožni objekti niso dovoljeni. Ohranja se prehod med objektoma št. 1033 in Tržaška cesta 8. Objekt Tržaška cesta 10, »Kunstljeva vila« EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, stanovanjska (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+P+1N+M Ohranjajo se obstoječi dovoz, notranje dvorišče in vrt. Dovoljeni so pomožni objekti za lastne potrebe, vendar skriti za živo mejo. Objektu je potrebno v skladu z navodili ZVKDS urediti okolico skupaj z Ureditev okolice utrjenimi in zelenimi površinami. Izbor rastlin je potrebno iskati v naboru iz časa nastanka objekta in vrta. Vrt se čim bolj zazeleni z visoko drevnino. Ohranja se živa meja, ki obdaja vrt. Na dvorišču med objekti se uredi parkiranje za stanovalce in eventuelne nove dejavnosti. Glede na razpoložljiv prostor je na vrtu prostora za največ eno večje drevo. Objekt Tržaška cesta, objekt št. 982 EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost gospodarski objekt, poslovna, stanovanjska (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Za vzdrževalna dela je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje Ureditev okol ice Veljajo pogoji za Tržaško cesto 10. Obiekt EUP, NRP VR 1859. CU ESD 843- Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost gospodarski objekt, poslovna, stanovanjska (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+M Za vzdrževalna dela je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje Ureditev okol ice Veljajo pogoji za Tržaško cesto 10. Objekt Tržaška cesta 11, »Dom krajanov« EUP, NRP VR 1859, CU ESD Namembnost poslovna, družbena Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: P+1N Glede na raznoliko rabo različnih porabnikov prostora se ohranja več Ureditev okolice Ohranja se javne površine okrog objekta. Objekt ne potrebuje lastnih parkirnih površin; uporabljajo se javna parkirišča. Ohranja se dostop iz Poštne in Tržaške ceste. Obnovi se vodnjak ob Poštni ulici. Glej tudi pogoje za objekt Tržaška cesta 12. Objekt Tržaška cesta 12, »Društvo upokojencev« EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, družbena Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Objekt se lahko preoblikuje in poenoti, vendar mora v višinskih gabaritih ostati nižji od objekta Tržaška cesta 11. Etažnost: P+1N Dozidave so možne samo za preoblikovanje vhodov. Pri prenovi se izvede rekonstrukcija strehe z naklonom enakim objektu v uličnem nizu (Tržaška cesta 11). Pri rekonstrukciji z energetsko Ureditev okolice Ohranja se zelenica med objektom in Tržaško cesto z informacijsko tablo. Na zelenici se zasadi visoka drevnina. Objekt ne potrebuje lastnih parkirnih mest; uporablja se javna parkirišča. Na skupnem dvorišču je možna ureditev večnamenskega prostora za prireditve, gostinskega vrta, balinišča z zelenimi površinami. Zahodni rob območja se intenzivneje zasadi z visoko drevnino. Možna je postavitev protihrupne ograje. Ohranja se dostop iz Poštne in Tržaške ceste. Obnovi se vodnjak ob Poštni ulici. Objekt Tržaška cesta, objekt št. 984 - del v sklopu Društva EUP, NRP VR 1859, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, družbena Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Objekt se lahko preoblikuje in poenoti, vendar mora v višinskih gabaritih ostati nižji od objekta Tržaška cesta 11. Etažnost: p+M Ureditev okolice Glej pogoje za objekt Tržaška cesta 12. Objekt Tržaška cesta 21 EUP, NRP VR 467, CU ESD Namembnost bivanje (največ 2 stan. enoti), možna poslovna dejavnost v pritličju Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Objekt naj ohrani historicistično podobo. Etažnost: P+M Ureditev okolice Dovoljena je gradnja pomožnih objektov na zadnji, vrtni strani objekta, tako, da niso vidni iz Tržaške ceste. Na vrtu ob Tržaški cesti se zasadi visoka drevnina. Objekt Tržaška cesta 22 EUP, NRP VR 1873, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 23302 - Vila Tržaška 22, stavbna dediščina Namembnost bivanje (največ 3 stan. enote) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+vP+1N Potrebna je obnova fasade ob pridobitvi pogojev in soglasja ZVKDS. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Vgrajeno stavbno pohištvo, ki ni primerno (okna v pritličju), je potrebno zamenjati. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina. S fasade je potrebno Ureditev okolice Ob izgradnji poslovne stavbe na zemljišču s parc. št. 2053/1, k.o. Vrhnika, (varianta 2), se uredi nov dovoz preko parkirišča; obstoječi dovoz iz Tržaške ceste se ukine. Pomožni objekt št. 1020 (garaže, drvarnice ipd.) se ohranja. Možna je dozidava, največ 2,50 x 5,00 m ± 0,5 m, kot podaljšek v liniji obstoječega objekta. Dozidava se uredi skladno z značajem objekta in se enotno oblikuje. Vrtne objekte je potrebno urediti v skladu z značajem objekta in oblikovati enotno. Ozelenjeni del vrta naj se ohrani v največji možni meri in zasadi z grmovnicami in drevjem značilnim za vrtove ob vilah. Južni rob vrta, ki meji na stanovanjski blok, se ozeleni z visoko drevnino. Objekt Tržaška cesta 23 EUP, NRP VR 467, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost upravna, poslovna, družbena, turistična, kulturna Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+vP+1N+M Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Vgrajeno stavbno pohištvo, ki ni primerno (na dvoriščni strani), je potrebno zamenjati. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja Ureditev okolice Ohranja se zelenica med objektom Tržaška cesta 23 in Tržaška cesta 21. Zelenica se zasadi z visoko drevnino. Na dvorišču za objektom se poveča javno parkirišče. Parkirišče se ob robovih zasadi z visoko drevnino. Pomožni objekti niso dovoljeni. Objekt Tržaška cesta 25, »Cankarjev dom« EUP, NRP VR 467, CU ESD Namembnost družbena, kulturna Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite in arhitekturno zasnovo s prepoznavnimi elementi. Etažnost: P+2N Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Ohranja se park pred kulturnim domom z visoko drevnino. Delež zelenih površin parka se ne sme zmanjšati. Glej tudi pogoje 27. člena -park pred Cankarjevim domom Objekt Tržaška cesta 26, »Ogrinova vila« EUP, NRP VR 464, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje, poslovna (največ 2 stan. enoti) Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+vP+1N Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ureditev okolice Na zaledni strani objekta je dopustna postavitev pomožnih objektov, ki morajo biti gabaritno in oblikovno podrejeni objektu, skladni z značajem objekta in enotno oblikovani. Pomožni objekti so pritlični z dvokapno streho krito z opečno kritino ali enokapnico s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi. Pomožni objekti imajo lesene stene ali pa so brez sten. Okolico je potrebno urediti v skladu z izhodišči za urejanje vrtov ob vilah. Ohranja se visoka živa meja, ki obdaja parcelo. Severni in južni rob parcele, ki mejita na stanovanjske bloke, se zasadita z visoko drevnino. Ob ureditvi okolice je potrebno zagotoviti dovolj zelenih površin, kot je značilno za objekte iz obdobja nastanka objekta. Objekt Tržaška cesta 27, del »Mlekarna« EUP, NRP VR 2052, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost poslovna, proizvodna, gostinstvo, turizem Dovoljeni posegi na objektu Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+vP+1N+M Objekt je potreben prenove s sanacijo nekaterih degradacij na objektu. Ohraniti je potrebno obstoječe stavbno pohištvo in ga obnoviti. Barvo določi ZVKDS na osnovi sondiranj. Vgrajeno stavbno pohištvo, ki ni primerno, je potrebno zamenjati. Fasadni omet mora biti obnovljen na način, ki bo določen na osnovi sondiranja restavratorjev ZVKDS. Ohranja se opečna kritina. Z objekta je potrebno odstraniti vse moteče Ureditev okolice Na ulični strani se ohranjata simetrični nakladalni rampi. Pred stranskim vhodom se uredi gostinski vrt z ozelenitvijo. Sušnikova cesta severno od objekta se preoblikuje v tlakovano površino, ki služi kot prostor za prireditve ter dostop za tovorna vozila. Plinska cisterna se odstrani ali ustrezno zakrije. Preuredi se Sušnikova cesta s križiščem in hodnikom za pešce. Glej tudi določila za objekt Tržaška cesta 27 - skladiščni del. Objekt Tržaška cesta 27, skladiščni del EUP, NRP VR 2052, CU ESD / Namembnost poslovna, proizvodna, skladišče, gostinstvo, turizem Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: vP+M Ureditev okolice Ohranja se prostostoječ dimnik. Uredi se primeren uvoz na dvorišče. Dvorišča ni dovoljeno uporabljati kot parkirno površino. Na jugovzhodni strani objekta se uredi parkirišče za potrebe dejavnosti v objektu ali kot javno parkirišče. Parkirišče se ozeleni z visoko drevnino. Objekt Tržaška cesta 30 EUP, NRP VR 1680, SSea ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Namembnost bivanje (največ 10 stan. enot) Dovoljeni posegi na Objekt ohranja obstoječe gabarite. Etažnost: K+P+M Ureditev okolice Na zaledni strani objekta je dopustna postavitev pomožnih objektov in nadstrešnice za avtomobile, ki morajo biti gabaritno in oblikovno podrejeni obstoječemu objektu. Objekti morajo biti pritlični z dvokapno streho krito z opečno kritino, ali enokapnico s transparentno ali kovinsko kritino v rdeči ali rjavi barvi. Objekti naj imajo lesene stene ali pa brez sten. Nadstrešnica nad parkirnimi prostori je lahkotne in transparentne konstrukcije, tlorisnih gabaritov: 13,60 x 7,0 m (± 0,50 m). Objektu je potrebno urediti okolico: utrjene površine in zazelenjene površine. Izbor rastlin je potrebno iskati v naboru iz časa nastanka objekta. Objekti in ureditve ne smejo posegati v priobalno zemljišče vodotoka. 20. člen (novogradnje) Objekti si sledijo po abecednem vrstnem redu naslovov. Objekt Cankarjev trg, št. obstoječega gospodarskega objekta: 2114 EUP, NRP VR 457, CU ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Dovoljeni posegi na Obstoječi gospodarski objekt se odstrani. Do odstranitve je možno vzdrževanje objektov. Namembnost poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 8 stan. enot) Pogoji za novogradnjo Na lokaciji propadlega gospodarskega objekta se dovoli izvedba novogradnje, v pravokotnem tlorisu. Objekt se locira vzdolžno v linijo obstoječega zidu, ki ločuje javen prostor od zaledja. Etažnost: P+1N+M Maksimalen tlorisni gabarit (pritličja): 8,10 x 37,85 m (± 0,50 m) Maksimalen tlorisni gabarit (1N+M): 12,60 x 37,85 m (± 0,50 m) Višina slemena objekta mora biti enaka višini slemena sosednjih objektov (Cankarjev trg 2, 2a, 3 in 3a). Streha mora biti dvokapnica z naklonom in kritino opečnat bobrovec ali zareznik, naklon 35-45°. Sleme vzporedno z daljšo stranico. Fasada izvedena v gladkem ometu v svetlih pastelnih naravnih tonih ali sodobno oblikovana (steklo, les kovina). V primeru, da investitor načrtuje sodobno oblikovan objekt (ravna streha, steklo, beton ipd.) višina objekta ne sme presegati višine Ureditev okolice Pomožni objekti niso dovoljeni. Uredi se nov dovoz iz javne površine (parkirišče ob bencinski črpalki). Dovoz služi kot intervencijska pot tudi objektom: Cankarjev trg 2, 2a, 2b, 3 in 3a. Parkirni prostori in ostale potrebne površine za potrebe objekta se lahko zagotovijo na zemljiščih s parc. št. 2769/3, 2769/4, 2769/9, 2769/10 in 2769/11, vse k.o. Vrhnika. Če je objekt samo stanovanjski, so lahko parkirna mesta tudi v pritličju. Objekt Jelovškova ulica 5 in objekt št. 2091 (v grafiki Ju5) EUP, NRP VR 2029, CU ESD / Dovoljeni posegi na Obstoječa objekta se odstranita. Do odstranitve je možno vzdrževanje objektov. Namembnost novega objekta poslovno-stanovanjska (javno pritličje, največ 8 stan. enot) NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 24 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Pogoji za novogradnjo Izvede se nadomestna gradnja v uličnem loku, glede na deviacijo ceste na jugu kareja. V sklopu kareja se objekti locirajo v lomljenem loku z odmikom od novih prometnic. Objekta Ju5 in Lc1b ter Ju5 in Ju6 sta na nivoju pritličja razmaknjena za širši dostop ali dovoz v dvoriščni del. Tlorisni gabarit objekta: 10,00 x 12,00 in 12,00 x 20,15 - 23,20 m (± 0,50 m) Etažnost: K+P+1N+M FZ: največ 50 %, FI: največ 1,0, FOBP: najmanj 30 % Naklon strešine: 35 - 45° Ureditev okolice Pomožni objektfniso dovoljeni. Parkirni prostori se lahko zagotovijo na pripadajočem zemljišču v kletni etaži ali z najemom parkirnih mest. Uvoz v kletno etažo je dovoljen iz Jelovškove ulice ali notranjega dvorišča. Objekt Ljubljanska cesta 4 EUP, NRP VR 457, CU ESD / Namembnost družbena, poslovna, gostinstvo - avtobusna postaja Dovoljeni posegi na objektu in okolici Uredi se avtobusna postaja s servisnim objektom ter parkirnimi prostori za avtobuse in osebna vozila. Tlorisni gabarit objekta: 9,50 x 24,00 m (± 0,50 m) Višinski gabarit objekta: (K) + P + 1N Načrtovane in obstoječe površine namenjene parkiranju je potrebno zaradi ohranjanja in povečevanja zelenih površin, v največji možni meri izvesti kot zelena parkirišča in na njih navezati še preostale zelene površine. Objekt Ljubljanska cesta, objekta št. 2089 in 2090 (v grafiki Lclb) EUP, NRP VR 2029, CU ESD / Dovoljeni posegi na Obstoječa objekta se odstranita. Do odstranitve je možno vzdrževanje objektov. Namembnost poslovna Pogoji za novogradnjo Ob rekonstrukciji objektov se objekta preoblikujeta, tako da sledita preoblikovanju kareja. Nov objekt je lociran vzporedno z Ljubljansko cesto. Južni del se zaključi pravokotno na to os. Nov zaključek objekta ob preurejenem križišču se geometrijsko naveže na novogradnjo stavbe št. 2091. Novi stavbi Ju5 in Lc1b sta na nivoju pritličja razmaknjena za širši dostop v dvoriščni del. Tlorisni gabariti: 11,40 x 12 m, 25,50 x 16,05 m in 9 x 15,50 m (± 0,50 m) Etažnost: K+P+M FZ: največ 50 % , FI: največ 1,0, FOBP: najmanj 30 % Naklon strešine: 35-40° Ureditev okolice Pomožni objektfniso dovoljeni. Parkirni prostori se zagotovijo na pripadajočem zemljišču v kletni etaži ali z najemom parkirnih mest na javnih parkirnih površinah. Uvoz v kletno etažo je dovoljen iz Jelovškove ulice ali notranjega dvorišča. Prostor med stavbo in Ljubljansko cesto se uredi skladno z ureditvijo Ljubljanske ceste. Zasadi se drevored. Objekt Tržaška cesta 21a in 21b EUP, NRP VR 467, CU ESD / Namembnost bivanje (največ 1 stan. enota/objekt) Dovoljeni posegi na objektu Na prostih zemljiščih je predvidena novogradnja dveh stanovanjskih objektov. Etažnost: P+M Tlorisne dimenzije: 14 x 9,30 m (± 0,50 m). Ureditev okolice Dovoljena je gradnja pomožnih objektov. Za objekta 21a in 21bse uredi dostop preko zemljišča objekta Tržaška cesta 21. Objekt Zelenica (objekt Tc20) EUP, NRP VR 463, CD ESD Namembnost poslovna, upravna, družbena, šolstvo, zdravstvo, gostinstvo, parkirišča Pogoji za novogradnjo Načrtovan objekt je sestavljenega tlorisa (del A - vzporedno s Tržaško cesto in del B - vzporedno s Cesto 6. maja). Objekt (del A) gabaritno ne sme presegati višine osnovne šole na Tržaški cesti 2. V primeru, da bo objekt imel ravno streho, ne sme biti višji od kapi objekta osnovne šole. Etažnost: - del A: največ P+2N+terasna etaža, - del B: največ P+3N+terasna etaža. Tlorisne dimenzije: - del A - v pritličju: 33,00 m x 13,00 m (± 1,00 m), - del A - v nadstropjih: 35,00 x 15,00 m (± 1,00 m), - del B - v pritličju: 14,00 m x 27,50 m (± 1,00 m), - del B - v nadstropjih: 18,00 x 27,50 m (± 1,00 m). Objekt se lahko gradi v več ločenih, funkcionalno zaključenih etapah. Terase so pohodne in zazelenjene. Objekt naj bo oblikovan sodobno v kombinaciji klasičnega ometa, Ureditev okolice Pred objektom se uredtploščad z gostinskimi vrtovi. Gostinski vrtovi so lahko pokriti z nadstreškom v sklopu objekta ali senčniki. Drugi pomožni objekti na cestni strani objekta niso dovoljeni. Ohrani se drevoreda ob Tržaški cesti in Cesti 6. maja. Ob sečnji se vrsta drevnine zamenja z drugo, ki je primernejša za mestno okolje (npr. platana). Za objektom se uredi parkirišče Dovoz se uredi iz ulice Na zelenici 21. člen (zunanje ureditve - splošna določila) (1) Ohranjati je potrebno razmerja med grajenim in odprtim prostorom. (2) Povečevanje odprtih površin namenjenih pešcu se izvede na račun prometnih površin. Za parkirne površine se uporabijo površine na zaledni strani objektov ob Tržaški cesti. Tržaška cesta se uredi v ozelenjeno mestno cesto - ulico. (3) Za doseganje višje kvalitete je potrebno urejati predvsem javni prostor (poenotenje in ureditev tlakov, urbane opreme ipd.) in umeščanje javnega programa v pritličja objektov. V delu območja, ki je potrebno sanacije, je zraven sanacije objektov, potrebno sanirati tudi odprti prostor. (4) Zaradi prepoznavnosti mesta je potrebno ohranjati pomembne vedute in jih nadgrajevati z umikom reklamnih sporočil in urejanjem javnega prostora. 22. člen (utrjene površine) (1) Pri urejanju utrjenih površin se določi hierarhija in s tem povezan način urejanja. Elementi ureditve ploščadi ob spomeniku Ivana Cankarja in ob hiši Cankarjev trg 4 »Črni orel« naj bodo izhodišče za urejanje tlakovanih površin v mestu. (2) Bolj kot je prostor 'naraven', bolj sonaraven je način urejanja poti. Ob Ljubljanici in v parkih naj bodo poti peskane, sprejemljiva je tudi protiprašna zaščita. Ostale površine (trgi, ploščadi, hodniki za pešce ipd.) so tlakovane oz. asfaltirane. Pohodne površine namenjene prvenstveno pešcem (trgi, pločniki) se tlakujejo s ploščami iz naravnega kamna. (3) Najprimernejša in trajna izbira je pohorski tonalit, ki je v mestu že prisoten. V sodelovanju z ZVKDS je potrebno določiti izbiro materialov, njihove dimenzije in način obdelave, primernih za urejanje utrjenih površin znotraj območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro. (4) Za posamezen sklop (pločnik, trg, cesta) je potrebno določiti izvedbeno podlago (glede na pričakovane obremenitve - pesek, beton, asfalt, tampon) in material (dimenzije, način polaganja in površinske obdelave). V sklop utrjenih in pohodnih površin sodi tudi izvedba robnikov, kanalet in pokrovov komunalnih jaškov. (5) Najprimernejša debelina kamna je od 6 - 8 cm (ta prenese vse obremenitve), idealna 10 cm in ne tanjša od 3 cm za površine namenjene izključno pešcem. Plošče kamna ne bi smele biti širše od 40 cm in daljše od 70 cm. Priporočljivo je polaganje plošč širine do največ 30 cm in poljubnih dolžin. Strukturo na večjih površinah je moč doseči tudi z različno obdelavo kamna (rezan, žgan, štokan ipd.). Polirana izvedba je zaradi zdrsov neprimerna. Kot podlaga je najprimernejša utrjena površina, drenažni asfalt in nanj položen kamen v izbrani debelini. Ti elementi morajo biti materialno enotni. Razlike so lahko dimenzijske, v površinski obdelavi in niansah izbranega materiala. (6) Odvajanje vode je potrebno rešiti z nagibi utrjenih površin in muldami v tlaku. Tla- kovane površine morajo biti urejene v 1 % padcu od hiš proti cestišču oziroma trgu. Površine namenjene pešcem morajo biti od cestišča ločene z muldo ali robnikom. Povsod, kjer je potreba po zajemanju padavinskih voda velika, je uporaba linijskih kanalet dopustna. Sprejemljivejša je ožja, nevidna oblika. Točkovni požiralniki so sprejemljivi le na cestiščih. (7) Vse ureditve v mestu morajo biti zasnovane brez arhitektonskih ovir, dostopne za gibalno ovirane in opremljene s talnimi taktilnimi oznakami za slepe in slabovidne na glavnih pešpoteh in križiščih. Taktilne oznake naj se od ostalih površin ločijo le v strukturi. Taktilne oznake je potrebno urejati v skladu s predpisanimi standardi. (8) Gostinski vrtovi na ulicah in trgih morajo biti zasnovani na način, da je vsa oprema enostavno odstranljiva in da je javni prostor izven obratovalnega časa lokalov dostopen in prehoden. Glede na konfiguracijo terena ni nobene potrebe po izvedbi podijev. (9) Površine namenjene mirujočemu prometu morajo biti v določenih delih načrtovane in urejene tako, da lahko postanejo tudi prostor namenjen pešcu in po potrebi prireditvam (večji sejmi, festivali ipd.). 23. člen (zelene površine) (1) Obstoječa količina zelenih površin bi se morala z ureditvami povečevati in ne zmanjševati. Izbor opreme teh površin ne more, zaradi svojega značaja, biti povsem enak, kot na trgih in ulicah.Za vse ureditve zelenih površin se izdela celostna zasnova krajinske ureditve. (2) Prioritetno je potrebno ohraniti vso zavarovano drevnino in izjemna soliterna drevesa v mestu. Vse ureditve v območjih le-teh, morajo biti podrejene njihovi ohranitvi (posegi v tla se morajo izogniti njihovemu območju - širina drevesne krošnje in še najmanj 1 m). Za realno oceno drevesnega fonda je potrebno, vsaj na ključni drevnini, izdelati podrobno arboristično analizo stanja dreves, glede na rezultate pa potrebne vzdrževalne ukrepe in oceno perspektivnosti posameznih dreves. (3) Pri urejanju zelenih površin je potrebno posebno pozornost posvetiti vzdrževanju, ki mora biti redno in kvalitetno. Tratne površine morajo biti v rastni sezoni košene 2x mesečno in žive meje obrezane najmanj 1x letno. Prav tako je potrebno opraviti najmanj 1x letno pregled vseh grmovnic in dreves. Na osnovi opravljenega ogleda je potrebno določiti terminski plan sanacije morebitnih poškodb in ostalih rednih vzdrževalnih del. (4) Pri saditvah je potrebno zagotoviti dovolj rastnega prostora in kvalitetno rastišče (omejeno tlačenje korenin, preprečitev soljenja ipd.) za izbrano rastlinsko vrsto in saditi kvalitetne vrtnarske sadike obsega 18 cm in več. (5) Pri izbiri rastlinskih vrst je potrebno upoštevati lokacijo rastišča in izbirati tiste vrste, ki v konkretnem prostoru ne bodo zahtevale večkratnega vsakoletnega vzdrževanja. Poudarek naj bo na listopadnih rastlinskih vrstah. Prav tako naj bo izbor usmerjen v izbiro nestrupenih in nealergenih vrst. Izbrane naj bodo tiste rastlinske vrste, ki so odporne na mestno klimo, soljenje (ob cestah, pločnikih in parkiriščih), ki niso lomljive in ki nimajo agresivnega koreninskega sistema. Ob Tržaško in Ljubljansko cesto se prvenstveno sadi platana, ki naj bi postala prevladujoča drevoredna vrsta. (6) Vsako odstranjeno drevo se nadomesti z novim na istem mestu ali, če to ni možno, na drugem mestu. Ureditve v parkih morajo biti podrejene ohranjanju drevesnega fonda. (7) Ob javnih objektih (občina, šola ipd.) je obstoječe stanje potrebno ohranjati ali ga nadgraditi s kvalitetnejšimi ureditvami, predvsem gredic. Varovana drevesa je potrebno čuvati in jih z ureditvami poudarjati. (8) Ohranja se živa meja med hodnikom za pešce in kolesarsko stezo vzdolž Tržaške in Ljubljanske ceste. 24. člen (urbana oprema) (1) V območju OPPN mora biti vsa urbana oprema tipsko, materialno in barvno usklajena. Možna so odstopanja glede na določeno mikrolokacijo (npr. Cankarjev trg, park ob Tržaški cesti). Določila za izbiro urbane opreme so predpisana v Katalogu urbane opreme (poglavje 2. Mestno središče), ki je priloga OPPN. (2) Rešitve so lahko tipske ali unikatne. Izhodišča za unikatno oblikovanje je potrebno iskati v prostorskih danostih (Ljubljanica, hrib) in kulturni zgodovini (zgodovinska obdobja, Ivan Cankar). 25. člen (informacijski objekti) (1) Informacijski objekti za potrebe informiranja in obveščanja lahko prenašajo klasično ali digitalno informacijo. (2) Postavljanje informacijskih objektov ni dovoljeno neposredno ob glavnih fasadah objektov stavbne dediščine, ob spomenikih in na drugih izpostavljenih lokacijah ter v parkih. Nekaj možnih lokacij postavitev prostostoječih oglasnih panojev je označenih v grafičnem delu. (3) Na območju naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro je trajno reklamiranje v obliki obešank na drogovih javne razsvetljave in postavljanje transparentov preko ceste neprimerno. Izjemoma je dopustna namestitev posameznega transparenta preko Tržaške ceste za napoved kulturnih prireditev (časovna omejitev: največ 14 dni pred prireditvijo). (4) Postavljanje vidnih sporočil večjih dimenzij (jumbo plakati) in osvetljenih vidnih sporočil ni dovoljeno. (5) Oblike informacijskih objektov so prikazane v Katalogu urbane opreme. 26. člen (javna plastika) (1) Javna plastika so kipi, skulpture, vodnjaki in podobne umetniške oz. arhitekturne instalacije. Pomembna je za oblikovanje javnega prostora in mora biti izbrana in postavljena v prostor premišljeno. (2) Izbiro primerne javne plastike (likovna kvaliteta, sporočilnost, dimenzije itd.) in njegovo postavitev v javni prostor, vsakič opravi komisija, ki jo potrdi župan. Komisija mora biti sestavljena iz najmanj treh strokovnjakov iz različnih področij (npr. urbanizem, arhitektura, umetnost, kulturna dediščina). (3) Postavlja se kvalitetno javno plastiko z jasno sporočilnostjo, ki se nanaša na zgodovino mesta (Ivan Cankar, Ljubljanica ipd.). Oblika, material in velikost javne plastike mora biti skladna s prostorom, v katerega se postavlja. Materiali morajo biti kvalitetni in dolgotrajni (kamen, kovina, les). (4) Javna plastika se postavlja na trge in v parke ter pred pomembnejše javne objekte (npr. osnovna šola). (5) Obstoječe vodnjake je treba obnoviti in aktivirati. 27. člen (zunanje ureditve po območjih) Objekti si sledijo po abecednem vrstnem redu naslovov. Objekt EUP, NRP ESD Predvideni posegi Cankarjev trg (ploščad pred hotelom Mantova, ploščad pred objektom Cankarjev trg 5, državne ceste DC 409, DC 642 in DC 407 s križiščem) VR_1893 (CU), VR_473 (CU), VR_1329 (PC), VR_459 (PC), VR_458 IPQ. 843'- Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 23353 - Spomenik Ivanu Cankarju ob Tržaški cesti, st dediščina 23353 - Spomenik Ivanu Cankarju ob Tržaški cesti, stavbna_ Parkirišče pred hotelom Mantova se preuredi v osrednji mestni trg namenjen pešcem in delno ozelenjen. Glede na pomen in značaj Cankarjevega trga za historičen razvoj mesta in samo mestno jedro ter trenutno stanje ureditve, je potrebno iskati oblikovalske rešitve za osrednjo javno površino s pridobivanjem več variantnih rešitev več različnih avtorjev. Oblikovalske prijeme bi zaradi prostorske navezanosti bilo potrebno nadaljevati pri urejanju Tržaške ceste. Kot osrednji motiv se postavi skulptura ali vodni element na temo zgodovine Vrhnike (lahko tudi spomenik Ivana Cankarja). Rob trga ob Tržaški cesti se zasadi v obliki drevoreda. Tlakovanje trga mora dopuščati dostop do hotela in na dvorišče objektov Cankarjev trg 6 in 9. Možna je postavitev ograje na vhodu na dvorišče. Parkiranje na trgu ni dopustno. Ohranja in redno vzdržuje se originalno substanco spomenika Ivana Cankarja. Zamenja se nizko kovinsko ograjo po obodu. Ureditev Cankarjevega trga na obeh straneh Tržaške ceste mora biti skladno v oblikovanju (tlakovanje, urbana oprema ipd.). Oblikovanje mora biti podrejeno ohranjanju varovanih dreves. Območja rastišča tis naj se ne razkopava in nasipava. Križišče ostaja semaforizirano, površine za kolesarje in pešce pa razširjene na dopustne dimenzije. Cesto v Borovnico (DC 642) in cesto v Horjul (DC 407) je potrebno urejati kot cesto starega mestnega jedra, usklajeno v tlakih in urbani opremi. Enako velja za objekte, ki tvorijo njen ulični ni7„_ Objekt EUP, NRP ESD Predvideni posegi Objekt EUP, NRP ESD Predvideni posegi Objekt Jelovškova ulica z zelenico pri Loki EUP, NRP VR ESD Predvideni posegi Ob Jelovškovi ulici se vzpostavi drevoredna poteza z odmikom dreves od pločnika najmanj 2,0 m. Na obstoječi zelenici se uredi tlakovana površina s klopmi in pergolo. Obstoječi obelisk se vključi v ureditev. Parkovna oprema (klopi, koš za smeti, informacijski pano, svetila) naj bo skladna s Katalogom urbane opreme. Pergola se ozeleni z vzpenjavko. Parter se oblikuje z nizkimi cvetočimi grmovnicami. Avtobusna postaja se prestavi na severni del Jelovškove ceste ob informacijski objekt oz. javno parkirišče. Objekt Nabrežje Ljubljanice med AC priključkom in mostom čez EUP, NRP VR 1412, ZP ESD 844 - Arheološko najdišče Nauportus 11420 - Podpeč, arheološko najdišče Ljubljanica del 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Predvideni posegi Dovoljena je obnova'in vzdrževanje obstoječega dostopa do Enajste šole pod mostom ter označevalnih oz. informacijskih tabel. Za ureditve je potrebno uporabiti naravne materiale (pesek, kamen, les). Drugi posegi v priobalnem in vodnem zemljišču Ljubljanice niso dovoljeni. Ohranja se obrežna vegetacija. Objekt Nabrežje Ljubljanice med objektom Cankarjev trg lb in peš EUP, NRP VR 1871. ZP invR _1872. ZP ESD Predvideni Posegi v 15 m obvodni pas Ljubljanice niso dovoljeni. Ohranja se obrežna vegetacija. Objekt Park pri Mlečni EUP, NRP VR 1874, ZP ESD Predvideni posegi Obstoječe tlakovane površine (dostop do objekta Tržaška cesta 3a, gostinski vrt) ni dovoljeno povečati. Ohrani se povezovalna pešpot od Tržaške do Stare ceste. Pešpot je peščena ali tlakovana skladno z ureditvijo Tržaške ceste. Višinska razlika mora biti premoščena zvezno, brez stopnic. Med pešpot in slepo fasado objektov Tržaška cesta 7 in 7A se postavi urbana oprema (klopi, koši za smeti). Ob slepi fasadi je možna postavitev enostavnega stojala (drogovi, nitka) za občasne razstave likovnih del. Peščena pešpot razdeljuje travno zelenico na dve polovici. Pešpot se lahko zoži. Travne zelenice se v celoti zatravi. Tratne površine se od peščenih loči z robniki. Gradnja objektov ali ureditev otroškega igrišča ni dovoljena. Možna je postavitev ene skulpture manjšega formata. Moteča in likovno nekvalitetna je postavitev lesene skulpture, ki bi jo bilo potrebno odstraniti. Oblikovanje mora biti podrejeno ohranjanju zavarovane bukve in nadomestne saditve odstranjenega zavarovanega ginka. Ohranja se obstoječa drevesa, še posebej maklure ob pešpoti in rdečo bukev. Vse ureditve morajo biti podrejene ohranjanju rdeče bukve (naravna vrednota) - posegi v tla le izven območja koreninskega sistema. Objekt Park samostojnosti EUP, NRP VR 469, ZP in VR 1269, BC ESD 23305 - Parkovna površina ob Tržaški cesti, vrtnoarhitekturna Predvideni posegi Park samostojnosti med objektom Tržaška cesta 6 in dostopno potjo do TIC-a se ohranja kot travnata površina z obstoječimi drevesi. Lipa samostojnosti mora imeti osrednjo vlogo parka. Park je možno opremiti z urbano opremo (klopi, koši za smeti), s spomeniki, z drogovi za zastave, z javno razsvetljavo (srednje visoki stebri, do 6 m), stebričkom z el. vtičnicami (za potrebe ozvočenja, opreme stojnic ipd.) in po potrebi s priključkom za vodo. Park se lahko dodatno zasadi z listopadnimi drevesi. V gredah se izvede intenzivna parkovna zasaditev (enoletnice, trajnice). Vzdolž sosednjega objekta (Tc6) se zasadi prosto rastoča ali oblikovana živica tako, da se zakrije fasada objekta Park pred športno dvorano Partizan VR_469, ZP_ _ 23305 - Parkovna površina ob Tržaški cesti, vrtnoarhitekturna dediščina V parku pred Partizanom se ohranja obstoječi drevesni fond. Ob robu, ki meji na Tržaško cesto se zasadi drevored platan kot podaljšek obstoječega drevoreda. Park se omeji s striženo živo mejo. V parku se zasajajo visokodebelna drevesa. Grmovnice in parterne zasaditve se lahko odstrani. Spremeni se potek peščene pešpoti skozi park, kot je zarisano v grafiki. Pešpot se obojestransko robniči. Pešpot, ki poteka vzporedno s pločnikom, je široka najmanj 2,25 m, pot v parku pa najmanj 1,5 m. Možna je postavitev manjših skulptur (največ tri). Ob pešpot se postavi urbana oprema (klopi, koši za smeti). Ob dostopno pot do TIC-a se umesti stojalo za kolesa in informacijska tabla. Park je možno zastrto osvetliti z nizko ali srednje visoko javno razsvetljavo. Iz parkovne površine se odstrani vse informacijske table/objekte. Urbana oprema mora biti usklajena z naborom urbane opreme iz Kataloga_ Park ob Tržaški cesti VR_1773, ZP, VR_468, CD in VR_469, ZP 23305 - Parkovna površina ob Tržaški cesti, vrtnoarhitekturna dediščina_ _ _ _ Obstoječa asfaltirana površina pred bivšo knjižnico (Tržaška cesta 9a, 9b) se preoblikuje v tlakovan trg/ploščad. Na vstopu na ploščad se uredi utrjena zelena površina za manjše število parkirnih mest (največ 12 PM). Ureditev trga pred objekti naj omogoča prehodnost in zbiranje ljudi. Trg se ozeleni, lahko se postavi vodni motiv ali skulptura (prestavitev lesene skulpture iz parka). Možna je postavitev stojala za kolesa in informacijskih tabel (na fasadi objektov ali prostostoječih skladno z ureditvijo trga). Park se ohranja v obstoječem obsegu, dovoljena je le gradnja prizidka osnovni šoli. Obstoječ drevesni fond se ohranja. Obstoječ drevored platan ob Tržaški cesti se dopolni z istovrstnimi drevesi. Ob križišču Tržaške ceste in ulice Lošca se v tlaku oblikuje poudarjen vstop na parkovne pešpoti. Park je omejen s striženo živo mejo. V parku se zasajajo visokodebelna drevesa. Grmovnice se lahko odstrani. Primarno je potrebno izboljšati rastiščne pogoje za drevesa, ki rastejo v drevoredu. Natančnejše ukrepe določi temeljita arboristična analiza. Odstrani je potrebno zbito zemljo s korenin dreves (asfalt, objekte), korenine spihati in rastišče na novo urediti. Nadomestne saditve so mogoče pod pogoji in s soglasjem ZVKDS. Ureditev mora v območje dreves (širina krošnje in še en meter) posegati čim bolj subtilno (točkovni temelji, zaščita rastišča pred gaženjem in zbitostjo tal). Zaradi drevesne vrste in rabe okoliškega prostora, je potrebno zagotoviti redno vzdrževanje krošenj v skladu z arborističnimi načeli. Objekte je dovoljeno postavljati le izven območja dreves. Ob celoviti obnovi Tržaške ceste je v skladu z ureditvijo dopustno zamenjati drevesno vrsto. Obstoječa pešpot ob drevoredu se ohrani in podaljša do trga. Ta pešpot je peščena, širine najmanj 2,25 m. V parku se vzpostavi nova pešpot, širine najmanj 1,5 m, ki se naveže na trg pred bivšo knjižnico. Pešpoti se obojestransko robniči z nevidnimi robniki. Ob pešpoti se uredijo počivališča s klopmi, koši za smeti. Park je možno zastrto osvetliti z nizko ali srednje visoko javno razsvetljavo. Možna je postavitev skulptur (največ pet). Postavitev informacijskih tabel ni dovoljena. Na robu parka ob vhodu v šolo je dovoljeno tlakovanje pohodne površine in postavitev stojala za kolesa. Vsi posegi naj se omejijo na najmanjšo možno mero,_ NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 25 N as Občina Vrhnika 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Objekt Park pred Cankarjevim domom EUP, NRP VR 2051, ZP ESD Predvideni posegi Vzdržuje se obstoječa ureditev, ki lahko služi tudi kot letni prireditveni prostor za manjše prireditve. Možna je dopolnila zasaditev dreves. Dopustna je ureditev zunanje električne napeljave (za potrebe ozvočenja in osvetlitve). Park je možno povečati na parc. 2856/3, k.o. Vrhnika. Glej tudi določila za objekt Tržaška cesta 27. Objekt EUP, NRP ESD Predvideni posegi Objekt EUP, NRP ESD Predvideni posegi Objekt UP, SD NRP Parkirišče za avtobusno postajo VR_1893, CU 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina 21010 - Drevored platan ob Tržaški cesti^kulturna krajina _ Obstoječe parkirišče se poveča in uredi. Zadnji del parkirišča (23 parkirnih mest) se nameni hotelu Mantova. Preostali del parkirišča je javen. Od Stare ceste do Tržaške ceste poteka peš povezava, ki prečka parkirišče ter drevored platan. Druga pešpot poteka po robu parkirišča. Obstoječa zasaditev - drevored platan se ohranja z negovanjem obstoječih dreves. Treba je odpraviti negativne vplive na zasaditev. Primarno je potrebno izboljšati rastiščne pogoje za drevesa, ki rastejo v drevoredu. Natančnejše ukrepe lahko določi le temeljita arboristična analiza. Treba je odstraniti zbito zemljo s korenin dreves (asfalt, objekte), korenine spihati in rastišče na novo urediti. Ureditev mora v območje dreves (širina krošnje in še en meter) posegati čim bolj subtilno (točkovni temelji, zaščita rastišča pred gaženjem in zbitostjo tal). Iz drevoreda se odstranijo vsi objekti (kioski, urbana oprema, informacijske table, telefonska govorilnica, ekološki otok idr.). Območje drevoreda se ogradi, tako da se prepreči prehajanje. Vzpostavi se le tlakovani prehod, na način, da so korenine čim manj poškodovane. Zaradi drevesne vrste in rabe okoliškega prostora, je potrebno zagotoviti redno vzdrževanje krošenj v skladu z arborističnimi načeli. Ob celoviti obnovi Tržaške ceste je v skladu z ureditvijo dopustno zamenjati drevesno vrsto._ Objekt Sodnijski trg EUP, NRP VR 460, CU FSD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Predvideni posegi V primeru rušenja objekta trgovine Mercator se trg razširi in uredi skladno z obstoječo ureditvijo. Trg se uporablja kot tržni prostor. Ob parkirišču je dovoljena postavitev kioskov. Ohranja se obstoječe zelene površine na trgu in parkirišču. Poškodovana drevesa na parkirišču je potrebno zamenjati in razširiti prostor za drevesa - zelenice na parkirišču. Ob širitvi ceste proti Delavskemu naselili se uvoz na parkirišče uredi iz Jelovškove ulice Tržaška cesta, Ljubljanska cesta VR_1985 (PC), VR_1329 (PC) 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska _ dediščina Tržaško cesto je kot osrednjo Jnc)riii^ri iiissLc ij sko pot mesta potrebno primerno urediti. Ureditve morajo biti kvalitetnejše in bolj prijazne za pešce, kolesarje in funkcionalno ovirane osebe, predvsem pa mora biti vzpostavljena njihova ločitev od mirujočega in aktivnega prometa. Prenovi se površine za pešce in kolesarje (tlakovanje, robniki). Če je možno, se jim nameni več prostora. Dodatno vrednost in veljavo osrednje urbane poteze mesta je mogoče nadgraditi z zasaditvijo drevoreda primerno rastočih dreves. V urbanem urejanju mesta je potrebno odpraviti pomanjkljivo povezavo mesta z reko. Zaradi tega je nujno za pešce na več mestih vzpostaviti in urediti možnost prečenja Tržaške ceste v smeri vzhod-zahod. Povezave morajo biti jasno definirane v tlaku, z urbano opremo in zasaditvijo), varne (prometno-tehnični vidik) in smiselne. Za obsežnejšo saditev ob Tržaški cesti trenutno žal ni prostora. V primeru, da se bosta spremenili struktura in količina prometa (izgradnja obvoznice) predlagamo širitev zelenic in saditev drevoreda s primernim habitusom vzdolž Tržaške ceste. Obstoječa zasaditev naj se vzdržuje in nadomešča v primeru propada. Med cesto in parkiriščem pri Črnem orlu predlagamo saditev drevoreda dreves s klasičnim habitusom (npr. platane). Celotno potezo je potrebno oblikovno urediti. Poenotiti je potrebno vse elemente urejanja (zasaditve dreves in grmovnic, urbano opremo, talne ureditve). Zamenja se ulične svetilke s tipom, ki bo zadovoljeval zahteve vseh soglasodajalcev (mejne vrednosti svetlobe, svetlobno onesnaževanje, sprejemljivost oblike za zavarovano jedro). Svetilke lahko omogočijo oblikovanje drugačnih svetlobnih učinkov (drugačen spekter svetlobe ob prazničnih dnevih), kar bi bilo uporabno pri npr. novoletnih okrasitvah. Treba je uskladiti obliko in število informacijskih objektov ter vso ostalo urbano opremo. Iz prostora je potrebno umakniti reklamno oglaševanje. Obcestni oglasi motijo zbranost voznikov in zmanjšujejo cestno-prometno varnost. Količino prometne signalizacije bi bilo potrebno zmanjšati na dovoljeni minimum. Čezulični transparenti so dopustna oblika vidnih sporočil, vendar dovolj redki tako lokacijsko (npr. 3. na potezi ceste), kot časovno (npr. 14 dni pred prireditvijo in za čas trajanja prireditve). Vizualna sporočila reklamnega značaja je potrebno umakniti s kandelabrov uličnih svetilk. Urbanistično oblikovanje območja, ki meji na cesto, mora slediti vzpostavljeni identiteti Tržaške ceste_ Objekt Vrt ob hiši Cankarjev trg 1 in 1c EUP, NRP VR 472, ZP ESD 843 - Vrhnika - Trško jedro, naselbinska dediščina Predvideni posegi Vrt je potrebno obnoviti skladno s prvotno zasnovo pod pogoji ZVKDS. Program vrta se navezuje na program objekta. Glede na namembnost objekta Cankarjev trg 1 lahko vrt ob njem, v navezavi s sosednjimi površinami, dobi tudi javno funkcijo oz. namembnost. Potrebno bi ga bilo vključiti v zeleni sistem mesta. Površina mora ostati oblikovana kot vrt premožne meščanske hiše iz začetka 19. stoletja. Ohraniti in obnoviti je potrebno vse historične grajene elemente v vrtu. Ohranja se obstoječi drevesni fond (primerki z ustrezno arboristično kvaliteto). Dopustna je odstranitev poškodovanih dreves. Nova drevnina se sadi glede na konkretne usmeritve podane s strani ZVKDS. Pomožni objekti so lahko le tisti, ki so historično izpričani v vrtu, sicer postavljanje pomožnih objektov ni dopustno. Glej tudi pogoje za objekt Cankarjev trg 1 in 1c Predvideni posegi Zelenica ob pri na AC VR 1313. ZD in def VR 1985. PC Ob priključku na avtocesto se vzpostavi drevoredna poteza na odseku dolžine cca 100 m kot protihrupna in protiprašna zaščita. Zasadi se drevoredna drevesa s stebrasto oblikovano krošnjo, na sadilni razdalji 10 m, z odmikom 5 m od roba bankine. Med drevesi se zasadi živica, oblikovana ali prosto rastoča, višine največ 1,2 m. Uporabi se sorte, ki so prilagojene pogojem rasti v prometno obremenjenem okolju. Priporočene vrste so: gaber, kalina, medvejka. Na zeleni površini se lahko uredijo vrtički, skupna površina s prostorom za druženje, otroško igrišče. Pomožni objekti niso dovoljeni. Možna je ureditev parkirišč za stanovalce objekta Ljubljanska cesta 2. Objekt Zelenica (križišče Tržaške ceste in Ceste 6. maja) EUP, NRP VR 463, CD ESD Predvideni posegi Pred izgradnjo novega objekta se ohranja zelena površina. Površina se uredi kot park z osrednjo tratno ploskvijo, povezovalno pešpotjo in utrjeno makadamsko površino s klopmi, koši za smeti. Možna je ureditev otroškega igrišča. Pešpot je peščena, v širini najmanj 1,5 m, obojestransko robničena. Zasaditev je robna, s soliternimi drevesi in skupinami grmovnic. Ohranja se drevored brez ob Tržaški cesti in Cesti 6. maja. Ob menjavi dreves, se uvede nova drevesna vrsta npr platana VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 28. člen (splošno) (1) Dovoljena je gradnja nove gospodarske infrastrukture, za katero trase še niso načrtovane oziroma so v fazi načrtovanja. (2) Pri pripravi je potrebno upoštevati navodila upravljavca za normalno in kvalitetno izvajanje obveznih nalog služb GJI: oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih vod in ravnanje s komunalnimi in njim podobnimi odpadki, javna razsvetljava, plin ter javna higiena. (3) Za vso GJI je potrebno izdelati projekte PGD, PZI ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja in ta odlok. (4) Ureditve GJI se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. (5) Vse primarno in sekundarno razvodno omrežje GJI mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. (6) Pri umeščanju komunalnih vodov v prostor je potrebno upoštevati vertikalne in horizontalne odmike med komunalnimi vodi in objekti, ki so predpisani v tehničnem pravilniku. Vsi komunalni vodi morajo biti med seboj usklajeni in vrisani v zbirniku komunalnih vodov. (7) Pod asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. (8) Vse stavbe je treba obvezno priključiti na vso GJI. (9) Pri urejanju priključevanja na GJI je potrebno v fazi obnove ulic, cest in trgov zagotoviti umeščanje vse javne infrastrukture v zemljo. Tudi transformatorske postaje znotraj območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro je potrebno načrtovati v podzemni izvedbi. (10) Vsi priključki objektov stavbne dediščine in objektov znotraj območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro morajo biti načrtovani in izvedeni v kabelski izvedbi, priključne omarice pa umeščene v objekte ali na dvoriščne fasade objektov. (11) Skladno z ureditveno zasnovo so dovoljene gradnje objektov sledeče klasifikacije: - 21410 podporne in oporne konstrukcije, - 21120 ceste in javne poti, - 21110 cestni priključki, prometne površine, počivališča, parkirišča, - 21530 drenažni jarki, - 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, - 23 020 energetski objekti. 29. člen (ceste) (1) Tržaška cesta (DC 409) je dvosmerna cesta s širino cestišča 7,20 m. Na obeh straneh ceste poteka kolesarska steza širine najmanj 1,60 m. Zeleni pas z živo mejo (širine najmanj 0,90 m) loči kolesarsko stezo od hodnika za pešce, ki je širok najmanj 1,60 m. Na posameznih delih je možno vzdolžno parkiranje. (2) Ljubljanska cesta (DC 409) je dvosmerna cesta s širino vozišča 10,00 m. Ob cestišču na obeh straneh poteka zeleni pas z živo mejo s širino najmanj 1,00 m. Na zahodni strani je hodnik za pešce oz. skupna površina za pešce in kolesarje širok najmanj 2,40 m. Na vzhodni strani ob živi meji poteka kolesarska steza širine najmanj 1,60 m in hodnik za pešce najmanj 1,60 m. Dovoljena je prestavitev pasov v red: cesta, kolesarska steza, zelenica, hodnik za pešce, tako kot je na Tržaški cesti. (3) Na območju državnih cest in priključkov na državne ceste se povzema obstoječe stanje v prostoru. (4) Posegi v varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene bodoče širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza. (5) V varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi delci). (6) Vsak poseg v varovalni pas državne ceste je pogojen s predhodno pridobitvijo soglasja upravljavca ceste. (7) Dovoljene so razširitve površin za pešce in kolesarje ter zelenic, če je to prostorsko možno. Površina med cestiščem in objektom, ki ima javno pritličje, mora biti javno dobro in namenjena površinam za pešce in kolesarje ter zelenicam. Na površinah za pešce in kolesarje ni dovoljeno postavljanje ovir (informacijski objekti, oprema gostinskih vrtov, urbana oprema ipd.), na način, ki omejuje gibanje. (8) V primeru izgradnje obvoznic je dopustno prekategoriziranje državnih cest v lokalne ter preureditev cest, ki omogoča spremembo poteka osi cest, zožitev voznih pasov ter razširitev hodnikov za pešce, kolesarskih stez in zelenic. V tem primeru je potrebno pripraviti spremembe in dopolnitve tega OPPN. (9) Cesti s križiščem na Cankarjevem trgu (DC 642 in DC 407) se ohranjata kot dvosmerni cesti in obojestranskim pločnikom širine najmanj 1,60 m. (10) Prometna navezava območja parkirišča južno od hotela Mantova se izvede preko obstoječega cestnega priključka na Tržaško cesto (DC 409). (11) Na mestu, kjer se Jelovškova ulica priključuje na Ljubljansko cesto, se izvede manjša deviacija obstoječih priključkov. Obstoječi priključek Jelovškove ulice na območju KGZ se podaljša proti zahodu. Tako s cestno povezavo zaokroži kompleks KGZ. Gradnja ceste je možna po spremembi namenske rabe zemljišča s parc. št. 2528/1, k.o. Vrhnika. (12) Izvede se rekonstrukcija lokalne ceste št. 466051 na odseku od Delavskega naselja do Ljubljanske ceste z nadaljevanjem preko štirikrakega križišča proti Ljubljanici, kjer cesta napaja novo avtobusno postajo ter objekt Ljubljanska cesta 2. (13) Jelovškova ulica ohranja obstoječe gabarite za potrebe enosmernega prometa. Cesta omogoča na eni strani vzdolžno parkiranje. Ob cesti na obeh straneh je izveden hodnik za pešce širine najmanj 1,60 m. Lokalna končna avtobusna postaja se iz obstoječe lokacije pred Centrom Loka oz. objektom Ct11 prestavi na novo lokacijo - Jelovškova ulica pred objekt Jelovškova ulica 4 oz. novo parkirišče. (14) V sklopu gradnje novega objekta na Zelenici, Tc20, se korigira zavijalni radij priključka Ceste 6. maja na Tržaško cesto. (15) Cestni priključek Sušnikove ceste na Tržaško cesto ob objektu TC27 »Mlekarna« se korigira tako, da se širina priključka zmanjša (na širino cca. 8,50 m) in rekonstruira s hodnikom za pešce. S tem se prepreči parkiranje tovornih vozil ob priključku. (16) Dovoz, ki pomeni prehod iz Tržaške ceste na Staro cesto ob objektu Tc8, imenovan Žontova gasa, ohranja interni dovoz. Na razpoložljivih dvoriščih je potrebo zagotoviti minimalen prostor za obračanje. Okrog objekta Tc8 se izvede krožna povezava za motorna vozila namenjena tudi intervenciji. (17) Obstoječ dovoz in izvoz iz dvorišča na severni strani objekta Lc2 se ukine. Nov dovoz in izvoz se uredi iz južne strani iz manipulacijskega platoja nove avtobusne postaje. Urejen plato na vzhodni strani nove avtobusne postaje bo urejen s korekcijo križišča Ljubljanska cesta in cesta iz Delavskega naselja. Izvoz se priključi na obstoječi izvoz bencinskega centra. (18) Interni dovoz za objekte Ct2, Ct2a, Ct2b, Ct3, Ct3a, ki poteka med objekti se podaljša do manipulacijskega platoja na vzhodni strani nove avtobusne postaje. Povezava je napajalna cesta za obstoječe objekte in novogradnjo Lc1a. Obstoječ dovoz iz regionalne ceste se lahko ukine in zazeleni. (19) Severni krak Sušnikove ceste med objektom Tc27 in parkom pri Cankarjevim domom se skrajša. Cestna ureditev se konča pred parkom. Na območju parka se cesta preuredi v park ali tlakovano površino. Dopušča se možnost dostopa za potrebe dejavnosti v objektu Tc27. (20) Ob objektu Cankarjev trg 11 in cerkvi sv. Lenarta je čez Robovo cesto načrtovan nov prehod za pešce. 30. člen (peš povezave) (1) Peš povezave potekajo ob cestnih, parkirnih in parkovnih površinah, v obliki hodnikov za pešce ali pešpoti. (2) Hodniki za pešce ob Tržaški in Ljubljanski cesti so široki najmanj 1,60 m, praviloma izvedeni z dvignjenim robnikom in tako ločeni od cestišča. Vse druge peš povezave ob parkiriščih, v parkih, na trgih in dvoriščih so široke najmanj 1,20 m. Na posameznih krajših delih so možne zožitve, glede na razpoložljivo zemljišče. (3) Pred vhodi v objekte morajo biti hodniki za pešce ali dvorišče za dostop širine najmanj 2 m. (4) Širina načrtovanih pešpoti je najmanj 1,60 m. (5) Ob Tržaški in Ljubljanski cesti se zgradijo hodniki za pešce v širini, ki jo omogočajo obstoječe stavbe in osnovne gradbene linije objektov, sicer pa najmanj 1,60 m. (6) Vse peš povezave med Tržaško in Staro cesto ter med Tržaško cesto in Ljubljanico se ohranjajo. Vzpostavijo se nove peš povezave: vhod v športni park preko Trga samostojnosti. (7) Obstoječe in nove povezave namenjene pešcem in kolesarjem bi bilo potrebno s posebno ureditvijo (označbe v tlaku, zasaditve ipd.) jasneje definirati, predvsem iz smeri Stare ceste, preko Tržaške ceste v smeri proti Ljubljanici. 31. člen (kolesarske steze) Obojestranske kolesarske steze se ohranjajo ob Tržaški in Ljubljanski cesti. Širina kolesarskih stez je najmanj 1,60 m. Če prometnica nima kolesarske steze, se za kolesarski promet uporablja cestišče. 32. člen (mirujoči promet) (1) Obstoječi objekti uporabljajo parkirna mesta na svojih zemljiščih oz. javna parkirna mesta, razen če je v 19. členu za posamezen objekt določeno drugače. Objekti z javnim programom (družbene, upravne, poslovne dejavnosti ipd.) ne potrebujejo svojih parkirnih mest; za te namene se uporabljajo javna parkirna mesta. Za novogradnje veljajo pogoji glede št. parkirnih mest, ki so navedeni v OPN. (2) Načrtuje se izgradnja novih in preureditev nekaterih obstoječih parkirišč. (3) Javna parkirišča: - uredi in poveča se parkirišče na območju bivše železniške postaje s cca 21 PM + 8 IPM in kolesarsko nadstrešnico; - zgradi se parkirišče ob novi avtobusni postaji Ljubljanska cesta 4 s cca 12 PM + 7 PM za avtobuse; - poveča in preuredi se parkirišče za avtobusnim postajališčem pri hotelu Mantova z javnim delom s 33 PM + 4 IPM ter zasebnim delom za hotel Mantova z 12 PM; - preuredi se parkirišče severno od Sodnijskega trga, ki je občasno dvonamenski (tržnica, sejem) z 32 PM + 10 IPM. Parkirišče, ki je občasno uporabljano kot sejemski prostor, ostane v gabaritih enako, spremeni se prometni režim; - v območju parka ob Tržaški cesti na ploščadi pred bivšo knjižnico se s preureditvijo zmanjša število parkirnih mest. Za kratkotrajno parkiranje se izvede 12 parkirnim mest kot utrjene zelene površine; - poveča in preuredi se parkirišče za objektom Tržaška cesta 23 s cca 38 PM + 6 IPM. Parkirišče služi tudi potrebam Cankarjevega doma. (4) Zasebna parkirišča: - ukine se parkirišče na Cankarjevem trgu pred hotelom Mantova; - ob Sušnikovi cesti za objektom Tc27 se zgradi parkirišče z 19 PM + 3 IPM. V dopoldanskem času služi poslovnim dejavnostim v objektu, v popoldanskem času pa pokriva potrebe širše okolice; - na skupnem dvorišču objektov Ct2, 2a, 2b, 3 in 3a se zagotovi 13 PM za stanovalce teh objektov; - z novogradnjo objekta Lc1a je možno zagotoviti 3 PM ob objektu ter 10 PM pod objektom na nivoju pritličja; - severno od objekta Ct2b je možna izgradnja novega parkirišča z 12 PM za potrebe stanovalcev v bližnjih objektih; - na dvorišču za objektom Tc30 se zgradi parkirišče z 10 PM za stanovalce objekta. Obcestni del parkirišča se lahko nadkrije; - obstoječ večstanovanjski objekt Lc2 ima ob bloku niz garaž (stavba št. 2084). Poleg tega je na dvorišču možno urediti cca 13 PM; - z deviacijo povezovalne ceste v Delavsko naselje se v celoti preuredi zazidava kareja, v katerem so objekti Ju5, Ju6 in Lc1b. Objekti so nanizani okrog skupnega dvorišča. Na nivoju terena na lokaciji ni možno zagotoviti potrebnih parkirnih mest za te objekte. Parkirna mesta se lahko zagotovijo v kletni garaži oz. se najamejo na javnih parkiriščih. (5) Nove in obstoječe parkirne površine je potrebno v največji možni meri zasajevati z drevesi in grmovnicami. Vsa manj obremenjena parkirišča naj se uredijo s tratnimi ploščami. Nove parkirne površine naj se urejajo na danes degradiranih površinah in nikakor na obstoječih zelenicah. 33. člen (vodovod) (1) Na območju OPPN je obstoječe javno vodovodno omrežje. Območje se napaja z javnim vodovodnim omrežjem iz dveh smeri. Del vodovodnega omrežja bo potrebno zaradi dotrajanosti rekonstruirati pred novimi posegi v pretežni del nosilne konstrukcije na objektih Ct1, Ct1b, Ct1c, 2104, Ct2, Ct2a, Ct3, Ct3a, Ct4 in Ct5 in novogradnjo objektov Lc1a in LC4. (2) Za novogradnjo objektov Lc1a in Lc4 je potrebno območje dopolniti z novo povezovalno zanko za oskrbo s pitno vodo za sanitarne potrebe, bazen in požarno zaščito. Za vodoo-skrbo predvidenih objektov je potrebno izgraditi sekundarno vodovodno omrežje oz. izvesti priključke do vseh novih objektov. (3) Vodovod je potrebo projektirati v javnih površinah z vzporednim odmikom od parcelnih meja najmanj 1,5 m. (4) Upoštevati je potrebno vse določbe, navedene v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju občine Vrhnika. (5) V sklopu komunalne ureditve mora investitor zagotoviti: - projektno dokumentacijo PGD, PZI, - dimenzioniranje omrežja na osnovi hidravličnega izračuna, - zagotavljanje potrebne količine požarne vode, - določitev lokacije meritev porabe vode glede na posamezne uporabnike in skupno uporabo (zasebno hidrantno omrežje). (6) Novogradnje se priključujejo na javni vodovod pod pogoji upravljavca vodovoda. Vsa montažna dela vodovoda izvaja upravljavec vodovoda. 34. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu. (2) Nova gradnja kanalizacijskega omrežja na območju OPPN je možna v skladu z določbami OPN. (3) Objekti morajo biti priključeni na fekalno in meteorno kanalizacijo. Pri vsakem posegu v tla je treba preveriti obstoječo javno kanalizacijo in jo po potrebi prestaviti ali rekonstruirati. (4) Če ni zagotovljena meteorna kanalizacija v sklopu ločenega sistema, naj bo speljana preko lovilcev maščob in peska v odvodni jarek in v vodotok. (5) Urediti je potrebno odvodnjavanje iz javnih poti in hodnikov za pešce. Potrebno je izvesti ločeno odvodnjavanje javnih in zasebnih površin. (6) Na območju ni dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je potrebno izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v veljavni Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. (7) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati naslednje tehnične zahteve: - nove priključke na obstoječi kanalizacijski cevovod se izvede na parceli. Primernost preseka se preveri na terenu. Za priključevanje se kot najnižja točka priključitve v jašku upošteva teme cevi kanalizacije, padec priključnega kanalizacijskega cevovoda mora znašati 2 %, pri večjih naklonih se izvedejo višinske stope (kaskade); - priključek (spoj na javni kanalizaciji) se izvede s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu in sicer v niveleti večji od 70 cm od nivelete stalnega pretoka v javnem kanalu se priključitev izvede s podslapjem; - pokrove jaškov in modularne litine, praviloma okrogle oblike 0 600 mm, z napisom KANALIZACIJA, se predvidi glede na uporabo površine nad njimi, v vozišču se uporabijo povozni pokrovi z upoštevanjem ustrezne nosilnosti; - priključek se izvede v največjem profilu 20 cm; - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se vrši po veljavnih tehničnih predpisih z obbetoniranjem cevi v jašku; - meteornih in drenažnih voda iz objektov oz. zunanje ureditve ni dovoljeno voditi v javno kanalizacijsko omrežje, v kolikor jih je možno speljati v ponikovalnico, vodotok ali odvajati na lastnem terenu. 35. člen (električno omrežje) (1) Zaradi novogradenj je potrebno del omrežja opustiti in položiti novega,del omrežja je potrebno prestaviti. Obstoječe podzemne kablovode je potrebno pred začetkom gradnje zakoličiti. Na podlagi katastrov obstoječih elektrovodov distributer elektro omrežja v pogojih za gradnjo opredeli potrebna dela. (2) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde. (3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. (4) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav elektroenergetske infrastrukture, če so pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja. (5) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti prilagojen za TN sistem napajanja. Ozemljitev mora biti izvedena z ozemljilom izven zgradbe. V objektih mora biti izvedeno glavno izenačevanje potencialov. Merilno priključne omarice morajo biti postavljene na stalno dostopnem mestu. (6) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja. (7) Na območju OPPN je predviden podzemni srednje napetostni vod 20 kV, in sicer NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 26 MČOSOpis Občina Vrhnika .^^„.„.Jj7 © dve trasi. Ena trasa poteka na skrajnem južnem delu obravnavanega območja in druga na severnem delu. Potek tras je razviden v grafičnem delu - karta 05: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. (8) Nov objekt na Zelenici, oznaka Tc20, se preko kabelskih spojk priklopi na obstoječi NN kabel, ki poteka preko parcele za nameravano gradnjo (NN izvod št. 4 iz TP VRHNIKA-KLIS 1978). (9) Za priklop novega objekta za parkiriščem ob Črnem orlu, oznaka Lcla, se zgradi nov izvod iz obstoječe TP VRHNIKA-ČRNI OREL 78. Nov nizkonapetostni izvod se izvede v ustrezni kabelski kanalizaciji (po tipizaciji upravljavca) in s kablom ustreznega preseka. (10) Priklop objektov Tc4, Tc4a, Tc5 in Tc6 se izvede preko kabelskih spojk na obstoječem NN kablu, ki poteka preko sosednjega zemljišča (NN izvod št. 5 iz TP VRHNIKA-KLIS 1978). 36. člen (javna razsvetljava) (1) Vse javne prometne površine in parkirišča morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, tako da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. (2) Upošteva se mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja in predvideti okolju prijazne svetilke. Pri izbiri svetil javne razsvetljave in njihovem umeščanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Nesprejemljiva je uporaba za ljudi in živali motečih belih svetlobnih spektrov. (3) Državne ceste imajo predpisane drogove, ki morajo biti enakega tipa kot je obstoječe omrežje na tem območju. (4) Ob Tržaški in Ljubljanski cesti je možno postaviti tudi dodatne oblike svetilk (stenske, stropne ali talne), ki niso v sklopu drogov. Ostale prometne površine morajo imeti enotno oblikovane svetilke po posameznih ulicah oziroma funkcionalnih sklopih. (5) Javna razsvetljava je na širokih ulicah in cestah ter parkiriščih in trgih prostostoječa. V ozkih ulicah in manjši trgih je lahko razsvetljava nameščena na fasade objektov ali razpeta čez ulico na jeklenicah. (6) Posamezne pomembnejše objekte je dovoljeno osvetljevati tudi s poudarjeno osvetlitvijo (osvetljevanje posameznih arhitekturnih členov), prvenstveno s tal. (7) Svetila se izberejo iz kataloga urbane opreme. (8) Upoštevati je potrebno določene vertikalne in horizontalne odmike kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Pri projektiranju je potrebno upoštevati pogoje upravljavca javne razsvetljave. 37. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Za priključevanje posameznih objektov na obstoječe omrežje Telekoma Slovenije je treba izvesti projekt telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) priključka. (2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam. (3) Investitor objekta, kjer bo izveden nov TK priključek, naj predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora le-ta biti ozemlje-na na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop. 38. člen (plinovodno omrežje) (1) V območju OPPN poteka plinovodno omrežje. Obvezna je priključitev objektov na distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Obveznost priključitve ne velja v primeru uporabe obnovljivih virov energije, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. (2) V območju ni predvidena razširitev plinovodnega omrežja. Če je potrebna razširitev plinifikacije, plinovod poteka po javnih površinah. (3) Za novogradnje, večje rekonstrukcije in pri zamenjavi energentov se izvede nove priključke skladno z zahtevami operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. (4) V primeru uporabe obnovljivih virov energije (solarni paneli, toplotne črpalke ipd.) objekti ne smejo biti vizualno izpostavljeni v javni ambient. 39. člen (ravnanje z odpadki) (1) Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati na samem izvoru povzročitelja ter jih odlagati v zato namenjene zabojnike. Vse odpadke je potrebno oddajati skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in dobro prometno dostopno ter zunaj prometnih površin. (2) Umeščanje novih ekoloških otokov ni predvideno. Nekatere obstoječe lokacije se spremenijo (npr. ekološki otok v drevoredu platan). Obstoječi ekološki otoki se preoblikujejo tako, da se ogradijo ali obsadijo, lahko tudi z zeleno streho, če je to mogoče (prikaz v Katalogu urbane opreme). (3) Odpadke, ki nastanejo zaradi opravljanja dejavnosti, je potrebno oddajati pooblaščenim organizacijam, s katerimi je sklenjena individualna pogodba. Zabojniki morajo biti postavljeni na lokaciji, da bo mogoče neovirano praznjenje zabojnikov. Upoštevati je potrebno občinski odlok o ravnanju z odpadki. (4) Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem na način kot ga določajo veljavni predpisi. Ni jih dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 40. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Območje OPPN zajema vzhodni rob varovanega območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro (EŠD 843), več objektov stavbne dediščine, vrtnoarhi-tekturne dediščine, kulturne krajine in memorialne dediščine. (2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (3) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta, ter rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine, nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilke teh vrednot. (4) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (5) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. (6) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo - čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti ali obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viška materiala ipd. (7) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (8) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. (9) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, ki so opredeljeni v načrtovalskem delu Konservatorskega načrta za prenovo. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine. (10) Večina območja OPPN se nahaja v območju Vrhnika - Arheološko najdišče Nauportus (EŠD 844). Na območju arheološkega najdišča je potrebno pred vsemi posegi v zemeljske plasti (obnova objektov, sanacija temeljev, novogradnje, obnova komunalnih vodov itd.) izvesti predhodne arheološke raziskave. ki jih po vsebini in obsegu opredeli ZVKDS. Vsi posegi naj se omejijo na najožji potrebni prostor. Zaradi velikega arheološkega potenciala je potrebno pri vseh posegih v tla znotraj območja urejanja upoštevati obvezna izhodišča arheološke stroke. V primeru izjemnih najdb je potrebno upoštevati izhodišča ZVKDS pri oblikovanju in urejanju ter prilagoditi rešitve tem zahtevam (sprememba projekta, ohranitev in/ali prezentacija »in situ«). (11) Pri označevanju kulturnih spomenikov je potrebno upoštevati Pravilnik o označevanju kulturnih spomenikov (Ur. l. RS, št. 57/2011) skupaj s Priročnikom za označevanje kulturnih spomenikov. VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 41. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje je glede na plansko enoto določeno pretežno z namensko rabo CD in CU in za potrebe varstva pred hrupom opredeljeno na celotni površini kot III. območje. (2) Če želijo posamezni investitorji zmanjšati stopnjo hrupa, lahko na svojem zemljišču in z načinom gradnje objektov izvedejo ukrepe (proti hrupnemu delu polni obodni zid, okna z večjo zaščito itd.), ki zmanjšajo vpliv hrupa iz okolice na svoje bivalne prostore. 42. člen (varstvo zraka) (1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno uredbo. (2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka: - predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev, - preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, - vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin, - preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. 43. člen (varstvo voda) (1) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne omogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano. (2) Če so na zemljiščih prisotni barjanski jarki sekundarnega ali terciarnega pomena, jih ni dovoljeno zasipavati, razen v primeru vzpostavitve nadomestnih jarkov, ki morajo prevajati potrebne vodne količine, kar je potrebno računsko dokazati. (3) Za obravnavano območje je bila izdelana karta poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti (Poplavna študija za območje Občine Vrhnika, št. IV-18/2010, april 2010, izdelovalec PUH). Obravnavano območje je delno razvrščeno v razrede preostale, majhne in srednje poplavne nevarnosti. (4) Ob vodotokih niso načrtovani večji gradbeni posegi. Vse ureditve morajo segati izven vodotoka in ne smejo zmanjševati poplavnih površin. 44. člen (varstvo tal) (1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, visokih do 1,20 m, tako da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja ali erozije. (2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov. (3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture. 45. člen (ohranjanje narave) (1) V območju OPPN so naslednja varovana območja narave: - naravna vrednota Ljubljanica, - Natura 2000 - pSCI, SCI Ljubljansko barje, - ekološko pomembno območje (EPO) Ljubljansko barje, - Krajinski park Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/2008). (2) Predvideni posegi v območje Ljubljanice morajo oblikovati takšne rešitve (obseg posega, čas posega, uporaba materialov), ki upoštevajo vse varstvene režime (vodovarstveni, naravovarstveni ipd.). (3) Z Odlokom o razglasitvi dreves za dendrološke naravne spomenike (Vrhnika) (Ur. l. RS, št. 20/1995) so zavarovani: - srebrnolistni javor ob Jelovškovi cesti (ga ni več), - tisa za Cankarjevim spomenikom, - bukev ob stavbi Občine Vrhnika, - cigarovec in krilati oreškar ob šoli Ivana Cankarja, - bukev in ginko pri Mlečni (ginka ni več). (4) Obstoječim dendrološkim spomenikom je potrebno posvetiti vso pozornost. Iz vidika ohranjanja dediščine in oblikovanja javnega prostora so vsi spomeniki izjemno pomembni. Posegi v njihovo območje so nedopustni, vse ureditve je potrebno prilagoditi in umakniti iz območja dreves (širina krošnje in še 2 m) in jih prilagoditi njihovemu ohranjanju. (5) Odstranjena drevesa bi bilo potrebno ponovno zasaditi na originalni lokaciji ali v neposredni bližini. IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 46. člen (naravne in druge nesreče) (1) Vsi objekti se gradijo glede na potresno ogroženost, tako da se pri statičnem izračunu upošteva projektni gravitacijski pospešek tal 0,15 g. (2) Dovoljene dejavnosti v območju ne potrebujejo večjih količin nevarnih snovi. Majhne količine morajo biti primerno pakirane in ne predstavljajo nevarnosti razlitja izven objektov. (3) Ljubljanica je v obravnavanem območju srednje do majhno poplavno nevarna. Načrtovane ureditve ne smejo zmanjševati njene pretočnosti. Za izboljšanje poplavne varnosti Vrhnike, v območju prenove ni sprejemljivo izvajanje protipoplavnih ukrepov, ki bi spreminjali obstoječ relief (protipoplavni nasipi) in vplivali na pojavnost kulturne dediščine. (4) Edini prepoznani primer erozije je spodkopavanje temeljev gospodarskega objekta Cankarjev trg 1b, ki je hkrati tudi varovana enota kulturne dediščine. Temelje objekta je potrebno sanirati v smislu ohranjanja objekta in v soglasju s pristojnimi službami. 47. člen (požarna varnost) (1) Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN-ju so upoštevani in prikazani prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni: - z umestitvijo predvidenih objektov v prostor in načrtovanimi mejami so zagotovljeni potrebni odmiki; - v kolikor se ne dosežejo potrebni odmiki med objekti ali njihovimi deli je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, kar bo obdelano v PGD-ju za posamezni objekt; - pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz objektov, se zagotovijo z zadostnim število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakua-cijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti; - prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču). (2) Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter sistem zunanjega hidrant-nega omrežja, so razvidni iz grafičnih prilog. Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna. (3) Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upoštevati načrtovano prometno in komunalno ureditev. (4) Zagotavljanje vode za gašenje je načrtovano z dograditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka hidrantnega omrežja. Osnove za projektiranje hidrantnega omrežja so: - število in razporeditev hidrantov se določi tako, da razdalja med posameznimi hidranti in med hidranti ter stavbo ne sme biti večja od 80 m; - premer hidranta mora biti najmanj DN 80; - hidrantno omrežje ima 0 100 mm; - pretok v cevovodu je 10 l/s s pritiskom 2,5 bara; - hitrost vode na stiku javnega hidrantnega omrežja in hidrantov na parceli na sme preseči 3,0 m/s; - hidranti so praviloma nadtalni. (5) V sklopu projektne dokumentacije se prikažejo rešitve: - zagotavljanje zadostne oskrbe z vodo za gašenje, - poti za varen umik ljudi in premoženja, zadostno število dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila. (6) Skladno s predpisi o zasnovi in študiji požarne varnosti je potrebno v projektu za gradbeno dovoljenje vključiti za požarno manj zahtevne objekte zasnovo požarne varnosti in za požarno zahtevne objekte študijo požarne varnosti. X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 48. člen Ureditve se lahko izvajajo v več etapah v daljšem časovnem obdobju. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote in jih je možno združevati. Osnova za gradnjo posamezne faze je izvedba dovozne ceste in infrastrukturnega napajanja. XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 49. člen (dopustna odstopanja) (1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, infrastrukturnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevar-stvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. (2) Z uporabo odstopanj se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. (3) Odstopanja od načrtovanih ureditev so mogoča v vsebinskem smislu takrat, ko načrtovane rešitve zagotavljajo varstvo kulturne dediščine. (4) Dopustne so spremembe v etapnosti izvajanja prenove, če so zagotovljeni drugi pogoji za prenovo varovane kulturne dediščine. (5) Dopustna so odstopanja od predvidene nove parcelacije, če drugačna parcelacija še vedno zagotavlja izvedbo načrtovane ureditve. XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV 50. člen (1) Poleg obveznosti iz predhodnih določil morajo investitorji in izvajalci: - pred začetkom del obvestiti upravljavce GJI ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infra-strukturne vode; - zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; - uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje; - zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti; - sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; - zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; - v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XIII. KONČNE DOLOČBE 51. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: - Odlok o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova (Ur. l. SRS, št. 42/89), - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za mesto Vrhnika - Center - območje hotela Mantova (Naš časopis, št. 393/12), - Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Uradni list RS, št. 65/97) (Ur. l. RS, št. 29/06), - Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje urejanja V1I/2 Vrtec Vrhnika (Ur. l. RS, št. 65/97, 29/06) (Ur. l. RS, št. 138/06). 52. člen (vpogled) OPPN je stalno na vpogled javnosti na sedežu Občine Vrhnika, Oddelku za prostor. 53. člen (nadzor) Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 54. člen (objava in veljavnost) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Našem časopisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št.: 3505-7/2014 (5-08) Vrhnika, dne 22. 5. 2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 18.seji dne 18.5.2017 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE VRHNIKA 1. člen V Odloku o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 359/2009 - UPB 2, Naš časopis št. 430/2015) se 16. člen spremeni tako, da se glasi: »Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Vrhnika, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Številka:007-2/2015(3-02) Datum:18.5.2017 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011, 4/2013 - popr., 101/2013, 55/2015 - ZfisP, 96/2015 - ZIPRS1617), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015 in Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2017 (Naš časopis, št. 444/2016), je Občinski svet Občine Vrhnika na 18. seji dne 18. 5. 2017 sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE ZA LETO 2017 1. člen Ta odlok določa namen in višino porabe sredstev proračunske rezerve Občine Vrhnika v letu 2017. 2. člen Sredstva proračunske rezerve v višini 150.000,00 EUR se namenijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic nesreče pri požaru Kemis v Sinji Gorici v letu 2017. Sredstva se namenijo za: - stroške intervencij (stroški prehrane, stroški refundacij, stroški penil in druge potrebne opreme in storitve), - izdatki za nakup nove gasilske opreme, - izdatki za nakup nove zaščitne opreme gasilcev, - izdatki za zdravstvene preglede in zdravila za udeležence v intervenciji. 3. člen V primeru pridobitve sredstev za namene iz 2. člena tega odloka iz drugih virov (donacije, zavarovanja, povračilo stroškov, refundacije, ipd.), se le - ta v celoti do višine porabljenih sredstev vrnejo v občinsko proračunsko rezervo. 4. člen Dejanska poraba in pridobitev sredstev bo ugotovljena in specificirana v okviru zaključnega računa občine Vrhnika za leto 2017. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis. Štev.: 007-2/2017 (4-01) Vrhnika, 18. 5. 2017 Župan Stojan Jakin l.r. NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 27 N aŠ Občina Borovnica 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si \Š Celostna prometna strategija občine Borovnica Razprava o prometu V torek, 25. aprila, je v prostorih Osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici potekala 2. javna razprava v okviru priprave celostne prometne strategije (CPS) Občine Borovnica. mobilnosti dopolnil direktor občinske uprave mag. Jernej Nučič. Temu je sledila razprava. Čeprav je bila odprta tudi za druga vprašanja, je modera-torka ga. Milena Škrl Marega z namenom večje osredotočenosti izpostavila nekaj vodilnih vprašanj: ali analiza ustrezno prikazuje stanje, je kompletna ali bi morebiti kaj dodali, dopolnili, ali se z vsebino analize, dopolnjene z izraženimi pripombami, strinjate, ali lahko tako analizo načeloma potrdimo. Na začetku razprave je g. Peter Gabriel pripomnil, da je bilo obveščanje o dogodku pomanjkljivo in obvestilo v občinskem glasilu prepozno (isti dan kot javna razprava). Predstavniki občine so poudarili, da so obveščali na veliko razpoložljivih načinov, da si občina nenaslovljene pošte v vsak nabiralnik (kot so predlagali nekateri) ne more privoščiti, kljub temu pa bodo skušali v prihodnosti to izboljšati. Sicer pa se je prvi predlog za dopolnitev analize stanja nanašal na umestitev problematike spravila lesa na cesti na Pokojišče v CPS. Gre za cesto, ki je bila v preteklosti makadamska in nekate-gorizirana, leta 2012 pa je ob posodobitvi dobila asfaltno prevleko in postala kategorizirana občinska cesta, zaradi česar pa na njej ni mogoče več legalno opravljati spravila lesa. Lastniki gozdnih parcel so na omenjeno problematiko večkrat opozorili občinsko upravo, vendar se stanje ni spremenilo. Drugi predlog se je nanašal na cesto Ohonica-Pristava-Lašče, ki je v zelo slabem stanju. Njena posodobitev je sicer predvidena med nujnimi izboljšavami cestne infrastrukture v občini, vendar je po mnenju g. Klemna Koširja, ki živi na Pristavi, občina napačno pristopila k reševanju lastnine zemljišč, saj v zameno za posodobitev ceste od Na srečanju je bilo 25 udeležencev, med njimi predstavniki občinske uprave, ključni deležniki, zainteresirani občanke in občani, predstavnica podjetja LOCUS in predstavnica Centra za vodenje participativnih procesov. Cilji 2. javne razprave so bili: predstaviti analizo stanja prometa in mobilnosti v Občini Borovnica, vključno s povzetkom izvedene ankete in skozi razpravo z udeleženci pridobiti dodatna mnenja in predloge dopolnitev; predstaviti tri različne možne scenarije mobilnosti v Občini Borovnica in pridobiti mnenja udeležencev o prednostih in slabostih posameznega scenarija ter o morebitnih priložnostih, ki jih scenariji odpirajo. Navzoče je z uvodnim nagovorom pozdravil župan g. Bojan Čebela. Opisal je pomen celostne prometne strategije za razvoj in blaginjo prebivalcev občine in pri tem poudaril, da se je treba zavedati omejitev (finančnih, prostorskih in drugih), ki bodo pogojevale uresničevanje CPS. Nato je g. Andrej Klemenc, vodja priprave CPS Občine Borovnica, povzel glavne rezultate ankete o mobilnosti v občini ter predstavil največje probleme in izzive v analizi stanja. Predstavitev stanja je z opisom aktualnih in kratkoročnih projektov na področju prometa in 'AGM DEBEVEC' i»: rt - V Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kiperin kombi prevoze 041/780-912,041/737-545 i nfoOagm-debSuec.com lastnikov pričakuje, da ji bodo brezplačno odstopili zemljišča. Župan Bojan Čebela je opozoril, da je občina za zagotovitev ustrezne povezave do zaselkov Pristava in Lašče pristopila k iskanju cestne povezave tako iz Ohonice kot tudi s ceste na Po-kojišče, vendar je v obeh primerih naletela na nepripravljenost lastnikov, da občini odstopijo potrebna zemljišča, občina pa ne more financirati obnove ceste na zasebnih zemljiščih. CPS Borovnica bo obravnavala oba izpostavljena problema. G. Igor Seljak je opozoril na povečanje hrupa zaradi povečanja pogostosti vlakov po izgradnji 2. tira. Po njegovem mnenju bo to negativno vplivalo na prebivalce in povzročilo odseljevanje. Predstavnik Slovenskih železnic (SŽ) g. Pavle Zalokar je v odgovoru naštel ukrepe, ki jih SŽ načrtujejo, med drugim omejitve vleke vlakov s starimi dizelskimi lokomotivami v nočnem času in postavitev protihrupnih ograj, v daljšem časovnem obdobju pa naj bi k zmanjšanju hrupa veliko prispevala tudi posodobitev celotnega voznega parka SŽ. Glavni problem so po mnenju nekaterih udeležencev zelo stare garniture tovornih vlakov, ki bi jih bilo nujno potrebno nadomestiti z novejšimi, ki so občutno tišje. Na vprašanje moderatorke, ali se načeloma strinjajo s predlogi za dopolnitev analize stanja, so navzoči prikimali. Drugi sklop predstavitev je bil namenjen prikazu možnih poti razvoja mobilnosti. Andrej Klemenc je predstavil tri scenarije: (1) izboljšanje cestne infrastrukture, (2) izgradnja obvoznice Koti in sprememba prometnega režima v starem vaškem jedru Borovnice, (3) sprememba prometne kulture in mo-bilnostnih navad. Ga. Nina Lipušček, LOCUS d.o.o., je predstavila kazalnike, s pomočjo katerih presojamo posamezne scenarije in nam pomagajo pri izboru najbolj optimalnega. Obema predstavitvama je sledila razprava, s katero so organizatorji želeli pridobiti mnenja udeležencev o prednostih in slabostih posameznega scenarija ter o morebitnih priložnostih, ki jih scenariji odpirajo. Predstavitve, podrobnejši povzetek razprave ter prepise mnenj in predlogov, ki so jih udeleženci zapisali na plakate posameznih scenarijev, si lahko ogledate na spletni strani občine Borovnica, v rubriki Novice. Razprava o scenarijih se je zaključila z zahvalo udeležencem, kratkim pojasnilom mo-deratorke o uporabi rezultatov 2. javne razprave pri nadaljnji pripravi CPS ter povabilom na naslednje srečanje na temo vizije mobilnosti in prometa v občini, ki bo potekalo konec junija in ko bodo mnenja občank in občanov zelo pomembna. 3. javna razprava za pripravo celostne prometne strategije Občine Borovnica Torek, 20. junij, ob 18.00, dvorana nad vrtcem, Paplerjeva 5, Borovnica. Vabljeni! Spoštovani občani! Na podlagi pobude Civilne inciative za pošteno delovane občine Borovnica sklicujem Zbor občanov za vsa območja Občine Borovnica. Zbor bo v sredo, 31. 5. 2017, ob 18. uri, v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici. Na zboru bo obravnavana naslednja problematika: 1. Povišanje cen komunalnih storitev 2. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 3. Zahteva po pregledu vseh dohodkov in odhodkov občine 4. Odškodninska tožba podjetja LESOJ d. o. o. proti Občini Borovnica 5. Razno V pričakovanju konstruktivnih prispevkov k reševanju omenjene problematike vabim vse občane in občanke k udeležbi ! Ž U P A N Bojan Čebela Vabljeni! Razvojna strategija Občine Borovnica 2017-2027+ V tem času lahko občani pisno na naslov občine ali preko elektronske pošte an-drej.klemenc@borovnica.si posredujejo svoje predloge za popravke, spremembe in dopolnitve prve razvojne strategije občine. Lahko se tudi oglasijo pri odgovornem pripravljavcu strategije, višjem svetovalcu za razvoj in razvojne projekte g. Andreju Kle- Občinski svet Občine Borovnica je na svoji 20. redni seji 20. aprila obravnaval tudi osnutek razvojne strategije Občine Borovnica 2017-2027+ ter sprejel sklep o začetku 45-dnevne javne obravnave tega dokumenta. mencu ali ga pokličejo po telefonu 01 750 74 68. Dokument je v času uradnih ur na ogled tudi v sejni sobi občine, na sedežu Občine Borovnica, na Paplerjevi cesti 22 v Borovnici. V elektronski obliki si ga lahko ogledate na spletni strani Občine Borovnica, v razdelku Aktualna obvestila. NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 28 N aŠ Občina Borovnica 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Žive meje, ograje, škarpe V Občini Borovnica je ob občinskih cestah v območju varovalnega pasu veliko ograj, živih mej, dreves, grmovij, škarp, nadstreškov in drugih ovir, ki zmanjšujejo in ovirajo preglednost cest, kar je še posebej moteče v križiščih in ovinkih. Da bi skupaj zagotovili boljšo preglednost cest in s tem varnost, je treba spoštovati določene predpise, ki so zajeti v Odloku o občinskih cestah (UL RS, št. 95/1999) in Zakonu o cestah (ZCes-1, UL RS, št. 109/2010). Občinske ceste v Občini Borovnica se skladno z odlokom delijo na lokalne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje. Skladno z omenjenim odlokom je v 31. členu določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena, prav tako v 97. členu ZCes-1. Varovalni pas je po tem členu območje, ki se ga meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok pri lokalnih cestah 6, pri javnih poteh 4 in pri javnih poteh za kolesarje 2 metra. V varovalnem pasu so gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. To pomeni, da je brez soglasja v varovalnem pasu prepovedano postavljati ograje, saditi živo mejo, trto, drevje ali druge visoke nasade, graditi škarpe, nad- streške, objekte itd., ki bistveno vplivajo na poslabšanje preglednosti. Varovalni pas služi kot prostor ob cesti, kjer se na primer lahko postavi prometna signalizacija, kjer lahko potekajo vodi komunalne infrastrukture, kamor se lahko razširi cesta v prihodnosti in vzdrževalec cest v zimskem času pri pluženju odrine sneg itd. Prav tako je v 45. členu odloka določeno, kaj je prepovedano. Največkrat kršitve beležimo na področjih odvajanja vode, odplak in drugih tekočin, puščanja snega ali ledu, ki pade ali zdrsne na cesto, oviranja odtekanja vode s ceste, vlačenja hlodov, vej, skal in podobnih predmetov po cesti, plugov, bran in drugega kmetijskega orodja ter drugih delov tovora. Zavedati se moramo, da lahko vsak posameznik oziro- Tristo pohodnikov na Štampetov most Planinskemu društvu Železničar je sreča že drugo leto zapored močno naklonjena. Že lanski pohod na Štampetov most je bil eden izmed redkih, ki ga ni »požegnal« dež, letos pa jim je šel na roke časovni zamik zaradi velike noči. Naslednjo soboto, 22. aprila, se je namreč nebo široko nasmejalo in številne pohodnike, bilo jih je več kot 350, je vso pot spremljalo prešerno sonce. Pohod se je seveda, kot vedno, začel sede. Točno ob pol deveti uri zjutraj je veselo žvižgajoč z ljubljanskega kolodvora odbrzel hlapon Borsig 06-018. Časti- ma prebivalec vpliva in zagotovi večjo varnost vseh udeležencev v cestnem in obcestnem prometu, če spoštuje določila, ki vplivajo na preglednost cest. Prav tako se je treba zavedati, da je za vsak poseg v varovalni pas občinske ceste potrebno soglasje občinskega upravnega organa za ceste. Za pridobitev soglasja je treba upravnemu organu dostaviti izpolnjen obrazec za soglasje za poseg v varovalni pas občinskih cest in javnih poti, ki je objavljen na spletni strani občine in na podlagi katerega upravni organ sproži postopek preučitve dejavnikov, ki vplivajo na varnost, in odloči o izdaji soglasja. Vlagatelji za poseg v varovalni pas velikokrat v nadaljevanju potrebujejo še dovoljenje za delno zaporo ceste. Dela, kot so prekopi za komunalne priključke, robnike, oporne zidove, obnovo strehe, obnovo fasade in podobno, namreč največkrat potekajo v neposredni bližini cest. Za zaporo je potrebna vloga. Ta je lahko vložena istočasno z vlogo za poseg v varovalni pas javne ceste. Treba je posredovati podatke (tudi skico) o obsegu zapore in predvidenem terminu. Prosimo, da v teh pomladnih mesecih, ko rastlinje bujno raste, občani še posebej poskrbijo za svoje žive meje in drevesa ob cestah tako, da jih redno obrezujejo. Občina pa bo junija skupaj z inšpektoratom pristopila k večjemu nadzoru nad dogajanjem ob cestah z namenom zaščite javnega interesa. Štampetov most še stoji. tljivega 87-letnega, a še vedno poskočnega starčka je upravljal naš sovaščan Rok Šmon. Do Borovnice so bili postanki bolj uradne narave, množica preostalih pohodnikov se je vkrcala šele na predzadnji postaji. Lesene klopi starinskih vagonov so bile že zasedene in tedaj so se napolnila še stojišča. V oblak pare ovita lokomotiva se je pognala na še zadnji, najbolj zahtevni del poti, v klanec proti Verdu. Panoramska vožnja prek viaduktov in skozi razredčeni gozd, ki je nudil izjemen pogled na Barje in hribovje za njim, je navdušil mlado in staro. Kar prekmalu je izza ogla pokukala verjanska postaja, velika večina je zakorakala v objem notranjskih gozdov, spet drugi, predvsem mlade družine, so se s parno lokomitivo vrnile nazaj v dolino. Pohodnike je od tod pot vodila večinoma po ustaljeni trasi ob železnici do Štampeto-vega mosta, kjer je bil prvi žig, in zatem proti Ljubljanskemu vrhu. Na zgledno obnovljeni TV-17 so z okrepčilom že čakali člani združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Še žig in naprej proti Pokojišču. Trasa se je tokrat ognila Padežu in naslednja kontrolna točka je bila pri brunarici in gradbišču novega gasilskega doma. Sledil je spust v borovniško dolino s krajšim ovinkom mimo Lašč in po dobrih dvajsetih kilometrih se je popotovanje končalo na borovniški železniški postaji, kjer je predsednica borovniškega turističnega društva delila čaj in kavico utrujenim poho-dnikom, železničarji pa pecivo. Do odhoda zadnjega vlaka oz. avtobusa jih je na cilj prispelo prekoo 280. Damjan Debevec, foto: DD Ko zadiši iz vojaške kuhinje Lanski muhasti april je uspel prekrižati načrte prenekateremu kresovanju in vaški veselici, saj so se nad naše kraje v večernih urah zgrnili temni oblaki in je že kmalu lilo kot za stavo. Ognji niso kaj prida goreli, dež pa je skisal tudi tradicionalno srečanje na Župenci prihodnji dan. Le najvztrajnejši pohodniki so se oni dan podali nad Zabočevo na kozarček toplega čaja. Letošnje prvomajsko slavje pa je bilo vse kaj drugega. Zadnji aprilski večer so mirno borovniško dolino drug za drugim razsvetlili kresovi. Prešerna volja zbranih ob malih pa vse do velikanskih ognjev se je ob pesmi in dobri kapljici ponekod zavlekla vse do jutranjih ur. Sonce se niti še ni prav prida povzpelo, ko so vaške in gozdne ceste zopet oživele. Dan je bil kot iz pravljice in pohodniki so se odpravili na jaso Župen-co na obljubljeni vojaški pasulj. Prenekateri je postal v Zabo-čevu, kjer je vrhniški pihalni orkester igral prvomajsko bu-dnico in so vaščani pripravili slasten prigrizek. Ravno prav, da bi kateri ne omagal na klancu nad vasjo. Bližje pa je korak peljal k omenjeni gozdni jasi, večja je bila kolona. Podobne so ta dan številni sodržavljani menda izkusili le še na južni meji. A na cilju so čakale udobne klopi v srcu čudovite narave, pa dobra družba in dišeči pa-sulj iz pravcate vojaške kuhi- nje, ki je po temeljiti prenovi ta dan imela svoj krstni preizkus. Kuhal je sam predsednik borovniških gasilcev Jure Fur-lan. In to prav dobro, sodeč po komentarjih obiskovalcev - letos jih je bilo krepko nad tristo, ki so oba kotla postrgali do suhega. Predsednica Turističnega društva Borovnica Nadja Debevec, ki organizira tradicionalno druženje, se je v prvi vrsti za velik uspeh prireditve zahvalila »kuharju Juretu in njegovi ekipi iz PGD Borovnica, pa PGD Brezovica pri Borovnici, ki vedno velikodušno posodi klopi ter mize, in seveda vsem članom in članicam društva. Brez slehernega od vas prireditve ne bi bilo.« Obiskovalcem pa je zaklicala: »Se vidimo zopet ob letu osorej!« Damjan Debevec, Foto: Igor Trček NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 29 N aŠ Občina Borovnica 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Vabljeni na ogled razstave Janez Janša Krajinske prvine na Barju v gorovnici u eralm-iii Rarip UimcVa Rnmi/nirci " ^^^^ ' ^^^^ VI II ^ * I v galeriji Barje, Rimska 28, Borovnica od 22. 5. do 22. 6. 2017, vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure f Kulturno krajino Barja si težko predstavljamo brez živic, melioracijskih jarkov in posameznih osamljenih dreves. Krajinske prvine prispevajo k pestrosti krajine, obenem pa z združevanjem v kompleksnejše krajinske vzorce ustvarjajo njeno vsakokratno enkratnost in s tem oblikujejo njeno prepoznavnost, njen značaj. Še posebej v krajinah, ki so intenzivneje obdelane, so krajinske prvine pomembne pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj so to življenjski prostori številnih rastlinskih in živalskih vrst. Povod za razstavo Krajinske prvine na Barju je bila raziskovalna naloga Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V njej smo raziskovali pomen krajinskih prvin za ohranjanje in povečevanje biotske pestrosti kmetijskih krajin. Študenti Biotehniške fakultete, Oddelka za krajinsko arhitekturo so pri predmetih Risanje ter Risanje in plastično oblikovanje pod mentorstvom doc. mag. Mateje Kregar Tršar zabeležili svoje videnje krajine Barja in krajinskih prvin na Barju. Avtorji skic: Anja Bahun, Luka Bajde, Rok Gašič, Tea Gombač, Polona Gorše, Neža Jelinčič, Tatjana Kotnik, Lea Lunder, Nika Miletic, Ana Pečnik, Anamarija Pernuš, Eli Petje, Ana Petrovčič, Vita Rehberger, Taja Romanič, Lucija Salobir, Anja Setničar, Valentina Sovinc Solar, Špela Šuštarič, Tilen Tamše, Filipa Valenčič, Maša Vertot, Dorotea Volk, Adam Wolf in Mateja Kregar Tršar 50 kilometrov po poteh kartuzije Pohod po poteh nekdanje bistriške kartuzije velja za enega najzahtevnejših daleč naokoli, a kljub temu (ali pa prav zaradi tega) drznih pohodnikov, ki bi se podali nanj, nobeno leto ne manjka. Na že šestnajsti pohod, 29. aprila, se nas je tako prijavilo kar štiriindvajset. V zgodnjih jutranjih urah smo se iz Bistre pognali proti Pokojišču, kjer je bil prvi postanek. Vreme je obetalo čudovit dan z neverjetnim razgledom z obronkov Trebelnika od Karavank do Nanosa in Javorni-kov ter seveda na poplavljeno Barje. Naprej je pot vodila pod cerkvijo sv. Štefana, skozi Pa-dež do naravoslovne učne poti Dobec, ki je po najkrajši trasi pripeljala do vodnjaka pod sv. Lenartom, kjer so bili pohodni-ki že v osrčju Menišije, dežele kartuzijanskih menihov. Naslednja postojanka je bila Bezu-ljak, kjer je domačinka prijazno predstavila zgodovino fare in notranjost lepe cerkve Marije Vnebovzete. Vzpon za cerkvijo, po »medvedovih stopinjah«, je že čez nekaj minut pripeljal do dobro založene mize na turi- stični kmetiji Pri Žnidarjevih. Okrepčilu je sledil krajši spust v Kožlješki graben, ki ga je hitro zamenjal vzpon proti Krimski jami oziroma skalnemu robu za njo. Zopet se je odprl lep razgled s ciljem poti, Bistro, skoraj na dlani. Nato se je pohod odmaknil od roba, se preusmeril na regionalno cesto Rakitna-Cer-knica, a jo že kmalu zapustil na prevalu med Avšnikom in No-vaško goro. Spust k Rakiškemu jezeru je potekal po rakiški učni poti oz. stari rimski cesti. Prečenju polja skozi Novake je sledil še malo daljši postanek pri Polharskem domu, kjer je bilo odločeno, da se poplavljenemu Barju izognemo skozi Borovni- co in Dol. A ovinek za Planino se je izkazal za vse prej kot hitro bližnjico. Prehojeni kilometri so že davno prešli številko štirideset, dolina pa je bila še daleč in noge razbolene. Od Kim-Vi-ja do Bistre je bila ravnica na las podobna večnosti. Zmaga drznim kljub temu ni ušla. Po vrtoglavih petdesetih kilometrih oziroma trinajstih urah hoje je bila ekipa zopet na izhodišču, v nekdanjem domovanju tihih menihov. Ostala je le še podelitev spominskih medalj in ugotovitev, da z vsemi šestnajstimi opravljenimi pohodi rekorder ostaja Bojan Miklošič. Damjan Debevec, foto: DD Občinski odbor SDS Borovnica je na pogovornem večeru v TVD Partizan Borovnica gostil predsednika SDS Janeza Janšo. Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica odbora in gostiteljica Majda Penko. Za domoljuben kulturni program so poskrbeli pevci moškega kvarteta in Nejc Trček, pogovor s predsednikom pa je povezovala Valerija Rot. vezan s prvim in to je demografska slika. Janša opozarja, da težava ni zgolj to, da je prebivalstvo staro, ampak da v predelih, kjer je rodnost večja, običajno to niso Evropejci, ampak priseljenci. »Teorija o multikulturnosti, ki na koncu zagotavlja neko integracijo, je padla v vodo. To se je izkazalo za blef, za prodajanje megle.« Prepričan je, da mora Evropa, če želi preživeti, bistveno spremeniti strateško politiko do otrok, mladine, povečanja rodnosti, še posebej pa Slovenija. »Levičarski programi večinoma ne dajejo nič na narod, na identiteto, na družino in zaradi tega je to, kar zastopajo v zadevi migracij, zelo skladno s tem,« je dejal Janša in nadaljeval, da jim gre predvsem za volivce. Evropska unija je nastala zato, da se grozote svetovnih vojn ne bi več ponovile. Ta potreba še vedno obstaja, a kot pravi Janša, njen obstoj ogroža nesposoben politični razred, ki trenutno odloča v Evropi in ključnih evropskih državah. Gre za generacijo birokratov, ki niso doživeli grozot 2. svetovne vojne in niti nimajo živega spomina na ta čas, za politike, ki jim je v ospredju dnevnopolitična agenda. Na tem mestu bo ključno vlogo odigrala tudi sposobnost varovanja lastnih meja in zagotavljanja varnosti državljanov. Toda stanje v slovenski vojski je katastrofalno. »Ministrica za obrambo priznava, da je stanje v slovenski vojski slabo, a pravi, da bomo potrebovali več let, da stvari popravimo. To bi morali storiti urgentno,« poudarja obrambni minister iz časa osamosvajanja, ki ne more doumeti, da se razpravlja o tem, »ali se bo dalo za našo skupno varnost 30 milijonov evrov več, hkrati pa vlada brez enega samega vprašanja v proračunu hrani 130 milijonov za migrante. To je popolnoma nora politika. Strošek na enega prosilca za azil je 1963 evrov, v državi, kjer je minimalna plača trikrat manjša, kjer so otroški dodatki in štipendije v primerjavi s to številko mizer-ne. To je uničevalna politika." Predsednik SDS Janez Janša je zaključil: "Danes smo v situaciji, ko je treba braniti to, kar imamo. Prihaja čas, ko se bo moral vsak izmed nas vprašati, kaj lahko naredi, da bomo to, kar imamo, vsaj ubranili.« OO SDS Borovnica, fotografija: DD Predsednica borovniške SDS Majda Penko. Janez Janša je v uvodu dejal, da so pred nami negotovi časi: »Smo del prostora, ki je na prepihu. A se lahko prepiha reši z manjšimi praskami, brez drastične cene, dovolj potenciala je, samo več pameti in korajže je potrebno.« V nadaljevanju je podal svoj pogled na velike izzive, ki so pred Evropo: »Evropa je stara in bogata, okolica Evrope, predvsem mediteranski bazen in Bližnji vzhod sta v obratnem stanju,« kar pomeni, da je tam prebivalstvo mlado, prostor pa nerazvit. Razvoj tehnike danes omogoča, da tudi najrevnejši prebivalci v Afriki preko mobilnih telefonov, ki jih polnijo na sončne celice, vidijo razliko v kakovosti življenja. »Včasih je bila ta razlika večja, ampak se ni vedelo,« je pojasnil Janša in dodal, da je prav zato takšen pritisk na Evropo; tukaj se živi bolje, tudi če nič ne delaš, saj ko zaprosiš za azil, takoj dosežeš standard, ki je v Afriki nedosegljiv. V Evropo preko sredozemskega morja še vedno vsak dan prihaja na tisoče migrantov, na stotine tudi po zahodni balkanski poti predvsem iz Azije, Afganistana, Pakistana, Sirije, tudi Egipta in Turčije. Naslednji problem Evrope so hladnovojni apetiti Moskve. Janša meni, da Rusija ni postala partner tudi zaradi napak na zahodu, ne samo pri njih. »Prebujajo se apetiti, ki so bili značilni za rdeči Sovjetski imperij, danes Rusija z zamrznjenimi konflikti že nadzoruje šest držav v soseščini, tudi Ukrajino, ta grožnja za vzhodni del Evrope je postala realna,« je poudaril. Ob tem je dodal, da Evropa izpade šibka, vendar Moskva ni tako močna, kot se zdi. »Evropa v celoti je bistveno močnejša in če bi se na začetku povedalo, kje so meje, ne bi imeli krize v Ukrajini, niti v Gruziji niti nikjer drugje,« je prepričan Janša. Tretji problem Evrope je po- NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 30 N aŠ Občina Borovnica 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a O zaključku projekta Krimske jama V Borovnici razstava, v Begunjah novo razpelo Projekt izkopa žrtev iz Krimske jame, ki ga je za vladno komisijo lani izvedel Jamarski klub Borovnica ob sodelovanju borovniške in cerkniške občine, številnih društev in posameznikov, se je na začetku aprila simbolično sklenil s predavanjem in razstavo v dvorani nad vrtcem v Borovnici. V soboto, 1. aprila, sta o projektu izkopa žrtev iz Krimske jame in širšem kontekstu tako kot pred tem že na strokovnem posvetu na ZRC SAZU spregovorila znanstvena svetnika speleolog izr. prof. dr. Andrej Mihevc in arheolog izr. prof. dr. Anton Velušček. Dr. Mihevc je znanstveno razložil nastanek brezna in jam ter zatem s pomočjo ustnega izročila, literature in jamarskih zapisnikov, kako so ljudje izrabili brezna in fojbe za morišča, ki so jih po vojni zasuli z odpadki. Ob slikovnem materialu je predstavil izsledke evidentiranja morišč v letih 2007 in 2008, organizirano pobiranje na površini ležečih ostankov ljudi v letih 20132016 ter ekshumaciji fojb v letih 1945-48 ter brezen pri Konfinu. Predstavil je prve raziskave brezna Krimska jama v letu 1933, stanje pred ekshumacijo ter po izvleku 40 m3 materiala, ko je bilo dno štiri metre globlje zaradi izkopa človeških ostankov. Dr. Velušček pa je podrobno predstavil postopek izkopa. Po izvleku hlodovine se je kopa- lo po prilagojeni arheološki metodi, kot predpisuje zakon. Povedal je, da so storilci, partizani, pustili nezamenljiv odtis s tulci vojaških nabojev in žicami za vezanje rok, najdeni osebni predmeti pa so spregovorili o tem, da so v jami poleg moških končale tudi ženske in predvsem, da je šlo za civiliste. Antropološka analiza je pozneje pokazala, da je v breznu končalo 31 ljudi (dva še nerojena otroka, stara 32 in 38 tednov, dva otroka, stara 1 mesec in 2-3 leta, osem žensk od 16 do 35 let ter devetnajst moških od 11 do 50 let). Ob tej priložnosti je zopet javno pozval, naj se komisiji Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč javijo vsi, ki menijo, da so med žrtvami Krimske jame njihovi sorodniki, da se izvede uradni postopek primerjave DNK. Predavanju je sledilo odprtje nadgrajene razstave z naslovom Vsako noč je požrla koga iz naših krajev, kjer je po sklopih predstavljena zgodovina Krimske jame in ugotovitve po ekshumaciji, v vitrinah pa so bili razstavljeni najdeni Trpinčeni Kristus na grobu žrtev iz Krimske jame. predmeti. Ogled razstave je bil možen še ves prihodnji dan, septembra pa bo gostovala v Logatcu. Delavni so bili v tem času tudi domačini iz Begunj pri Cerknici, ki so pod vodstvom Franceta Korošca začasno uredili grob žrtev iz Krimske jame pri farni cerkvi. Grob zdaj krasi razpelo s presunljivim kipom trpinčenega Kristusa. Dokončno ureditev naj bi sicer letos jeseni izvedla država. Damjan Debevec, Od akrobacij do lovorike Trzin, 1. april - Ta orientacija se je zgodila en teden po borovniški. Zborno mesto je bilo pred cerkvico sv. Primoža in Felicijana pri gradu Jablje. Skupina naših deklet, poimenovale so se Kekci (B-katego-rija, 7.-9. razred), se je gugala s hrbti skupaj, v paru. Ena gor, druga dol, druga gor, ena dol. Nato ideja. Živa naredi salto čez Nežo. Drugi smo se pozdravljali in preverjali startno listo. Zahreščalo je po grobem makadamu. Neža z odrgnjenim kolenom in buško na čelu, Živa z odrgnjeno ramo in podrsano dlanjo. Treba je bilo povleči prvo pomoč iz nahrbtnika, za cerkvijo sem našla širokolistni trpotec za rane, koleno smo polili z vodo. Živa ne bo mogla nositi nahrbtnika, Neža hoče vseeno na pot. Kapo si povleče čez čelo. In ta ista skupina, Kek-ci, je osvojila prvo mesto v hudi konkurenci osmih skupin! Naše planinsko društvo je zastopala še ena B-skupina, ki se je tudi dobro odrezala. Izstopala je po zavzetem kartanju v času čakanja na start in rezultate. Skupino študentov so predstavili mladi iz istega gnezda, sestra in bratje: Ana, Blaž, Jernej in Janez. Skupino E (nad 40), Coklarji, pa smo zastopali štirje člani. Imeli smo še dva junaka, četrtošolca, Gal in Vid, A-sku-pina (do 6. razreda). Med petimi ekipami sta osvojila 2. mesto. Za samo pet pik sta zaostala za prvouvrščenimi Špeglarcami iz PD Ljubljana - Matica. Bivša smučarska šampionka, Mateja Svet, ki je tekmovala v E-skupi-ni, ju ni mogla prehvaliti: »Sta nam pomagala najti točko!« Za obzidjem cerkve se je znašel mali zajček. Skril se je Niki, ki je kartala, za hrbet. Nato se je pustil pestovati Pii. Morda ni znal priti ven iz obzidja. Ko ga je Pia spustila, so ga nesle urne tačke čez polje! Sedeli smo na zidu pri cerkvi in bingljali z nogami. Na progi smo se srečale kar tri naše skupine: E (Coklarji), A in B (Kekci). Pst. To pa je skrivnost. Kristina nam je pomagala. Saj je pomagala tudi Špeglarcam, ki so našibale naša dva. Njeno sonce sije za vse! Doma sem, po orientaciji, posadila krompir. Dvakrat sem zmagala v enem dnevu, čeprav smo bili drugi. Za mladinski odsek PD Borovnica Alenka Planinska tura v Ledeno jamo 18. marca smo šli mladi pohodniki PD Borovnica na prav poseben izlet. Enkrat letno nas namreč vodniki in vodnice v sodelovanju z borovniškimi jamarji peljejo v globine namesto v višine - v podzemni svet. Letos smo šli v Ledeno jamo nad Jezerom, ki leži tik ob vasi Planinca (ob markirani poti z Jezera na Krim). Ker je jama tako blizu, je bil izlet zelo zložen, zato je bilo vzdušje precej ležerno. Peš smo se odpravili od jezera na Jezeru in v dobre pol ure dosegli grozečo črno luknjo. Prav vsi, tudi najmlajši, smo se pogumno spustili v podzemlje, v velik prostor, iz katerega so vodili trije rovi. Najpogumnejši starši so sledili otrokom, ki so do zadnjega metra raziskali te rove (preobilni so sicer lahko šli v rov, ven pa je bilo malo težje priti) in v enem rovu smo odkrili da jamo obiskujejo tudi živali - kdo ve, morda pa je katera tudi padla notri in je podlegla poškodbam. Ob tem je Peter Svete neutrudno razlagal zakonitosti kraškega podzemlja pri nas in kako ledeni slap sploh nastane. V jami je bilo temno kot v najstrašnejši noči, zato smo bili vsi veseli, da smo imeli s seboj naglavne lučke, a vseeno smo uživali, kot že številni prej (videli smo namreč tudi stenske risbe prejšnjih obiskovalcev), pa tudi za nami je jamo obiskala nova skupina. Izlet nam je bil vsem zelo všeč in imeli smo se lepo. Vsi skupaj izjemno uživamo, ko pravi pravcati ledeni slap. Kaj takega! Lahko smo šli celo za ledeni slap, vendar pa smo vsi skrbno pazili nanj, saj se dobro zavedamo, da se česa takega ne sme uničiti. V jami so otroci našli tudi veliko malih in velikih kosti, kar dokazuje, gremo lahko enkrat na leto v jamo skupaj z našimi jamarji in planinci. Hvala jamarjem, da so nas peljali in nam redno kažejo ta skriti svet pod nami. Katjuša in Blaž Kovač NAS ČASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 31 N aŠ Občina Borovnica 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vabilo Spet prihaja kresni čas, kmetija Pr' Laškarju pričakuje vas! Dobimo se v petek, 23. junija, ob 20.00! Letos prihaja k nam dramska skupina kulturno-umetniškega društva Pod lipo Adergas, s komedijo MOJ VINKO. V predstavitvi so napisali: "Predstava govori o dveh parih, ki imata tri skupne lastnosti: opravljivi ženi, v gostilno 'uhajajoča' moža in veliko zanimanja za prišleka, gospoda Jureta. Jure Potočnik je izseljenec dobrega videza, ki je v Žabjem Dolu podedoval hišo. To ga naredi še privlačnejšega. V živahni komediji spremljamo vaški boj za njegovo naklonjenost. Moj Vinko je hudomušna komedija, ki bi se lahko imenovala tudi V vsaki šali je nekaj resnice." Ne zamudite večera sprostitve in smeha! Po prireditvi bomo zakurili kres. Vstopnina: 8 evrov. Za otroke do 15. leta bo vstop brezplačen. Ekološka kmetija Pr1 Laškarju, Zabočevo 10, Borovnica Vabljeni! Dan Zemlje v vrtcu Planet Zemlja je naš skupni dom, ki nam omogoča življenje in že najmlajši se zavedajo, da ga moramo negovati in varovati po svojih močeh. V vrtcu celo leto ob vsakodnevnih dejavnostih otrokom privzgajamo odgovoren odnos do okolja, posebno pozornost pa temu posvetimo ob dnevu Zemlje. Tudi letos smo ta pomemben dan obeležili s pogovori, ustvarjalnimi delavnicami in drugimi dejavnostmi na temo ekologije. V enoti Sonček na Bregu so Sovice in Gumbki presajali lončnice, sadili fižol in se igrali z zemljo v bazenčku. V Zarji so Zvezdice in Krtki poslušali pravljico z ekološko vsebino, sejali ognjič, sadili fižol in ustvarjali z odpadnim materialom. Pikapolonice v šoli so na sprehodu spoznavale gozd in njegov pomen za naše življenje. V enoti Mavrica so Polžki, Ptički, Pike, Škrati in Žabice sejali in sadili cvetlice, pomarančne in limonine peške, krešo ter okrasne buče. Poleg tega so Žabice izdelale »zelene možičke«, Škrati so se igrali eko družabne igre, Polžki so se sprehodili v naravi, Ptički pa so obiskali živalski vrt v Ljubljani. Kresničke in Konjički so skupaj izvedli orientacijski pohod z ekološko tematiko, konjički so v zabojčke posadili grah. V Mačjem mestu so otroci iz starega časopisa izdelovali nov papir in ustvarjali z odpadno embalažo, Ježki pa so iz recikliranega papirja naredili kalilne lončke s semeni redkvice. Ko bo vreme toplejše, bodo otroci iz skupin Ježki in Mačje mesto uredili tudi ekološki vrtiček na »Košu-tovem« vrtu, ker bodo skrbeli za zelenjavne gredice in spoznavali drobne živali - pomočnice na vrtu. Mateja Milosavljevič Deset let prireditev pod Laškarjevim kozolcem Ob kresi se dan obesi Spet se pripravljamo na našo prireditev. Prvi korak, ko se je bilo potrebno odločiti, kaj bomo obiskovalcem pripravili letos, je za nami. Vsaka prireditev je nov, nepopisan list papirja. Vsaka prireditev se rodi iz prvotne ideje ter želje, da bi ohranjali slovensko ljudsko umetnost v pristnem podeželskem okolju pod slovenskim kozolcem v času, ko praznuje zavetnik zaboče-vske cerkvice sv. Janez Krstnik, ob vonju sena in petju čričkov, med ljudmi, ki se navdušujejo nad podobnimi doživetji kot mi. Prvi večer, na katerega smo leta 2008 povabili Dušico Kunaver, smo poimenovali prijaznih srečanj. Ljudje so živeli z zemljo, jo obdelovali in spoštovali, saj so se zavedali, da jim daje hrano. Čeprav so veliko delali, so se znali ustaviti in počivati, praznovati. Naslednje leto se nam je pridružil zdaj na žalost že pokojni Mito Trefalt, ki nas je nasmejal z likom starega Košnika. Njegov nastop je imel dobrodelni namen, saj smo zaslužek od vstopnic kot skromen prispevek darovali za izgradnjo vaškega vodovoda v Zabočevem. Leta iz katerih je različne skladbe izvabljal Marjan Urbanija. Leto 2013 je k nam pripeljalo Veteransko tamburaško skupino Bisernica, sledilo pa je leto, ko smo se nasmejali Županovi Micki v izvedbi ŠTKD Brezje nad Kamnikom. Potem sta se zvrstili dve leti čudovite glasbe. Iz Prekmurja je pripeljal cimbale Darko Kolarič in med številnimi skladbami smo slišali tudi vedno priljubljeno Vsi so venci vejli. Potem smo šli v Rezijo in povabili v goste člane folklorne skupine, ki se jim je pridružila pevka, pravljičarka in zbirateljica Ljoba Jenče. Predstavili so rezijansko govo- časih. Imenujejo se Fantje na vasi. Vsako leto poskrbijo, da je čar kresnega večera nepozaben, vsako leto slišimo veliko ljudskih pesmi in nikoli ne manjka naslednja: "Utihnil je škrjanč-kov, rož in žita glas, žareč od sonca in sinjine ... pristavi na zemljo uho, da izveš, kje izvira zlato in kje se preliva srebro ..." Če nam uspe prireditev organizirati prav na kresni večer, potem zakurimo tudi kres. Tako kot so ga prižigali v poganskih časih, ko so verjeli, da bo prižgani ogenj ohranil dolg dan ... In vsako leto, dragi obiskovalci in obiskovalke, se razveselimo, če nas obiščete. Pravljični večer. Želeli smo, da bi obiskovalci prireditev pod našim kozolcem doživeli kot pravljico, da bi se odmaknili od resničnosti v čas, ko je bilo treba trdo delati, a je bilo kljub temu veliko petja, smeha in 2010 nas je razveseljeval Tomaž Plahutnik s svojimi citrami, naslednje leto pa smo pripravili samostojen večer slovenskih legend. Sledilo je leto 2012 in pod Laškarjevim kozolcem so zvenele orglice vseh velikosti, rico, ples in pesem. Razigrani večer smo zaključili z učenjem rezijanskih plesnih korakov, ki so res poskočni . Naših večerov si ne moremo zamisliti brez domačih pevcev, ki še zapojejo tako, kot v starih Brez vas se večeri pod Laškar-jevim kozolcem ne bi nadaljevali že deseto leto. Hvala za vašo zvestobo in seveda, vabljeni tudi letos, ko se bomo nasmejali komediji z naslovom Moj Vinko! Pot ob žici V četrtek, 4. maja, smo se otroci in strokovne delavke vrtca Borovnica udeležili tradicionalnega, 61. pohoda ob žici. Z vlakom smo se odpeljali v Ljubljano. S postaje Ljubljana Tivoli smo se peš odpravili proti kontrolni točki, ki je bila pri muzeju novejše zgodovine. Otroci so za udeležbo na pohodu dobili žig in sadno ploščico. Dan je bil lep, zato smo dopoldne popestrili še s sprehodom po parku in igro na tivolskih igra-lih. Skupaj smo preživeli zanimivo dopoldne. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 32 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Voščilo župana ob občinskem prazniku 21. JUNIJ - PRAZNIK OBČINE HORJUL Vsem občankam in občanom ob prazniku Občine Horjul in dnevu državnosti iskreno čestitam! Vaš župan Janko Prebil Vabilo V nedeljo 25. junija 2017 ob 10. uri bo v Prošci v Zaklancu Sv. maša z blagoslovom spominskega obeležja v spomin na sedem žrtev komunističnega nasilja. Vabljeni! Prenovili streho cerkve na Koreni Medtem ko je večina občanov občine Horjul uživala v prvomajskih praznikih, smo se prebivalci vasi Koreno zbrali že v sredo, 26. aprila, in začeli s krovskimi deli na cerkvi sv. Mohorja in Fortunata. Najprej smo odstranili staro dotrajano kritino in postavili delovni oder, da so dela lahko potekala tekoče in varno. Odstranili smo letve ter vso staro pločevino. Nova kritina, ki jo je financirala Občina Horjul, je zahtevala nove letve, ki jih je podaril Pavel Kozjek, Koreno 9. V sklopu obnove smo prebarvali tudi ves opaž, zamenjali vso pločevino, namestili nov strelovod, ostrešje pa prekrili z novim strešnikom - bobrovcem, ki je značilen za tovrstne objekte. Streha je dobila tudi snegolove in nov pločevinast zaključek na ladji. Moramo poudariti, da smo vsa dela opravili skladno s soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za ureditev strehe so v prvi vrsti zaslužni vsi vaščani, ki so opravili več kot 550 ur prostovoljnega dela, vsekakor pa smo hvaležni tudi mojstroma podjetij Tesarstvo Marolt, Boštjanu Maroltu, in Montažne storitve Kozjek, Andreju Kozjeku, ki sta s svojim znanjem in nadzorom poskrbela, da so bila dela izvedena kakovostno in strokovno. Po tednu dni, kolikor je potekala obnova, smo se v soboto, 6. maja, srečali na zaključku ob druženju in sklenili, da glede na to, kako dobro nam je šlo to pot, naslednje leto pristopimo še k obnovi zvonika in tako opravičimo sloves naše cerkve, ki jo poznajo daleč naokoli in jo izletniki radi obiščejo, hkrati pa dokažemo, koliko se lahko postori, če vas stopi skupaj. Vabilo Vabimo vas na prireditev ob 40-letnici vrtca v Horjulu in na praznovanje občinskega praznika. Prireditev bo v petek, 2. junija 2017, ob 18. uri v športni dvorani pri OŠ Horjul. ravnatelj Primož Carafol WE PRI OŠ HORJUL župan Janko Prebil Začeli s prenovo prosvetnega doma Župnija Horjul, ki je lastnica stavbe, in Občina Horjul, ki ima dom v uporabi, sta v preteklem mesecu dosegli dogovor o postopni prenovi doma. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, v katerega so bili imenovani predstavniki občine, župnije in prosvetnega društva. Izbrali so nadzornika, ki bo bedel nad tem, da se bo prenova izvajala tako, kot je začrtano v projektni dokumentaciji. Glede na dejstvo, da je dela možno izvesti v času, ko kulturniki nimajo vaj, to je med junijem in septembrom, se predvideva, da bo prenova potekala fazno, in sicer z ureditvijo podstrešja, ki je že v teku. Nadaljevala se bo s prenovo spremljevalnih prostorov, dvorane in odra ter zaključila s preobleko zunanjega dela doma. Kot vsaka naložba, bo tudi ta zahtevala veliko mero razumevanja sodelujočih, predvsem uporabnikov doma. Ze zdaj pa se jim je treba zahvaliti za vse prostovoljne ure, ki so jih namenili ne le kulturno--umetniško ustvarjanju, temveč tudi skrb za objekt v letih, ko so čakali na prepotrebno odločitev o prenovi. Iščemo dopisnika Uredništvo Našega časopisa išče dodatnega dopisnika ali dopisnico za Občino Horjul. Če rad pišeš in fotografiraš, se nam javi na 031 392 153 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Zahtevano je osnovno poznavanje računalniških veščin, kot je pošiljanje elektronske pošte in pisanje tekstov v wordu. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 33 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Na občinski seji o aktualnih temah Horjul, 19. april - V sejni sobi Občine Horjul so se na svoji 12. redni seji zbrali občinski svetniki in obravnavali devet točk dnevnega reda. Po sprejemu zapisnika pretekle seje so se svetniki Občine Horjul malo več časa zadržali že pri 2. točki dnevnega reda, ko so obravnavali novelacijo naložbenega programa za projekt Kanalizacija s spremljajočo infrastrukturo v Zaklancu in na delu Stare ceste v Horjulu. Župan Janko Prebil je v uvodu svetnikom pojasnil, da je nove-lacija podlaga za nadaljevanje zastavljenega projekta, za katerega naj bi predvidene dejavnosti začele teči že maja. Povedal je, da je skupna vrednost celotne naložbe ocenjena na dobrih 2,300.000 evrov brez DDV, trenutno pa jim je od Javnega holdinga Ljubljana uspelo pridobiti 254.476 evrov. Vendar se cena naložb zniža glede na ponudbo izvajalcev tudi do 40 odstotkov, zato predvideva, da bo končna cena veliko nižja. Obljubil je, da se bo občinska uprava potrudila od holdinga pridobiti še kakšna sredstva, vendar pa mora za nadaljevanje projektnih dejav- nosti preostala sredstva trenutno z naložbenim programom zagotoviti sama. Svetniki so že oktobra lani skladno z odlokom o proračunu Občine Horjul potrdili dokument identifikacije naložbenega projekta (DIIP) za projekt Kanalizacija s spremljajočo infrastrukturo v Zaklancu in na delu Stare ceste v Horjulu, v katerem je bilo, glede na takrat potrjene vire in ker načrt naložb v Javnem holdingu Ljubljana še ni bil zaključen, zapisano, da bo naložba v celoti financirana iz občinskega proračuna. A občinske svetnike je stvar nekoliko presenetila, saj so pričakovali mnogo višji vložek holdinga, s katerim naj bi JP Vodovod Kanalizacija financiralo material za sanitarni kanal z odcepi hišnih priključkov. Nekateri svetniki so izrazili svoje pomisleke, saj je naložba izredno visoka in ima težo celotnega občinskega proračuna. Župan je ob tem dodal, da projekt vključuje tudi izgradnjo pločnika, ureditev vodovoda, fekalnih voda, javne razsvetljave in telekomunikacijskih storitev za Zaklanec in Staro cesto. Z dvigom rok so svetniki, v razmerju 9 za in 2 vzdržana, potrdili noveliran naložbeni program za projekt v Zaklancu. Občinski svet je sprejel še Freske še letos v novi preobleki Župan Janko Prebil in Jernej Hudolin, direktor Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine, sta podpisala pogodbo za konservatorsko-restavratorska dela na stenskih poslikavah v prezbiteriju cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu. Na lanskoletno pobudo občine je ministrstvo za kulturo za leto 2017 odobrilo sredstva za dela na Vrzdencu, ravno tako so sredstva že rezervirana a v proračunu občine, s tem pa bo prenova dragocenih poslikav zaključena. Da bo poseg možen, bo odstranjen glavni oltar, istočasno bo oltar obnovljen in prvotni tlak v prezbiteriju bodo obnovili. Dela se bodo začela junija in zaključila do oktobra letos. Kot nam je dobro znano, je cerkev bogato opremljena s poslikavami iz 15. oziroma 16. stoletja in sodi med najpomembnejše umetnostnozgo-dovinske objekte v Sloveniji. Ohranjene ima najstarejše ikonografske in slikarske upodobitve iz 1. četrtine 14. stoletja. Če bo teklo vse po načrtih, se bo še letos na Vrzdenec vrnil tudi sv. Krištof, in sicer v novo poslovilno vežico. Župan Janko Prebil se prenove veseli: »Zadovoljen sem, da se bo na- daljevala prenova poslikav in da imamo v predstavnikih zavoda za varstvo kulturne dediščine sogovornike in podporo. Ne le finančno. Tudi v vsebinskem smislu, ko pridobivamo pogoje ali soglasja, ki jih potrebujemo za izvajanje občinskih projektov, kot so npr. kanalizacija, obnova okolice šole in podobno. Seveda pri tovrstnih projektih rezultate daje le dobro sodelovanje med občino in župnijo ter njenimi predstavniki. Tu mislim tako na gospoda župnika kot ključarje in druge, ki s svojimi finančnimi prispevki pripomorete k ohranjanju te bogate dediščine za prihodnje rodove.« EUROSERVIS AVTO ROŽNIK ZANESLJIV SERVIS za vaše vozilo ima 4 MESECE AKCIJO samo za vas ■ pri storitvah nad -15%* -10%* SOO EUR U/O za vozila mlajša od 3 let! za vozila mlajša od 5 let! ASISTENCA za osebna vozila GRATIS! Od 15. maja do 15. septembra 2017! Popusti veljajo za rezervne dele in storitve. Ne veljajo pa za originalne rezervne dele, pnevmatike, platišča in storitve kooperantov. )f Popusti se med seboj ne seštevajo. ^MLS zaključni račun občine Horjul za leto 2016, ki ga je obravnaval tudi nadzorni odbor in posebnih pripomb ni imel, nadeja pa se, da bo glede na tok dogodkov naslednji še uspešnejši, predvsem pri postavki izvedbe. Župan je svetnike seznanil tudi s potekom dogodkov v zvezi s Prosvetnim domom in dejal, da je pripravljen dogovor med Občino Horjul in župnijo Horjul, ki je usklajen in bo v prihodnjih dneh tudi podpisan. Povedal je, da nad obnovo bdi gradbeni odbor, sredstva pa bosta prispevali tako občina, z naslova plačevanja najemnin za pretekla leta, kot tudi župnija. Podano je bilo tudi poročilo o izvajanju pomoči na domu v Občini Horjul za 2016, ki jo je občina po zakonu dolžna izvajati. Storitve na tem področju v občini nudi Zavod Pristan, s katerim so po besedah občinske uprave občani zadovoljni. Trenutno storitve, ki jih občina 60-odstotno sofinancira, uporabljajo štirje občani, a povpraševanje raste. Občinski svet se je seznanil še z javnim pozivom podpori izvajanja operacij v okviru strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem za leti 2017 in 2018, ki se ji je občina pridružila lani. Župan je dejal, da pripravljajo dva projekta, in sicer ureditev gospodinjske učilnice s kuhinjo v osnovni šoli ter ureditev okolice šole, s katerima se bodo prijavili na razpis in skušali pridobiti evropska sredstva. Podprt je bil tudi sklep o sofinanciranju do- končanja konservatorsko-resta-vratorskih del na stenskih po-slikavah v prezbiteriju cerkve sv. Kancijana na Vrzdencu, čemur bodo namenili 20.000 evrov. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Horjul za leto 2017 je občinski svet že sprejel na eni od preteklih sej, tokrat pa so svetniki z dvigom rok le poskrbeli za eno od administrativnih napak 12. člena navedenega akta. Kot vselej je bila precej obširna zadnja točka dnevnega reda, ki je namenjena vprašanjem in pobudam svetnikom ter županovi predstavitvi trenutnega stanja projektov, ki so v teku. Nadja Prosen Verbič Ureditev Stojanška in dela Stare ceste V začetku maja je bila v prostorih Občine Horjul podpisana pogodba s podjetjem Eurograd iz Ljubljane za sanacijo vodotoka Stojanšek in rekonstrukcijo dela Stare ceste v Horjulu v višini 130.272,94 evra (z DDV). Razpisana dela obsegajo ureditev prodne pregrade, brežine in dna vodotoka ter škatlastih prepustov preko prehodov do zasebnih zemljišč. Hkrati bodo obnovili del Stare ceste od podjetja Metrel do hišne št. 39 in tudi kabelsko omrežje, kar bo občanom omogočilo večjo izbiro med ponudniki storitev. Izvajalec bo z deli začel predvidoma v prvih dneh meseca maja in zaključil konec junija. Ob tem prosimo stanovalce Stare ceste v Horjulu in lastnike zemljišč ob gradbišču, da dela sprejemajo potrpežljivo, saj bodo tudi v primeru večjih nalivov preprečila morebitna poplavljanja Horjula. Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 34 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Obnova okrasnega kozolčka Prijaznega pozdrava smo veseli vselej, tudi ko gre za pozdrav iz vaškega kozolčka. Zaselki v občini Horjul pač imajo to lepo značilnost, da se v vsaki vasi nahaja kozolček. Ti sicer nosijo različne vloge - nekateri služijo kot oglasni pano, drugi z rožami popestrijo vas, tretji pa pozdravljajo mimoidoče. Kozolček na Vrzdencu se nahaja na začetku vasi, iz smeri Ljubgojna. Postavili so ga va-ščani leta 2000. V teh letih so ga vremenske razmere in promet kar dobro načele, leta pa so ga nekoliko nagnila. Tako, da je postajal celo nevaren za mimoidoče, posebej vozniki avtobusov in tovornjakov so morali biti previdni, da njihovi jekleni konjički niso ostali brez stranskega ogledala. Na enem od sestankov vaškega odbora so člani razpravljali tudi o potrebni obnovi kozolčka. Obveščeni so bili, da je sredstev za takšno delo in tovrstne zadeve vedno prema- lo. Tako se je odbor odločil, da kozolček obnovi udarniško. Va-ščani so zavihali rokave in v mesecu marcu kozolec odstranili. Na novo so zabetonirali temelje, leseno konstrukcijo so sprva prebrusili, nato pa jo še prebar- varili. Čez dober mesec so kozolec postavili na svoje mesto in ga pokrili z novo kritino. Od tedaj pa z napisom Pozdravljeni na Vrzdencu ponovno prijazno pozdravlja mimovozeče. Nadja Prosen Verbič Rdeči noski v centru starejših Rdeči noski oz. klovni zdravniki so umetniki, ki s posebnimi znanji prinašajo veselje in smeh predvsem v bolnišnično okolje pediatričnih oddelkov, občasno pa tudi druge ustanove, kjer se srečujejo z ranljivimi skupinami. Poznoaprilskega dne so nas Rdeči noski počastili s svojim obiskom ter s petjem, glasbo in improvizacijo popestrili dan stanovalcem našega centra. Biserka, Rita, Aleksander in Zdravko so stanovalce obiskali po sobah in jim prinesli veliko optimizma, dobre volje in pozitivne energije. Zahvaljujemo se Ani Lampret, Peroli Regina, Davidu Do-lamiču in Tomažu Lapajnetu Deklevi za čudovito dopoldne, ki so ga preživeli s stanovalci DEOS Centra starejših Horjul. Ostali bodo lepi spomini, ki nam bodo vlivali pogum v težkih trenutkih. Emanuela Grom, delovna terapevtka Pekarna Zalog na novi lokaciji Če ste jo iskali nasproti parkirišča pri občinski stavbi in trkali na zaprta vrata, vas je verjetno prešinila misel, da je Pekarna Zalog, ki je v teh prostorih gostovala kar nekaj let, zaprla vrata. Na srečo ni odšla daleč. S prijaznim prodajnim osebjem nas čaka na sosednji ulici poleg pošte, kjer ima najetega enega od spodnjih prostorov občinske stavbe. Od tam zdaj prijetno diši po svežem kruhu in drugih pekovskih izdelkih. Pestra je tudi ponudba sladkih dobrot in domačega peciva. Ker pa je prostor večji od prejšnjega, lahko zdaj ponudijo še mnogo več - na razpolago so različne vrste domačih testenin, vina in še kaj bi se našlo. Na vroče dni pa že čaka skrinja, kjer se bo kaj kmalu našel sladoled in odžejal stranke. Sicer pa občina Horjul skrbno polni prostore te velike zgradbe, katere lastnica je, ter z najemniki skrbi, da živi. Izvedeli smo namreč, da je tudi del zgornjih prostorov, ki so vse od selitve občinske uprave na novo Jože pometel s konkurenco na Pagu Jože Marolt, strasten tekač iz Horjula, o katerem smo že večkrat pisali v Našem časopisu, je vikend pred prvim majem izkoristil za mednarodni polmaraton na otoku Pag, kjer je bil najhitrejši tako v svoji kategoriji kot generalno. lokacijo samevali, dala v najem podjetju Okan Igor Podobnikar s.p. Kakšne storitve ponujajo in kako dolgo bodo tu ostali, pa v eni od naslednji številk. Nadja Prosen Verbič Na drugem mednarodnem polmaratonu v Novalji na otoku Pagu so sodelovali tekači iz 14 držav, prvi pa je ciljno črto s časom 1:21:37 pretekel Jože Marolt, ki je makedonskega zasledovalca prehitel za skoraj tri minute. »Sprva sem še malce čakal, kaj se bo dogajalo, nato pa sem potegnil in držal svoj ritem. Ker sem zasledovalce pustil daleč za seboj, sem približno tri kilometre pred ciljem upočasnil tempo. Ni pa bilo lahko, saj smo imeli kar 185 metrov višinske razlike. To je moja najboljša uvrstitev do sedaj,« je povedal Horjulčan, ki si bo maja nadel peti križ in doseženi rezultat jemlje za enega najlepših rojstnodnev-nih daril, kar jih je prejel. Zlata lovorika je rezultat trdega dela med zimo, ko kljub mrazu ni odložil tekaškega dresa. »Ves čas sem delal na kondiciji in moči, nekaj krize je bilo le pred tedni, ko sem zaradi delovnih obveznosti občutil preveliko utrujenost, da bi na prvem teku - na Kraškem maratonu - dosegel vrhunski rezultat,« je pojasnil Jože, ki pa se je na Istrskem maratonu že počutil bolje in pritekel v cilj kot drugi v svoji skupini in sedemnajsti v skupnem seštevku. Udeležil se je tudi 19. teka Petra Levca v Trzinu, kjer je tekel s svojo psičko, s čimer se ji je želel nekako oddolžiti za njeno nenehno prijaznost, ki jo kaže na način, da na treningih skoraj vedno teče z njim. »Ko sva odhajala v Trzin, je čisto vedela kam greva. Res zanimivo, kaj vse vedo psi - le povedati ne znajo.« Jože se je 2. maja udeležil še 14-kilometrskega teka na Drenovem Griču, ki ga je izkoristil kot terapijo po napornem teku na Pagu. Osvojil je drugo mesto. »V maju načrtujem maraton v Italiji, predvsem pa že težko čakam Maraton treh src v Radencih, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Po mojih pričakovanjih bom tedaj v top formi in rezultat ne bi smel izostati.« Gašper Tominc, foto: arhiv JM NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 35 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Vabimo na 12 ur futsala ŠD Vrzdenec vse nogometne ljubitelje vabi, da se zberejo 17. junija na igrišču pred OŠ Horjul ob 8. uri zjutraj. Tokrat se bo igral nogomet nekoliko drugače kot v preteklih letih. 12 ur skupaj. Občane bomo razdelili na tabora "jug" in "sever" ter znotraj teh izžrebali skupine, ki se bodo med seboj srečevale preko dneva. Pravica nastopa, kot ste že vajeni, tudi tokrat pripada samo občanom in vsem, ki so z občino tesneje povezani. Seveda ste vabljeni tudi navijači in malo mlajši nogometni navdušenci, za katere bomo uredili svoj kotiček za igranje nogometa. Vsega ne bomo še izdali, zato se nam nujno pridružite, da skupaj ustvarimo nov športni in družabni dan. Vse dodatne informacije, pojasnila in prijave: Matic (051 211 106). ŠD obvešča tudi vse ljubitelje teka, da bo letošnji Kros na Vrzdencu organiziran nekoliko kasneje, in sicer proti koncu poletnih počitnic. O podrobnostih vas še obvestimo. ŠD Vrzdenec Razstava šopkov iz krep papirja Horjul - Ročno spretnost izdelovanja rož iz krep papirja Marije Nagode je v pomladnih mesecih možno občudovati tudi v preddverju Občine Horjul. Nekdaj so rože iz krep papirja izdelovali za vse priložnosti, spremljale so ljudi od rojstva do slovesa od tega sveta, pri vseh praznikih in običajih. Danes pa je to ročna spretnost, ki je sicer vpisana v register žive dediščine, vendar jo obvlada le peščica ljudi, a se počasi ponovno vrača. Društvo upokojencev Vrzdenec pridno skrbi za ohranitev dejavnosti. Preko leta je pripravilo več delavnic izdelovanja različnih vrst cvetov iz krep papirja. Mentorica Marija Nagode z Vrzdenca je od Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pred kratkim za izdelavo cvetličnih aranžmajev iz papirja prejela certifikat za visoko kakovost. Njeni prekrasni cvetlični aranžmaji pa v pomladnih mesecih kra- sijo občinski prostor in vsakega pozdravijo ob prihodu v občinsko stavbo. npv Podolniška butara spet največja Podolnica, Horjul, 16. april - Člani Razvojnega društva Urh iz Podolnice so na cvetno nedeljo k blagoslovu butaric in zelenja zopet prinesli največjo butaro, ki je nato romala v domačo vas. Nekoliko manjšo pa so postavili pred župnijsko cerkev v Horjulu, kjer po ljudskem izročilu ščiti vas in odganja nesrečo. Na cvetno nedeljo povsod po Sloveniji blagoslavljajo butare ali v šopke povezano pomladansko zelenje, kar postaja zaradi različnih oblik in vsebin ter načinov izdelovanja pravi simbol kulturne dediščine. Izdelava domačih butaric se tudi na območju Horjula ohranja in vzorno prenaša na mlajše rodove. Društvo upokojencev Vrzdenec v soboto pred praznikom organizira skupinsko izdelovanje domačih butaric, kjer se lahko te veščine naučijo vsi. Da je lahko izdelovanje butaric še prijetnejše, če poteka v družbi, so ugotovili tudi člani Razvojnega društva Urh iz Podolnice, ki so pred šestimi leti prišli na idejo po skupinski izdelavi butare velikanke. Te so tako kot po nekaterih drugih slovenskih pokrajinah bile tudi na tem območju nekaj časa predmet tekmovanja med kraji, kasneje pa se je to opustilo. Velikanka se še vedno plete v Podolnici, toda do rekorda ji manka še kar nekaj. Morda pa jim bo to izziv za naslednje leto. Skoraj 304 metre je bila dolga rekordna slovenska butara, ki so jo leta 1999 izdelali člani društva Presmec iz Dolgih Njiv pri Voličini in je prišla tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Butare velikanke so se v Podolnici lotili tudi letos. Z na- Planinski izlet na Babno polje Na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, smo se horjulski planinci - skupina Lazarji - odpravili raziskovat za nas bolj nepoznano in odmaknjeno območje Babnega polja. Avtobus smo zapustili v vasi Babno Polje, ki je najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, in se odpravili na krožni pohod po lepi, mili, zeleni, s soncem obsijani pokrajini. Spotoma smo osvojili še dva vrhova - Tele-bačnik in Kožljek, ki sta nam ponudila čudovit razgled na okoliško hribovje, zlasti pa na sveže zasneženi Snežnik. Kjerkoli smo se ustavili, povsod smo naleteli na prijazne domačine. Tako smo bili na Babni Polici povabljeni v toplo hišo domačina, ki ima pravo zbirko starih smuči in odvrženega rogovja divjadi ter drugih starih predmetov. Ljudje so kar prihajali iz svojih hiš in nam ponujali domače žganje, suho sadje in koščke velikonočne potice. Spet nam je prišel na misel rek, da manj kot človek ima, raje in več da. Po prijetnem štiriurnem sprehodu smo se vrnili v vas Babno Polje, kjer nas je pričakala gospa Alenka Veber, gospodarica 200 let stare Rihtarjeve domačije, ki stoji v osrčju vasi biranjem zelenja ter obdelavo primerne sušice so začeli že kar nekaj časa pred praznikom. V soboto pred cvetno nedeljo so tako le še združili moči ter zelenje povezali skupaj in mu dodali okrasje. Letošnja velikanka je merila 17,5 metra. Na cvetno nedeljo zjutraj je bilo za prenos velikanke k blagoslovu potrebnih kar nekaj parov močnih rok. Pred kapelico v Horjulu so se spremljevalci velikanke pridružili množici vernikov, ki je prinesla veliko bogato okrašenih butaric. Po blagoslovu so od butare velikanke nekaj centimetrov manjšo postavili pred župnijsko cerkev, da je bil vhod slovesen, manjšo pa dostavili pred cerkev na Lesnem Brdu. Butaro velikanko so peš odnesli v domačo vas, na poti pa so bili nosači kar nekajkrat prijazno pogoščeni in tako okrepčani, da so zmogli tudi najnapornejši vzpon k cerkvi sv. Urha. Od tod je sledil le še spust v vas, kjer so spretno postavili velikanko v središče vasi h križu, kjer stoji še danes. Nadja Prosen Verbič nasproti župnijske cerkve sv. Nikolaja. Izvedeli smo marsikaj zanimivega in tudi trpkega o zgodovini te vasi, od tega, da so jo požgali Turki, do tega, da se je mnogo domačinov izselilo v Severno Ameriko, med njimi tudi prastric gospe Alenke, izseljenski pisatelj Frank Troha Rih-tarjev. Babnopoljci niso delali v rudnikih, pač pa v gozdovih, ker so bili zelo dobri gozdni delavci. Trdo so garali, a se je vseeno marsikdo vrnil domov s še večjim dolgom, kot je odšel od doma. Tudi druga svetovna vojna jim ni prizanesla, saj so leta 1942 fašisti ustrelili 48 domačinov, 40 pa so jih odpeljali na Rab. Tako je tedaj Babno Polje postalo vas črnih rut. Babno Polje velja za slovensko Sibirijo, saj je bila tukaj uradno izmerjena najnižja temperatura -34,5 °C, neuradno pa celo -39,6. Zaradi tanke peščene prsti in neugodnih klimatskih razmer tu živita le živinoreja in gozdarstvo. Bili smo postreže-ni tudi z avtohtono jedjo, to je enolončnico kavro, katere glavna sestavina je koleraba, pa tudi ocvirki in klobasa niso manjkali. To, pa še ostale dobrote, so nam v nekdanji osnovni šoli pripravile nadvse gostoljubne domačinke z gospo Alenko Veber na čelu. Na koncu nas je Alenka povabila še na svojo domačijo, nam povedala še veliko o njeni obnovi in svojem širokem spektru delovanja na področju kulturne in naravne dediščine. Za slovo nam je razkazala še cerkev sv. Nikolaja. Tako smo z najlepšimi spomini in bogatimi doživetji zapustili Babno Polje, to deželo mraza, a nadvse toplih ljudi. Jožica Trobec Gračanin NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 36 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Veselje do petja traja že 45 let Horjul, 13. maj - Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul je v prosvetnem domu s koncertom obeležili svoj jubilej, petinštirideset let delovanja. Lepo zapolnjena dvorana, čudovito ozaljšan programski list, ki je nosil tudi bogat repertuar domačih slovenskih pesmi ter skladb najbolj prepoznavnih svetovnih oper in nekoliko mističen uvod povezovalca večera Primoža Bizjana je na ta sobotni večer obetal zanimiv glasbeni večer in predvsem prijetno praznovanje horjulskih pevk in pevcev. Da je bila najprej beseda in nato pesem, ki se je izsanja-la pri cerkvici sv. Urha pred petinštiridesetimi leti, je nanizal v tančico zavite podatke iz zgodovine zbora. Košček te je dodal še ob napovedi vsake naslednje pesmi in spomnil na mnoga doživetja, pa naj si bo iz zborovskih potepanj ali tekmovanj. Mnoga so zapisana še več pa je takih, ki ostajajo nezapisana in so skrbno shranjena v spominih vseh, ki so kdaj sestavljali podobo in zven Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Horjul. Ob tokratnem dogodku so člani želeli, da se Prijatelji za vse življenje Pisalo se je leto 1967. To je bilo pred 50 leti, ko smo nekdanji sošolci zaključili osnovno šolo na Dobrovi in se podali na pot izobraževanja ter doseganja življenjskih ciljev. Noben cilj ni dosežen brez napora in tudi z nami je bilo tako. Pa vendarle smo prav vsi dosegli izobrazbo, se zaposlili in poročili. Vsi imamo potomce, kar v družinah danes ni samoumevno, ko so problemi z nataliteto. Težko je verjeti, da je od takrat minilo pol stoletja. Je to možno? Ko sem opazovala obraze sošolk in sošolcev, sem bila presenečena nad njihovim videzom. So še vedno vitalni, optimistični in tudi uspešni. Razred, ki bi mu tež- ko našel konkurenco - razred takratnih sošolcev, današnjih prijateljev. Spodobilo se je, da smo okrogli jubilej proslavili. In smo ga. V svojo sredino smo povabili razredničarko go. Danico Novak, ki pa ji zaradi zdravja ni bilo usojeno, da bi bila med nami, čeprav si je tega želela. Vem, da je bila v mislih z nami. Zato pa smo v sredini gostili nekdanjega ravnatelja, g. Francija Malovrha. Spremljal je naš napredek od tretjega razreda dalje. Tudi učil nas je. Te- čast, Trubadur, Gorenjski slav-ček, Hoffmanove pripovedke in Nabucca. Da pa je bil izdelek še pristnejši, so poskrbeli člani Folklorne skupine Klas, ki so izvirno uprizorili delčke navedenih oper. Zboru se je na odru pridružil tudi župan Janko Prebil in se jim zahvalil za vztrajnost in voljo do petja, s katerim popestrijo mnogo dogodkov v občini. Dotaknil se je tudi obnovitvenih del, ki se bodo v prosvetne domu začela izvajati in bodo prostor končno naredila prijeten in primeren, tako za vajo kot nastop. Ob tej priložnosti je nekaterim članicam in članom podelil Gallusova priznanja za večletno so- ustvarjanje zbora in zborovske kulture. Zahvale sponzorjem in vsem zaslužnim za tokratni dogodek so bile izrečene še tik predno je na krilih letečih splavala misel in jo odnesla nad zelene ravni in bregove. Nadja Prosen Verbič Foto: npv nekateri spomini povrnejo, zato so tiste ovekovečene s fotografijo postavili na platno, kamor je pogled občinstva rad zašel. Bistvo tokratnega dogodka pa je bila slika, ki je stala na odru. Triindvajseterica ženskih in moških glasov, ki pod roko zborovodje Dušana Ješelnika zveni eno, se je v prvem delu večera navzočim predstavila s pesmimi: Znamenje, Ko bi jaz vedel, Pod jasnim nebom rdeča roža So že rožce, Večerni ave, Spomin na zimski večer, Bčelar in Je pa davi slanca padla. V drugem delu pa so zbrane popeljali v najimenitnejše operne hiše po svetu, povsem profesionalno za horjulski oder so odpeli skladbe iz oper Siciljanska kmeška lesno vzgojo in zemljepis. Radi smo ga imeli in on nas. To je lahko na tem srečanju tudi čutil, kajti sprejeli smo ga prisrčno in z bučnim ploskanjem. Tem za pogovor nam ni še nikoli zmanjkalo in tudi tokrat je bilo tako. Dobili smo se Pr' Kozinc v Podolnici in bili deležni odlične postrežbe in kulinarike. Bilo je srečanje s čustvi in veseljem, da smo spet skupaj. Naj bo ta zapis namenjen tudi vsem tistim, ki ste se imeli nekoč radi, bili med seboj povezani, vendar so se vezi pretrgale. Obnovite jih. Zdaj je čas za obujanje prijetnih spominov in druženje. Tako, kot to počnemo mi. Olga Gabrovšek Pletenice in pogače Vrzdenec, 25. marec - Na praznik vseh mater so članice Društva upokojencev Vrzdenec pekle pletenice in pogače zase in svoje najdražje. Društvo upokojencev Vrz-denec, ki redno pripravlja različne delavnice ter na ta način skrbi za pester društveni program, prijateljske vezi ter nova znanja in veščine svojih 141 članic in članov, je na materinski dan pripravilo celodnevno delavnico izdelovanja in peke pletenic ter pogač. Pod vodstvom gospe Čuden so udeleženke zamesile kar štiri vrste kvašenega testa, in sicer tistega za okrasitev, vzdignjeno testo, boljše testo ter kruh. Mentorica je vseskozi odgovarjala na Letni koncert FS Klas vprašanja in podajala različne nasvete iz svojih dolgoletnih izkušenj, ob koncu pa recepte razdelila med sodelujoče. Udeleženke tokrat niso bile le članice, pač pa tudi druge, ki so se pridružile delavnici, ker jih to veseli in so se želele peke teh okusnih in lepih dobrot naučiti ter jih preizkusiti tudi doma. Delavnica je lepo sovpadala z materinskim dnevom. V ta namen so vse predstavnice nežnejšega spola ob koncu uradnega dela prejele še droben cvet iz krep papirja. Poklonje- ni cvetovi so prav tako izdelale pridne roke članic društva upokojencev, ki pa nikakor ne pozablja na svoje boljše polovice, za moško populacijo so namreč zgodaj spomladi organizirali praktičen prikaz obrezovanja sadnega drevja. Sicer pa je bilo opaziti, da so delavnice vselej namenjene vsem. Enkrat sodelujejo eni in opazujejo drugi, drugič obratno. Tokrat so žene izdelovale in pekle, naloga moških pa je bila pokušina in zadovoljni so bili vsi. Ker je bila peka dovolj-šna, smo bili okusnih in ličnih dobrot deležni tudi obiskovalci - dobrot, ki so že naznanjali praznike. Nadja Prosen Verbič Ne bom več soldat! Leto je naokoli in spet je prišel čas za letni celovečerni koncert Folklorne skupine Klas. Letos smo ga poimenovali Ne bom več soldat, saj so gledalci pobližje spoznali življenje in stiske mladih fantov, ki so bili med prvo svetovno vojno vpoklicani v avstro-ogrsko vojno, kjer so branili cesarja in svojo domovino. Na prijeten večer, 6. maja, smo nastopili na odru Prosvetnega doma Horjul. Skupaj s tremi novimi člani, ki so se nam pridružili v zadnji » NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 37 N OS Občina Horjul 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » sezoni, smo odplesali splete plesov iz Trente, Porabja, Koroške ter okolice Ljubljane. Pod uspešnim vodstvom mentorice Marije Čipic Rehar ter z avtorjem zgodbe in režiserjem Petrom Hribernikom je skupina s plesom in petjem prikazala zgodbo vaških fantov, ki so se med prvo svetovno vojno zoperstavili cesarju in zbežali iz vojske. Lačni in prezebli so se skrivali v goz- dovih, da jih njihovi nadrejeni ne bi našli in vrnili nazaj v vojsko, kjer bi jih ostalim v poduk pošteno kaznovali. Pa vendar je bil zanje vonj po svobodi premočan in mladi fantje se niso imeli namena vrniti v vojsko, za kar pa so tudi skupaj poskrbeli in se šli skrit na planino. Lakoto so jih pomagala prebroditi dekleta, ki so jim prinašala hrano, v zameno pa so hotele plesati s fanti. Tako so ob glasbi, petju in plesanju fantje počakali na planini, nato pa so se ob težko pričakovanem koncu vojne končno le lahko vrnili domov k svojim družinam. Za konec je za pevski vložek poskrbel moški del Mešanega pevskega zbora Horjul. S spletom plesov okolice Ljubljane smo tudi nastopili na območnem folklornem srečanju, ki je potekalo marca v Dolskem, ter se uvrstili na regijsko srečanje skupin osrednje Slovenije, ki bo 3. junija v Kočevju. Zahvaljujemo se vsem, ki ste si vzeli čas in nas prišli pogledat, saj se pred nabito polno dvorano in ob bučnem ploskanju folkloristi spomnimo, da so se ves vložen čas, trud in volja še kako izplačali. Martina Marolt Večer slovenskih popevk v Horjulu V soboto, 22. aprila, je v Horjulu potekal že četrti večer slovenskih popevk. Z vsakoletnim dogodkom želimo spodbujati sodelovanje horjulskih in okoliških pevcev in glasbenikov na področju pop glasbe, pri čemer so za prireditev pomembna slovenska besedila. Izhajajoč iz zlatih let slovenske popevke v program vpletamo tudi novejše skladbe popa in rocka ter sledimo aktualnim festivalom na področju slovenske zabavne glasbe. Dvorano je napolnilo dobrih dvesto ljubiteljev zabavne glasbe. Nastopili so mnogi pevci in glasbeniki, ki so dobri znanci koncerta: Tina Oblak (Čudovit je svet), Melinda Kavalir (Samo nasmeh je bolj grenak), Klemen Dovjak (Rekli so), Anže Kenk (Zbudi me za prvi maj), Simon Čamernik (Od višine se zvrti), Nina Lončar (Naj sije v očeh), Laura Marolt (Slovenskega naroda sin), Jaka Jerina, Maruša Mole in Irena Hozjan (Po zimi), Martina Mole (Najdi me) ter Barbara Mlinar (Kako lepo je življenje). Na novo so se kot nastopajoči pevci predstavili Teja in Petra Nagode (Le s teboj), Manca Keršmanec (Arabeska ljubezni), Barbara Zelnik (Lahko noč, Piran), Miha Šubic v du-etu z Lauro Marolt ter vokalna skupina Dalajt (Oblak za dva). Pevci vsako leto s seboj pripeljejo odlične glasbenike in že vaje so prijetno druženje, pri katerem se mnogokrat domislimo novih instrumentalnih kombinacij in spremljevalnih vokalov. Letos smo lahko poslušali tudi dve večji priložnostno sestavljeni instrumentalni skupini. Glavno dogajanje koncerta je potekalo na nekoliko nižjem stranskem odru, s čimer se Dinamiti državni in pokalni prvaki je ustvarilo posebno vzdušje povezanosti nastopajočih in poslušalcev. Voditeljica Katja Šušteršič je skladbam pripravila pot z omembo originalnih izvajalcev in uspehov, ki so jih pesmi požele na različnih festivalih, njene duhovite drobtinice pa so večeru dodale posebno vedrino. Na koncu so nastopajoči skupaj s poslušalci v dvorani zapeli Dan najlepših sanj in ni ga lepšega občutka kot je ta, da se v polni dvorani združijo vsa srca v znani prijetni melodiji. Da bi na koncertu nastopajoči poslušalcem lahko čimveč dali in pri tem tudi uživali, smo letos pred koncertom organizirali seminar Notranja priprava in vrhunski nastop, ki ga je vodila profesorica Nikolina Kovač Juvan. Ta je sicer flavtistka, ki se ukvarja tudi s treningi za razvoj celotnega potenciala glasbenega ustvarjalca. Seminarja se je udeležilo kar nekaj pevcev, ki so želeli napredovati na področju obvladovanja treme in koncentracije. Seminar je potekal kot interaktivna delavnica, kjer smo se pogovarjali o sproščeni drži, napolnitvi prostora s svojo energijo, svoji vlogi, ki jo ob petju igramo na odru, koncentraciji na zvok in tem, kako naj poteka dobra tehnična priprava na nastop. Veščine dobre notranje priprave smo morali vključiti že v nastop na seminarju in na koncu smo se vsi strinjali, da je bila to zelo bogata izkušnja. S prostovoljnimi prispevki, ki smo jih zbirali ob koncertu, smo letos sklenili finančno pomagati Primožu Trobcu iz Polhovega Gradca, za katerega je istočasno potekal namenski dobrodelni koncert v Gradcu. Zbrali smo 875 evrov in jih izročili organizatorjem tamkajšnje dobrodelne akcije. Obiskovalcem se najtopleje zahvaljujemo za velikodušnost. Zahvala gre tudi Občini Horjul, Osnovni šoli Horjul in Prosvetnemu društvu Horjul za pomoč pri organizaciji koncerta in seminarja. Organizatorke večera Martina Mole, Irena Hozjan in avtorica prispevka verjamemo, da smo skupaj dosegli cilj povezati ljubitelje zabavne glasbe - tako ustvarjalce kot poslušalce in s tem nuditi prav poseben kulturni dogodek v horjulski dolini. Barbara Mlinar Obisk letališča Že drugo leto nas je radovednost zvabila na letališče Brnik. Letališče je obiskala skupina Metulji. Letošnje leto je za Inline hokejski klub Dinamiti Horjul steklo, kot je bilo začrtano. Državno prvenstvo so zaključili brez enega samega poraza in osvojili svoj sedmi naslov prvakov, odkar je bila zgrajena dvorana v Športnem parku Horjul. Poleg prve ekipe so se na državnem prvenstvu za njihov grb borile še TNT Horjul, ki je prav tako odigrala sezono v prvi ligi, ter dve ekipi v drugorazredni kategoriji; Dinamiti Horjul mladi in HK Purani. Za konec sezone je Dinamitom uspelo osvojiti še naslov pokalnih prvakov, kar pa je bil nekoliko trši oreh za naše fante, saj so nasprotne ekipe pripeljale veliko okrepitev. To so bili igralci, ki nastopajo v mednarodnih ligah v hokeju na ledu. Kljub temu se niso mogli zoperstaviti Horjulčanom, ki so jih v finalu ugnali z 8 : 6. Za Horjul nastopajo fantje večinoma že od samega začetka. Tudi trije domačini, ki so se hokeja učili in naučili prav v tem klubu; kapetan Anže Lončar, Marcel Lavriša in Jan Leben se že od samega začetka treniranja udeležujejo tekmovanj za Horjul, prav tako pa so že vsi bili povabljeni v slovensko reprezentanco ter tudi branili barve Slovenije. Za prvo ekipo igrajo tudi drugi fantje, ki niso prav iz Horjula, vendar so se hokeja naučili prav tukaj; Timotej Fink in Luka Podgoršek, ki že od malih nog trenirata v Horjulu in sta nastopala za Slovenijo. Tudi letos so bili v reprezentanco poklicani štirje igralci iz našega kluba, ki bodo nastopali na članskem svetovnem prvenstvu na Slovaškem. Za klub je to velik uspeh, za katerega se bodo vsi predstavniki borili še naprej v naslednjih letih. Klubsko vodstvo je še posebej ponosno na delo z najmlajšimi, v katero je vloženega veliko truda. Za mlajše se je prvenstvo začelo maja. Klub ima ekipe v kar štirih starostnih kategorijah; do 9, 11, 13 in 15 let. Večinoma igrajo otroci iz domače občine. Glede na uspehe, ki so jih dosegali v prejšnjih letih, verjamemo, da bodo tudi letos dosegli dobre rezultate in pokazali šolo hor-julskega hokeja. Jan Leben Ogledali smo si, kje potniki kupijo karte za potovanje, kam oddajo prtljago in kje čakajo na polet. Tudi nas so pregledali kot prave potnike, da smo lahko stopili na letališko stezo. Tam smo se vkrcali na letališki avtobus, s katerim smo se peljali čez letališče in si ogledali zanimivosti. Tamkajšnji gasilci so nam pripravili predstavo z vodnim topom, policisti pa so izbrali dober trenutek za vzlet helikopterja, saj smo se ravno takrat pripeljali mimo z avtobusom. Najboljši del obiska je bil pri vojakih. Tam nas je pričakal g. Tomaž Mrlak. Peljal nas je do helikopterja, ki ga sam pilotira. V njem je bilo ravno prav prostora za vse otroke. Zal nismo poleteli, smo si pa dobro ogledali helikopter, izvedeli marsikaj zanimivega in videli še nekaj drugih letal. Ogledali smo si tudi tovornjak z radarjem. Čas je prehitro minil, vrniti smo se morali v vrtec, čeprav bi si pri vojakih želeli ogledati še kaj opreme, ki so jo pripravili za naš obisk. Hvala Tomažu Mrlaku in njegovim sodelavcem za gostoljubje. MR NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 38 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Poskrbeli za skoraj vse otroke Marca vsako leto poteka vpis otrok v vrtec. Letos so vrtci Občine Dobrova - Polhov Gradec prejeli 114 vlog, kar je izrazito manj kot v preteklih letih (za primerjavo - lani je prispelo 124 vlog, predlani 141, leta 2013 pa kar 156), zato bodo mesta v vrtcih lahko zagotovili skoraj vsem otrokom. Iz uprave občine Dobrova - Polhov Gradec so nam sporočili, da bodo vrtci na njenem območju, izmed vseh otrok, ki bodo izpolnili starostni pogoj za vključitev 1. septembra letos, v prvem krogu sprejeli 87 otrok, in sicer 27 otrok drugega in 60 otrok prvega starostnega obdobja. Pojasnili so, da sta le- tošnja čakalna seznama skoraj prazna. 15. maja, še pred uveljavitvijo centralnega seznama, so namreč na čakalnem seznamu vrtca Polhov Gradec navedeni le trije otroci iz občine, na čakalnem seznamu vrtca Dobrova pa le štirje iz drugih občin. To so vse otroci, ki bodo septembra izpolnili starostni pogoj za vpis. Pri tem občinska uprava dodaja, da bo ta številka še ne- Dela napredujejo Aprila so se v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu lotili obnove slabega kilometra državne ceste R3-641/1369. Podjetje CVP je z deli začelo v skladu s terminskim načrtom in upamo, da bo tako nadaljevalo, kar bi pomenilo, da bi skladno s pogodbo v 480 dneh tudi zaključilo. Težko pričakovana obnova dotrajanega odseka državne ceste skozi Srednjo vas se je na začetku aprila začela. Naložbo, po pogodbi vredno 1.251.459,70 evra, za katero bo Občina Dobrova - Polhov Gradec prispevala 316.760,63 evra, večino denarja pa bo zagotovila di- rekcija Republike Slovenije za ceste, mora podjetje CVP kot izvajalec zaključiti do sredine naslednjega leta. 3. aprila so začeli s pripravljalnimi deli, organizacijo gradbišča in zakoličbo. Potem so prestavili potok na spodnjem koncu obravnavanega odseka. Na začetku maja je bila vzpostavljena polovična zapora in promet zdaj na območju zožitve poteka izmenično enosmerno s pomočjo ročnega usmerjanja, v času odvoza materiala in navezave komunalnih vodov naj bi bile po obvestilu občine po potrebi vzpostavljene tudi kratkotrajne 30-minutne popolne zapore. Trenutno se nadaljujejo dela z menjavo materiala v cesti in širitvijo, temu pa bo sledila izdelava prepustov. V okviru projekta bodo vzporedno z obnovo ceste (zemeljska dela, širitve, menjave materialov, ureditve koliko nižja, saj so med sprejete beleženi tudi vsi tisti otroci, katerih vlogo bodo do septembra zaradi takšnih in drugačnih razlogov umaknili in do podpisa pogodbe ne bo prišlo, s tem pa se bo sprostilo mesto za naslednjega čakajočega otroka. Dodatna možnost za čakajoče je lahko tudi večje število vključenih otrok v šolo. Po besedah pristojnih se v letošnjem letu pojavlja še nekaj otrok, katerih starši še razmišljajo o predčasni vključitvi v šolo. Preostanejo le še otroci, za katere so starši oddali vloge za vpis in ne izpolnjujejo starostnega pogoja oziroma bodo dovolj stari šele med šolskim letom. Takšne vloge bodo obravnavali individualno in glede na trenutno stanje. Končno število sprejetih otrok bo uradno zna- no po zaključenem postopku vpisa, ko bodo sveti vrtcev odločali o ugovorih staršev. Takrat se bo tudi oblikoval centralni čakalni seznam. Staršem otrok na čakalnem seznamu bodo ponudili prosta mesta v drugi enoti vrtca v občini. Trenutno imajo še tri prosta mesta v Šen-tjoštu. Nadja Prosen Verbič robnikov, propustov, bankin, asfaltiranje idr.) ustrezno uredili še: dva para avtobusnih postajališč na spodnjem in zgornjem delu Srednje vasi, odvodnjava-nje, cestno javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacijo in telekomunikacijsko infrastrukturo. Velik in zahteven zalogaj bo izvedba del na območju Jeriše-vega klanca, o čemer pogosto povprašujejo tudi občani. Iz karakterističnega prečnega prereza je razbrati, da bo oporni zid grajen na drenažnem zasipu pod kotom, visok bo največ 3,7 metra, nad njim pa bo stala pri-držna varnostna ograja. Pločnik ali hodnih za pešce, širok 1,5 metra, bo na notranji strani ob opornem zidu. Cestni betonski robnik (15 x 25 x 100) bo igral vlogo robnega pasu med pločnikom in cestiščem. Cestišče oziroma vozni pas bo širok 6 metrov in se bo zaključil s peščeno bankino, široko 1,2 metra. Tako bo predvidoma naslednje leto lep del "polhograjke" rekonstruiran in predvsem varnejši za vse udeležence v prometu, ne nazadnje bodo po novem na tem izredno nevarnem odseku po celotni dolžini urejeni pločnik in avtobusna postajališča. Sicer pa vas bomo o nadaljnjih večjih delih še obveščali. Nadja Prosen Verbič Predlagajte prejemnike priznanj! Občina Dobrova - Polhov Gradec bo do 9. junija 2017 sprejemala predloge za občinska priznanja. Pravilnik pozna podelitev naziva častni občan, zlati, srebrni in bronasti grb občine ter priznanje občine. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Razpis je objavljen na koncu dobrovsko--polhograjskih strani, še več informacij o tem pa lahko dobite na občinski spletni strani. (gt) Vam bo potekla osebna? Upravna enota Ljubljana opozarja, da bo v obdobju spomladanskih in poletnih mesecev potekla veljavnost velikemu številu osebnih listin (osebnim izkaznicam, potnim listinam in vozniškim dovoljenjem), zato občane obveščamo, da lahko v izogib daljšim čakalnim vrstam na naslovu Sektorja za upravne notranje zadeve na Tobačni 5 vloge za izdajo novih dokumentov oddajo v času uradnih ur tudi v krajevnih uradih Upravne enote Ljubljana - v našem primeru v Krajevnem uradu Dobrova. Krajevni urad Dobrova ima sedež v občinski hiši, odprt pa je ob sredah med 8. in 12. ter med 13. in 17. uro. Več podrobnosti o tem, kaj vse lahko uredite v tukajšnjem uradu, si lahko preberete na www.uprav-neenote.gov.si/ljubljana. (gt Povečali bodo čistilno napravo Občina Dobrova - Polhov Gradec je skupaj s podjetjema Alpeng in Vodovod-kanalizacija našla rešitev za čistilno napravo na Dobrovi, ki postaja premajhna. O širitvi obstoječe čistilne naprave na občinska uprava razmišlja že nekaj časa. Zanjo so predvideli tudi sredstva v proračunih za letošnje in prihodnji dve leti. Prvotna idejna zasnova je predvidevala širitev čistilne naprave, kar bi pomenilo dodatne stroške zaradi nakupa zemljišč. Projektantsko podjetje Alpeng pa je z novo zasnovo predlagalo rešitev brez širitve, torej s povečavo čistilne naprave v okviru obstoječega zemljišča. Idejo je že predstavilo odgovornim na občini in jo poslalo v potrditev upravljalcu fekalne kanalizacije, javnemu podjetju VO--KA. Tako eni kot drugi so se s predla- ganim strinjali, zato je projektant začel s pridobivanjem projektnih pogojev in soglasij. Obstoječa čistilna naprava, ki je začela obratovati leta 1975, obnovljena pa je bila leta 1994, lahko služi 600 uporabnikom, je tehnološko zastarela in glede na širitev naselij na Dobrovi krepko premajhna. Povečana in posodobljena naprava bo premogla 4000 uporabnikov in najmodernejšo tehnologijo čiščenja. Takšna bo po zagotovilih strokovnjakov zadoščala tudi po priseljevanju na Dobrovo v naslednjih letih. Nadja Prosen Verbič mš Maketa nove čistilne naprave Dobrova NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 39 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nov vodohran in povezovalni cevovod na Dobrovi Dobrova, 12. maj - Krajevna skupnost Dobrova je praznovala, saj je krajanom v uporabo izročila novi vodohran, velik 200 m3, in prav tako nov povezovalni cevovod, dolg 650 metrov, z novo prečrpovalno postajo. Investicijo, vredno nekaj več kot 210.000 evrov, so krajani plačali sami. "Danes je za našo Krajevno skupnost Dobrova in za vodovod Dobrova poseben dan," je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik Krajevne skupnosti Dobrova Marjan Pograjc, "to je v šestdesetletni zgodovini vodovodnega omrežja na Dobrovi ena največjih pridobitev, saj bomo s tem hidravlično uravnovesili posamezne dele vodovodnega omrežja, ki ste jih vi, krajani z lastnimi sredstvi gradili leta, Dobrovi pa omogočali razvoj za naslednja leta." Vsem se je zahvalil za sodelovanje v projektu, posebej pa izpostavil posameznike - Ivana Sveteta, Jožeta Ovna, Jožeta Gregorčiča, Rafka Peklaja, ki so v okviru Krajevne skupnosti Dobrova skrbeli in še skrbijo, da si krajani lahko kadarkoli natočijo kozarec ene najbolj kakovostnih vod. Posebno zahvalo je namenil Janezu Birtiču, ki je odstopil zemljišče, na katerem danes stoji nov vodohran. S tem je bistveno pripomogel k cenejši naložbi. Poudaril je, da je bila nova pridobitev v celoti financirana z lastnimi sredstvi in zato še toliko bolj premišljeno vodena. "To so sredstva vodovoda, ki so se v preteklih letih skrbno zbirala v okviru Krajevne skupnosti Dobrova z naslova plačevanja nadomestila za porabljeno vodo," je poudaril in navedel še nekatera druga dela, ki jih je in jih krajevna skupnost še izvaja. Opomnil je zavedanje o vse pomembnejši dobrini - kakovostni pitni vodi ter govor zaključil v želji, da krajani Dobrove stopijo skupaj in jasno izrazijo, kaj potrebujejo za prihodnost na Dobrovi. Prerez traku ob odprtju vo-dohrana je simbolično podprl dobro sodelovanje, saj so moči še enkrat združili predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, podpredsednik Andrej Urban-čič, glavni upravitelj vodovoda Dobrova Rafko Peklaj in predsednik nadzornega odbora KS Vinko Kuder. Slednji je predsedniku v spomin poklonil prenosni USB-ključ s 700 fotografijami projekta. Pridobitve je ob koncu blagoslovil še dobrovski župnik Alojzij Golob ter prosil za božje varstvo zanje in vse krajane. Program dogodka so oblikovali tudi godbeniki Godbe Dobrova - Polhov Gradec in povezovalec Robi Kržič, udeležili pa so se ga še župan Franc Setnikar, predstavnik izvajalca del, predstavnik nadzornikov ter številni krajani, ki se zavedajo pomembnosti nove pridobitve na Dobrovi. S pitno vodo iz vodovoda Dobrova, ki še edini v občini Dobrova - Polhov Gradec ostaja v upravljanju krajevne skupnosti, se oskrbujejo naselja Gabrje, Hruševo, Selo, Šuica, Stranska vas, Dobrova in Razori. Stari vodohran nad šolo je velik 100 m?, kar ni zadoščalo za nemoteno oskrbo porabnikov s pitno vodo. Tako je pred leti padla odločitev o izgradnji novega, večjega vo-dohrana, ki bo postavljen nižje od obstoječega in bo tako lahko pokrival dnevne konice širšega območja naselja Dobrova ter veje proti Komaniji. Takšen, ki bo razbremenil prečrpališča na sistemu, zamenjal nekatere manjše vodohrane, povečal tlak za vsaj 2 bara in vodo pripeljal tudi v bolj oddaljena gospodinjstva ter nenazadnje zagotovil požarno varnost, kar pomeni porabo vode omogočiti tudi v primeru večjih požarov. Skupina aktivnih mož se je zbrala v okviru krajevne skupnosti ter leta 2010 začela z iskanjem lokacije. Leta 2014 so našli ide- alno lokacijo na zemljišču Janeza Birtiča, ki je celotno parcelo, veliko 400 m?, podaril krajevni skupnosti. Skupina je skupaj s projektantskim podjetjem Komunala projekt oblikovala idejno zasnovo ter uredila vso ustrezno dokumentacijo. Pred dobrim letom je z razpisom izbrani izvajalec, podjetje Tr-gograd, začel z deli v treh fazah. Strokovni nadzor je zagotovilo podjetje Altegran, za strojne instalacije je poskrbelo podjetje Mars inženiring, sicer pa so nad izvajalci nenehno bdeli najbolj zaslužni krajani, ki so pazili, da noben kubični meter materiala ni bil uporabljen za napačen namen ali odpeljan na drugo lokacijo. Tako so sicer porabili mnogo ur svojega časa, a prihranili mnogo evrov. Kot zanimivost so zabeležili, da so zaradi nove infrastrukture izkopali 1060 m? materiala in ga 630 m? porabili za zasipanje, vgrajenega je bilo 150 m? betona, 26.900 kilogramov železa, na novo je bilo narejenega 660 metrov povezovalnega voda (? 160 s pripadajočimi armaturami), zgrajene in asfaltirane je bilo 100 metrov dostopne ceste, urejene z odvajanjem meteorne vode, naknadno pa so poskrbeli še za elektronsko vodenje sistema oziroma krmiljenje na daljavo. Vse to je proračun krajevne skupnosti olajšalo za dobrih 210.000 evrov in to so bila v celoti sredstva, ki se tam zbirajo z naslova omrežnine. Podobnih projektov je bilo v zadnjih letih zaslediti kar nekaj, tudi v naši soseščini, vendar so bili končni izračuni le-teh od 2- do 3-krat višji. Zato je dotični projekt lahko lep zgled dobrega sodelovanja in vzornega varčevanja. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Javno naznanilo Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo s tem J A V N I M N A Z N A N I L O M obveščata javnost o javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje-Vev-če in okoljskega poročila i. Javno se razgrinjajo: - osnutek državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje-Vevče (LUZ, d. d., Ljubljana, št. naloge 7899, oktober 2016), - povzetek za javnost, - okoljskega poročila za prenosni plinovod R51C Ko-zarje-Vevče, ki ga je pod številko projekta PR51CKV--B114/169 oktobra 2016 izdelal IBE, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo); - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 5. junija 2017 do 7. julija 2017 javno razgrnjeno v prostorih: - Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor , graditev in stanovanja, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo, Tržaška cesta 19a, Ljubljana, - v prostorih Mestne občine Ljubljana: - Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, Ljubljana, - Četrtna skupnost Vič, Tbilisijska 22/a, Ljubljana, - Četrtna skupnost Rožnik, Viška cesta 38, Ljubljana, - Četrtna skupnost Trnovo, Devinska ulica 1B, Ljubljana, - Četrtna skupnost Rudnik, Pot k ribniku 20, Ljubljana, - Četrtna skupnost Golovec, Litijska cesta 38, Ljubljana, - Četrtna skupnost Sostro, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana - Dobrunje, - Četrtna skupnost Polje, Polje 12, Ljubljana, - v prostorih Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, - v prostorih Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica. Gradivo iz prve do tretje alineje prejšnje točke bo v obdobju iz prejšnjega odstavka javno razgrnjeno tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor (pod »delovna_podrocja/prostorski_nacrti/ drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_se-znanitve«) in Ministrstva za infrastrukturo. III. Javne obravnave bodo potekale: - 8. 6. 2017 s pričetkom ob 19.00 v prostorih Osnovne šole Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova, - 12. 6. 2017 s pričetkom ob 18.00 v Kulturni dvorani Škofljica, Šmarska cesta 3, Škofljica, - 14. 6. 2017 s pričetkom ob 18.00 za območje Mestne občine Ljubljana v prostorih Četrtne skupnosti Trnovo, Devinska ulica 1B, Ljubljana, - 28. 6. 2017 s pričetkom ob 18.00 za območje Mestne občine Ljubljana v prostorih Četrtne skupnosti Sostro, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana - Dobrunje. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo. Pripombe in predlogi se lahko do 7. julija 2017 dajo pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe, ki je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor), lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@ gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »DPN za plinovod Kozarje-Vevče«. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani in posredovano navedeni občini. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki, naj to pri dajanju pripomb in predlogov posebej navedejo. Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pri Ministrstvu za okolje in prostor ter Direktorat za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo bosta v roku 60 dni po zaključku javne razgrnitve preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče. Ministrstvo za okolje in prostor jih bo objavilo na svoji spletni strani in jih tudi posredovalo občinam Dobrova - Polhov Gradec, Ljubljana in Škofljica. Barbara RADOVAN GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR, GRADITEV IN STANOVANJA DIREKTORATA ZA ENERGIJO mag. Jože DIMNIK v.d. GENERALNEGA DIREKTORJA NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 40 NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec Stopili skupaj za Primoža Polhov Gradec, 22. april - Deseterica prijateljev 17-letnega Primoža Trobca je v večnamenski športni dvorani Osnovne šole Polhov Gradec, ki je tistikrat zares pokala po šivih, pripravila dobrodelni koncert s petindvajsetimi glasbenimi gosti ter za njegovo zdravljenje in rehabilitacijo na domu zbrala kar 33.559,90 evra. Da zares znamo stopiti skupaj, ko nekdo potrebuje pomoč, priča marsikatera spominska fotografija s koncerta, zbrana sredstva, seznam nastopajočih in številne dobre misli ter občutki, ki so takrat preplavljali do zadnjega kotička napolnjeno večnamensko športno dvorano. Žalostna zgodba mladega, 17-le-tnega Primoža Trobca iz Črnega Vrha je povezala vse generacije, glasbene žanre, organizacije, da bi pomagali fantu, ki se je pred pol leta hudo poškodoval v prometni nesreči in od tedaj negiben leži v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kljub temu da je hrom od vratu navzdol, so neprizadeti ostali možgani, govor in njegova vo- lja do življenja ter neizmerni optimizem, ki vsak dan znova navdihuje tudi vse njegove najbližje. Prav to je bil eden izmed razlogov in najverjetneje glavni adut, ki je nagovoril mnoge nastopajoče in obiskovalce. Preko 2000-glava množica naj bi za Primoža priromala iz bližnjih in zelo oddaljenih krajev v Polhov Gradec ter po svojih močeh prispevala svoj delček v mozaik tistega bogatega večera. Prešteti pa ni bilo mogoče tistih, ki so si celoten koncert ogledali v neposrednem prenosu na Pri-moževi Facebook strani Za Primoža gre. Prenos so omogočili študenti multimedije in laboratorija za multimedijo fakultete za elektrotehniko. Na ta način je dogodek spremljal tudi mladenič, ki so mu bile namenjene vse dobre želje in misli. Primožu so za njegovo trdno voljo in optimizem čestitali vsi glasbeni gosti ter mu zaželeli vse dobro in čim uspešnejšo rehabilitacijo oziroma okrevanje. Na odru so se zvrstili Mladi Godci, Mladi Gamsi, Marjan Novina, Stane Vidmar, Ansambel Toni, Saša Lendero, Stari Gamsi, Ansambel Jureta Zajca, Trio Šubic, Ansambel Javor, Harmonk'n'roll, Jurčki, Ansambel Prosen, Ivan Hudnik in hči Ines, Ansambel bratov Cankar, vokalne skupine Ščekice, Prisrčnice, Svetlice in njihove spremljevalne skupine, Moški pevski zbor TD Briše s spremljevalnim skupino 3+, Nalet, Malibu, Ansambel Smer, Laura in Primoževi sošolci, Šolski pevski zbor OŠ Polhov Gradec ter Godba Dobrova - Polhov Gradec. Prav vsak izmed nastopajočih je prižgal svojo iskrico in pogosto se je zgodilo, da so skupaj z občinstvom zaploskali pogumnemu borcu Primožu, organizatorjem ter vsem navzočim, ki še imajo posluh in čut za sočloveka. Na usklajeno tripere-sno deteljico je večkrat opozoril ter jo s prijaznimi besedami nagradil tudi povezovalec sobotnega večera Grega Trebušak. Njegovi prijetni spontanosti je kanček humorja dodal še poštar Grega, ki je postregel s šopkom avtorskih šal ter skupaj z eno od pobudnic koncerta Saro Polan-čec napovedal gosta večera. Na platnu se je pojavil Primož ter veselo pozdravil polno dvorano in povedal, da ima tudi sam rad muziko, posebej narodno-za-bavno, ter vsem iskreno zaželel, naj se imajo dobro, žurirajo in se veselijo ter kaj tudi pojejo in popijejo. Poleg glasbenikov, ki so pomagali s svojim talentom, so se pošteno odrezali tudi nekateri drugi, ki imajo s Primožem tesnejše stike ali pa z njim le sočustvujejo, saj lahko v njegovi zgodbi prepoznajo sebe ali svojega bližnjega. Tomaž Schwarzmann je v imenu kolektiva podjetja Konstrukcije Swarzmann družini Trobec poklonil bon v vrednosti 15.000 evrov ter jim zaželel vsega dobrega. Da zanj in njegovo močno voljo držijo pesti tu spodaj in tudi zgoraj, je dejal polhograjski župnik Bogdan Oražem ter družini izročil 2.500 evrov, ki so jih župljani zbrali v postnem času. Organizatorje koncerta je ponosen pohvalil tudi župan Franc Setnikar ter dodal pozitivnih misli in želja za Primoža in njegove domače. Ilinka Kuclar je v imenu osnovne šole Polhov Gradec, zaposlenih, staršev in otrok Primožu čestitala za voljo in pogum ter povedala, da se je v zgodbo vključila tudi šola, ki je zbrala 700 kilogramov zama-škov ter 3.100 evrov. Njeni mlajši predstavniki pa so poskrbeli za eno najbolj čustvenih točk večera - otroški glasovi so na- mreč čudovito zapeli priredbo pesmi Tri želje in jih ponesli do Primoža. Dobra volja in pozitivne misli tako na odru kot pod njim in na tribunah ter najverjetneje tudi marsikje po Sloveniji in morda tudi svetu so tistega sobotnega večera prekipevale. Med koncertom smo namreč izvedeli, da so se Primoževi zgodbi priključili tudi organizatorji večera slovenskih popevk, ki je hkrati potekal v Horjulu, preko družbenih omrežij pa je bilo mogoče spremljati, da so v ta namen potekale tudi razne dražbe ter dobrodelni teki, junija pa se obeta še Pobeg s kolesom. Ihanski dobrodelni tek je na koncertnem odru predstavila pobudnica le-tega in povedala, da je za Primoža teklo kar 120 tekačev in tekačic, ki so pokazali, da je moč v posamezniku, ko pa stopimo skupaj, ni nedosegljivih ciljev. Rezultat dobrih in srčnih ljudi je 48.559,90 evra (vsa zbrana sredstva na koncertu in drugje ter prispevek Schwarzmanna). Ves denar na računu pa gre izključno za plačevanje računov za Primoževo okrevanje. Organizatorji koncerta so za konec na Facbook stran napisali: "Vsem se iz srca zahvaljujemo." Nadja Prosen Verbič Foto: npv Zahvala Ekipa Za Primoža gre (Bernard in Kristina Kožuh, Gašper in Blažka Trobec, Andrej in Simona Trobec, Janez in Brigita Kožuh, Matej in Tatjana Koprivec, Miro Osredkar, Tone Laznik, Gregor Čuden, Aleš in Sara Polančec) se iz srca zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri dobrodelni prireditvi ZA PRIMOŽA GRE 22. aprila v športni dvorani OŠ Polhov Gradec. "Za nami je uspešno izveden projekt, pri katerem ste poleg ekipe Za Primoža gre sodelovali tudi številni drugi. Seznam imen je naključen. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki ste na kakršen koli način pripomogli k organizaciji dobrodelnega koncerta in pa seveda zahvala vsej publiki, ker brez vas ne bi bilo takega uspeha. Opravičujemo se vsem, ki smo jih nehote izpustili." Mizarstvo Uroš Praprotnik, Vrtnarstvo Čuden, TD Briše, TD Polhov Gradec, Dramsko društvo z Andrejem Malovrhom, KS Polhov Gradec, KS Črni Vrh, OŠ Polhov Gradec - hišnik Rajko Tominec in čistilke, POŠ Črni Vrh, OŠ Dobrova - hišnik, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Gregor Trebušak, Urška Trebušak, ekipa Svet na kanalu A, Fakulteta za elektrotehniko - laboratorij za multimedijo LMMFE (Robert Grdadolnik), Bahun iz Sinje Gorice, Jože Kožuh, Tisk Tavčar, Športno društvo Setnik, KUD Črni Vrh, Tadeja Fornezzi, Andreja Žakelj, Digit Komenda, Jure Sešek, Avtohiša Vič, Jože Čuk, Klemen Buh, Klara Buh, Lucija Peklaj, Urška Žagar, Ilinka Kucler, Podeželske žene Blegoš, Mesarija Čadež, Mesarstvo Blatnik, Pekarstvo Gorenc, Nina Dolinar, Neža Kralj, Bogdan Oražem, Sanja Pavlin Zakovšek, Anja Kržišnik, Pr'Andrejc d.o.o., Boštjan Dolinar s.p., PGD Črni Vrh, PGD Polhov Gradec, PGD Dvor, Trgovina Tuš, Radio Ognjišče, Radio 1, Radio Veseljak, Radio Sora, Naš časopis, Anica Pralica, Slavko Černič, Anton Čuden, Podjetje Schwwarzmann, Andrej Trobec s.p., Ans. Mladi Godci, Ans. Mladi Gamsi, Marijan Novina, Stane Vidmar, Ans. Toni, Saša Lendero, Ans. Stari Gamsi, Ans. Jureta Zajca, Trio Šubic, Ans. Javor, Harmonk'n'roll, Ans. Jurčki, Ans. Prosen, Ivan in Ines Hudnik, Ans. Bratov Cankar, Ščekice, Prisrčnice, Svetlice, Šundrbend, Moški PZ Briše, Laura Cankar in sošolci, Otroški pevski zbor OŠ Polhov Gradec, Ans. Nalet, Malibu, Ans. Smer, Godba Dobrova - Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za vse, ki bi za Primoža še želeli darovati: TRR je odprt pri NLB: SI56 0214 0008 9842 562 Sklic: SI 00 285581 Namen nakazila: družina Trobec Predstavnik podjetja Konstrukcije Swarzmann s težkim vrednostnim bonom za Primoža NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 41 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Požar ni bil več obvladlj Poveljnik PGD Dvor Gregor Peklaj mi je pojasnil nekaj okoliščin požara, ki je 20. aprila popolnoma opustošil stanovanjsko hišo sredi Hrastenic. Ob 14.00 je dežurni center (112) prejel klic mimovozeče-ga avtomobilista, ki je opazil dim, ki se je valil iz hiše, tako da so klic na pomoč istočasno prejela štiri gasilska društva iz tega sektorja, to so PGD Polhov Gradec, Dvor, Zalog in Črni Vrh. Poseg je trajal od 14.30 do 21.30, sodelovalo je 67 gasilcev, pri čemer hiši po besedah poveljnika ni bilo pomoči, kajti požar se ni začel v mansardi, temveč v pritlični dnevni sobi, od koder se je po stopnišču širil navzgor. Že ob prihodu gasilcev je bil ogenj popolnoma razširjen, stekla v dnevni sobi so pokala, tako da so ga gasilci lahko le omejevali in ščitili nekaj metrov odmaknjeno sosednjo hišo. Na pomoč so prihiteli še gasilci PGD Dobrova, Hruševo in Podsmreka, policija je ustavila promet v obe smeri za dve uri, dve rešilni vozili sta bili na licu mesta, a po zadnjih podatkih ni bilo ranjenih, le lastnica hiše je bila odpeljana zaradi čustvenega in psihičnega šoka. Težavo so gasilcem predstavljala zaprta vrata dvorišča, zato so morali vlomiti, zaradi pomanjkanja pritiska vode pa so si gasilci pomagali z motorno črpalko in dobrimi sto metri cevi, po katerih so vodo črpali iz Gradaščice. Vse do jutra je bila tam tudi požarna straža. O razsežnosti požara priča tudi to, da je bila cela vas izklopljena iz električnega omrežja, kajti žice so bile speljane ravno pod na-puščem goreče hiše - najlepše v vasi, po besedah mnogih, ne le zunaj tudi znotraj je bila dodana vrednost vidna v kipcih in okrasih elementih, a gasilci so mnenja, da jo bo treba podreti. Že pri pospravljanju se je celotni notranji omet v dnevni sobi podrl, montažni stropi so močno povešeni zaradi vročine, streha je zgorela v celoti predvsem zaradi smolnate kritine. V petek so celo dopoldne forenziki in kriminalisti opravljali svoje delo, torej iskali vzrok požara, pri čemer so razdrli celo zidani kamin v dnevni sobi. Sebastjan Vehar Na letošnji salamijadi 46 salam Polhov Gradec, 1. april - V prostorih Polhograjske graščine je Lovska družina Polhov Gradec drugo leto zapored pripravila ocenjevanje suhomesnatih izdelkov - Salamijado 2017. Strokovna komisija je v ocenjevanje prejela kar 46 vzorcev domačih salam, izmed katerih je glede na zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus izbrala najboljše tri med klasičnimi in divjačinski-mi salamami. Salamijada v Polhovem Gradcu po številu vzor- cev ocenjenih salam postaja ena večjih v Sloveniji, predvsem pa na Notranjskem. Temu primerna sta tudi obisk in program, ki je letos poleg ocenjevanja vključeval tudi prodajni del. Za stojnicami so obiskovalce prijazno pozdravljali pridelovalci lokalno pridelane hrane in izdelo- valci domačih izdelkov. Ob zaključni prireditvi in razglasitvi rezultatov je lepo udeležbo, predvsem pa kakovost ocenjenih vzorcev salam pohvalil predsednik Lovske družine Polhov Gradec Marko Čamernik. Povedal je, da je zbiranje salam potekalo že v dneh pred soboto, ko je sledilo strokovno ocenjevanje, potem pa še razglasitev rezultatov. Zahvalil se je pokroviteljem za finančno pomoč ter posameznikom za pomoč pri pripravi dogodka. Za njim je zbrane nagovoril župan Franc Setnikar in čestital vsem, ki so si upali v ocenjevanje strokovni komisiji prinesti svoje izdelke. Dejal je, da so obiskovalcem prav gotovo na voljo mesnine, ki so veliko boljše od tistih v trgovini. Zahvalil se je organizatorju za pripravo dogodka ter vsem zaželel, da se v Polhov Gradec še vrnejo. Nato je bila beseda dana predsednici strokovne komisije mag. Marleni Skvarča, ki je poleg še dveh članov - Matjaža Pozderca in Damjana Wallnerja, okušala, vonjala, si ogledovala, predvsem pa delila točke med vzorce domačih salam. V uvodu je pohvalila vse lastnike in izdelovalce salam, saj se je kakovost ocenjenih salam od lani po mnenju članov komisije izboljšala. Glede na dolgoletne izkušnje, tako iz profesorske vloge kot vloge večletne ocenjevalke na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, je podala nekaj konkretnih informacij vsem navzočim: "Pri izdelovanju domačih salam je potrebno biti natančen pri vsem. Dober ocenjevalec namreč opazi vse - ali je bila salama dobro napolnjena in ni luknjic, ali sta meso in maščoba enakomerno porazdeljena in je viden mozaik, kar pomeni, da je bila dovolj dobro pregnetena, ali je špeh lepo enakomerno in ne Vabilo PGD DOBROVA vas vabi na praznovanje 120-letnice delovanja društva, ki bo v soboto 10. junija. Vozilo 1 Linija: Dobrova-Podsmreka-Brezovica-Dobrova-Brezje-Hoijul Postajališče 1 2 3 4 5 6 7 8 Dobrova - 20:00 21:15 22:30 23:45 1:00 2:15 3:15 Podsmreka - 20:06 21:21 22:36 23:51 1:06 2:21 3:21 Brezovica 19:00 20:12 21:27 22:42 23:57 1:12 2:27 3:27 Podsmreka 19:06 20:18 21:33 22:48 0:03 1:18 2:33 3:33 Dobro« 19:12 20:24 21:39 22:54 0:09 1:24 2:39 3:39 Dobrova 19:13 20:25 21:40 22:55 0:10 1:25 2:40 3:40 Brezje 19:23 20:35 21:50 23:05 0:20 1:35 2:50 3:50 Hoijul 19:29 20:41 21:56 23:11 0:26 1:41 2:56 3:56 Brezje 19:35 20:47 22:02 23:17 0:32 1:47 3:02 - Dobro\a 19:45 20:57 22:12 23:27 0:42 1:57 3:12 - prihod Vozilo 2 Linija: Dobrava- Kozaije-Dolgi most-Dobrava-Žirovnik-Polhov Gradec odhod Post./odhod 1 2 3 4 5 6 7 8 Dobrova - 20:00 21:15 22:30 23:45 1:00 2:15 3:15 Kozaije - 20:06 21:21 22:36 23:51 1:06 2:21 3:21 Dolgi most 19:00 20:09 21:24 22:39 23:54 1:09 2:24 3:24 Kozaije 19:03 20:12 21:27 22:42 23:57 1:12 2:27 3:27 Dobro« 19:09 20:18 21:33 22:46 0:03 1:18 2:33 3:33 Dobrava 19:10 20:20 21:35 22:50 0:05 1:20 2:35 3:35 Žirouiik 19:16 20:26 21:41 22:56 0:11 1:26 2:41 3:41 Polhov Gradec 19:25 20:35 21:50 23:05 0:20 1:35 2:50 3:50 Žirauilk 19:34 20:44 21:59 23:14 0:29 1:44 2:59 - Dobrcna 19:40 20:50 22:05 23:20 0:35 1:50 3:05 - prihod Ob 18. uri bo gasilska parada od cerkve na Dobrovi do gasilskega doma. Sledila bo proslava pred gasilskim domom na Dobrovi. Ob 20. uri se bo pod šotorom pri OŠ Dobrova začela veselica z Modrijani. Organizirali bomo brezplačni avtobusni prevoz iz Polhovega Gradca, Ljubljane, Brezovice in Horjula (na voznem redu so navedena le nekatera postajališča, avtobus bo ustavljal na vseh postajališčih, kjer bodo čakajoči potniki za vstop ali izstop). Vabljeni! i» PCODOBKOVi"! Obvestilo Krajevna skupnost Dobrova obvešča vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova, da bo zaradi rednih vzdrževalni del občasno motena oskrba s pitno vodo v času med 10. in 20. junijem. Hvala za razumevanje, Marjan Pograjc, predsednik KS Dobrova na preveliko ali premajhno narezan, ali so okusi ustrezni - ni čutiti preveč čebule ali drugih začimb." Opozorila je, da pri salamah zares ni vse zlato, kar se sveti, saj so nekatere salame lahko lepe, druge pa dobre in zaključila: "Veliko je odvisno od kakovosti pujsa, še več pa od tehnike dela." Sledila je podelitev nagrad in priznanj. Po mnenju strokovne komisije je drugič zapored najboljšo salamo prinesel Primož Rovtar, ki je povedal, da salame suši na primorski burji in tudi pujsa vzredi doma na kmetiji. Nagrado za drugo najboljšo klasično salamo je prejel Marjan Kranjc in za tretjo Gašper Potočnik. Med divjačinskimi pa je priznanja za prvi dve mesti domov odnesel Marjan Kranjc, za tretje pa ponovno Gašper Potočnik. Po zaključku uradnega dela so imeli izdelovalci su-homesnatih izdelkov priložnost še poklepetati s strokovnjaki ter si pridobiti uporabne nasvete za naslednjo sezono, vsi ostali pa so ocenjene salame lahko pokusili oziroma te in dobrote iz Blagajeve dežele kupili ter odnesli domov. Nadja Prosen Verbič Foto: npv NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 42 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Plesno mesto pozdravilo počitnice Na prireditvi Plesnega mesta z naslovom Pozdrav počitnicam se je na Dobrovi zbralo preko 600 plesalcev, ki jih je na tribunah spremljajo preko 1200 obiskovalcev. Težko je našteti vse skladbe in plesne zgodbe, ki so jih plesalci tokrat združili v pravljici o Plesni ribici. Vsemu dogajanju so dali prav poseben pečat glasbeniki ansambla Modrijani, s katerimi so plesalci Plesnega mesta letos posneli videospot "Rock me", ki ima že krepko več kot 3.000.000 ogledov na Youtube, skupaj pa so nastopili tudi na Noči Modrijanov, Slo- venskem pozdravu in z Blažem Švabom ter Darjo Gajšek odprli festival Polka in valček. Še večje presenečenje na prireditvi pa sta bila Saška Lendero in Miha Hercog, ki sta na oder povabila žametni glas slovenske popevke Eldo Viler. Gospo Eldo so po njenem res čustvenem nastopu s skladbo Ti si moja ljubezen meščani Plesnega mesta še posebej presenetili, saj so ji poklonili sodobno trokolo, s katerim bo kljub operaciji kolka lahko uživala na svojih potepih po Šiški. Seveda je bil z njimi znova tudi "Talking Tom", ki je s svojimi plesnimi prijatelji predstavil čisto nov Poletni plesni miks, ki ga bodo med letošnjim poletjem zaplesali mnogi otroci, pa morda z njimi tudi njihove celotne družine, saj Plesno mesto in "Talking Tom" pripravljata nov videospot, s katerim se bo plesa lahko naučil prav vsak. (NČ, foto: Miha Godec) Rojstva pomladi Od konca aprila pa vse do sredine junija se v naših gozdovih, na poljih, obronkih gozda in v zavetrnih kotičkih porajajo nova življenja. Ker si človek jemlje veliko več pravic, kot mu jih pripada v naravi, vas skušamo ozavestiti, da bodite s svojim ravnanjem v naravi obzirni do novih rojstev. Zato skušajte upoštevati navodila, saj vam bo narava s svojo lepoto in pestrostjo to bogato poplačala. Prav je, da sami to naredimo in opozarjamo tudi ostale ljudi, da je treba biti pozoren in v domu divjih živali obziren: - Divje živali, ki jih slučajno najdemo na svojih poteh, pustimo na mestu najdbe. Ne dotikajmo se jih in raje tiho odidimo stran. Po možnosti ne razglašajmo o tem drugim osebam. - S svojimi pasjimi prijatelji hodimo izključno po označenih javnih poteh, tako v gozdu kot po polju. - Če nismo prepričani o pravilnosti svojega ravnanja, se obrnimo na usposobljene osebe v lovskih društvih, društvih, ki skrbijo za ptice, ali zavodu za naravno dediščino. Naj nam v zavesti ostane, da smo tudi sami soodgovorni za dogajanje v naravi, ter ravnajmo tako, da ne škodujemo žlahtni naravi gozda in polja. Milan Velkovrh 27. Dan pod Lovrencem nedelja, 18. junija 2017 POLHOV GRADEC Na žagi kmečka hiša - kruh iz krušne peči Ansambel POGUM PROGRAM PRIREDITVE: - ob 14.30 uri sprevod konjenikov, vpreg, narodnih noš, godbe Dobrova Polhov Gradec, - ob 15.00 v grajskem parku: • Na žagi - Dramska skupina Neptun - ob 16.00 pri Pograjskem domu: • prikaz del na žagi • peka kruha v krušni peči • pestra ponudba domačih izdelkov in dobrot iz krušnih peči • kmečke in zabavne igre • animacija otrok in otroške ustvarjalne delavnice • klekljarice Klekljarskega društva Polhov Gradec • srečelov - v pograjski graščini: • možnost ogleda Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. - od 17.00 ure dalje Ansambel POGUM • prireditev bo povezoval Grega Čuden Vabljeni. Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Slovenija miks Slovenija je zanimiva dežela. In v zanimivih deželah se pogosto dogajajo zanimive stvari. Tako majhen košček zemlje, pa toliko raznolikosti. V samo tristo kilometrih lahko iz Pa-nonije skočimo v Jadransko morje. Le 2 milijona nas je, pa govorimo več kot 30 narečij. Malce za šalo, malce zares, poglejmo še družbeno-politično področje. Znani smo, da prisegamo na tradicijo. Pa vendar: frizerju brez opravljene frizerske šole se ne damo kar tako striči. Politiku brez enega dneva izkušenj v politiki pa brez težav in z rekordno podporo zaupamo vodenje države. Ali pa tale: minister, ki je na zaslišanju pred resornim parlamentarnim odborom dejal, da Slovenija drugega tira ne potrebuje, je danes ključni promotor te (davkoplačevalske) milijardne investicije. Stranka, ki je svojo kampanjo osre-diščila na moralo in etiko ter napovedala srdit obračun z bančno kriminaliteto, na vrhovne pozicije v kabinetu predsednika vlade ter (para) državnih podjetij nastavlja bankirje prav iz bank, ki smo jih reševali davkoplačevalci. Bankirji, ki so dolgo časa na široko govorili o njihovi vlogi v družbi, danes drug za drugim izgubljajo spomin. Še dobro, da se to ne dogaja z dokazi, ki jih je v postopku raziskovanja slabih bančnih praks zasegla preiskovalna komisija. In ne nazadnje, sodstvo, kjer pravica pogosto ubira nenavadne smeri. Zadnjič je eden od časopisnih dnevni- kov na prvi strani objavil velik naslov: Preboj pri pregonu gospodarske kriminalitete. V tem članku novinarka opisuje sodbo vrhovnega sodišča v primeru nekega podjetja, ki je letno realiziralo manj kot 300 tisoč evrov prometa. Sodišče je obsodilo direktorja, ker je sklenil škodljiv posel za podjetje, ki danes ne posluje več. Ključna ugotovitev sodbe: direktor mora poslovati vestno in pošteno, četudi je edini lastnik podjetja in deluje samo v škodo - sebi. Pravilno, red mora bit'. Ampak potem naj mi nekdo razloži vse oprostilne sodbe "v imenu ljudstva" za bankirje, ki niso poslovali ne vestno (le kako naj bi, če pa imajo tako slab spomin), ne pošteno (v tistih primerih, ko je prišlo do oškodovanja bank zaradi malomarnosti, v korist tretjih oseb ali z naklepom), predvsem pa v škodo nas, davkoplačevalcev. Je to ena pravna država za vse, če malega podjetnika za nekaj tisočakov obsodi, bankirja, ki je "sfrčkal" 8 milijonov evrov, pa oprosti? Očitno tudi demokracija terja svoj čas. No, dobra stvar je, da smo ji danes bližje, kot smo ji bili včeraj. Pa če je to še tako težko verjeti ... Anže Logar, poslanec SDS NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 43 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Prvomajska budnica Ob prazniku svetega Jožefa delavca in državnem prazniku dela je Godba Dobrova-Polhov Gradec tudi letos že zgodaj krenila na pot. Župan Franc Setnikar je poskrbel za avtobus in šofer Vinko je njene člane pobiral na posameznih postajah po občini od Šentjošta navzdol in končno zadnje zbral v Podolnici. S prijetno a odločno in nič kaj zaspano glasbo ob korakanju skozi vas jim je ob 5.45 uspelo prebuditi tudi tiste, ki so preteklo noč pridno dolagali dračje na manjše ali večje pripravljene kresove. Pa niso bili nič nejevoljni. Prav prijazno so jih sprejeli in postregli z jutranjo kavo in zajtrkom. Dobro podprti so nadaljevali pot do Šentjošta. Tu je bil sprejem domačinov najštevilčnejši. Inštrumenti in njihovi lastniki ter prvomajski kapelnik Gregor Čuden so bili že dobro ogreti, čeprav so bile jutranje temperature še nizke, saj je sonce komaj lezlo izza okoliških hribov. Zatem pa v Polhov Gradec. Maloštevilni pa tisti toliko bolj zagreti navdušenci bodo novico o stalnem prvomajskem dogodku, ki ga ne gre zamuditi, zagotovo ponesli svojim sokrajanom. V Gabrju so godbeniki korakali in igrali od začetka vasi do Dleska, kjer je bilo tudi že nekoč vaško središče. Sprejem v domači vasi predsednika Godbe Dobrova--Polhov Gradec Boruta Doli-narja je bil še posebno topel. Na poti do Dobrove je avtobus napravil še nenačrtovan postanek na Šujici, kjer so godbeniki poskusili prebuditi prebivalce spalnega naselja. Pri tem niso bili najbolj uspešni, vendar bistvo je očem nevidno, zato bo godba prihodnje leto to postajo na ta dan zopet obiskala. Dan je postajal topel in prijeten, česar v teh dneh nismo bili več vajeni. Godbeniki so zdaj lahko odvrgli vrhnja oblačila in na Dobrovi, kjer se odvijajo njihove redne tedenske vaje, zakorakali v godbenih srajcah. Domači župnik je s peščico župljanov po maši godbo pričakal pri cerkvi. Pesem je zadonela, ravno tako pa tudi slovesna pozdrava svetemu Jožefu in župniku Lojzetu. Popotovanje se je zaključilo na Komaniji pod Adamčevim kozolcem. Tam se je igralo, plesalo, pilo in dobro jedlo. Za slednje se gre zahvaliti družini Jarc, iz katere izhaja tolkalist Urh, in podjetju Jane d.o.o., mecenu Godbe Dobrova-Polhov Gradec, ki godbo ob tem dogodku vsakoletno povabi v goste. Hudomušni kapelnik se je za sprejem zahvalil in zopet obljubil, da se ob letu osorej tam spet oglasijo v tej sestavi, pa če bodo gostujoči to hoteli ali pa ne. Najbolj vztrajni so tam v veseli družbi počakali, da so starši prišli po svoje mlade godbenike in da se je dopoldan počasi prevesil v večer 1. maja 2017. leta Gospodovega. Magdalena Tehovnik Foto: Janez Dolinar (Prispevek na željo avtorice ni lektoriran; op. l.) Indijanci zasedli grajski park! Sobota, dva dneva pred ognjem, velikim kot modro nebo, pred kresom je grajski park oživel v divjih barvah indijanskih peres, houk. Polhograjska modrina neba, prva tovrstna otroška prireditev, je uspela! Cel dan se je v grajskem parku dogajalo na polno, kajti turistično društvo Polhov Gradec je pod idejnim vodstvom Alje Vintar pripravilo pestro dogajanje, predvsem pa štiri stalne delavnice, t. i. postaje starodavnih veščin; najmlajši so se lahko preizkusili na poti spretnosti, in sicer v hoji po vrvi, ki je bila napeljana med drevesoma, in s hoduljami, punce so vodile postajo izdelovanja indijanskih perjanic, zapestnic in lovilcev sanj, tretja postaja je nudila poslikavo obrazov v kričeče barve starodavnega ljudstva in živali, glavno atrakcijo - streljanje z lokom - pa so vodili profesionalci Lokostrelskega društva Logatec. Na vseh delavnicah so otroci zbirali štampiljke na kartončkih, ki so jih dobili ob prihodu, in tako so bili z vsako štampiljko korak bližje temu, da postanejo pravi indijanci, ki bodo lahko priskočili na pomoč indijanskemu poglavarju. Poglavar z lisico okoli vratu, perjanico in resicami na hlačah je bil glavna atrakcija v spretnostnem delu parka z napetimi vrvmi. Pozno popoldan je povabil otroke, da se mu pridružijo na poglavarjevi zabavi, ki se je odvijala kot skupinski ples, ki se je potem umiril s pečenjem zavitih kruhkov na palicah na dveh odprtih ognjih. Indijanska vas je imela 3 tipije, indijanske šotore, in velik pisan indijanski totem. Vse te niti je s prisrčnim veseljem mlada ekipa združila v dobro obiskano prireditev, ki kar sama kliče po nadaljevanju! Za pomoč pri osvajanju veščin in štampiljk so člani TD Polhov Gradec pripravili tudi stojnici s palačinkami, hot dogi in pijačami, brez sladoleda iz skrinje grajske pralnice pa tako in tako ni šlo! Za Naš časopis poročevalec Pišoče radovedno pero, houk! Sebastjan Vehar Dogodki in novosti v juniju Poletje je pred vrati. Še malo pa se bomo oddahnili od šolskih klopi in vstopil v čas brezskrbnih počitnic. Vabljeni v prijetno senco grajskega parka, tudi junija bo v gradu in parku pestro. Veselimo se vašega obiska. Vabljeni v grajsko knjižnico Vabimo vas, da si na knjižnih policah naše knjižnice izberete kaj zase. Vašega obiska bomo veseli vsak četrtek od od 17. do 19. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Sprehod v preteklost Pridružite se nam na ogledu dvorske cerkve. Vrata bodo ponovno odprta v nedeljo, 4. junija, od 16. do 18. ure. Vodenje je brezplačno. Vljudno vabljeni! Hiša v parku in knjižnica pod krošnjami Hiša v parku je odprta med tednom (razen ponedeljka) od 10. do 16. ure in v času knjižnice pod krošnjami. Knjižnica pod krošnjami je na voljo vsak petek od 16. do 20, ure, med vikendi pa od 10. do 20. ure. V primeru slabega vremena nas ni. Krajevni muzej V Krajevnem muzeju Polhograjske graščine bodo 10. junija potekale konservatorske delavnice. Več informacij o delavnicah si lahko preberete na spletni strani Turističnega društva Polhov Gradec, www.td-polhovgradec.si. Vljudno vabljeni! Koncert Camerata medica V soboto, 10. junija, ob 18. uri, vabljeni v graščino na koncert Zdravniškega orkestra Camerata medica. Poletna muzejska noč Muzej pošte in telekomunikacij in Javni zavod Polhograjska graščina vas v soboto, 17. junija, vabita v grad in grajski park na Poletno muzejsko noč. Program: od 18.30 do 19.30: Vodnikovih 9 pripoveduje pravljice; ob 20.00: Zvočno potovanje po muzejskih zbirkah za otroke; od 20.00 do 23.00: Druženje ob glasbi z Uršulo Kuhar in skupino Briljant; ob 22.00: Voden ogled stalne razstave v Muzeju pošte in telekomunikacij. Najem prostora za piknike Vroči poletni dnevi nas vabijo v hlad drevesnih senc in bližino potočkov. Če iščete primeren prostor za brezskrben piknik in še mnogo več, vas vabimo, da nas pokličete in se dogovorite za najem piknik prostora pri Pograjskem domu. Prostor je primeren tudi za večje prireditve. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike ali mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj in grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste. Prijava naj vsebuje kratek življenjepis. Zaželeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na e-naslova: info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo vedno na voljo! Polhograjska graščina T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Polhograjska graščina. Pripravili: Ana Oblak, Nina Slana NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 44 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44] Birma v Črnem Vrhu V nedeljo, 7. maja, je v župniji Črni Vrh zakrament svete birme prejelo kar 19 birmancev in birmank. Ob 11.30 se je slovesnost začela v cerkvi sv. Lenarta. Vodil jo je vodil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Birmanci so se celo leto pripravljali na prejem svetega duha, zadnje intenzivne priprave pa so potekale v dnevih de-vetdnevnice, ki se je zaključila s srečanjem z gospodom nadškofom. Najbolj aktivno in delavno je bilo prav na praznik dela, saj so vsi skupaj - birmanci in starši začeli s čiščenjem cerkve in pletenjem vencev, saj so želeli, da bi bila cerkev praznično okrašena in polna cvetja. Že od daleč smo lahko opazovali tudi mogočne mlaje ob poti do cerkve in pred samim vhodom v cerkev, ki jih je krasil napis, pridi sveti duh. Da je bila maša še bolj slovesna, je k sodelovanju pristopilo prav vseh 19 birman-cev in nekaj njihovih staršev. Na začetku so starši namenili prisrčen pozdrav gospodu nadškofu, domačemu župniku in pa seveda birmancem in njihovim botrom, pa tudi ostalim, ki so bili zbrani. Birmanci so se med mašo potrudili z branjem beril, prošenj in zahval. Prebrali so tudi uvodno misel v molitev Vabilo oče naš in pa pozdrav miru. Na koru so zadonele orgle, sledila je ubrana pesem. Čisto na koncu sta sledili še zahvali birmoval-cu in domačemu župniku, ki so jima izročili tudi skromni darili. Po slovesni sveti maši so birmanci prejeli spominska darila, sledilo pa je še skupinsko fotografiranje. Vsem birman-cem iskreno čestitamo in jim želimo, da bi se njihova odločitev za krščansko življenje, ki so jo sprejeli z zakramentom svete birme, poznala v njihovem življenju. Želimo jim, da bi jih po pravi poti življenja vodila skrivnostna in dobrotna luč z višave. Blagoslov prenovljene kapelice predali svoje imetje sinovom ali hčeram, ker so menili, da bodo s tem veljali za "ta stare" in ne bodo imeli nobene besede več pri hiši. Tako je bilo včasih, ko je grunt nekaj pomenil, saj je bil edini vir preživetja prebivalcev na podeželju. Po končanem slovesnem blagoslovu, ki sta se ga, tako kot maše, poleg vaščanov in romarjev udeležila tudi župan občine Dobrova - Polhov Gradec g. Franc Setnikar in predsednik KS Dobrova Marjan Pograjc, smo se ob prijetnem pogovoru okrepčali s pijačo in dobrotami, ki so jih pripravile naše dobre gospodinje, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Janez Zadnikar Župnija Črni Vrh nad Polhovim Gradcem Vas vljudno vabi na odprtje in k ogledu razstave fotografij Znamenja v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem, Razstavo bomo odprli 18. junija po 10. maši v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem. Razstavo bo slovesno odprl domačin, profesor dr. Stanko Gerjolj, za popestritev kulturnega programa bodo poskrbeli študenti prava s Pevskim zborom Pegius. Razstavo sta pripravila matematika in fotografa Jože Kavčič in Ciril Vel-kovrh. Vabljeni! Hruševo, 23. april - K župnijski cerkvi Marije v leščevju na Dobrovi spadajo štiri podružnične cerkve. Ena izmed njih, ki je posvečena sv. Juriju, stoji na zelo lepem razglednem gričku Partica nad vasjo Hruševo. Kot vsako leto je bila tudi letos v nedeljo, 23. aprila, ko goduje sv. Jurij, maša v tej lepo obnovljeni cerkvici. Daroval jo je g. župnik Alojz Golob, obred so z lepim petjem popestrili pevci pod vodstvom organista Boruta Dolinarja. Maša je bila zelo dobro obiskana, ne samo s strani vaščanov Hruševo, prišli so tudi ljudje iz okoliških vasi, ki radi prihajajo v naše kraje. Že več let prihajajo peš kot romarji, pohodniki iz vasi Brezje, ki pešačijo skozi Bezenico na Babno Goro in nato naprej na Hruševo, kar je kar okoli dve uri hoje. Po maši je sledil blagoslov prenovljene kapelice Srca Jezusovega. Ta kapelica stoji na obrobju križpotja v zgornjem delu vasi, kakšnih 300 metrov pod cerkvijo. Bila je v zelo slabem stanju, kajti zob časa in vlaga sta naredila svoje. A naš predsednik vaške skupnosti Klemen Žerovnik je dal pobudo, da se kapelica obnovi. Po dogovoru z župnikom je stvar stekla. Župnik je našel strokovnjaka, ki je znal pristopiti k delu. Tako je bila s pomočjo vaščanov kapelica obnovljena in bo za kar nekaj časa varna pred propadanjem, pa še njen videz je popolnoma drugačen. Vsak vaščan je po svojih močeh pomagal, da smo uresničili željo, posebno pa naš Klemen. Kapelica Hruševcem veliko pomeni, saj je preživela že več rodov. Ne ve se, kdaj je bila zgrajena, ker ni zanesljivih podatkov, tudi v župnijskem arhivu ni nič zabeleženo. Se je pa govorilo, da v času, ko so fantje in možje množično hodili v Ameriko na delo za boljši kruh (to zgodbo poznamo iz slovenskega filma, posnetega po delu Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ko je Danijel šel v Ameriko in obljubil, da bo prinesel dolarjev za gnojni koš, a se je vrnil kot zgarani berač). Na neki kmetiji tu na Hru-ševem je bil fant že kar v letih in je svojemu očetu zagrozil, da bo šel v Ameriko, če mu ne prepiše kmetije. Popil je nekaj žganja, šel v to kapelico, vzel kip Jezusa, ga nesel domov in ga postavil v hiši na mizo. Rekel je očetu: "Če ne prepišeš meni grunta tu pred Bogom, bom pa šel še po Kristusa iz Vrtn'kove kapelice, ki je v zaselku Selo." Očitno je zaleglo, fant je dobil kmetijo. Včasih so kmetje zelo težko Ravno ko smo bili v največji pripravljenosti na veselo praznovanje svete birme v župniji Črni Vrh, je krajane pretresla žalostna vest. V petek, 5. maja, je za vedno odšel h gospodu naš dolgoletni župnik Marijan Arhar. Svojo duhovniško službo je opravljal v več župnijah, nazadnje pa je deloval skoraj 32 let prav tu v Črnem Vrhu. Gospod Marijan je v naši župniji avgusta leta 2010 praznoval kar trojni praznik. Svojih častitljivih 80 let, 50 let od prejema mašniškega posvečenja in 30 let delovanja v naši župniji. Vse skupaj smo obeležili prav na največji Marijin praznik - 15. avgusta, ko je bila slovesna maša s pogostitvijo pred cerkvijo. Njegova pot v Črnem Vrhu se je nato nadaljevala vse do julija 2012, ko je na žegnanjsko nedeljo daroval še zadnjo mašo za vse farane črnovrške župnije in se poslovil. Zaradi zdravstvenih Slovo od župnika Marijana Arharja težav namreč ni mo več opravljati vseh del v župniji. Rad je romal po božjih poteh, saj je bil velik častilec matere Marije. Njegova strast je bila šivanje gobelinov, še najraje pa so ga imeli otroci pri urah verouka, saj jih je velikokrat "pocrkljal" s sladkimi dobrotami in se z njimi rad pohecal. V vseh letih delovanja v naši župniji se je ob njem zvrstilo kar lepo število bogoslužnih sodelavcev. Tako je septembra 2016 starejša generacija ministrantov gospoda Arharja povabila na ponovno srečanje. Sveto mašo je daroval sam gospod Marijan in to je bil tudi zadnji obisk Črnega Vrha. Ob tej priložnosti bi se mu radi še enkrat zahvalili prav za vse, kar je dobrega storil za nas. Od njega smo se poslovili 9. maja v župniji Ljubljana - Šentvid. Priporočamo ga v molitev. Farani župnije Črni Vrh NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 45 NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec V mestu prve ameriške dame Začeli smo z letošnjimi izleti. Vedno skušamo najti kaj novega, zanimivega. Prav neradi ponavljamo izlete. 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ker je nekako »frišno« in moderno, smo se 11. aprila podali v rojstni kraj Trumpove soproge. Izbrali smo pot Trebnje-Mir-na-Blanca-Sevnica. V podjetju Dana na Mirni smo dobili per-fektno, zelo strokovno razlago o njihovi vodi in vodi nasploh. Ogledali smo si polnilnico vode. Sicer proizvajajo tu tudi različne sokove in žgane pijače. Podjetje je v zasebni lasti, imajo lastnika s posluhom za ljudi. Imajo svojo vrtino, zelo globoko in so tako prišli do kristalno čiste vode. Polnijo povsem naravno vodo brez kakršne koli kemije. Poleg tega da napolnijo ogromno količino steklenic, oskrbujejo z vodo celotno Mirno z okolico. Poslujejo zelo uspešno, na novo zaposlujejo in se širijo. Ko bi bilo tudi v vseh ostalih podjetjih tako, se ne bi bilo treba soočati z nezaposlenostjo in iz nje izvi-rajočo bedo. V Boštanju nas je pričakala lokalna vodička in nas popeljala do hidroelektrarne Blanca. Razložila nam je gradnjo prve pretočne eletrarne na reki Savi. Povedala pa je z grenkobo tudi o grozni nesreči, v kateri je umrlo 12 ljudi. Vrnili smo se v Sevnico. Ogledali smo si mesto, hišo, blok in osnovno šolo, kjer je preživljala otroške dneve »first lady« Melanija. Obiskali smo prodajalno Kopitarne, dame pa seveda trgovino Lisce. Privoščili smo si torto s črko M, salamo pa smo žal zgrešili. Potem pa je sledila glavna atrakcija izleta -sevniški grad. Mogočna stavba nad mestom, pravokotne oblike, s štirimi obrambnimi stolpi in lepo urejenim parkom. Poslušali smo prijetno in zelo izčrpno predstavitev gradu z zgodovino od gradnje pa vse do menjave grajske gospode. Gospod Ciril Dolinšek je gospodar in skrbnik, hkrati pa tudi vodič v gradu. Razkazal nam je vodnjak želja in notranjščino. V gradu imajo različne sobane za razne prireditve, sejno sobo in poročno dvorano. Vse je opremljeno v stilu graščanstva nekoč. Človek bi rekel, da imajo srečo, ker domuje v mestu Sevnica tovar- na pohištva Stilles. Objekt je v celoti prenovljen in služi za ra-znorazne prireditve in sestanke občinskih predstavnikov. Res vredno ogleda! Izlet smo zaključili z bogatim kosilom na Studencu v gostilni Janc. Lep začetek letošnjega izletništva, čakajo pa nas v naslednjih mesecih nove zanimivosti. Zapisal: Lado Nartnik Planinsko društvo Blagajana Divje babe in Šebrelje Ena od dragocenih novodobnih znamenitosti, odkritih v zadnjem času in kolikor toliko blizu našim domačim krajem, so Divje babe in Šebreljska planota z »glavnim« krajem Šebrelje. Tja smo se namenili planinci PD Blagajana na vabljiv spomladanski dan. Odcep za Divje babe je pri vasi Reka na poti od Cerknega prosti Mostu na Soči. Dostop do znamenite jame, v kateri so leta 1995 našli najstarejšo piščal na svetu, je mogoč iz dveh smeri. Lažji in dobro zavarovan je dostop od cerkvice sv. Ivana na planoti nad jamo, od koder stopnice vodijo do najdišča. Kot planincem pa nam je bil bolj po meri dostop iz druge smeri, po ozki in precej strmi stezi na desni strani toka reke Idrijce. Tam smo zagrizli v breg. Jama Divje babe 1 je dolga 15 metrov. Del z najdbami pa je pokrit s ponjavami, ker bi voda škodovala zemljini. Znameniti košček stegnenice jamskega medveda je bil najden v delu jame, natančno zaznamovanem z listki. Iz stropa izrašča-jo kapniki stalaktiti, še posebej pa je zanimiva kost, ki štrli iz prsti in nazorno kaže, kako je bila tudi piščal zagozdena vanjo. Poleg kosti jamskega medveda, vodička je povedala, da je bil rastlinojedec, so našli še kosti drugih živali, število seže čez 60. V gajbicah so shranjeni njihovi najbrž še neraziskani delčki. Tudi danes jama ni brez živali. S stropa je namreč viselo kar nekaj črnih kepic oziroma jamskih netopirjev. Piščal, stara 45000 let, je bila najdena v kurišču človeka neandertalca, ki je izumrl pred 30000 leti. Njena izoblikovanost, zlasti razporeditev luknjic, kaže na prednika današnjega človeka, ki je imel, kot smo slišali, tudi določene duhovne vzgibe. Izkopavanje je vodil dr. Ivan Turk z inštituta za arheologijo ZRC SAZU Ljubljana. Znamenito piščal pa hrani Narodni muzej v Ljubljani. Predel okoli Divjih bab je tudi sicer poln jam, v eni od njih tik nad izhodiščem je pravcato malo jezerce, nad najbolj znamenito jamo pa je še druga jama z istim imenom - Divje babe 2. Na vrhu poti ob cerkvici sv. Ivana je razgledišče, vredno postanka. Dan je bil sončen, spomladansko spodbuden in pogledi so segli na primorsko in gorenjsko stran. Pot smo nadaljevali po razgibani pokrajini do Šebrelj, kjer smo si ogledali lično urejeno cerkvico. Nekateri deli notranje opreme spominjajo na arhitekta Jožeta Plečnika, spomenik iz prve svetovne vojne na pokopališču pa s pretresljivimi verzi razodeva, kako je vojna te kraje kruto zaznamovala. Po drugi poti smo jo mahnili v dolino in sklenili pohodniški krog. Na koncu pa smo vodji tokratnega izleta, Tonetu Kavčiču, zbrani v prijateljsko druščino še stisnili roko ob njegovi posebni življenjski priložnosti. Naj njegov korak varno stopa še naprej v PD društvu Blagajana in tudi drugje. Milka Bokal Izlet v Savinjsko dolino 8. turnir v namiznem tenisu Šentjošt, 18. marec - V Kulturnem domu Šentjošt se je odvil namiznoteniški turnir, na štirih mizah se je pomerilo kar 35 tekmovalk in tekmovalcev v dveh jakostnih skupinah, in sicer do in nad 50 let. V soboto, 19. aprila, smo upokojenci DU Dobrova obiskali Savinjsko dolino. Pot nas je vodila do Trojan, kjer smo popili jutranjo kavo, pričakala nas je tudi vodička Maja. V kategoriji do 50 let je prvo mesto zasedla Kristina Lesar, sledili so ji Tomaž Prevodnik, Lucija Grad in Damjan Miklav-čič. V kategoriji nad 50 let je slavil Darko Makovec pred Marjanom Mencingerjem, Dragom Torkovim in Hinkom Koširjem. V dvojicah pa sta bila najboljši par Gregor Svetek in Tone Starc, drugo mesto je zasedla dvojica Lucija Grad in Marjan Mencinger, tretje Stojan Von-čina in Hinko Košir, četrto pa Matjaž in Nace Rakušček. Za- hvaljujemo se vsem nastopajočim za udeležbo in vrhunske predstave ter se že veselimo naslednjega prvenstva. Ob tem bi radi izpostavili našo članico Terezo Kavčič, ki je uspešno nastopila na medregijskem prvenstvu osnovnih šol, zasedla je tretje mesto in si s tem zagotovila uvrstitev za nastop na pol-finalnem turnirju osnovnih šol v namiznem tenisu. Želimo ji veliko sreče in seveda uvrstitve na državno prvenstvo. Hinko Košir, ŠD Šentjošt Že med vožnjo po avtocesti nam je veliko povedala o zgodovini krajev. Zanimivost kraja Vransko je, da je bilo tam nekoč močvirje, kjer so se naselile vrane, od takrat kraju ime Vransko. Ustavili smo se na Polzeli v tovarni nogavic, kjer so leta 1927 začeli s proizvodnjo. Ta je iz leta v leto naraščala, izvažali so v tujino in zaposlovali 350 delavcev. Po 90. letu, ko se je začela denacionalizacija, je šla pot podjetja samo navzdol. Sledil je stečaj. Sedaj je zaposlenih še 60 delavcev. Izdelujejo klasične nogavice, prednjačijo pa izdelki iz ko- noplje. Odprta je industrijska prodajalna, kjer smo kupili njihove izdelke. Naslednja točka je bila ogled gradu Komenda, ki leži na vzpetini sredi Polzele. Preko lastnikov se ga omenja v Oglejski listini že leta 1149. Od leta 1323 pa do 1780 je bil v rokah malteškega viteškega reda. Grad s svojo dominantno lego predstavlja pomemben kulturni in zgodovinski spomenik. Njegova posebnost je antični lev iz pohorskega marmorja ob glavnem vhodu. Nad stopnicami je vzidana tudi bronasta plaketa s portretom Franceta Prešerna in napisom: "V to Ko- mendo je v letih 1817 do 1819 prihajal pesnik France Prešeren na obisk k svojemu stricu Antonu Mihovcu, župniku na Polzeli." Grad sedaj služi v različne kulturne namene, za razstave, v njem so knjižnica, poročna dvorana, horizontalna sušilnica hmelja, soba Neže Maurer, glasbena šola in razstavni predmeti viteškega reda. Sledil je ogled cerkve sv. Križa na gori Oljki, ki je visoka 733 metrov. Cerkev tam se že od leta 1757 veličastno razkazuje z dvema stolpoma, ki pritegneta pogled z vseh strani. Po ogledu cerkve smo odšli v planinski dom, ki stoji ob njej, pogreli smo se s čajem, kajti zunaj je bilo hladno. Po programu naj bi si ogledali tudi Kaffe Tropica v Žalcu, ampak je ogled odpadel zaradi stečaja. Namesto tega smo si ogledali graščino Šenk in park, ki ga krasijo več kot 100 let stara drevesa, preostali del časa pa smo porabili v čokola-dnici. Ustavili smo se tudi ob svetovno znani turistični znamenitosti v središču Žalca, ki je postavljena v poklon hmeljarstvu in pivovarstvu v Spodnji Savinjski dolini, fontani Zeleno zlato. Tam smo kupili vrčke s čipom in okusili šest različnih okusov piva. Vrček je oblikoval priznani industrijski oblikovalec in častni občan Žalca Oskar Kogoj, izdelali pa so ga v Steklarni Hrastnik. Fontana ponuja samo slovenske vrste piva, tiste, ki vsebujejo slovenski oz. štajerski hmelj. Po končanih ogledih smo se ustavili v prijetni domači gostilni na dobrem kosilu, nato pa nadaljevali pot proti domu. Za DU Anica Tomšič NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 46 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r46j Literarni večer Polhov Gradec, 21. april - Društvo upokojencev Polhov Gradec je pripravilo v polhograjski graščini literarni večer s pisateljem mag. Ivanom Sivcem. Bil je lep petkov pomladni večer, ko smo se zbrali v polhograjski graščini. Veseli, da se nam je pridružil mag. Ivan Sivec, smo začeli z našim srečanjem. Gost nas je razveselil tudi s svojimi knjigami, ki jih je lepo predstavil. Predsednik DU Polhov Gradec Marjan Plestenjak je vse navzoče lepo pozdravil in nadaljeval: "Prav prisrčen pozdrav gre pa našemu gostu mag. Ivanu Sivcu, da vske, kmečke povesti, potopise, knjige s športno tematiko, spominsko prozo, humorne pripovedi, knjige za najmlajše in mladino, knjige o glasbi in glasbenikih. Prav posebna je zbirka uspešnic Večno zelenih, ki jo sestavlja 5 knjig: Pesem njenih zvonov, Pod cvetočimi kostanji, Biseri bolečine, Triglavski kralj, Kamen nad gladino. Napisal je skoraj tri tisoč besedil za glasbo. Svo- nas je počastil z obiskom, ki smo ga zelo veseli. Kar nekaj vaših knjig naši člani poznajo in komaj čakajo, da nam poveste o njih kaj več. Kako so nastajale in podobno. Da pa ste prišli danes k nam, gre pa zahvala predsednici komisije za kulturo Ceciliji Jarc, ki je vse lepo organizirala. Želim, da se boste dobro počutili pri nas!« Gospod Sivec je bil pozdrava vesel in že nas je popeljal s svojim prijetnim pripovedovanjem po poteh, kjer so nastajale njegove knjige. Napisal je 138 knjig. V delu je 139., ki bo otroška pesmarica z naslovom Ura je na morje šla. Že več kot celo desetletje je vedno med prvimi petimi najbolj branimi avtorji. Piše zgodovinske romane, biografske, socialno-psihološke, pustolo- Vabilo ja dela z veseljem predstavlja na različnih prireditvah. Pri nas v Polhovem Gradcu je bila njegova 1026. predstavitev. Za ustvarjalno delo na literarnem področju je prejel zlato Kersnikovo plaketo. Na našem literarnem večeru nam je z veseljem podpisal knjige, ki smo jih prinesli nekateri člani s svojih knjižnih polic. Pri njegovem podpisu je bila v trenutku tudi lepa misel. Spoznali smo, da je mag. Ivan Sivec zelo prijeten človek, poln energije in zelo pozitiven. Taka so tudi njegova dela, smo se prav vsi strinjali. Naš večer se je končal prijetno, malo sladko s sladicami, s katerimi se je posladkal tudi naš gost. Komisija za kulturo Cecilija Jarc Ženski odbor SDS Dobrova - Polhov Gradec vabi na literarni večer Četrtek, 15. junija, ob 19.30 v mali dvorani kulturnega doma Jakoba Trobca. Svojo poezijo nam bo predstavila gospa Alenka Jeraj. Za glasbeni program bo poskrbel Kvartet pihalcev OŠ Dobrova. Materinski dan Tudi letos smo združili moči učenci, učiteljice in Kulturno društvo Črni Vrh ter pripravili prireditev ob materinskem dnevu. letos naučili za Bralno značko. Učiteljica Nina Dolinar, ki letos vodi pevski zbor, je napisala zreda so pokazali, koliko angleških besed so se že naučili z igro, plesom in pesmimi. Na koncu Na začetku je predsednica krajevne skupnosti, gospa Tončka Dolenc pozdravila vse, ki so prišli. Povedala je, da so ustanovili odbor za ustanovitev oddelka vrtca in pozvala mlade starše, naj izpolnijo informativno prijavnico. Prisotne je pozdravila tudi v. d. ravnateljice Iz OŠ Polhov Gradec gospa Ilinka Kucler. In kaj se je potem dogajalo na odru? Pevke, ki so se združile posebej za to priložnost, so zapele valček Mamina ljubezen ob spremljavi harmonike in pesem skupine Bony M "By the rivers ob Babylon" ob kitari. Učenci so deklamirali pesmi, ki so se jih igrico Na vasi je luštno blo. Z njo so pokazali, kako so se otroci igrali, ko še ni bilo računalnika in televizije. Nikoli jim ni bilo dolgčas, kupljenih igrač ni bilo, pri igri so uporabljali kamenčke, klobuke ter drug drugega, peli so in plesali. Učenci 1. in 2. ra- se je oder spremenil v vas Butale. V Butalcih smo prepoznali učence, ki so našo podružnično šolo že zapustili, ni pa jih zapustila ljubezen do nastopanja. Z veliko mero pameti so pošteno razširili premajhno cerkev. Valerija Petrovec Gledališki festival Vabljeni! Gledališki festival, ki ga že nekaj let organiziramo v OŠ Polhov Gradec, je potekal v torek, 25. aprila, v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Učenci od 1. do 5. razreda ter Podružnične šole Črni Vrh so se predstavili na unikaten način. Ogledali smo si vse predstave drugih skupin in se tako gledališko ter kulturno izpopolnjevali. Letošnji festival je bil pester. Najprej so se nam predstavile učenke, ki obiskujejo angleški dramski krožek, s Pepelko v moderni najstniški različici z elementi plesa in glasbe. Prvo-šolci so se predstavili z bogatim repertoarjem ljudskih plesov in pesmi. Učenci drugih razredov so festival popestrili z izštevan-kami, petjem in plesom. Tretješolci so nas s plesom in glasbo popeljali na Gorenjsko ter odigrali moderno različico Cesarjevih novih oblačil. Na oder so prišle tudi vse gozdne živali, ki so si na vsak način želele zgraditi hiško za čez zimo. Zagodel jim jo je pametni jazbec. Zatem nas je obiskala Pika Nogavička, ki se je odločila, da bo šla v šolo, tako kot vsi njeni vrstniki. Učenci podružnične šole so nas popeljali domov k družini, ki je bila zaposlena predvsem z računalniki, tablicami in televizijo. Eden od otrok, ki je jabolko videl le na telefonu, pa se je v sanjah preselil v življenje nekoč. Festival se je zaključil s plesno predstavo petošolcev in tako zopet postregel z obilico lepih izkušenj, druženja, novih idej, pozitivnih izzivov in potrditev. Zapisala: Maja Koritnik Dramska skupina Neptun prisrčno vabi na premiera igre Kifeljci. sobota, 3. junij 2017, ob 20. uri, kulturni dom Jakoba Trobca Polhov Gradec In ponovitev... nedelja, 4. junij 2017, ob 19. uri, kulturni dom Šmarje Sap NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 47 N aŠ Občina Dobrova-Polhov Gradec 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prvo sveto obhajilo Slovesnost ob prvem svetem obhajilu je v naši župniji Črni Vrh potekala 14. maja ob 10. uri in je bila velik dogodek za kar sedem otrok. Slovesnost je vodil domači župnik Peter Nastran, sodelovali pa so prav vsi otroci prvoobhajanci. Na začetku so starši in vse štiri deklice prvoobha-janke pripravili uvod v slovesno sveto mašo. Trije fantje prvoobhajanci so prinašali na oltar darove, vsi skupaj pa so brali prošnje. Med mašo so prižgali sveče in ob njih obnovili krstne zaobljube. Njihova srca so močno drhtela, ko so končno dočakali veliki trenutek. Po prejemu prve hostije so v znamenje zahvale zapeli pesem Jezus moj, ljubim te. Celotno mašo so na koru prepeva- li mladinci ob spremljavi orgel, kitare, klavirja in zvončkov. Vse skupaj je izzvenelo zelo slavnostno, za piko na i pa je bila še cerkev bogato okrašena z belim cvetjem. Na koncu svete maše so se straši zahvalili otrokom, da so in da obstajajo, in jim povedali, da jih imajo radi. Zahvalili so se tudi župniku za vso skrb in trud pri pripravah na prejem svetega obhajila. Najbolj ganljiva pa je bila prisrčna, z občutkom izrečena otroška zahvala gospodu župniku, ob kateri so mu podarili tudi skromno darilo. K. S. OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Številka: 430-0022/2017 Datum: 29. 5. 2017 Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova - Polhov Gradec, št.: 6/2001) in Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2017 Vsebina in pogoji razpisa: I. Občina Dobrova - Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kakovostnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno. II. Oblike in stopnje priznanj Občine Dobrova - Polhov Gradec so: 1. Naziv častni občan Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Sloveniji ali na mednarodnem področju. 2. Zlati grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Dobrova - Polhov Gradec. V koledarskem letu je mogoče lahko podeliti največ en zlati grb Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. Srebrni grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba Občine Dobrova - Polhov Gradec. 4. Bronasti grb Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo. V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe Občine Dobrova - Polhov Gradec. 5. Priznanje Občine Dobrova - Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja. III. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Dobrova - Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv predlagatelja, ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo, naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo, podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih, podatki o prejemu občinskega priznanja v prejšnjih letih, vrsta predlaganega priznanja, našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja, podpis predlagatelja in žig organizacije. IV. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova -Polhov Gradec, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, in sicer najkasneje do petka, 9. junija 2017, do 12. ure. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«. Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku. V. Prispele vloge bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme občinski svet s sklepom. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku osmih dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in na spletni strani občine. VI. Sestavni del razpisa so določila za podelitev priznanj (Priloga I) ter obrazec/vloga s podatki, ki jih morajo vsebovati pobude/predlogi (Priloga II). Predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ana Malovrh, l. r. Na podlagi 9. člena Pravilnika o uporabi športnih objektov Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2011) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNI RAZPIS O KORIŠČENJU ŠPORTNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DOBROVA -POLHOV GRADEC V SEZONI 2017/18 1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v sezoni 2017/18, ki so občinskega pomena: - večnamenska športna dvorana OŠ Dobrova - večnamenska športna dvorana OŠ Polhov Gradec 2. Na razpisu lahko sodelujejo društva, javni zavodi, organizirane skupine občanov, posamezniki, organizacije in podjetja s sedežem v Občini Dobrova - Polhov Gradec in zunaj nje. 3. V športnih objektih Dobrova - Polhov Gradec so mogoči treningi, vadba in rekreacija vse dni v tednu predvidoma od 16.00 do 23.00 (od ponedeljka do petka), ob sobotah in nedeljah po dogovoru. 4. V športnih objektih je mogoče izvajati naslednje športne dejavnosti: - športna dvorana Dobrova: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka ... - tretjina velike športne dvorane Dobrova: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - športna dvorana Polhov Gradec: dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet), košarka, odbojka . - pol športne dvorane Polhov Gradec: dvoranski nogomet, košarka, odbojka, badminton ter drugi neimenovani športi, primerni za dvorano, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe - plesna dvorana: ples, aerobika, joga - fitnes: vadba na različnih orodjih 5. Pri oddaji športnih objektov v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu: a) osnovne šole v Občini Dobrova -Polhov Gradec za izvajanje obveznega šolskega pouka športne vzgoje in športne vzgoje predšolskih otrok (vrtca) in šolskih interesnih dejavnosti b) športni programi izvajalcev, ki jih v javnem interesu sofinancira Občina Dobrova - Polhov Gradec c) programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec d) programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Dobrova - Polhov Gradec e) drugi klubi, društva in skupine iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki izvajajo športno rekreacijo f) društva in klubi zunaj občine g) drugi uporabniki 6. Cenik in vloga za koriščenje športnih objektov sta objavljena na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec: www.dobrova-polhovgradec.si. Vlogo lahko dvignete tudi v sprejemni pisarni v času uradnih ur in izpolnjeno pošljete do torka, 20. junija 2017, na naslov: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 12, 1356 Dobrova ali na e-naslov: simona.ko-strevc@dobrova-polhovgradec.si 7. Rok prijave: 20. junij 2017. 8. Začetek sezone je predviden: ponedeljek, 4. septembra 2017. Zaključek sezone je predviden: petek, 15. junija 2018. 9. Na podlagi prejetih vlog bo komisija pripravila predlog uporabe športnih objektov. Med Občino Dobrova - Polhov Gradec in uporabniki športnih površin bo sklenjena pogodba o najemu. 10. Informacije v povezavi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja lahko posredujete tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polho-vgradec.si Datum: 10. maj 2017 Šifra: 430-0021/2017-2 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar POVZETEK LETNEGA POROČILA JP VODOVOD-KANALIZACIJA O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNEM OBMOČJU V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC ZA LETO 2016 JP VODOVOD-KANALIZACIJA je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JP VODOVOD-KANALIZACIJA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvze-mnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora opravlja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP Vodovod-Kanalizacija in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025, in redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2016, ki je objavljeno na spletni strani www. vo-ka.si v rubriki Informacije/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za oskrbovalno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu voka@vo--ka.si. JP VODOVOD-KANALIZACIJA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, april 2017 MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA VODOVODNI SISTEM OBMOČJE Odvzeti vzorci Neskladni vzorci Neskladni vzorci E. Coli Odvzeti vzorci Neskladni vzorci redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR LJUBLJANA BREST 336 3 19 0 0 0 70 3 0 0 / OPOMBE: PAR - neskladni parameter NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 48 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r48j Vabilo Spoštovani! Ob občinskem prazniku, 30. maju - dnevu, ko je bila leta 2006, z zakonom ustanovljena Občina Log - Dragomer, vas vljudno vabim na proslavo, ki bo v torek, 30. 5. 2017 ob 18. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Ob pozdravnem nagovoru župana in kulturnem programu KUD Kosec, bomo podelili tudi občinska priznanja zaslužnim občanom. Sledilo bo sproščeno druženje. Prijazno vabljeni! Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik N OS Občina Log-Dragomer Drage občanke, spoštovani občani! Naša občina praznuje obletnico. Ob našem skupnem prazniku vam želim, da bi se v naši sredini še naprej dobro počutili in živeli v pristnih sosedskih odnosih! Miran Stanovnik, župan Trikrako križišče pri Mercatorju Rekonstrukcija naj bi potekala predvidoma do konca leta. Sporazum o sofinanciranju je podpisan, zgradili pa bodo trikrako križišče. Pri križišču pri loški trgovini naj bi predvidoma julija oziro- H EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST ma avgusta začeli ropotati gradbeni stroji. Križišče bo trikrako z levim zavijalnim pasom, razširili bodo vhod v naselje, do konca stavbe pošte pa bodo uredili tudi pločnik. V sklopu ureditve bo na levi strani, proti Vrhniki, zgrajena enostranska dvosmerna kolesarska steza. ® i S Vodstvo občine je avgusta 2015 na ministrstvo za okolje in prostor oddalo vlogo za pridobitev evropskih kohezij-skih sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Kot smo izvedeli, je občina Log - Dragomer vlogo za sofinanciranje projekta v novi finančni perspektivi oddala prva, a zaradi tega njena vloga ni bila obravnavana nič prej, saj se je država lotila celovitega reševanja problematike, ki jo usklajuje z Evropsko komisijo in teče po točno določenih postopkih in korakih. Čeprav se fizično s samo vlogo v skoraj dveh letih ni zgodilo nič, pa to še ne pomeni, da je občina sedela križem rok, nam je povedal župan: »Ves čas smo bili zelo aktivni pri prizadevanjih, da bi bil naš projekt s čim več argumenti uvrščen čim višje na lestvici. V teh prizadevanjih smo naredili velik korak naprej. Iz preko stotega položaja, med 508 projekti v naši Ljubljanski urbani regiji, smo se postopoma prebili na tretje mesto. Ta položaj nas uvršča na prvo mesto v kategoriji okolijskih projektov v regiji. Tu nam kaže dobro in to nas lahko navdaja z optimizmom. Ob tem gre poudariti visoko profesionalnost MOP in RRA LUR, saj so oboji, vključno z gospo ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, prepoznali vlogo boja za čisto okolje na področju Krajinskega parka Ljubljansko barje.« Občinarji medtem iščejo in s pomočjo strokovnjakov analizirajo tudi možnosti za cenejši kanalizacijski sistem, saj bi s tem razbremenili tudi družinske proračune posameznih gospodinjstev. »Pri tem velja omeniti, da obstaja resna možnost, da bi se v naš projekt vključila tudi katera od sosednjih občin. V prvi vrsti bi ob tem omenil občino Brezovica, s katero, tako kot tudi z Vrhniko in občino Dobrova - Polhov Gradec, zelo lepo sodelujemo. Medobčinska sodelovanja pri okolijskih projektih pomenijo tudi zelo tehten argument pri uvrščanju našega projekta na prednostni seznam tako državnih kot evropskih institucij,« še pojasnjuje župan. Evropski mlini naj bi po sko- raj dveh letih mirovanja začeli mleti hitreje. Ker je Slovenija v prejšnji finančni perspektivi počrpala vsa sredstva Evrope, je dobila dodatnih 56 milijonov evrov, kjer je iskati razloge za spremembo operativnega programa na ravni države, ki mora biti usklajen in potrjen s strani Evropske komisije. Kohezijski regiji sprememb brezpogojno ne podpirata, razdelitev denarja pa bo odvisna od sodelovanja in enotnosti obeh. »Zato smo imeli v zadnjega pol leta veliko formalnih in neuradnih srečanj na najvišjih ravneh, kjer smo se pogovarjali, kako razdeliti ta sredstva, da bo pravično.« Operativni program naj bi v naslednjih mesecih poslali najprej v potrditev vladi, nato pa Evropski komisiji v Bruselj. Na koncu naj bi se dogovorili, kateri projekti regij bodo dobili evropski denar. Kdaj bodo dokumenti podpisani, še ni znano, a kot smo izvedeli, naj bi se to zgodilo do jeseni. V. L. Kanalizacija V LUKOVICI PRI BREZOVICI DO BOLJŠE OSKRBE Z VODO Oskrba s pitno vodo je zelo pomemben dejavnik, ki prebivalcem omogoča življenjske in bivanjske pogoje. V ta namen je tudi v Strategiji razvoja Slovenije, ki izhaja iz načel trajnostnega razvoja ter integracije razvojnih politik, med prioritetnimi cilji uvrščen cilj zagotavljanja oskrbe s čisto pitno vodo. Pri snovanju najrazličnejših strategij z namenom zadovoljevanja teh ciljev, je tako potrebno slediti vsem programom in zakonodaji na področju vodooskrbe. Med njimi je tudi Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, v okviru katerega Evropska unija sofinancira izvajanje projektov, ki omogočajo posodabljanje in nadgrajevanje vodovodov. Tudi Občina Log - Dragomer v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop« skrbi za boljšo oskrbo s pitno vodo. Ob zaključku vseh del, smo se pogovarjali z županom Miranom Stanovnikom. 1. Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop je v polnem teku. V nekaterih občinah so se gradbena dela že zaključila. Nam prosim na kratko pojasnite katere občine so vključene v projekt in kaj so njegove glavne prednosti. Ja, res je. Tudi v naši občini smo z deli že zaključili. Projekt je eden izmed prvih v svežnju izbranih projektov nove finančne perspektive 2014-2020 in kot tak zelo pomemben za vse sodelujoče občine, torej naše, Brezovica, Logatec, Postojna in Škofljica. V naši občini smo zgradili 825 metrov cevovodov in vodohran Lukovica ter prečrpalnico Lu-kovica. Na območju vseh petih občin pa gre za gradnjo ali izboljšavo skupno 18.314 metrov vodovodnih cevovodov, 4 vodohranov, 2 črpališč, 2 zajetij vode in ene vodarne. Primarni namen projekta je rešiti problematiko občasnega pomanjkanja vode, predvsem v konicah in urediti tlačne razmere v vodovodnem omrežju. 2. Kje v občini pa so potekale gradnje? Za zagotovitev potrebnih količin vode so potekala dela na območju naselja Lukovica pri Brezovici. Za izboljšanje tlačnih razmer je bilo potrebno zgraditi nov vodohran, katerega napaja nova črpalka z ustreznim napajalnim vodovodom. 3. Verjetno gre za veliko finančno naložbo. Nam lahko na kratko pojasnite finančno konstrukcijo projekta in pa delež vaše občine. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša nekaj več kot 9 milijonov evrov, od tega zneska bo evropska unija sofinancirala delež v višini dobrih 6 milijonov evrov, Republika Slovenija iz proračuna okrog milijon evrov, občine pa bodo iz lastnih proračunov zagotovile skupaj nekaj več kot 1.800.000 evrov. Celotna vrednost vseh opravljenih del na območju naše občine znaša dobrega pol milijona evrov. Evropski denar ostaja v igri Kljub temu da smo že v sredini nove evropske finančne perspektive, občine še niso začele s črpanjem sredstev. Država še ni začela z vrednotenjem vlog, saj je bilo treba pred tem razrešiti nekaj neznank. Pridobitev kohezijskih milijonov za gradnjo kanalizacije ostaja prva in prioritetna naloga župana Mirana Stanovnika, ki pravi, da so na občini od oddaje vloge do danes trdo delali. Projekt je visoko uvrščen, župan je optimističen, a denarja še nimajo v roki. Veliko bo odvisnega od usklajenosti vzhodne in zahodne regije. Izgrajen vodohran Lukovica NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 49 N OS Občina Log-Dragomer 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r49j Ljudska pobuda je koristna Na kanalu 17 na frekvencah ZARE spremljam potek reševalne akcije v podjetju Kemis, kjer so tudi vse naše razpoložljive in potrebne sile sistema za zaščito in reševanje, da kot lokalna skupnost s prostovoljstvom pomagamo omiliti katastrofalne posledice požara ... srečno! Misli mi uidejo tudi na tako imenovano civilno pobudo, ki se pojavlja v naši družbi na več ravneh in različnih okoljih, in tudi v našem okolju je ta dejavnost živa in koristna. V zadnjih tednih sem bil deležen nekaj pobud s strani naših občanov po srečanjih z njimi v manjših skupinah. Z veseljem sem se odzval vabilom in se udeležil treh druženj z začetkom na Lukovici. Udeležencev je bilo od 7 do 11. Vprašam jih, zakaj niso prišli v večjem številu, in pravijo, da se v takih primerih vedno zgodi, da se začnejo nekateri posamezniki neprimerno vesti in se ne da primerno razpravljati. Na vseh srečanjih izvem, da je vzrok za vabilo ta, da naj bi jih na njihovih domovih obiskali posamezniki in zbirali podpise za pobude, ki pa jih niso znali dovolj podrobno pojasniti in našteti koristi, zato kljub večkratnim obiskom in prigovarjanju teh niso podpisali, ker so želeli pojasnila iz prve roke. Med udeleženci srečanj se je našlo tudi nekaj strokovnjakov z različnih področij, ki so bila obravnavana. Skupaj smo razčlenili, zakaj se bodo kohezijska sredstva za kanalizacijo delila po sprejetju novega operativnega programa naše vlade, ki ga je treba uskladiti še v Bruslju in so zato potrebni predpisani koraki. Moral sem pojasniti, da se primarni vod kanalizacije že projektira, da bomo z direkcijo za infrastrukturo lahko nadaljevali sočasno gradnjo pri urejanju kolesarske steze in pločnika skozi naselje Log. Isto velja tudi za javno razsvetljavo in vodovod. V skupno naložbo in izvedbo je vključeno tudi križišče pri trgovini Mercator na Logu. Opomnili so me, da pri naložbah ne smemo pozabiti na pitno vodo, ki je zapisana v ustavi. Imamo pa na tem področju v naši občini več kot 30 odstotkov izgub zaradi dotrajane infrastrukture. Tisti, ki delujejo na področju odvračanja od odvisnosti menijo, da je treba zagotoviti varno pot v šolo za naše mlade upe, v katerih je prihodnost, in na mladino preventivno delovati tudi tako, da jim zgradimo športno objekte, da jo odvrnemo od ulice. Enotni smo si pri tem, da moramo skrbeti za ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine ter ne smemo prepustiti, da nam zaščiteni objekti propadajo. Lep zgled imamo ob pogledu na Škandrovo domačijo in cerkvi, kar jih vzdržuje župnija na Brezovici. Pri tej temi smo obravnavali nujnost obnove stare šole na Logu. Dotaknili smo se seveda tudi naših prostovoljnih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, ki za svoje delo in zaščito naših objektov in ljudi potrebujejo primerno opre- mo, česar pri načrtovanju naložb ne smemo spregledati ... Skupni rezultat vseh teh pozitivnih srečanj je bil, da se moramo truditi za skladen razvoj naše lokalne skupnosti, kar je jasno zapisano v dokumentu, ki se mu pravi strategija razvoja naše občine in smo ga ob upoštevanju vseh potrebnih elementov po skoraj enoletnem trudu na naših aktivnih delavnicah pripravili skupaj z občani, strokovnjaki in občinsko upravo. Dokument je potrdil občinski svet naše občine in vsi vemo, kaj to pomeni. Skupni dobrohotni dogovor je bil, da s takimi srečanji po potrebi nadaljujemo, čeprav je možno do vseh informacij enako kakovostno priti tudi z udeležbo na sejah organov naše občine. Kako koristna je ljudska pobuda, kažejo tudi rezultati dobro organizirane skupine za varnejšo šolsko pot, ki bo potekala od Lukovice do Jordanovega kota in bo koristila vsem. Pri svojem delu za podlago uporabljajo prometno študijo, strategijo razvoja občine in mnenje strokovnjakov v obliki sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki deluje v naši skupnosti. Rezultati so vidni v postavitvi ovir za umiritev prometa, zagotovitvi novih površin za mirujoči promet v okolici šole in načrtovanju novega pločnika na poti otrok v šolo. V zadnjih nekaj mesecih smo pridobili v naše okolje nekaj težko pričakovanih dobrin. Pri tem mislim na lekarno, zdravniško oskrbo in po 17 letih tudi trgovino v središču naselja Dragomer. Verjamem, da si delimo mnenje, da je treba vse to vsaj obdržati, če ne celo nadgraditi. Ljudska pobuda ima v našem okolju kakovost in izkušnje. Verjamem, da bi lahko bili uspešni tudi, če bi se aktivno vključili v dejavnosti za ohranitev dobrin, ki jih potrebujemo vsi. »Če verniki ne obiskujejo cerkve, jim verjetno ni potrebna,« slikovito prikaže položaj gospod, ki je bil prisoten ob odprtju trgovine. Osebno verjamem, da je družina Orel v 30 letih boja s trdo konkurenco dokazala, da so vešči svojega posla in prinašajo v naše okolje mir, toplino in domačnost. Imamo priložnost, da dokažemo, da je privlačnost obojestranska. Miran Stanovnik, župan Trgovske police je napolnil M-Orel Aprila je v Dragomerju vrata odprla trgovina M-Orel. V majhni, a izredno domačni trgovini boste dobili vse, kar potrebujete za osnovno preskrbo. Od zelenjave, sadja, pekovskih izdelkov, mesa in ostalih prehrambnih živil do ostalih osnovnih izdelkov, ki jih potrebuje vsako gospodinjstvo. Tako kot občani se je odprtja trgovine razveselil tudi župan Miran Stanovnik, ki je povedal, da so dosegli velik cilj, ki je bil še do nedavnega nedosegljiv. Novo trgovino boste našli ob vhodu v Dragomer, v objektu nasproti picerije, tam kjer je nekoč že bila. Razprostira se na 80 m2, odprta pa je od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00, v soboto do 13.00. Trgovina res ne nudi vsega, kar lahko najdete v velikih trgovskih centrih, a ima zagotovo svoje prednosti, tako kot vse manjše trgovine. Nas so prepričali z domačnostjo, ki jo je čutiti na vsakem koraku. Od prijaznega pozdrava ob prihodu v trgovino, ustrežljive pomoči prodajalk pri iskanju izdelkov in postrežbe v delikatesi do sproščenega klepeta ob zlaganju nakupljenega v vrečke. Na koncu pa ne bodite presenečeni, ko vam bodo ponudili pomoč pri prenašanju težkih nakupovalnih vrečk v jeklene konjičke, tega zagotovo ne boste deležni drugje. Cene izdelkov so konkurenčne, ponudba je dovolj pestra, če pa kakšnega izdelka ne boste dobili, se bodo Orlovi potrudili, da bi v najkrajšem možnem času zadovoljili vaše želje. Ponudba je vsak dan še nekoliko širša, v teh dneh lahko tako kupite sadike balkonskega cvetja in različne zelenjave. "Danes smo odprli trgovino v naselju Dragomer. Prav gotovo je trgovina dolgoletna, največja želja prebivalcev tega kraja. Bil sem v trgovini in lahko rečem, da je čutiti tisto domačnost, ki je v veli- ki trgovini pogosto ni. Sama postrežba v trgovini je zelo v redu. Veselim se srečanja in druženja z vsemi ob dnevnih nakupih," je povedal župan. Dodal je še, da se z novo trgovino ustvarja tudi pozitiven zametek nastanka centra Dra-gomerja. "Verjamem, da bodo občani, sploh pa prebivalci Dragomerja in Lukovice ugotovili, da v vas ni prišel samo trgovec, ampak je prišla družina Orel, ki ima poleg dobre prodajne ponudbe tudi toplo besedo. Prav je, da vemo, da je to družinsko podjetje, ki ima več kot 30-letno tradicijo in nam je priskočilo na pomoč." Župan je prepričan, da bodo občani to znali ceniti in v trgovino ne bodo odhajali le po najnujnejše. Tudi občani, ki smo jih srečali v trgovini, so zadovoljni, da bodo zopet lahko nakupovali v kraju. Kot so nam povedali, je ponudba dobra in bodo trgovino znova obiskali. Tisti, ki so trgovino najbolj potrebovali in so si je želeli, so zagotovo upokojenci. To nam je potrdil tudi predsednik DU Dragomer - Lukovica Jože Sevšek, ki nas je spomnil, da je že decembra, ob odprtju lekarne, dejal, da upokojenci potrebujejo le še trgovino. "In jo imamo. To je res dobrodošla pridobitev. Glede na veliko število starejših je zelo pomembno, da je trgovina blizu. Kakšen izdelek bi v velikem trgovskem centru sicer lahko kupili po nekoliko nižji ceni, a bi prihranek pri nakupu porabili za vožnjo." V L. Foto: V. L. Od junija energetska svetovalnica V prejšnji številki Našega časopisa smo občane naše občine obvestili, da smo opravili razgovore z energetskim svetovalcem mreže EnSvet glede vzpostavitve energetske svetovalne pisarne tudi v Občini Log -Dragomer. Razgovori so že obrodili sadove in z veseljem sporočamo, da bo pisarna začela s svojim delom v sredo, 7. junija. Program brezplačnega energetskega svetovanja za občane - Mreža EnSvet nudi individualno, brezplačno, neodvisno energetsko svetovanje ter informacijske izobraževalne in ozaveščevalne dejavnosti za promocijo ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v lokalnem okolju. Posebej zanimive so tudi informacije o možnostih pridobitve nepovratnih spodbud in ugodnih kreditov, ki jih nudi Eko sklad občanom za njihove naložbe v večanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb, obnovljive vire energije in okoljske naložbe. Mrežo EnSvet na podlagi določil energetskega zakona organizira Eko sklad skupaj z zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi - občinami. Eko sklad je hkrati tudi koordinator ter vodi delovanje občinskih svetovalnih pisarn mreže in vanjo vključenih energetskih svetovalcev. V pisarnah mreže EnSvet, razpršenih po celi Sloveniji, delujejo usposobljeni neodvisni energetski svetovalci. Z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju naložbenih ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov v stano- vanjskih stavbah. Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov, prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov ter s tem olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike. V energetski svetovalni pisarni bo našim občanom nudil pomoč energetski svetovalec mag. Peter Petrovčič, ki sicer deluje tudi v občinah Vrhnika, Ljubljana in Logatec. Prijave na svetovanje bodo zbirali v sprejemni pisarni občine med delavniki, telefon 01 750 77 00, med 9. in 12. uro. Svetovanja bodo vsak teden v sredo od 15. do 17. ure po predhodnem dogovoru termina v sejni sobi Občine Log - Dragomer. Kot rečeno bo pisarna odprla svoja vrata v sredo, 7. junija, v primeru potrebe, pa se bo lahko energetski svetovalec oglasil tudi na vašem domu. V dogovorih ob vzpostavitvi energetske svetovalne pisarne v naši občini smo si zadali tudi nekatere operativne cilje. Ti so predvsem: - Razpoložljivost energetskega svetovalca našim občanom po predhodni najavi enkrat tedensko tako za svetovanje v pisarni kot tudi na domu. - Organizacija in izvedba delavnice za otroke v vrtcu in vsaki triadi osnovne šole s pedagoško usklajenimi vsebinami s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter ekologije. - Organizacija in izvedba dneva odprtih vrat energetske svetovalne pisarne na enem izmed večjih dogodkov v občini. - Sodelovanje s predstavniki občine pri pripravi energetskih in okoljskih politik ter naložb. Občani Občine Log - Dragomer, vljudno vabljeni! NAS CASOPIS 448/24. 4. 2017 CM K 50 MČOSOpis Občina Log-Dragomer ^ „to>: „„Jj © PREJELI SMO Obvestilo občankam in občanom 312 občank in občanov občine Log - Dragomer je aprila podpisalo spodnjo pobudo: izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Občini Log - Dragomer sta prioritetni nalogi naše občine. To je bila tudi zaveza župana. Po skoraj treh letih delovanja občinskega sveta še vedno nimamo odgovora. Stroški kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v občini Log - Dragomer naj bi po sprejetem načrtu razvojnih programov za obdobje 2017-2020 (NRP) dosegli približno 14.000.000 evrov. V proračunu 2017 je za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave rezerviranih 2.599.986 evrov, od tega: • 1.886.004 € (72 %), sofinanciranje EUkohezija--kanalizacija, • 332.825 € (13 %), sredstva iz državnega proračuna, • 381.157 € (15 %), sredstva občine. V primeru da evropska in državna sredstva ne bodo zagotovljena, kar je zelo verjetno, bo strošek na stanovanjsko enoto znašal približno 14.000 evrov. Ta strošek ne sme bremeniti občanov! Zato zahtevamo, da se investicijska sredstva iz vsakoletnega občinskega proračuna v obdobju 2017-2020 v celoti namenijo in sproti porabijo za izgradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Občini Log - Dragomer. Občani občine Log - Dragomer pozivamo občinske svetnike občine Log - Dragomer, da v skladu s svojimipristojnostmi in dolžnostmi na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o varstvu okolja in občinskimi akti sprejmejo naslednji sklep: občina je dolžna v skladu s 149. členom Zakona o varstvu okolja zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Za prvo prioritetno nalogo v občini se določi izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Vse ostale načrtovane investicije v občini Log - Dragomer se, do izgradnje kanalizacije in čistilne naprave, časovno zamaknejo. Glede na zgoraj navedeno se spremeni oz. dopolni NRP za obdobje naslednjih štirih let (2017-2020), sprejme rebalans proračuna občine Log - Dragomer za leto 2017 ter se gradnja kanalizacije in čistilne naprave upošteva v proračunu občine za leto 2018. 12. aprila 2017smo poslali pobudo in 217 podpisov članom občinskega sveta kot najvišjemu organu občine ter predsedniku nadzornega odbora. Pobuda na 16. redni seji občinskega sveta ni bila niti omenjena, kljub temu da je bilo v dvorani prisotnih več kot 30 občank in občanov. 24. aprila smo istim naslovnikom poslali še 95 podpisov, vseh 312 pa županu. Na nadaljevanju 16. redne seje, 25. aprila, je pod razno pobudo in podpise le omenil nekdo od svetnikov. Županov odgovor občankam in občanom pa je bil: »Sporočam, da smo o vaših pobudah na seji OS včeraj razpravljali. Če želite, da se tematika obravnava bolj podrobno, vam svetujem, da točko DR pripravite v skladu s Poslovnikom OS OLD.« Občinska uprava predlaga rešitev s koncesijo brez širše obravnave v javnosti, čeprav je predraga in preveč tvegana. Izkušnjo s Toscano že imamo. Občinska uprava favorizira to rešitev, da bo lahko lastna sredstva občine nemoteno trošila za investicije, ki niso nujne in bi jih lahko izpeljala po zaključeni izgradnji kanalizacije. 312 občank in občanov je s svojimi zahtevami seznanilo občinske svetnike in župana, da imajo drugačne poglede na trošenje občinskega denarja. Zagovarjamo varčevanje, ker z njim zmanjšamo potrebo po bančnem posojilu in/ali prodaji občinskega premoženja, če ne bi dobili kohezijskih sredstev. Financiranje z lastnimi sredstvi zagotavlja samostojno, od nikogar odvisno skrb za najnujnejšo komunalno opremo prebivalcev občine. Župana smo 15. maja pozvali, da v skladu z določbami statuta občine skliče zbor občanov v roku enega meseca. Zadnjega smo imeli 15. februarja 2016. Za civilno iniciativo Log, Dragomer in Lukovica Darijan Novak Odgovor občinske uprave Občinski svet je obravnaval predlog, da odslej vsa sredstva namenimo zgolj za kanalizacijo. Njegovo in tudi moje stališče je, da v občini potrebujemo napredek na vseh področjih, ne zgolj pod zemljo. In ta napredek mora teči sočasno, ne zgolj poskočiti enkrat na trideset let. Zato smo v zadnjih treh letih uspešno zaključili 17 projektov. Uredili smo varne poti za šolarje in pešce, nov vodovod med Logom in Vrhniko, zagnali smo tržnico, v občino pripeljali lekarno, namestili umetno travo na nogometno igrišče, posodobili ulično razsvetljavo. Različne stvari, ki prispevajo k večji kakovosti življenja, varnosti ali nižjim stroškom. Vse to so dobri premiki. Vendar številne velike stvari šele prihajajo. Trenutno izvajamo 13 projektov, ki sledijo strategiji razvoja. Od priprave novega prostorskega načrta, novih središč naselij Log in Dragomer do novega kolesarskega poligona in uresničitve razburljivih idej na področju turizma. Kanalizacija je ena izmed glavnih prioritet. Čeprav ni edina prioriteta, je daleč največja. Povezana z največ negotovostmi, največ stroški in največ tveganji. Ne želimo se odločiti narobe ali se na hitro dogovoriti za medsebojna razmerja z izvajalci po načelu piknika, kjer eden prinese klobase in pijačo, drugi pa povabi svojih 10 prijateljev. Niti si ne želimo, da bi izpustili iz rok priložnost za povratna sredstva. Danes ta priložnost obstaja, je živa in močno delamo na njej. Zakaj bi vzeli posojilo za kanalizacijo, ustavili vse tekoče projekte in se vnaprej odpovedali financiranju EU, dokler je možnost, da dobimo dodaten denar?Ni razloga. Občina lahko dela ceste, poti, stavbe, podpira razvoj društev na dva načina: ali zagotovi večino sredstev sama, recimo skupaj 4 milijone evrov (toliko se lahko največ zadolži), ali pridobi nepovratna sredstva, h katerim doda 10,15,20,30 odstotkov lastnih. Drugi način, torej s sredstvi EU in drugimi, je mnogo boljši. Pomeni, da 4 milijone evrov posojila postane 20- ali 30-odstotni delež skupne vrednosti naložbe. Torej jih iz 4 milijonov naredimo od 12 do 20. In to je kar velika razlika. Ali bo financiranje EU mogoče ali ne, bo jasno kmalu. Če bo, potem super; odpravili bomo veliko negotovost, Evropa bo "častila"del kanalizacije in lahko bomo namenili lastna sredstva in posojila za druge stvari. Gremo naprej. Če ne bo denarja od EU, imamo na voljo več drugih možnosti. Ne glede na to, ali bo ali ne bo denarja EU, pa bomo v vsakem primeru morali najti rešitev in jo uresničiti. Sicer bomo Evropski uniji plačali, ker splakujemo v Barje in to ni zelo ekološko. Z denarjem EU ali brez ima želena kanalizacija tudi temno stran. Državna uredba o teh rečeh namreč zahteva, da se del stroškov v vsakem primeru zaračuna občanom. Tako imenovano amortizacijo. A ta ne bo znašala 14 tisoč evrov na občana in tudi ne bomo zahtevali plačila v enkratnem znesku. Bo pa nekaj naneslo. Koliko je »nekaj«? Recimo, da nas bo kanalizacija hipotetično stala 100 enot denarja. Teh 100 enot moramo razdeliti na 30 let oziroma 360 mesecev (obdobje amortizacije) in vsak mesec s položnicami sproti zbrati delček tega stroška. Je to pošteno do občanov? Po moje ne. Je dovoljeno ne pobrati amortizacije? Zakonodaja pravi, da ni. Dokler se zakonodaja ne spremeni, moramo raču- nati, da se bo položnica podražila. Zato je zelo, zelo pomembno, ali nas kanalizacija stane 100,150 ali 90 enot denarja. Pomembno je tudi, kako bomo njo upravljali. To prav tako določa strošek. Tudi pri upravljanju obstajata slaba in boljša pot. Slaba je, da na hitro odpremo občinsko podjetje in zaposlimo kader po politični liniji - t. i. »naši« ljudje, ki so doslej delali na primer v banki ali zavarovalnici, bodo imeli prvič opravka s kanalizacijo, obenem pa bo to zanje najbolje plačana služba, ki so jo kadar koli imeli. V Sloveniji to ni popolnoma obroben pojav. Lahko pa seveda izberemo boljšo različico in poiščemo pomoč strokovnjakov, ki upravljajo desetine takšnih sistemov, točno vedo, kje se da prihraniti denar in kako na dolgi rok priti skozi čim bolje, ceneje in kakovostno. Zato, ker jih zavezujejo zelo natančne pogodbene kazni in jim je v finančnem interesu, da tako ravnajo. Tudi pri gradnji lahko špekuliramo in improviziramo ali pa poiščemo pomoč organizacij in podjetij, ki so pripravljeni ne le prevzeti del odgovornosti, ampak tudi nositi pomemben del stroškov. In seveda izbrati takšne, za katere to ne bo prvi posel takšne velikosti, ki so se učili na lastnih napakah in ne na naše stroške. Lahko sklenemo pogodbe bolj po domače ali uveljavimo stroge zaveze na podlagi natančnih izračunov, podrobnih elaboratov in zelo življenjskih pravnih določb. To so le nekatere izbire, pasti, čeri na poti do kanalizacije. Ne gre za en sklep ali eno veliko dejanje, ampak za niz premišljenih odločitev. In danes se prebijamo skoznje, eno po eno. Za 10-letni projekt smo zelo hitri. Nismo pa še na cilju. Pomembno je, da vsak dan sproti napredujemo - in to se dogaja. Predstavniki te občinske uprave in župan stavimo na strokovnost, ne na improvizacijo. Na profesionalce, ne na »naše«. Na konkretne rezultate, ne na prazne obljube. Tako delamo pri vseh projektih. Včasih to pomeni, da komu rečemo ne in se zdimo grdi. To je nizka cena za napredek naše čudovite občine. Nizka cena za nove ideje občank in občanov, vzajemno razmišljanje o tem, kaj vse bi lahko še bilo. Za optimizem in dobro voljo ter srečo, ki jo čutimo ob tem, da smo doma v enem izmed najbolj čudovitih kotičkov sveta. Hvala vsem občankam in občanom za pomoč pri tem, da občina Log - Dragomer postaja še lepša, boljša, sodobnejša. Iz dneva v dan. Župan Miran Stanovnik Hamurabijev zakonik 3750 let star zakonik je aktualen tudi za naš čas in kraj. Hamurabi je bil babilonski kralj, ki je živel in vladal v Mezopotamiji okoli leta 1750 pred Kristusom, torej nekje na prehodu iz bronaste v železno dobo. To je daleč nazaj. Za lažjo predstavo povejmo, da so Hamurabijevi Babilonci živeli toliko pred Rimljani kot Rimljani pred nami. Hamurabi si večne slave ni pridobil z vojaškimi zmagami, ampak s tem, ko je dal v skalo vklesati zakone, ki so urejali red in življenje takratnih ljudi. In kaj je v tem zakoniku, ki ga sestavlja 282 členov, tako posebnega, razen njegove starosti? Najprej preseneča sistematična urejenost zakonov glede na področja. Tako na enem mestu ureja obveznosti strank pri sklepanju pogodb, na drugem kazni za kraje, na tretjem pravico delavcev do plačila in odgovornost lastnika vodnega jezu, ki se je porušil zaradi malomarnega vzdrževanja. Če so nekateri členi vezani na takratni način življenja, kot na primer vzdrževanje vodnega jezu, pa so nekateri večno aktualni, tudi za naš čas in okolje. Drugo, kar preseneča pri zakoniku, pa je vsebina in načela, ki so pri tem uporabljena. Prvi štirje členi na začetku zakonika govorijo o tem, da sodbe ne more biti, če krivda ni dokazana. Zgolj mnenje sodnika in množice ni dovolj za izrek sodbe in kazni. Obenem prvi členi Hamurabijevega zakonika govorijo, da mora tisti, ki nekoga po krivem obtoži oz. zavaja sodnike, prevzeti njegovo kazen. In kazni v tistem času niso bile mile, pogosto je bila kazen celo smrt. Iz celotnega zakonika veje načelo, da velja za vse. Ker pa je bila takratna družba večrazredna, je to načelo veljalo znotraj vsakega razreda. Vendar veljalo je. Pravice, dolžnosti in zagrožene kazni so bile enake za vse, ne glede na narodnost ali morebitne prijateljske vezi obravnavanega s sodnikom. 5. člen zakonika je še posebej zanimiv, ker govori o odgovornosti sodnikov in tistih, ki imajo pravico in dolžnost presojanja. Če se izkaže, da je sodnik po lastni krivdi, še toliko bolj pa, če je namenoma napačno razsodil, je moral dvanajstkra-tno povrniti storjeno škodo in nikoli več ni smel opravljati sodniške službe. Zanimivo, kajne? Kaj pa to pomeni za nas, za našo malo lokalno skupnost? Ker smo mi enako ljudje, kot so bili ljudje Babilonci, imamo tudi mi enake probleme, le da so naši prilagojeni stanju tehničnega razvoja. Ravno tako kot pred tisočletji, obstaja tudi danes skušnjava veljakov, da bi si zakone po svoje tolmačili, sebi v korist in drugače kot takrat, ko gre za običajne in ne tako pomembne ljudi. Prav tako kot v preteklosti, obstaja danes skušnjava tistih, ki imajo možnost odločanja in razsojanja, na primer občinskih svetnikov, da razsojajo v korist prijateljem veljakom. In ravno tako kot pred tisočletji, to tudi danes ni prav. Enostavno ni pošteno. In če se zgodi, je na nepravilnost treba opozoriti, sicer se lahko nepošteno delovanje »sodnikov« in »veljakov« preveč razpase na škodo »običajnih« ljudi. Mag. Domen Cukjati, občinski svetnik liste SDS NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 51 N OS Občina Log-Dragomer 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Šampanjc turnir v Dragomerju V soboto, 6. maja, smo v Športnem parku Dragomer skupaj s člani ŠD Dragomer - Lukovica organizirali otvoritveni teniški turnir dvojic, poznan kot Šampanjc turnir. Teniški dogodek, ki se ga je udeležilo približno 20 članov športnega društva, je minil v športnem in prijateljskem duhu. V želji po čim bolj kakovostnem druženju naših članov smo posamezen teniški par sestavili v kombinaciji "izkušenega" in "neizkušenega" igralca. Prijavnine ni bilo, društvo je poleg žogic za sodelujoče pripravilo tudi manjšo pogostitev. Posebne čestitke velja nameniti zmagovalcema turnirja, ki sta po žrebu in spletu naključij, a zato nič manj zasluženo, postala Drago Štrekelj in Simon Toplak. Še enkrat hvala vsem, ki ste se turnirja udeležili, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri iz- vedbi, nenazadnje tudi našemu članu Jožetu Remcu iz TC Dragomer, ki nam je za čas trajanja turnirja brezplačno posodil elektriko in teraso pred gostilno Toscana. V društvu že kujemo načrte in se pripravljamo na izvedbo novih športnh dogodkov, za katere smo prepričani, da bodo podobno kot ta nagrajeni z lepim obiskom in dobro voljo športnih navdušencev. Ekipa ŠD Dragomer - Lukovica Športno igrišče vsako jutro oživi Uspelo nam je! In na to smo zelo ponosni. Športno igrišče Dragomer vsako jutro oživi, saj na njem že drugi mesec vsako jutro razgibava telo in duha od 20 do 30 krajank in krajanov Dragomerja in Lukovice. Postali smo odlična, dobro uigrana ekipa in mislimo, da smo po svoji motiviranosti, zavzetosti in slogu daleč naokoli najboljši. Kako se je začelo? Na občnem zboru Društva upokojencev Dragomer Lukovi-ca je nekdanji predsednik špor- tnega društva Ciril Krašovec pozval navzoče, da pregledajo različne načine vadb in gibanja starejših, šolo zdravja; vse z namenom, da bi tudi v našem kraju začeli z redno vadbo. In tako se je 6. marca ob 7.45 začelo. Prišli so štirje in odprli sezono. Vsak dan nas je bilo več in brez plakatov ter reklam je sedanje število naraslo že na skoraj 30. V pol ure si s premišljenimi vajami temeljito razgibamo vse mišice in sklepe, hodimo, korakamo in vpletli smo tudi plesne korake. Del vadbe so tudi vaje za ravnotežje in krepitev mišic medeničnega dna. Posebnost našega pristopa je, da pri vajah zelo dobro izkoriščamo gole, klopi in črte na igrišču. Vadbo nadzoruje Ciril Krašovec, vaje pa vodita vsakič vsaj dve osebi, saj je naš skupni cilj usposobiti čim več vaditeljev. Športno igrišče Dragomer je v novem zagonu. Dobiva novo podobo, sveže pobarvane črte, pobarvane gole, nove mreže, česar se vsi veselimo. Z našo redno vadbo je prišla tudi nova vsebina, ki nas vsakodnevno napolni z življenjsko energijo in pričara nasmehe na naše obraze. Za slednje redno skrbi tudi Marcel s svojo simpatično hudomušnostjo. In tako smo zdravstvene težave, osamljenost, slabo voljo, odhod v dom upokojencev prestavili za nedoločen čas. Pridružite se nam! Vsakega se razveselimo in vsakega bomo lepo sprejeli. Vadba je primerna tudi za zaposlene v naši občini, saj je aktivni odmor najboljša naložba za dobro počutje in pozitivno naravnanost na delovnem mestu. Erna Kos Grabnar NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 52 N OS Občina Log-Dragomer 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Naslovnica Pogovorov Spoznavali Že tretja številka knjižice Pogovori z občani, izdalo jo je društvo DVIG, dokazuje, kako ustvarjalne, dragocene sokrajane imamo v občini Log - Dragomer. Intervjuvanci razkrivajo paleto svojih življenjskih izkušenj od otroštva, družine, prijateljev do poklicnih poti. Tako nam gospod Lovro Sodja, vsestranski umetnik in pedagog, na čudovit način razkrije med drugim tudi razvoj glasbenega šolstva na avstrijskem Koroškem, ki ga je pravzaprav uvajal, a nas zagotovo večina o tem malo ve. Pa o vseh številnih dejavnostih, ki so ga izpolnjevale vse življenje. Domačina Jakob Dolinar z Lukovice in Tone Kršma-nec iz Dragomerja pa nam razkrijeta težko predvojno in še težje medvojno življenje v teh krajih, polno tragičnih usod. Tukajšnji ljudje so se v tistih časih res težko prebijali skozi življenje, pa naj so kmetovali ali pa hodili na delo v Ljubljano. Še posebej za mladi rod je poučno, kako polno žrtvovanj in revščine je bilo življenje ljudi tukaj na obrobju Ljubljane. Vse to je pravi in dragocen mozaik, prispevek za zgodovino kraja. Kajti vsi pogovori, ki so zajeti v treh doslej objavljenih knjižicah, so lahko avtorjem pogovorov in društvu DVIG v ponos in spodbudo, da opravljajo dragoceno poslanstvo. Nina Komparič tehnike v v sprosčanja Sredi aprila smo v prostorih KUD Kosec na Logu spoznali in preizkusili tri različne tehnike sproščanja, ki jih lahko brez večjega napora vnesemo v vsakodnevni ritem življenja. Kot smo izvedeli na delavnici, strokovnjaki že vrsto let ugotavljajo, da je sprostitev zelo pomembna za naše življenje. Pri obvladovanju stresa nam lahko pomagajo dihalne vaje, ki predstavljajo najpogostejši način sproščanja napetosti. Te so preproste, hkrati pa jih lahko izvajamo kjerkoli. Druga tehnika je postopno mišično sproščanje. V prvem koraku krčimo določene mišične skupine, v drugem pa jih sproščamo. S to sistematično tehniko lahko dosežemo stanje globoke sproščenosti. Pri obvladovanju stresa pa je koristna tudi preprosta tehnika, ki se ji reče vizualizacija pomirjujočega kraja. Kot so izvedeli udeleženci delavnice, ki je potekala pod okriljem centra za krepitev zdravja vrhniškega zdravstvenega doma, gre za metodo, pri kateri s pomočjo domišljije spreme- nimo naše čustvovanje, vedenje in telesno stanje. Slike, ki si jih prikličemo in ob njih uživamo, nas sprostijo in odženejo negativne misli. S pomočjo sproščanja človek spozna, kako lahko obvlada stres. Sprva lahko le nadzira posamezne telesne znake, pozneje pa sproščanje pozitivno vpliva tudi na boljšo učinkovitost miselnih funkcij. Po nekaj tednih redne vadbe (20-30 minut na dan) dosežemo večjo in dlje trajajočo sproščenost. Izboljša se spanje in zmanjša utrujenost, izboljšata se koncentracija in spomin, zvišata se produktivnost in samozaupanje, preprečujemo ali zmanjšamo lahko psihosomatske bolezni (migrene, raz-dražljiv prebavni sistem, zvišan krvni tlak ...). KUD Kosec Tokrat smo se poklonili Erbežnikovi V četrtek, 11. maja, se je tudi društvo DVIG priključilo gibanju ob tednu ljubiteljske kulture, ki poteka po vsej Sloveniji in evropskih državah in ko se poklonimo več kot 107000 kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko (brezplačno) namenjajo kulturi, letos še posebej likovnim ustvarjalcem. Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska manifestacija na področju učenja in izobraževanja v Sloveniji. Poteka pod sloganom, Slovenija, učeča se dežela. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja po vsem svetu. Njegovo poslanstvo je promovirati pomen, vlogo ter možnosti učenja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih. Lani je bilo organiziranih blizu 1.800 prireditev, dogodkov, namenjenih najširši javnosti in predstavnikom vseh generacij, udeležencem v učenju in izobraževanju. Obema velikima slovenskima in evropskima dogodkoma smo se pridružili z odprtjem razstave akvarelov naše sokra-janke Emilije Erbežnik v piceriji Siciliana v Dragomerju, ki se ji zahvaljujemo za pomoč in podporo. Gospo Emilijo Erbežnik smo spoznali že v 2. številki revije Pogovorov z občani, tokrat pa samo na kratko o njeni likovni ustvarjalnosti. Emilija Erbežnik je že v mladosti kazala veliko nadarjenost na tem področju, zato jo je že njen takratni likovni pedagog na gimnaziji, Jože Ciuha, spodbujal k nadaljnjemu šolanju. Predlog takrat ni bil uresničljiv. S slikanjem oz. risanjem je začela leta 1977, resneje pa je začela obiskovati različne tečaje in delavnice po upokojitvi, to pomeni 40 let po tem, ko ji je profesor Ciuha svetoval izobraževanje na sli- karski šoli. Slika predvsem v akvarelni tehniki - od morja do gorskih motivov, pa tihožitja in tudi portrete. V Sovretovi šoli je tri leta vadila samo risbo, kasneje je slikala v olju in akrilu. Velikokrat je vabljena na slikarske kolonije, kjer nastale slike ob zaključku oceni strokovna žirija, ki jo sestavljajo umetnostni zgodovinarji in akademski slikarji. Nekaj slikarskih delavnic je vodila v OŠ Log - Dragomer. Pred leti je vodila likovno delavnico tudi v dragomerškem vrtcu, v Ljubljani pa uči slikanje v tehniki akvarela skupino medicinskih sester. Je dolgoletna članica kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher. Družijo se na ex--temporih in slikarskih kolonijah v raznih krajih Slovenije in Hrvaške ob vodenju mentorjev - akademskih slikarjev. Pogoste razstave imajo v veliki avli UKC Ljubljana. Prvo samostojno razstavo ji je omogočil brat Jože Je-senovec 1991. leta v dragomer-škem gasilnem domu. Po tem je imela več kot 50 samostojnih razstav, preko 200 skupinskih in je za svoja likovna dela dobila 21 nagrad. Sodelovala je na razpisu za vrhniški spominek. Dr. Janez Bogataj je izbral delo Cankarjeve črtice, njen nagrajeni izvirni osnutek je v prodaji tudi v tujih jezikih. Akademski slikar Janez Ko-vačič o Emiliji Erbežnik pravi: »Emilija je brez dvoma vsestransko nadarjena in človek je pravzaprav v zadregi, ko mora govoriti le o enem izmed njenih darov. Danes jo predstavim kot slikarko. Preizkusila se je v različnih tehnikah. Odločila se je za tehniko akvarela, ki je gotovo najžlahtnejša in najbolj intimna likovna govorica. Številni se akvarelu prav zaradi zahtevnosti ogibajo, saj se pri tej tehniki umetnik težko spreneveda in išče lažne poti. Vedno so vidni vsi nanosi, dobri in slabi. Emilija tehniko akvarela suvereno obvladuje in omogoča ji neskončno izraznih možnosti. Motivni svet slikarke je izjemno širok. Navdušuje jo narava v vseh letnih časih, tudi krajevna pestrost je izjemna, saj na njenih slikah opazimo motive od naših gora in ravnic prek kraških vasi in rek do Toskane. Krajina je tisti naboj, ki jo najbolj animira. Pri krajini zapoje in odmeva njen globoko oseben posluh za vodo, drevesa, vaške vedute, intimno kmečko arhitekturo. Skratka, svet gleda in tudi vidi skozi svojo izpovedno govorico. Popolnoma drugačen svet pa so Emilijini šopki in tihožitja. Ob gledanju teh si napolni dušo in s posebno potezo oblikuje drugačno, osebno sliko. Pri šopkih in tihožitjih ne gre le za formalno posnemanje videnega - tu zapoje v svojem najintimnejšem jeziku. Rože in elementi tihožitij so samostojni barvni organizmi, ki ponujajo izjemno pestro mozaično podobo. Pri tem se ji posreči najgloblja izpoved, ki si jo vsak umetnik lahko samo zaželi.« Po predstavitvi slikarke je sledil kulturni program. Violinistka Lana je zaigrala dve skladbi, gospa Alenka Logar Pleško je prebrala štiri pesmi slovenskih pesnikov, ki so se z vsebino povezale z razstavljenimi akvareli. Prijeten program je zaključil pevski trio, ki ga sestavljajo Jože, Liljana, Milka. Odprtja razstave se je udeležilo okrog trideset obiskovalcev, med njimi tudi gospod župan Miran Stanov-nik. Vsi smo bili veseli, da sta tudi kultura in umetnost našli pot v naš kraj. Gospe Emiliji Erbežnik za razstavo, ki je na ogled v Siciliani, iskreno čestitamo, bralce Našega časopisa pa vabimo v Dragomer, da si njene akvarele ogledajo. Nika Gams, društvo DVIG NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 53 N OS Občina Log-Dragomer 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 "Talking kites" V sklopu mednarodnega projekta i-EARN (International Education and Research Network) smo izvedli projekt "Talking kites". Izdelovali smo zmaje in jih spuščali na šolskem igrišču. Namen projekta je, da se učenci učijo o otrokovih pravicah in spoznajo tujega avtorja Janusza Korczaka, ki je govoril o pravicah otrok (okoli 1930), kot jih poznamo iz konvenzije o otrokovih pravicah (1989). Sodelovali so učenci od 1. do 5. razreda matične šole in 5. c--razred iz podružnice Bevke. Skupaj okoli 230 učencev. Ta projekt spodbuja mir, spošto- vanje, strpnost, prijateljstvo in solidarnost. Na zmaje smo risali simbole, povezane s pravicami otrok (ljubezen, hrana, sanje, higiena, igra, spanje, mišljenje, sreča, šolanje), in napisali lastne želje, upe in sanje za boljši jutri. Hvala vsem učiteljicam za sodelovanje in učencu Klemnu Lor-berju za izdelavo videoposnetka. Kaja Lenič V Majenci v Dolini pri Trstu Pretopli marčevski dnevi so vabili v naravo, proč od knjig in posedanja na kavču. Pa je narava poskrbela, da v aprilu ni bilo več tako lepo in je bilo posedanje s knjigo nekje na toplem spet dobrodošlo. Zvesti bralci pa tako ali tako nikoli ne iščejo razlogov, ki bi jih odvrnili od branja, temveč je vsaka nova knjiga prijeten izziv, ki se mu je težko upreti. Še zlasti, če ti branje priporoči nekdo, ki ga je vsebina knjige že pritegnila in navdušila. Kar nekaj knjig smo prebrali v zadnjih dveh mesecih. Začela bom z Vilmo Purič in njenim delom Burjin čas. Pisateljica v knjigi opisuje življenje v manjši vasi Repen (v bližini Trsta) v času druge svetovne vojne. Delo je prepleteno z zgodbami kar nekaj žensk. Le te zelo zaznamujejo njihova življenja. V zgodbe pisateljica nevsiljivo vključuje lepoto narave tistega konca in življenje v vasi v tistem času. Nadaljevali smo s pisateljico Tanjo Tuma in njenim delom Češnje bele in rdeče. Tudi ta knjiga poseže v vojni čas. Glavni junakinji, sovaščanki iz majhne vasi v Brkinih, se znajdeta na nasprotnih straneh. To je berljiva zgodba o usodi ljudi med drugo svetovno vojno, pretresljiva pripoved glavnih junakinj in njunih najbližjih, ki vendarle nosi tudi sporočilo o tem, da je sprava mogoča le med posamezniki. Sicer pa zaključke prepuščam bralcem in priporočam v branje. Več pozornosti smo po- Vabilo svetili tudi Svetlani Makarovič. Mnogi jo poznajo po izvrstnih zgodbah za otroke, manj pa po delih za odrasle ali kot izvrstno pesnico. Mi smo se seznanili z delom Počitnice pri teti Magdi. Zgodba je hudomušna in iskriva, junakinje ne povsem običajne, pa saj tako poznamo tudi avtorico. Dogodek zadnjih dni pa je bil izlet članov in članic bralnega krožka na Tržaško in obisk kulturne prireditve na Majen-ci. Prireditev združuje veliko krajanov občine Dolina pri Trstu, ki ima približno 6.000 prebivalcev, šestdeset odstotkov je Slovencev. To je tudi ena od šestih občin, v kateri je župan vedno bil slovenske narodnosti. Spoštujejo slovensko tradicijo in običaje, jih negujejo in ohranjajo. Eden takih je tudi postavljanje mlaja. Na začetku maja, običajno na prvo nedeljo, se tradicionalno odvija vaški praznik Majenca. Ime prireditve je najbrž nastalo zaradi meseca, v katerem se praznik odvija, nekateri pa pravijo, da je ime dobil po majnici, ki cveti v tem času in mu pri nas pravimo španski bezeg. Ob srečanju s pisateljem, nekdanjim županom občine Dolina, oljkarjem, dolgoletnim učiteljem in organizatorjem najrazličnejših dogodkov Borisom Pangercem v naši občini smo se navdušili in si dogodek ogledali tudi sami. Vabimo na predavanje Matjaža Gamsa Superinteligenca in prihodnost človeštva V četrtek, 1. junija, ob 18.00 v Toscani Med strokovnjaki, ki so sooblikovali Vizijo razvoja Slovenije 2050, je tudi naš krajan dr. Matjaž Gams, vodja odseka za inteligentne sisteme ter redni profesor na mednarodni podiplomski šoli na inštitutu Jožef Štefan in fakulteti za računalništvo in informatiko. Povabili smo ga, da v tednu vseživljenjskega učenja tudi nam predstavi svojo vizijo. Vabljeni DVIG R* V * v: ■.:, ;--r/; Ob našem obisku Doline, ki so se mu pridružili tudi naši prijatelji, člani bralnega krožka iz KD Studenci iz Maribora, nam je Boris Pangerc namenil precej svojega dragocenega časa. Imenovani je nepogrešljiv član pripravljalnega odbora te prireditve že vrsto let. Prav zaradi tega smo mu iskreno hvaležni za vse, kar je storil za nas. Poleg postavitve mlaja, za katerega slovenski fantje in dekleta spletajo vence, okrasijo češnjo, ki krasi vrh mlaja, in prepevajo pesmi, v tem času pa se vrstijo tudi različne kulturne prireditve, tekmovanja in predstavitve. Celotno praznovanje traja tri dni, pri čemer je prvi dan namenjen postavitvi mlaja, drugi in tretji pa rajanju in seveda po zaključku tudi podiranju mlaja. Ogledali smo si razstavo čipk v cerkvi svetega Martina, oljkar-ski muzej in razstavo oljčnih olj ne le njihovih temveč pridelovalcev tudi iz drugih krajev pokrajine, v katero spada občina Dolina, razstavo domačih likovnikov v dvorani Valentina Vodnika, prisostvovali smo paradi starodobnikov in seveda pripravam za postavitev mlaja. Srečanje s Tržačani pa je imelo tudi literarni prizvok, saj smo spre- mljali predstavitev izdaje nove pesniške zbirke gospoda Borisa Pangerca z naslovom Ptice v mojem oljčniku. Pesnika odlikuje ljubezen do lepe slovenske besede, narave in ljudskega izročila. Ob ogledu likovnih del pa nam je svoje pesmi predstavila tudi Danila Tuljak. Pesnica je doma iz Koštabone (kraja v slovenski Istri) in jo je ljubezen zanesla v Dolino, kjer je ostala po poroki. V svojih pesmih zato uporablja poleg knjižnega slovenskega jezika tudi istrsko narečje in dolinski pogovorni jezik. Pesnikovanje pa ni njeno edino kulturno ustvarjanje. Iz testa in modelirne mase ustvarja narodne noše in motive iz kmečkega življenja istrskega človeka. Zanimiva ženska, polna optimizma in neusahljivi vir zgodbic o ljudeh in njihovem življenju na Tržaškem in v Istri. Vsega ni možno opisati v nekaj stavkih. A če vam dopušča čas in vas zanima, kako se Slovenci še znajo poveseliti, kaj vse počno, ter želite spoznati, kako ljubijo slovensko besedo, se jim kdaj pridružite. Zagotovo boste prijetno presenečeni. Dragica Krašovec Izdelovali orhideje iz zavrženih žabic L&l rt Spomladi se po dolgi zimi veselimo sprehodov v naravo predvsem zaradi prvih spomladanskih cvetlic. Zvončki, trobentice, žafrani prekrijejo svetla gozdna tla, na nekaterih suhih in vlažnih travnikih pa se kmalu razcvetijo tudi vijolice. Cvet vedno pritegne pogled, ustavi misel in besedo. Človeka pritegne na različne načine. Mnogim je izdelovanje cvetja izziv, kako poustvariti to, kar ustvari narava. Kakor v naravi se prvih cvetočih spomladanskih cvetlic veselimo tudi doma. Zato smo članice KUD Kosec na prvi pomladni delavnici izdelovale orhideje iz otroških žabic. Delavnice se je udeleži- lo šestnajst članic, vodila jo je Dragica z Vira pri Domžalah. Ob prijetnem klepetu in dobri družbi nam je večer hitro minil, tako da smo se razšle zadovoljne in ponosne vsaka na svoj izdelek. V vsako rožo je vpletenega mnogo znanja, ročnih spretnosti, vztrajnosti, natančnosti, čustev in domišljije. Ob natančnem gledanju in opazovanju narave in rož razvijamo tudi prefinjen občutek za skladnost in estetiko. Bilo nam je prijetno. KUD Kosec z majem zaključuje dejavnosti. Želimo vam vesele počitnice, spočijte si in naberite moči za jesenske dni, ko za vas pripravljamo veliko lepih dogodkov in razstav. Veselimo se, da se bomo takrat spet srečali in družili. KUD KOSEC NAS CASOPIS 448/24.4. 2017 CM K 54 N OS Občina Log-Dragomer 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Srečanje otroških folklornih skupin Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Vrhnika, je v sodelovanju s KUD Kosec in OŠ Log Dragomer pripravil otroško folklorno srečanje v šoli. Na pobudo KUD Kosec in mentorice njihove otroške folklorne skupine Nataše Ko-govšek, članice sveta JSKD OI Vrhnika, je sklad skupaj z društvom in šolo organiziral prisrčno otroško folklorno prireditev Ob bistrem potoku je mlin. K sodelovanju so bile vabljene skupine iz vrtcev, osnovnih šol in društev, ki negujejo dediščino otroških plesov, petja in iger. Dvorano dragomerske šole so dodobra napolnili starši, bratci in sestre nastopajočih. Predstavile so se nam folklorne skupine Vrtca Vrhnika s postavitvijo Majhna sem bila, OŠ Antona Martina Slomška s postavitvijo Jaz pa nekaj novega imam in KUD Kosec s postavitvijo Majhna sem bila, piške sem pasla. Skupine vodi- jo mentorice: Katarina Petrič in Jelka Ogrin, Tanja Zupan in Nataša Kogovšek, vse tri pa so se zelo potrudile z vsebinsko in kostumsko podobo plesov in nastopajočih, ki so nas popeljali v pretekle čase z otroškimi igrami in plesi. Tako smo videli plese in igre: kačo vit, polža vit, trikule, tra-kule, buc, buc, buc, pokšotiš, krajce vit, kovtre šivat, rinčice talat, pa pesmi s plesi Katarina Barbara, Lisička je prav zvita zver, Majhna sem bila in druge. Iz Glasbene šole Vrhnika so prišli trije mladi glasbeniki. Štefan Rangus Šuljič je na harmoniko zaigral Čuk se je oženil, Katja Jerina in Anja Jereb pa sta na klarineta zaigrali pesem Oj, Triglav, moj dom. Tudi mali pevci zbora Lučka Vrtca Log - Dragomer so se izkazali z dvema ljudskima. Pod vodstvom zborovodkinje Klare Mravlje so zapeli pesmi Srečali smo mravljo in Moj klobuk ima tri luknje. Ob koncu nastopov je povezovalec Emir Jušič povabil mentorice skupin na oder in mali folklorniki so jim izročili dehteče potonike v zahvalo za njihovo predano pedagoško delo. Rože so dobili tudi glas- beniki, ki so s svojim nastopom zaokrožili podobo ljudske dediščine in izročila na folklorni prireditvi. Vsi nastopajoči pa so se ob koncu posladkali še s pecivom in sokom ter se zadovoljno predali toplim objemom staršev. Potep po slovenski Istri Folklorna skupina v novi preobleki V novih oblačilih so se naši najmlajši že predstavili. Prekrasne noše je izdelalo stvo Helena Jamnik, ki se ji Modno oblikovanje in šivilj- zahvaljujemo za ves posluh. Otroci jih bodo nosili z velikim veseljem in ponosom ter še naprej razveseljevali staro in mlado občinstvo. KUD Kosec Lepo sončno jutro, 12. aprila, je obetalo izletnikom DU Dragomer Lukovica prijetno druženje v slovenski Istri. Pa še avtobus Benotursa z Janezom na čelu nam je s svojo rumeno barvo naznanjal, da bo lep sončen dan. Po kratkem postanku in kavici na Ravbar-komandi smo se odpeljali na grad Socerb, ki bdi kot orlovsko gnezdo nad rižansko in osap-sko dolino. Tu smo srečali tudi učence OŠ Log - Dragomer, ki so se potem podali v sveto jamo, ki v sebi skriva edino podzemno svetišče na Slovenskem. Pot nas je vodila naprej v največje mesto slovenske Istre Koper, kjer smo si ogledali stolnico Marijinega vnebovzetja, ob kateri stoji mogočni stolp z 204 stopnicami. Nekateri so se povzpeli na vrh in uživali v prelepem razgledu, drugi smo šli v znamenito kavarno Loža na kavico, nekaj pa se jih je predalo martinčkanju na toplem sončku. Spustili smo se še do nekdanjega skladišča solin in naprej do tržnice, kjer nas je že čakal naš Janez in nas krožno popeljal mimo prelepega drevoreda koprskih palm in Luke Koper. Preko Šmarja smo se peljali naprej ob dolini reke Dragonje do našega cilja, kmetije Mahnič v vasici Dragonja. Sprejela nas je gospa Ingrid Mahnič, ki nam je na zanimiv in zabaven način predstavila zgodovino kmetije, pridelavo vina, vse skupaj pa zaokrožila še s predstavitvijo pristnega istrskega kosila, ki ga je skupaj z domačim kruhom pripravila nona Franka. Okusno kosilo smo poplaknili z domačim vinom, ob poobedku pa nam je Ingrid dala za pokušino tudi vino Porto Rose s pridihom vrtnice, ki si ga je za protokolarno vino izbral tudi župan Pirana g. Bossman. Po nekaj plesnih korakih in odpetih pesmih ob Na jezikovnem taboru na Češkem odlični spremljavi harmonikarja Toneta ter ogledu vinske kleti smo se odpeljali mimo sečovelj-skega zaliva do Ribiča, od tam pa na prelep sprehod ob morju, kjer nas je vse do Lucije božalo toplo sonce. S sončnim zahodom smo odšli tudi mi proti domu in iz zadnjega dela avtobusa se je slišalo veselo petje ob spremljavi harmonike. Preživeli smo lep dan, ki je bil namenjen predvsem druženju, tkanju novih poznanstev in tudi snidenju znancev po kar nekaj letih. Ali boš prihodnjič z nami tudi ti? Če se želite družiti z nami, nam lahko to sporočite po elektronski pošti: inka.zdravko-vic@gmail.com. Če pa bi želeli prejemati e-obvestila o izletih in športnih dejavnostih društva, nas prav tako obvestite in nam sporočite svoj elektronski naslov. Inka Učitelj Matjaž Grandič je od svoje češke prijateljice Suzane prejel vabilo, da se skupaj z učenci udeleži angleškega jezikovnega tabora v Čeških Budejovicah. Povabila smo se seveda zelo razveselili, sestavili skupinico primernih kandidatk in 24. aprila odpotovali na Češko. Našo ekipo sva sestavljala učitelja Matjaž Grandič in Sandra Jovanov, spremljala pa sva skupino osmih učenk 7. in 8. razreda. V ekipi gostujočih učenk so bile Vesna Lenarčič, Lara Vr-hovec, Eva Torkar, Nives Božič, Zala Zlobko, Saša Trček, Tina Kogovšek in Eva Trpin Dolinar. Prišel je težko pričakovani dan, ponedeljek, 24. april. Vedeli smo, da nas čaka dolga vožnja z vlakom in avtobusom. Že misel na to, da bomo odpotovali ob 9.20, prispeli pa ob 19.00, nam ni dala miru. Vendar smo se med samo vožnjo ime- nitno zabavali. Potovali smo od Ljubljane proti Salzburgu, od Salzburga do Linza, od Linza do Čeških Budejovic in nato z avtobusom do Olešnika, kjer stoji kmečka hiša (ranč) Vyšti-ce. Tu smo bili nastanjeni. Dom je opremljen skromno. Učenke so bile nastanjene v sobi po štiri skupaj. Poseben del doma je bil urejen v sanitarije, kuhinjo in večnamensko dvorano. Češki učiteljici Suzana in Monika sta z učeni za nas pripravili poseben sprejem. Po nastanitvi nas je čakal prvi večer druženja in spoznavanja. Drugi dan je bil namenjen športnim dejavnostim. Z različnimi dejavnostmi smo se urili v angleščini in med seboj tek- movali. Športne discipline so bile razporejene čez cel dan, pri tem pa smo se seveda imenitno zabavali. Skupaj s svojimi ekipami smo zbirali ključe. Zmaga v določeni igri nam je prinesla en ključ. Zbrati smo jih morali pet. Na koncu smo vsi prišli do skritega zaklada in zadovoljstvo ob koncu dneva je bilo nepopisno. Sreda je bila dan za spoznavanje zgodovine. Odpeljali smo se do mesteca Tyn nad Vltavou, kjer smo obiskali mestni muzej. Presenetil nas je njihov pristop. Zgodovino smo spoznavali z gibanjem in izkazovanjem različnih spretnosti. Odvijali smo časovni trak in šteli korake dolge prazgodovine ter ostalih obdobij, iskali fosile v kamninah, plesali ples dežja, poskusili zakuriti ogenj s kresil-nim kamnom in izvrtati luknjo v les s starodavnim vrtalnikom. Oviralo nas je le vreme. Bilo je vlažno in hladno. Prebudil nas je sneg. Nas pa ni prav nič zeblo. Čakal nas je razburljiv dan. Dan, namenjen le nam. Odpravili smo se raziskovat Češke Bude-jovice in zraven seveda tudi na-kupovat. Denarja ni bilo dovolj. Dobro, da je bila menjalnica v središču mesta, kajti kar nekajkrat smo menjali evre v češke krone. Nakupili smo vsega dovolj in seveda na nikogar nismo pozabili. Na avtobusu, ki nas je peljal proti domu, smo razmišljali, kako bi se zahvalili našim češkim prijateljem. Nekaj jim vendarle moramo pripraviti in jih z nečim presenetiti. V domu je sledil sestanek in odločitev je padla. Hitro smo se lotili dela. Pripravili smo jim lepo zahvalo z zaključkom. Presenetili pa smo jih tudi z manjšimi darilci, ki smo jih izdelali že v šoli. In že je bil petek. Zjutraj smo se s solznimi očmi odpravili na avtobusno postajo. Vsega lepega je enkrat konec. Čakala nas je še dolga pot domov. Ta je bila občutno tišja in daljša. Nič več vznemirjenja, le še srca, polna novih doživetij in izkušenj. Matjaž Grandič in Sandra Jovanov, OŠ Log - Dragomer NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 55 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Razveselili mater devetih otrok Gabrijelo iz horjulskega konca Na jubilejno, peto Pomladno osvežitev se je prijavilo veliko predstavnic nežnejšega spola, ki so se potegovale za nagrade v vrednosti več kot tristo evrov. Računalniški žreb je bil naklonjen Gabrijeli Bastarda, materi devetih otrok iz Horjulske doline. Gabrijela prihaja s kmetije Pr' Povž, ki stoji ob cesti iz Horjula na Koreno. Kot materi devetih otrok - zadnji naraščaj je njo in moža Petra razveselil z dvojčki - in ob delu na kmetiji ji je bilo pomladno razvajanje kot pisano na kožo. »Že od samega začetka akcije pred leti sem si govorila, da bi se tudi sama prijavila, a nekako nisem zbrala poguma. Letos pa sem povprašala moža, če se mi bo v primeru ugodnega žreba pridružil na večerji in je prikimal, zato sem se končno prijavila - in bila izžrebana,« je dejala Gabrijela. Naš časopis je spremljal Gabrijelo skozi celotno osvežitev, skupaj z Matejo Lamberger, ki je stilsko skrbela za njeno osvežitev. Prvo razvajanje je bilo v Frizerskem salonu Beba v središču Vrhnike, kjer je za njen videz poskrbela mojstrica frizerskih storitev Mirza. Lase ji je pos-vetlila, malce pristrigla, obarvala na medeno rjavo, pramene pa pobarvala z nežnimi kontrastnimi odtenki. »Seveda sem navdušena,« je na kratko komentirala svoj novi videz Gabrijela, ki jo je nato pot vodila v lepotni salon Lupo pri Cankarjevem spomeniku (Cankarjev trg 5). Tam je Tanja Volk opravila celotno storitev manikure in z dnevnim make-upom poskrbela za njen svež videz. Tedaj je bilo treba poskrbeti še za njeno opravo, za kar so poskrbeli v butiku Mini Maksi v Sparovem centru. Gabrijela se je odločila za nežno rozo tuniko in moder svilnat šal, vse skupaj pa je popestrila še s torbico in modnim pasom. Tako lepo urejena, všečna, kot prenovljena, se je odpravila v Gostilno Bajc, kjer jo je že čakal mož Peter. Prijetno presenečen nad novim videzom, na katerega bi se ga, kot je dejal, »zlahka navadil«, sta za mizo nazdravila njuni ljubezni in se predala kulinaričnemu razvajanju, ki su jo zanju prip- ravili pri Bajcu. »Hvala, res hvala vsem, ki ste pomagali in seveda tudi Našemu časopisu,« se je zahvaljevala Gabrijela. »To razvajanje mi je prišlo kot naročeno: ta vikend greva namreč z možem na poroko sorodnika in po vaši zaslugi bom tja prišla popolno urejena.« GT, foto: GT Pomladno osvežitev so omogočili: Frizerski salon Beba (Cankarjev trg 9 - nasproti sodišča), 01/ 755 37 22 Frizerski salon za vse generacije deluje že 26. leto zapored. Sledi vsem aktualnim trendom na področju modnih pričesk in uporablja kakovostno lasno kozmetiko. Lepotni salon Lupo (Cankarjev trg 5 - pri Cankarjevem spomeniku), 040 235 342 V središču Vrhnike že vrsto let deluje lepotni salon, ki opravlja različne tretmaje za zdrav in lep videz vaših rok ter obraza. Zagotovilo za uspeh so vrhunski kozmetični preparati in izkušene terapevtske roke. Boutique Mini Maksi, Ljubljanska cesta 29 (v trgovskem centru Spar), 01/ 750 11 33 V trgovini Mini Maksi ponujajo širok izbor ženske poslovne mode in športno elegantno kolekcijo. Ponudba butika obsega tudi otroška oblačila od novorojenčka do mladostnika. Gostilna Bajc, Sinja Gorica 12a, Vrhnika, 01/ 755 34 77 Gostilna slovi po razvajanju brbončic ob odlični sveži sezonski ponudbi, tradicionalnih »vrhniških jedeh« in drugih dobrotah. Sladokusci zagotovo ne boste razočarani. Že pete Pomladne osvežitve pa ne bi bilo tudi brez Mateje Lamberger iz oblikovalskega Studia Okusi, ki je poskrbela za organizacijo dogodka. Vsem, ki si želite nasvet ali preobrazbo svojega stila in si ne želite biti medijsko izpostavljeni, jo pokličite in z veseljem vam bo svetovala :) M: 041 772 722 / W: okusi.si!. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 56 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Novo - subvencije za samooskrbo z električno energijo V Sloveniji že dobro leto velja Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Uredba prinaša bistvene novosti pri obračunavanju proizvedene elektrike iz sončnih elektrarn, posledično pa z uredbo postajajo elektrika iz sončnih elektrarn zanimivejša za investitorje za njihovo lastno uporabo. Ukrep omogoča gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem (MPO) samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE) na podlagi neto merjenja. To pomeni, da imajo lastniki naprav za samooskrbo obračunano porabo električne energije ob zaključku koledarskega leta, in sicer na način, da se upošteva razlika med dovedeno in odvedeno električno energijo v stavbo. Postavitev in priklop naprave za samooskrbo na notranjo nizkonapetostno inštalacijo stavbe je z Uredbo prvenstveno namenjen zadostitvi potreb gospodinjstva oz. MPO po električni energiji na letnem nivoju in ne proizvajanju viškov energije oziroma prodaje proizvedene električne energije na trgu. Če je dovedena energija večja od odvedene (kar pomeni, da gospodinjstvo/ MPO ne zadosti vseh svojih potreb), lastnik naprave kupi manjkojočo energijo prosto na trgu. Če je oddane več energije kot pa prejete (poraba gospo-dinjstva/MPO je manjša od količine proizvedene električne energije), se višek »podari« dobavitelju električne energije brezplačno. Ker v tem primeru ni prodaje električne energije, tudi ni potrebe po registraciji fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti, saj v primeru samooskrbe ne gre za opravljanje pridobitne dejavnosti. Cilj navedene Uredbe je v tem, da bi vsako gospodinjstvo zagotovilo potrebno energijo na lokaciji, kjer se energija tudi porablja. Največja nazivna moč naprave za samooskrbo je 11 kVA, največja skupna nazivna moč naprav v koledarskem letu pa znaša 10 MVA. Ekosklad je v aprilu 2017 objavil nov javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev občanom za naprave za samooskrbo z električno energijo. Javni poziv »49SUB-SOOB17 Nepovratne finančne spodbude občanom za naprave za samooskrbo z električno energijo« občanom namenja tri milijone evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije. Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena za naprave, ki imajo nazivno električno moč do največ 11 kVA, če bodo le-te nameščene na stavbi ali ob njej, ki je zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Naprava za samooskrbo z električno energijo bo morala biti skladna z zahtevami iz soglasja za priključitev. Višina nepovratne finančne spodbude bo znašala do 20 % priznanih stroškov naložbe, ki vključujejo strošek nakupa in montaže naprave ter pripadajočih električnih inštalacij in opreme, vendar ne več kot 180 evrov za 1 kVA inštalirane na- zivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo. Rok za zaključek naložbe bo petnajst mesecev od dokončnosti odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude. Na tak način izgradnja lastne sončne elektrarne postaja finančno zelo zanimiva, saj se po navadi izplača v 10 do 12 letih. Doba je krajša, če ima stavba večjo porabo električne energije, na primer, če ima vgrajeno toplotno črpalko ali ima lastnik električni avtomobil. Pri življenjski dobi take elektrarne več kot trideset let je investicija vsekakor upravičena. V primeru uravnotežene proizvodnje elektrike in njene porabe lastnik mesečno plačuje le strošek priključne moči in prispevek za SPTE in OVE, kar je ponavadi okoli 10 evrov na mesec. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete tudi na energetsko svetovalno pisarno ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe. V energetsko svetovalni pisarni vam bomo poleg informacij o nepovratnih spodbudah in posojilih, ki jih Ekosklad nudi občanom, nudili neodvisne strokovne nasvete o rabi obnovljivih virov energije in o doseganju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje pa sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/75-55-419 pri ge. Marjanci Tomažin. Mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec ENSVET Dober tek, Slovenija! Pa ne »dober tek« ob najljubši tortici ali zavitku piškotov, temveč teku kot aktivnosti in obliki rekreacije, ki je primerna skoraj za vsakega. Ko dnevi postajajo daljši in toplejši, nam narava ponuja vse več možnosti za aktivnosti na prostem. Čeprav te veliko Slovencev redno izkorišča, pa je še vedno približno 440.000 takih, ki se s športom nikoli ne ukvarjajo. Takšno je bilo tudi sporočilo 8. natečaja Plaktivat, ki je želel spodbuditi k gibanju. Zmagovalni mestni plakat pozornost zbuja z upodobitvijo stvari, ki je za neaktivne morda prijetnejša, in sicer s slaščico v obliki tekaškega copata. Gre za plakat »Dober tek!« Blaža Ritmaniča (Formitas BBDO) in Katje Lo-žar, ki je bil izbran med 81 prijavljenimi deli. Neaktivnost lahko prinese negativne posledice na počutje in zdravje ter povečuje možnost kroničnih ne-nalezljivih bolezni, debelosti in psihičnih težav. V upanju, da Slovenijo spravi v gibanje, se je družba TAM-TAM zato povezala z Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ). Skupaj z zmagovalcema natečaja h gibanju spodbujajo preko TAM-TAM plakatnih mest širom Slovenije. Zmagovalna ideja je na plakatnih mestih TAM-TAM predstavljena sirom Slovenije, tudi na Vrhniki. A AS group DIMNIKARSKE STORITVE Podjetje AS group d.o.o. iz Radovljice, je mlado podjetje s strokovno podkovanim kadrom, ki opravlja dimnikarske storitve v vaši občini. Stremimo k zaupanja vrednemu sodelovanju z uporabniki ter nudimo kakovostno izvedbo vseh dimnikarskih storitev. Ker nam je zadovoljstvo strank na prvem mestu, se poizkušamo željam in zahtevam uporabnikov čim bolj približati. Upokojencem ob predložitvi upokojenske kartice nudimo dodatni 5% popust na že tako ugodne cene. Podjetje stroške prevoza na obračunava. NAROČILA IN INFORMACIJE: AS group d.o.o. Dimnikarske storitve Kranjska cesta 25b, Radovljica - pisarna www.dimnikarstvoas.si • info@dimnikarstvoas.si tel.: 030707032 • 030707033 NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 57 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Razcvet uporabe industrijske konoplje Že v zgodovini je bila konoplja znana kot zdravilna rastlina, ki preprečuje številne bolezni in pripomore pri zdravljenju in ugodnemu počutju. Danes ponovno odkrivamo njene prednosti. Poznamo dve vrsti konoplje, ki pri uživanju delujeta na različna načina, in sicer, tako imenovano indijsko konopljo (Cannabis sativa L. var. indica) in industrijsko konopljo (Cannabis sativa L. var. sativa). Prva ima zaradi visoke vsebnosti THC-ja (tetrahidrokanabinol) psihoak-tivne učinke na telo in je prepovedana. Nekoč so jo gojili predvsem za potrebe industrije pri izdelavi vrvi in platen. Ker je uporabna celotna rastlina, jo sedaj uporabniki cenijo tudi zaradi njenih drugih lastnosti. Za prehranske namene je uporabno predvsem seme in listi. Zaradi svojih lastnosti je industrijska konoplja uporabna tudi kot preventiva ali celo kot pomoč pri zdravljenju različnih tegob človeštva. Konopljino seme vsebuje veliko lahko prebavljivih beljakovin, vključno z devetimi esencialnimi, ki jih naš organizem ne more sintetizira-ti sam. Beljakovina edestin je bistvena za imunski sistem. Glutaminska kislina ima antistresni učinek na človeško telo. Konopljina semena pospešujejo prehod hrane skozi prebavni sistem. Industrijska konoplja je uporabna tudi v medicini. Znanstveniki so odkrili, da ima človeško telo lasten endokanabinoidni sistem, ki ima pomembno vlogo za zdravje. V primeru pomanjkanja endo-kanabinoidov jih je treba nadomestiti in konoplja je idealen vir teh snovi. Kot pravi Tanja Bagar, diplomirana mikro-biologinja z doktoratom iz biomedi-cinskih znanosti, je naše telo sposobno izdelovati svoje endokanabinoide. Na njih temelji za vsakega posameznika prilagojen sistem signalizacije. Ta je izredno pomemben za pravilno delovanje telesa, saj gre za to, kako se v telesu med seboj sporazumevajo celice, tkiva, organi. To je spoznala tudi medicinska stroka na Kliničnem centru v Ljubljani, kjer prof. dr. Neubauer vodi raziskave na področju zdravljenja otrok z epi-lepsijo. Kot pravi, dajejo pripravki na osnovi konoplje izredno spodbudne rezultate, v primerjavi z zdravili, ki so jih uporabljali do sedaj za zdravljenje te bolezni. Kanabidiol ali CBD je eden od mnogih kanabinoidov prisotnih v konoplji. V zadnjih letih se terapevtski potencial kanabidiola povečuje, saj dokazano pomaga pri zdravljenju in lajšanju številnih obolenj in simptomov. Znan je po svojih terapevtskih učinkov pri epilepsiji, shizofreniji, depresiji, tesnobi, psihični nestabilnosti, diabetesu, nevroloških boleznih, rakavih obolenjih, slabosti, vnetjih in številnih drugih obolenjih. Povsod tam, kjer so uporabo konoplje legalizirali ali omogočili uporabljati v različnih oblikah (tako industrijsko, kot tudi vrste z višjimi stopnjami THC), se je zmanjšala uporaba klasičnih zdravil. Ljudje jo pogosto uporabljajo kot pomoč pri zdravljenju različnih tegob, saj ima manj stranskih učinkov kot nekatera sintetična zdravila. Dokazano učinkuje zoper bolečine, vendar pa je potrebno upoštevati, da smo ljudje edinstvena bitja, zato so pri vsakem posamezniku lahko uspešni različni načini uporabe. To je le ena izmed številnih preprek, ki zavira njihovo uporabo. Ob pomanjkanju znanja in informacij se tudi zdravniki le poredko odločajo za predpisovanje zdravil na osnovi konoplje. Po novi zakonodaji bo tudi v Sloveniji mogoče dobiti konoplji-ne vršičke na recept v lekarni. Njihovo predpisovanje pa je diskrecijska pravica posameznega zdravnika. Konoplja ni čudežno zdravilo Kljub vsem dobrim lastnostim, pa pripravki iz konoplje niso čudežno zdravilo za vse bolezni modernega časa. Zdravniki svarijo pred nekritičnim pristopom do jemanja različnih konopljinih pripravkov iz črnega trga. Vsekakor ni priporočljivo prenehati z jemanjem zdravil, ki jih predpisuje uradna medicina. Posameznik, ki se odloči za jemanje pripravkov na osnovi konoplje, naj se pri prodajalcu pozanima vsaj o izvoru in vrsti konoplje. Če je mogoče, naj zahteva tudi laboratorijsko analizo. Kakšna oblika konopljinega pripravka, koncentrata, količina in način uporabe se od primera do primera razlikuje. Nič ne bo narobe tudi, če pridobi informacije iz različnih virov in se posvetuje z ljudmi, ki že uporabljajo te pripravke. Tudi pri industrijski konoplji v Sloveniji, lahko pride do onesnaženja, saj je znano, da konoplja s svojim koreninskim sistemom čisti zemljo. Zato jo na nekaterih območjih uporabljajo za tako imenovano fitoremediacijo. Gre za namensko uporabo rastline za odstranjevanje kovin, organskih kemikalij (bencina, nafte, pesticidov, mazil, strupenih topil, itd...). Konoplja je zanimiva kultura za kmetovalce Industrijska konoplja, katera pridelava je v Evropski uniji dovoljena, vsebuje manj kot 0,2 odstotkov THC. Za sajenje konoplje je treba vložiti vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo in priložiti dokumentacijo, da se bo sejala certi-ficirana sorta semena, minimalna površina je 1.000 m2. Površine zasajene s konopljo v Sloveniji se sicer povečujejo, vendar pa je kar nekaj kmetovalcev pridelavo konoplje po začetni vznesenosti to opustilo. Predvsem zaradi težav pri spravilu in nedorečene zakonodaje, ki ureja področje izdelkov iz konoplje. Nacionalne zakonodaje v EU različno urejajo to področje. V glavnem so povsod previdni pri liberalizaciji uporabe te rastline. Kot kaže, so poleg Nizozemske še najbolj napredni na Češkem, kjer se industrija s tem povezana, skokovito povečuje. Tudi zato, ker je Čeh dr. Lumir Ondrej Hanuš, svetovno znani strokovnjak, ki deluje v Izraelu, na področju uporabe konoplje v medicini. (gt) bio CBD DCiOl LO nClKi Pokličite 051 220 321 a ve Konopljine CBD kapljice so učinkovita pomoč pri aktivaciji imunskega sistema, regulaciji hormonskega ravnovesja, presnovi, regulaciji reproduktivnega sistema, blažijd. stres, obnavljajo telo, umirjajo 1 spanec in vračajo energijo. Pomirja živce in telo Ekološko certificiran in laboratorijsko pregledan izdelek. Dodatne informacije dobite po telefonu 051 220 321 ali na kmetiji pri Tonijevih, Šmarska cesta 40, Škofljica, kjer lahko dobite tudi vrhunsko konopljino BIO KOZMETIKO, ter druge izdelke iz ekološke konoplje. info@darilonarave.si, www.darilonarave.si Letos poteka v Sloveni i 1. regionalni kongres svetovne zveze ljubite i ev vrtnic. Vnašem vrtnem centru bomo gost predavan e ga. Brede Čopi, predsednice Društva ljubitel ev vrtnic Slovenije in podpredsednice Svetovne zveze ljubiteljev vrti c.' srna predavanj . bo Vse lepo o vrtnicah za naš vrt. Predaval pa bo tu( agronom kluba Ga i, Vanes Husič O ekološkem varstvu vrtnic. Predavanji bosta v četrtek 8. 6. ob 18h na naši vrtnariji Pr'Primc na Vrhniki, Ob potoku 20. Vrtnarstvo Hlebec * ¿yrtnarija in drevesnica Pr'Primc Ob potbku 20,JVrhnika T: :TJ2J%24 817,1^41^4 8J7" Simon Hlebec4\lV?£t' NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 58 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [Š ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Nabiranje in shranjevanje zelišč Junij je pravi čas za nabiranje zdravilnih rastlin in zelišč. Arnika (cvet), bazilika (list), črni bezeg (cvet), drobnjak (zel), janež (zel), kamilica (cvet), lipa (cvet), luštrek (list), materina dušica (zel), melisa (zel), meta (list), navadna marjetica (cvet), navadna plahtica (zel), navadna zvezdica (zel), njivska preslica (zel), navadni rman (zel), ozko-listni trpotec (list), plešec (zel), poprova meta (zel), rožmarin (vejice), sivka (zel), slez (cvet, list), šentjanževka (zel), timijan (zel), velika kopriva (list), vodna kreša (zel), vrtni ognjič (cvet), žajbelj (list) in verjamemo, da smo jih našteli le nekaj ...Zelišča nabiramo takrat, ko je vsebnost učinkovin najvišja. Čas za nabiranje zelišč, pri katerih uporabljamo liste, je tako čas rasti tik pred cvetenjem in sicer v dopoldanskem času, ko se jutranja rosa že posuši, vendar se rastline še niso segrele. Cvetove nabiramo vedno samo na začetku ali v sredi cvetenja, prav tako pred opoldansko pripeko. Pri nabiranju cvetov in zelišč uporabljamo nožek ali škarje. Nabrana zelišča najpogosteje posušimo, lahko pa jih shranimo tudi drugače: zmrznemo ali shranimo v maščobah, soli, tudi kisu. Zelišča, z izjemo semen, nikoli ne sušimo na soncu. Lahko jih povežemo v snope in obesimo na senčno mesto ali pa jih posušimo v škatlah, na mizi s časopisnim papirjem ipd. Pazimo, da jih ne polagamo v predebele plasti, saj se v tem primeru ne bodo sušile enakomerno. Nekateri nabiralci zelišča sušijo tudi v pečici, vendar naj bo v tem primeru temperatura visoka le do 40 stopinj Celzija, saj pri višjih temperaturah eterična olja izparijo. Shranjevanje s sušenjem Marija Kočevar, soavtorica treh knjig o zamolčanih zdravilnih močeh začimb, o shranjevanju zelišč s sušenjem predlaga, da rastline za čaj in začimbe nabiramo na dan za cvet, zjutraj, takoj ko se posuši rosa. »V dnevih za cvet je najbolj prisoten eter svetlobe, v cvetovih in listih pa je takrat največ aromatičnih snovi in drugih učinkovin. Tudi lističe obiramo na dan za cvet. V dnevih za list je namreč v nadzemnem delu rastline, še posebej v listih in cvetovih, prisotne največ vlage, ki jo je težko odstraniti. Takrat je smotrno nabirati solate in glavnato zelenjavo, saj želimo, da dolgo ostane sveža in sočna. Začimbe in rastline za čaj pa želimo dobro posušiti, saj jih s tem zavarujemo pred plesnijo. Izjema so le sadeži, kot so šipek, bezgove jagode in borovnice. Te nabiramo na dan za plod, saj imajo takrat največ učinkovin v plodovih. Kadar želimo rastline za čaj in začimbe posušiti, jih nabiramo v lepih vejicah, ki jih posušimo kar cele. Naredimo šopke in jih obesimo pod senčnik. Če te možnosti ni, naredimo 'vetrovni tunel'. Vzamemo polo največjega risalnega papirja, jo zvijemo v širok tulec in položimo na tla ali mizo nekje zunaj, na vrtu ali balkonu. Tulec znotraj obtežimo, da ga veter ne odnese. V notranjosti razporedimo nabrana zelišča. Na ta način dosežemo učinek tople grede, hkrati pa nastane prepih, ki že v nekaj urah posuši drobne vejice začimb in rastlin za čaj. Bistveno je, da lističe in cvetove sušimo v senci. Tako ohranijo lepo barvo in aromo. Ko so posušeni, jih še naprej hranimo v temi. Predevamo jih v steklene kozarce. V njih se ne razdišijo, ampak še dolgo ohranijo svojo aromo. Tudi kozarce hranimo v omarici ali predalu, stran od sončne svetlobe. Uporabimo lahko tudi kozarce iz temnega stekla (najboljše je mironsko steklo), ki ne prepušča nobene svetlobe, in vsebina se ohrani še leta. Nekaj šopkov pa le obesimo v prostoru, kjer se največ zadržujemo. S svojo lepoto in vonjem bodo dodali občutek domačnosti in sprostili vzdušje.« Shranjevanje zelišč drugače Zelišča pa lahko shranimo tudi na druge načine: v maščobi, soli, tudi v kisu. Pri shranjevanju v maščobi uporabljamo različna olja, v katerih se zelišča namakajo. Za ta način shranjevanja so najprimernejša zelišča, ki že po naravi niso sočna: ti-mijan, origano, rožmarin, šetraj, TRGOVINA Več kot 100 zelišč in dišavnic na enem mestu! SEMENARNA — ■ i ■ m [27 11 o® SESTAVITE SI KOMPOSTNIK ali zabojnik za urbano vrtnarjenje h pokrov dno stranica SAMO V BIOBRAZDI! Naročnikom na revijo Biobrazda priznamo " ■■ 5 % popust na sestavne dele combox! £ Več na www.biobrazda.si sivka, cvetovi šentjanževke pa Članek je povzetek že objavlje-tudi vsa semena kobulnic - ku- nih člankov v preteklih Biobraz-mina, janež, komarček. dah. Ä 151 2 Tehnična trgovinA fui H N N VABLJENI, DA NAS OBIŠČETE! N UREJEN DOM AKCIJSKA CENA REDNA CENA Gnojilo za cvetoče rastline ASEF 2 lit 6,99 € 8,50 € Baterijski čistilec oken REM Power WCC-001 29,90 € 59,00 € Čistilo za maščobo Sanitec 750 ml 1,99 € 2,99 € Pralni prašek tekoči Banex 3 lit 4,99 € 6,20 € Tekoče milo vanilija Kancilija 1 lit 1,99 € 2,99 € Barva zidna visokopokrivna 25 KG Mega color 16,90 € 24,90 € Barva za les z lakom LAZURIN PLUS 10lit (5,9 €/lit) 59,00 € 100,00 € Visokotlačni čistilnik REM HDEM 2552 Premium 160 bar 329,90 € 590,00 € Set za pranje avtomobila: pištola+pralna krtača 9,90 € 12,90 € Magnetna mreža za na vrata proti insektom 7,99 € 9,99 € Električni lopar za marčes 3,99 € 4,99 € Effect proti marčesu 400 ml 3,99 € 4,90 € Nastavljiv ključ, večnamenski 2 kosa 5,50 € 7,00 € UREJENA ZELENICA AKCIJSKA CENA REDNA CENA Sredstvo proti mahu v travi Zelena galica 5 kg 5,90 € 7,90 € Gnojilo za travo N-TEC dolgo delujoče 12-8-16+3 (25 KG) 20,99 € 24,99 € Kosilnica S461 samohodna, koš + pogon, Brigss 4 KM 270,00 € 389,00 € Kosa nitkarca BCB 33L 1,4 KM Ramda 119,00 € 169,90 € Nitka za košnjo trave 2,4 mm Duoline, ojačana, Oregon 4,50 € 5,85 € UREJEN VRT AKCIJSKA CENA REDNA CENA Gnojilo 4mesečno za cvetoče rastline 3,5 kg Pikogran 6,70 € 8,70 € Tekoče gnojilo vrt 3 lit (za gnojenje vrta, 3 lit je za 270 lit vode) 8,99 € 11,99 € Vaba za polže BIO COMPO 1 KG za ekološko pridelavo 7,99 € 10,99 € Vrtni ogenj proti komarjem veliki Pax 1,99 € 2,70 € Set za zalivanje 4 delni 3,99 € 4,99 € Voziček zalivalni s 25 m cevi akcijska cena + rokavice gratis 35,00 € 42,90 € NOVO! KOTIČEK DOMAČIH DOBROT DOMAČI KAJMAK ARONIJEV SOK DOMAČI JABOLČNI SOK DOMAČI SIR ZA ŽAR PEGASTI BADELJ DOMAČI JABOLČNI KIS DOMAČA SKUTA CHIA SEMENA DOMAČE BUČNO OLJE DOMAČI JOGURTI KONOPLJINI PROTEINI DOMAČE OLIVNO OLJE DOMAČI JUŠNI REZANCI BIO MANDLJi DOMAČI AJVAR Vsak dan 7:00-19:00 in v soboto 7:00-13:00 vam izkušeni prodajalci nudijo najboljši nasvet pri izbiri! Vse cene so navedene z DDV-jem. Akcija velja do 30.6.2017 oz. do razprodaje zalog. Možne so napake v tekstu. Popusti se ne seštevajo. Slike so simbolične. Tehnična trgovina Prigo, Podpeč 42a, 1352 Preserje T: 01 363 10 15, G: 051 633 316, G: 041 683 000, E-pošta: ktt@prigo.si, Spletna stran: www.prigo.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 59 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a NAŠE ZDRAVJE Aktualno v Zdravstvenem domu Vrhnika Brezplačne posvetovalnice staršem ob prihodu novega člana v družino Namen in cilj: za boljšo pripravo na dojenje, spremljanje in pomoč pri dojenju otrok, dojenje po enem letu, kako je s skupnim spanjem otrok in staršev, kako ob bolezni, kako ob težavah pri dojenju.... Dobrodošli vsi starši in tisti, ki se na starševstvo šele pripravljate. Kdaj in kje: vsak 1. torek v mesecu med 12.00-13.00, v sejni sobi zdravstvenega doma Vrhnika (2. nadstropje, levo po hodniku, zadnja vrata). Naslednje srečanje bo 6.6.2017 (še zadnje pred počitnicami). Posvetovalnice bo vodila patronažna sestra Katja Krvina, dipl. babica, IBCLC svetovalka za dojenje. Za informacije in naročanje jo lahko pokličete na tel. 051/390-923. Ali sem fit? Preverite vašo telesno vzdržljivost s hojo na 2 km - Center za krepitev zdravja ZD Vrhnika organizira v petek, 16. junija, ob 16. uri preizkus hoje na 2 kilometra, za osebe z zdravstvenimi omejitvami pa krajši, 6-minutni test hoje. Dogodek bo potekal na stadionu na Vrhniki. Za opravljanje testiranja ni potrebna predhodna prijava; potrebujete le za hojo primerno obutev in oblačila. Vabljeni! Naš pogled na Dan zdravja 2017 V petek, 12. 5. 2017, je potekal že 3. tradicionalni dogodek »Dan zdravja«, ki ga je organiziral Zdravstveni dom Vrhnika. Skozi celoten dan je bilo dogajanje pestro in zanimivo. Dan so zaznamovale številne predstavitve preventivnih zdravstvenih programov s svetovanji katere si je z velikim zanimanjem ogledalo preko 1000 obiskovalcev med katerimi niso manjkali niti najmlajši (otroci vrhniškega vrtca ter vrtca Log-Dragomer) ter osnovnošolci z učitelji. Predstavnikom Zdravstvenega doma je številčnost in raznolikost starostnih skupin udeležencev velika potrditev za dobro delo s čimer sta bila ves vložen trud in čas za samo organizacijo dogodka, poplačana. Zahvalila bi se direktorju g. Romanu Strgarju ter pomočnici direktorja ge. Špeli Rot za podporo pri organizaciji. Hvala Teji Novak, Ivani Knafelc, Janji Tekavc, Tadeji Pilar, Zdenki Suhadolnik, Petri Šest Ple-ško, Andreji Jesenovec, Uršuli Debevec, Vesni Homar, Ljubiša Jelic, predstavnikom PGD Borovnica, predstavnikom državnih presejalnih programov Svit, Dora in Zora in društva diabetikov Velenje. Ne smemo pa pozabiti na naše sponzorje, ki so nam pripomogli pri organizaciji ( Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Fenolit d.d., Flegis d.o.o, Cankarjev hram, Zalokar & Zalokar, Stara kašča). Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka, kot tudi vsem, ki ste že obiskali naše brezplačne preventivne programe v Centru za krepitev zdravja. Jerneja Filipič, Zdravstveni dom Vrhnika Poletna vadba Kaj je lepšega od poživljajočega gibanja v naravi v svežem poletnem jutru ali po koncu delovnega dneva? Vabimo vas, da se pridružite poletni vadbi, ki ga čez poletje organizira Center za krepitev zdravja ZD Vrhnika. V vadbi bomo združili vaje za krepitev mišic, povečanje gibljivosti telesa in izboljšanju njegovega vsesplošnega ravnovesja ter ravnotežja. Poseben poudarek bo na vajah za krepitev mišic trupa. Vadba se bo odvijala pri bazenu v Športnem parku Vrhnika, v primeru dežja pa v Cankarjevem domu Vrhnika. Potekala bo od 2. junija do 23. junija ter od 1. avgusta do 30. avgusta vsak ponedeljek ob 18:00, torek ob 8:30 in petek ob 8:30. Cena: 10 obiskov - 20 EUR, posamezni obisk - 3 EUR. Prijave zbiramo na telefonski številki 01/755 51 57 ali preko elektronske pošte na naslov janja.tekavc@ zd-vrhnika.si. Z vadbo pričnemo v petek, 2. junija. S seboj prinesite vadbeno blazino in steklenico vode. TABOR NA ekološki KMETIJI za otroke od 5. do 14. leta - taborni ogenj - jahanje in spoznavanje konj -spoznavanje živali na kmetiji - taborjenje v šotorih in na seniku - hrana in pijača iz ekološke kmetije - spoznavanje življenja na kmetiji - izlet v gozd - vožnja s traktorjem f- družabe in športne igre ' Več informac: Zabočevo (Borovnica) eklološka kmetija Pr'Laskaiju ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog - Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno, mehka tkiva ... ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV in svetovanje v primerih bolezni otrok Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja - Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ- pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo se v večini primerov opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog - Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi UZ (ultrazvočni) pregled srca (ehokardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist ki- rurgije (kirurgija ven) - Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije pokličite na telefonsko številko 041- 302- 203. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije - Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatoskopija. GINEKOLOŠKO IN ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkolo-ginja - Nudimo: ginekološko svetovanje s pregledom dojk in onkološko svetovanje. PREVENTIVNI PREGLEDI PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med. - Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da bolezen napreduje predaleč; odkrijemo jo lahko pravočasno in jo v takem primeru tudi lažje obvladujemo. Moški po 50. letu starosti potrebujejo pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice krvi. ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med. spec. družinske medicine - Neinvazivno, neboleče merjenje togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. GLEŽENJSKI INDEKS (GI) Merjenje gleženjskega indeksa (GI) je priporočljivo za vse kronične bolnike z arterijsko hipertenzijo, boleznimi srca in ožilja. S to meritvijo dopolnjujemo našo diagnostično dejavnost. Če imate bolečine v nogah pri hoji, je preiskava zelo pomembna, da ne nastanejo neljubi zapleti bolezni oziroma zamašitve arterijskega žilja. Primerna je tudi za starejše ljudi, ki takšne bolečine v nogah velikokrat imajo, težave pa pripisujejo kateri drugi bolezni. Z pregledom žilja (arteriografijo in meritvijo gleženjskega Indeksa) hitreje prepoznamo bolezni srca in ožilja in izboljšamo kakovost zdravljenja. Za bolnike, opredeljene v naši ambulanti, je preiskava BREZPLAČNA! Na preglede se naročite: - osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, - po telefonu 041- 302 - 203 in 017504-755, - na elektronsko pošto: ambulanta. dr.rus@gmail.com. V naši ambulanti dela tudi zdravnica Ljubomira Prebil - Božovič, dr. med., spec. splošne medicine, ki prav tako sprejema bolnike, tudi tiste, ki so bili pri njej že opredeljeni. Pri nas še sprejemamo nove paciente: otroke, mladostnike in tudi odrasle. Lahko si izberete osebnega družinskega zdravnika. STUDIO R, d.o.o. Stara cesta 4 a, 1360 Vrhnika Novo! Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Referenčna ambulanta družinske medicine studioR ^ d.a.a. (J( ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika — Kardiološka tt dejavnost 'Mt! Dermatološka posvetovalnica Ginekološka ^ dejavnost Pediatrična A posvetovalnica ^ Žilna kirurgija specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR d. o. o. Stara cesta 4 a ,1360 Vrhnika 01 /7504 755 041 /302 203 ambulanta.dr.rus@gmail.com NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 60 N aŠ Skupne strani 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si rëoj Seznam zaposlenih v UE Vrhnika s kontaktnimi podatki Delovno mesto Ime in priimek uslužbenca Telefonska številka UPRAVNA ENOTA VRHNIKA 7507-850 Načelnica upravne enote mag. Gabrijela MLINAR 7507-852 Oddelek za upravno notranje zadeve Vodja oddelka Mojca VERBIČ 7507-856 Registracija vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi, matične zadeve Erika KUNC 7507-877 Registracija vozil, vozniška dovoljenja, osebne izkaznice, potni listi, prijava prebivališča Marjetka FORTUNA 7507-875 Registracija vozil, vozniška dovoljenja Nevenka ŠTUPICA 7507-874 Matične zadeve, osebne izkaznice, potni listi, Irena KOPRIVEC 7507-873 prijava prebivališča, sklenitev zakonske zveze Orožje, prireditve, osebno ime Barbara OSREDKAR 7507-878 Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi, smrtovnice, ugotavljanje dejanskega Irena LESKOVEC 7507-869 prebivališča, društva, orožje Tujci, ugotavljanje dejanskega prebivališča Domen ROZMAN 7507-881 Tujci, državljanstvo Maruška ZALETEL 7507-879 Glavna in sprejemna pisarna, arhiv Vida TRPIN 7507-864 Sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, sprejem zahtevkov za pridobitev spletnega digitalnega potrdila, Natalija KOZAR 7507-865 izdaja e-zemljiškoknjižnega izpiska, mapne kopije Sprejemna pisarna Lucija MERLAK 7507-864 Glavna pisarna Aida ALIC 7507-850 Oddelek za okolje in prostor ter splošne zadeve Vodja oddelka, kadrovsko poslovanje Sonja PIRNAT KERŠMANC 7507-854 Gradbena in uporabna dovoljenja, kmetijstvo Verica CANKAR 7507-883 Gradbena in uporabna dovoljenja, kmetijstvo Desanka MIVŠEK 7507-884 Gradbena in uporabna dovoljenja, denacionalizacija Mojca SIMONČIČ 7507-858 Gradbena in uporabna dovoljenja Ingrid PAVLIN URH 7507-885 Kmetijstvo Mojca TOME 7507-862 kakovost, upravna statistika, osebno dopolnilno delo, finance Anja OGRIN 7507-863 Glavna pisarna: evidentiranje in odprema pošte, nabava materiala, arhiv Mateja NARTNIK 7507-886 Glavna pisarna: evidentiranje in odprema pošte, arhiv Natalija DOMINIK 7507-867 DBOTA, 17.6.2017,9.00-17.00 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE UUBUANA VSE ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE NA ENEM MESTU Mestna občina Ljubljana rezervirajte ra si tretjo junijsko soboto vzemite si čas za svoje zdravje Aliilili Festival zdravja na Gospodarskem razstavišču Lekarna Ljubljana v soboto, 17. 6. 2017, pripravlja 4. Festival zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiskovalci festivala bodo lahko opravili številne brezplačne preventivne meritve, se posve- GRAJSKA ZABAVA Z MRAVLJICO ULO NEDELJA • 11. JUNIJ • 13:00 17:00 ZAPLANA • VRT GASILSKEGA DOMA Postani vitez in premagaj zmaja izdelovanje mečev in ščitov Vitez Rok in princesa Zala interaktivna gledališka predstava Lepotilni salon poslikava obraza s princeso Zalo tovali z magistri farmacije in drugimi strokovnjaki. Letošnji Festival zdravja bo v veliki meri namenjen družinam, njihovemu zdravju in dobremu počutju: otroci se bodo udeležili zanimivih in poučnih delavnic ter v družbi zmajčka Malčka spoznali igre iz mladosti njihovih babic. Na dan dogodka bodo na voljo ugodni nakupi izdelkov za ohranjanje zdravja. Vstopnine na dogodek ni. Več informacij na: www.le-karnaljubljana.si. Uradne ure Upravne enote Vrhnika ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure torek od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure sreda od 7.30 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.30 ure petek od 8.00 do 13.00 ure Uradne ure po telefonu tel. št. (01) 750 7850 so v poslovnem času neprekinjeno. Uradne ure sprejemno-informacijske pisarne so v poslovnem času neprekinjeno. Maj ni rej, pa je! ¡)j POBEG S KOLESOM^!O^ "najbolj nenavadna športna prireditev v Sloveniji!" Vrečka presenečenja za prvih 100 otrok. Velika nagrada: DRUŽINSKI OBISK INDIJANSKE VASI V TERMAH ČATEŽ KDAJ? 24. junij, 8:00-16:00 KJE? Horjul-Planica KAKO? S kolesi na 127bm pot ZA KOGA? Za Primoža gre! PRIJAVNINA: Predprijave: 20€ (do 17. junija) Na dan prireditve: 25€ *Možnost povratnega prevoza: 10€ PRIJAVE: www.pobegskolesom.si IZ HORJULA V PLANICO! zgodbu _ ««psa1 rp11.1"- . opusov* .tin v Fin* I Hot']« I te rti lA.i stePQ' POBEfi S KOLESOM Ijey rste'- f a t'6(5 stnršei"'-T,pb eOA'"1 p^veW^oat^' Ji.r.LStl. eli \ .su \ a taRt nt ft1 INFORMACIJE: E-mail: info@pobegskolesom.si | Telefon: 051 623 064 - Grega | FB: Pobeg s kolesom ■ pivmetní wsi-fci utmel v- fi te r-firht ■ I v" ' Tjr:ilpr:çlhr » retoba ^aciji. HVALA V-Vvini NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 61 Uaščasopis KU LTU RA 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Prvi mednarodni pevski festival Vrhnika, 13. maj - Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika sta bila gostitelja prvega mednarodnega pevskega festivala, ki je bil v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Nastopilo je sedem zborov iz Slovenije, Japonske in Hrvaške in sicer: Ženski pevski zbor Oruri (Tokio, Japonska), Ženski pevski zbor Tonja (Borovnica), Moški pevski zbor Štingl'c (Borovnica), Klapa Sušca (Šentjakob ob Savi), Mešani pevski zbor Lipa (Šem-pas), Ženski pevski zbor »Pre-šernovke«, Kulturno društvo Slovencev dr. France Prešeren (Šibenik) in Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika. Tako se je na odru predstavilo skoraj 150 pevcev. Pevski festival Pod jasnim nebom rdeča roža je začel domači MePZ Ivana Cankarja Vrhnika s pesmijo, imenovano v naslovu festivala. Besedilo pesmi je od našega velikega rojaka Ivana Cankarja, uglasbil pa jo je Rado Simoniti. Nato se je po vrsti zvrstilo vseh sedem zborov. Celotno prireditev je povezovala Branka Božič. Med poslušalci je bil tudi župan Vrhnike Stojan Jakin v družbi predstavnikov japonskega veleposlaništva. Zadnji zbor, ki se je predstavil s sedmimi pesmimi, je bil Ženski pevski zbor Oruri iz Tokia (Japonska). Ta japonski zbor je bil namreč gostitelj MePZ Ivana Cankarja Vrhnika pred tremi leti. Nastali so topli in prijateljski medsebojni odnosi, ki so pripeljali do gostovanja v Sloveniji in na Vrhniki. Ženski pevski zbor Oruri je bil ustanovljen leta 1993 Na odru s skupno japonsko pesmijo Ženski pevski zbor Oruri in MePZ Ivana Cankarja in deluje v Hačiodžiju, v zahodnem delu Tokia. Pevke rade potujejo, saj so večkrat nastopile v Evropi. Program sestavljajo predvsem tradicionalne ljudske pesmi, npr. Sakura. Na festiva- lu so zapele pesmi Tohoku no omoča uta, ki pripovedujejo o tradicionalnih igračah iz šestih različnih prefektur v regiji To-hoku. Proti koncu prvega mednarodnega festivala so skupaj z MePZ Ivana Cankarja zapeli japonsko pesem. Nato pa so se jim pridružili še preostali zbori in zadonela je pesem v priredbi Vinka Avsenika Slovenija, od kod lepote tvoje. Okoli 150 pev- skim glasovom so se pridružili tudi poslušalci in vsi so pričarali pravo pevsko vzdušje v mednarodnem pevskem festivalu, ki bi lahko postal tradicionalen. Simon Seljak Pomladni koncert godbenikov Vrhnika, 12. maj - Oder velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki so zopet zasedli godbeniki Pihalnega orkestra Vrhnika in poskrbeli za tradicionalni pomladni koncert, ki je postal stalnica njihovega letnega programa. Vrhniški ljubitelji godbenikov ob njihovih koncertih napolnijo dvorano Cankarjevega doma in slišijo nove pesmi iz njihovega programa. Tako vrhniški pihalni orkester resnično postaja »vrhniški«, saj vedno nastopajo na večinoma tradicionalnih prireditvah na Vrhniki. Kot vemo, je Pihalni orkester Vrhnika leta 2015 praznoval 90. obletnico delovanja, kar pome- Mladi in Evrovizija Vrhnika, 23. aprila - Pomladni gala koncert Orkestra Simfonika Vrhnika in MePZ Mavrica je zopet napolnil veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Tudi program izbora pesmi je bil namenjen spominu številnih pesmi s tekmovanj Evrovizije. Tako so starejši poslušalci uživali v prelepih in zelo znanih popevkah iz Evrovizije, mladi pa so lahko spoznali kakovost zapetih in priljubljenih pesmi. Prvi so na odru Cankarjevega doma nastopili gostje koncerta. To je bil Godalni orkester II, Glasbene šole Franca Šturma iz Ljubljane, ki ga vodi Vrh-ničarka Darinka Fabiani. Prav v tej glasbeni šoli Darinka poučuje že vrsto let, kjer si je letos prislužila zasluženo upokojitev. Zato je bil nastop namenjen prav njej. Kot pa Darinko poznamo, to ne bo glasbeni pokoj, ampak samo delovni, saj ima še precej načrtov in aktivnosti z vrhniškim Mešanim pevskim zborom Mavrica. Ob koncu nastopa gostov je od vseh prisotnih v dvorani prejela velik aplavz. Nato pa so oder zasedli glasbeniki orkestra Simfonika in pevci MePZ Vrhnika in navdušili s programom. Zapeli in zaigrali so uspešnice zadnjih šestdesetih let tekmovanja za Evrovizijo. Slišali smo: Volare, Brez besed, Puppet on a string, Apres toi, Waterloo, Malo miru, Haj-de da ludujemo, Zbudi se, Naj bogovi slišijo, Energy in seveda Dan ljubezni. Kot vokalista sta zapela Eva Kovačič in Filip Kranjec. Celotno prireditev je vodila mlada Petra Grom z lepim povezovalnim besedilom. Koncert je resnično navdušil in prinesel neke nove odlike glasbenikov in pevcev, za kar je najbolj zaslužen dirigent Marko Fabiani. Poslušalci so ob koncu povedali, da si takih koncertov še želijo. Simon Seljak ni, da je najstarejše glasbeno društvo na Vrhniki. V letih se je zasedba menjavala tako med inštrumentalisti kot tudi med dirigenti. Ob 90. letnici pa je orkester posnel in izdal tudi nov CD. Lani so prejeli zasluženo srebrno plaketo Občine Vrhnika. V prvem delu nastopa so zaigrali štiri inštrumentalne glasbe tujih avtorjev. Najbolj znana skladba je bila Bohemian Rhapsody znanega pevca Freddia Mercurya, ki je prejela velik aplavz vseh prisotnih. Bila je tudi Devet mesecev je bila na vrhu angleške glasbene lestvice. V drugem delu koncerta so prišle na vrsto slovenske skladbe, na primer Po jezeru bliz' Triglava (avt. Vinka Štrucla) ter V. S. Avsenika Jadraj z menoj in Veselje klarinetov. Seveda je sledil dodatek, saj ga je vrhniško občinstvo zahtevalo in tudi zaslužilo. Ob tem ne moremo mimo dirigenta orkestra Milana Matičiča, ki je najbolj zaslužen za uspehe vrhniških godbenikov. Njegovo sodelovanje s Pihalnim orkestrom Vrhnika sega v leto 1982, ko je na priporočilo Vinka Štrucla (ml.) prevzel mesto kapelnika. S svojim strokovnim delom in natančno določenimi cilji je resnično pripomogel, da orkester na koncertih in nastopih predstavi zahtevna glasbena dela. Tako občinstvo vedno preseneti z novimi skladbami in novim programom, kar pa znajo Vrhnika, predvsem pa zvesti poslušalci ceniti in nagraditi z velikim aplavzom. Simon Seljak NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 62 Wasoasopis KU LTU RA 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Ob 25-letnici Muzejskega društva Vrhnika in 15-letnici izjemne najdbe Obisk najdišča 5200 let starega kolesa V petek, 31. marca 2017, smo v Muzejskem društvu Vrhnika že drugič proslavili 25. obletnico ustanovitve (prvi dogodek je bilo predavanje o kontrabantu in tihotapstvu dr. Milana Trobiča, 7. marca 2017). Tokrat smo v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika za svoje člane in druge občane organizirali ogled najdišča prakolesa na Starih Gmajnah v Verdu. In ni bil zgolj slučaj, da je minilo prav v tistih dneh natanko 15 let od odkritja te izjemne najdbe; kar se je zgodilo na velikonočni petek, 29. marca 2002. Za strokovno razlago smo povabili arheologa dr. Antona Veluščka, predstojnika Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Ljubljana, ki je bil kot vodja raziskovalne ekipe na terenu prisoten tudi ob samem odkritju. Dr. Velušček je velik poznavalec koliščarske kulture na Ljubljanskem barju, in tako avtor in urednik mnogih publikacij s to tematiko, med njimi tudi monografije Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas iz leta 2009. Vreme nam je bilo naklonjeno in odziv udeležencev je bil velik. Dr. Velušček nam je uvodoma predstavil velik premik v razumevanju in vrednotenju koliščarske arheologije v zadnjih desetletjih; v času njegovega študija se kolišč namreč ni omenjalo, arheologe pa so domačini tretirali kot nabiralce polžev. Arheološke raziskave na Starih gmajnah so se po odkritju prvih kolišč pričele že v letu 1992 in se v več sklopih nadaljevale v naslednjih letih. Datacijska tehnika je odkrila, da sta bili na območju Starih Gmajn dve poselitvi - v 34. in v 32. stol. pr. n. št. Mlajša poselitev, v času katere je bilo izdelano znamenito prakolo, je dokazana za obdobje med 3160 in 3100 let pred našim štetjem. V 60-ih letih te poselitve so na robu takratnega močvirja, ob ugodnih poljedelskih površinah in bližini pitne vode, postavili koliščarsko vasico. Sejali so dve vrsti pšenice, ječmen, lan, verjetno tudi mak ter obirali divjo vinsko trto. Gojili so prašiče, ki so jih pred zmrzaljo zaklali, in verjetno v zimskem času lovili ptiče. Arheologi so nekoliko stran od naselbine našli talilni posodi s sledovi bakra, kar potrjuje nekdanjo prisotnost metalurške obrti. Livarska delavnica je delovala izven vasi verjetno zaradi sproščanja strupenih hlapov med taljenjem rude in zaradi povečane nevarnosti požara. Poleg drevakov za plovbo - na Starih gmajnah so našli dva, so znali takratni ljudje izdelovati že kolesa za prevoz po kopnem. Primerek, ki je poznan kot najstarejše leseno kolo na svetu, je bil že ob sami najdbi odsekan. Vzrok temu je lega v obnjivskem jarku, kjer ga je ob vsakokratnem čiščenju zaraslega rastlinja nekoliko posnelo. Kolo je bilo po najdbi prepeljano v Ljubljano, s čimer se je začel niz raziskav v zvezi z njegovo datacijo in kon- KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Florjanova maša servacijo. Iz izdelave kolesa in spremljajoče osi lahko sklepamo na odlične veščine takratnega kolarja. Verjetno je šlo za dvo-kolesni voz, pri katerem se je os vrtela skupaj s kolesom; podobne najdbe so poznane s hribovitih območij srednje Evrope. V bližini kolesa so arheologi našli še vzorec preje (verjetno iz trave stoklasa), dve sekiri z ostanki toporišč, lok iz tise, ostanke keramike in orodja. Strokovnemu predavanju so sledila številna vprašanja in naše srečanje se je podaljšalo na skoraj dve uri. Vse zainteresirane občane obveščamo, da bomo v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhniko in razstaviščem Moja Ljubljanica 15-letnico te pomembne najdbe obeležili še 26. septembra 2017 s projekcijo filma Najstarejši voz na svetu, režiserja Jadrana Sterleta. Povabilo na dogodek bomo objavili v Našem časopisu. Viri: • DVD posnetek z dogodka Ogled najdišča prazgodovinskega lesenega kolesa - Stare gmajne, s predavanjem dr. Antona Veluščka. 31. marec 2017, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, snem. Sonja Zakelj, 97 min. • Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas: Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja ologici Sloveniae 16, Ljubljana, pr. Kr. Uredil: Anton Velušček, 330 str., 2009. Inštitut za arheologijo ZRC Katarina Oblak Brown SAZU, Opera Instituti archae- Muzejsko društvo Vrhnika Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vabimo na Predstavitev novega zbornika VRHNIŠKI RAZGLEDI 17 Predstavitev bo v ponedeljek, 5. junija 2017, ob 19. uri, v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vstop prost. Vljudno vabljeni! Že kar nekaj let zapored na Drenovem Griču poteka v dvorani gasilskega doma maša v čast sv. Florijanu, ki goduje v aprilu. Pri tem verskem opravilu na povabilo PGD DG - LB sodelujemo s svojim mešanim pevskim zborom in tako prispevamo k lepemu dogodku. Takega sodelovanja smo veseli, prav tako se zahvaljujemo za vedno lepo pripravljeno druženje in pogostitev, ki je namenjena vsem udeleženim pri sv. maši. Vabilo na dogodka v juniju Letni koncert z gosti V začetku junija, 10. 6. 2017 ob 19. uri, vas vabimo, da se udeležite našega letnega koncerta, ki bo v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. V goste smo povabili pevski zbor ŠTINGELC iz Borovnice. 48. tabor slovenskih pevskih zborov Vabimo vas, da se nam pridružite na enodnevnem izletu v Šentvid pri Stični na srečanje pevskih zborov, ki bo 18. junija 2017. Organiziran bo skupni prevoz v dopoldanskem času. Ko bomo zbori imeli generalko za nastop, si bo mogoče ogledati samostan Stična. Ob 13. uri bo začetek tabora pevskih zborov, ob 15. uri pa je predvidena vrnitev domov. Prijave zbiramo do 5. junija 2017 na telefonski številki: 040/845 - 423 (Brane). BEETHOVEn m t HUMMEL' f * SCHUBERT § ^ POPPER I w KONCERT «KLAVIRSKI- TRIO RUPNIK F VRHN|KA CERKEV SV. TROJICE, SOBOTA, 10. JUNIJ 2017 OB 19. URI VSTOP I PROST NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 63 Uaščasopis KU LTU RA 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Slikar Jakše v Galeriji Kašča Verd Verd, 21. april - Marko mi je pred letom omenil, da pogosto prihaja v Verd. Obiskuje stoletno drevo -ginko v parku v Verdu. Spomnil sem ga, da sta ob parku rojstni hiši slikarjev Jožefa Petkovška (18611898) in Mateja Sternena (1870 898), da ga je že leta 1880 naslikal slikar Simon Ogrin (1851-1930) in da je v Gostilni Pri Hrencu ob parku pogosto popival pisatelj Ivan Cankar. Na Vrhniki je v letih 19791983 delovala galerija Doma, poimenovana po najbolj znani Petkovškovi sliki Doma in seveda zato, ker je o njej napisal črtico pisatelj Ivan Cankar. Domači sin umetnik je tujec na svojem domu. V galeriji Doma so razstavljali Božidar Grabnar, Tone Lapajne, Mladen Jerneje, Žarko Vrezec, Črt Škodlar, Milena Bra-niselj, Milena Gregorčič, Erik Lovko, Dada Grom, Miroslav Zdovc, Milenko Pegan, Jakov Brdar, Veljko Toman, Marjan Marinček, Janko Testen, Miligoj Dominko, Rok Zelenko, Albin Krese, Slobodan Dordevic, Ejti Štih, Veljko Taševski, Boge Di-movski, Enrice Torrices, Maria de Zorzi, Hamir Tahir, Walid Mustafa. Ob parku je Galerija Kašča. Objekt je pred štiridesetimi leti od družine Žirovnik odkupila Kulturna skupnost Občine Vrhnika, obnovila ostrešje, kritino, tlak v pritličju, uredila električno instalacijo in v Galeriji Kašča uredila razstavo fotoreprodukcij ohranjenih del slikarja Jožefa Petkovška. V Galeriji Kašča so bile v preteklosti tudi razstave Toneta Lapajneta, Nuše Lapajne, Žarka Vrezca, likovne kolonije Bistra, šolske likovne kolonije in razstave delavnic v glini in kamnu. Galerija Kašča je bila leta tudi točka obiska skupin šolskega kulturnega dneva. Marko je v začetku letošnjega leta obiskal Galerijo Kašča, se navdušil nad prostorom in napovedal slikarsko razstavo v poklon slikarju Jožefu Petkovšku. Spomladi je Marko za razstavo naslikal nove slike, cikel je poimenoval Vračja kuhinja, saj je izhajal iz poslikav domače kuhinje v Moharjih na Notranjskem, kjer živi in ustvarja. Ime razstave me je spomnilo, da ima slikar Jožef Petkovšek med deli ohranjeni dve sliki Beneške kuhinje in ker je 22. april obletnica njegove prezgodnje smrti leta 1898, se mi je zdelo, da bo njegova razstava poklon v spomin na našega rojaka. Na odprtju se je zbralo več kot dvesto občudovalcev slikarja Marka Jakšeta in njegovega dela. Ob odprtju je igrala skupina Ši-rom, ki jo sestavljajo Ana Krava-nje, Samo Kutin in Iztok Koren. V kleti kašče so dolgo v hladno noč donele njihove skladbe. Sam sem slike Marka Jakšeta pred leti videl na razstavi slikarske skupine v hlevu v Hoti-ču. Slike je pred leti razstavljal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Marko je za svoje slikarstvo leta 2015 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Verjetno je njegovo slikarstvo unikatno ne samo v slovenskem prostoru, ampak tudi širše v svetu. Ta svet obstaja samo v slikah Marka Jakšeta. Marko je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in končal študij slikarstva na likovni akademiji v Ljubljani. Marko v samoti notranjskega ateljeja slika svoj svet. Na platnih nastajajo samosvoje slike, ne odslikave nam znanega sveta. Marko klasično slika v olju na različne likovne nosilce, svetove, ustvarjene v predanosti umetnosti. Desetletja nastajata nova pojavnost in oblikovanje sveta Marka Jakšeta. Tri desetletja že polni slikarska platna, ob katerih lahko samo lovimo utrinke in razumevanje, iščemo se v premišljevanjih, toda njegov opus je tako brezkompromisen, lahko trdim, tako jakšetovski, da se z vsako novo sliko v svojih iskanjih še bolj oddaljuje od vseh nas v naporih ne samo občudovanja, ampak tudi razumevanja. Marko sveta ne odslikava, ampak slika - gradi povsem svoje svetove, v katerih je vse mogoče, ni pa enostavnih poti v razumevanje. Duhovito nas zavaja z Skodelica brez kave Vrhnika, 4. maj - Skodelica brez kave je naslov razstave keramičnih izdelkov, ki bo v mali galeriji Cankarjevega doma na ogled do 21. maja. Gre za razstavo izdelkov, ki so nastali v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ljubljana in društva Lipa Domžale, in sicer pod mentorstvom Lučke Šicarov. Kot je bilo slišati na odprtju razstave, ki ga je glasbeno popestrila Manja Trček, učenka prvega razreda violine Glasbene šole Vrhnika, je bilo ustvarjanje pomirjajoče, družabno in polno novih spo- naslovi svojih slik. Na njegovih slikah se srečuje vse tisto, kar je mogoče samo v svetovih Marka Jakšeta. Desetletja že govorijo, da je klasično slikarstvo končano in odmrlo. Perfekciji slikarskih izvedb, zakodirane vsebine, do katerih ni bližnjic, filozofske podlage, specifična duhovnost tega na novo ustvarjenega sve- ta in svetov. Marko je verjetno pesnik, samo sledi njegove poezije so slikarska platna. V poeziji samo potuješ z avtorjem v neke svetove, minule, današnje, prihodnje. Kozmos v delih Marka Jakšeta bo še dolgo tako blizu in tako neskončno daleč. Razstava bo odprta do 21. junija. Pavel Mrak Zahvala Branko Lušina se zahvaljuje družini Mrak, družini Gruden, družini Žirovnik, Perutninarst-vu Istenič, Jožetu Habetu, Blažu Tomšiču, Janezu Škofu, Franciju Kranjcu, Andreju Markoviču, skupini Širom v sestavi Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren in vsem obiskovalcem. Slikarska razstava Maše Bersan Mašuk Vrhnika, 9. maj - V cerkvi sv. Trojice je lokalno društvo Nauportus Viva pripravilo slikarsko razstavo akademske slikarke Maše Bersan Mašuk. Umetnica, ki se je rodila v Moskvi, od leta 1994 živi in ustvarja v Sloveniji. Kot je ob odprtju razstave dejala likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, Maša in njen mož Nikolaj Mašuk puščata v slovenskem umetniškem prostoru neizbrisen umetniški pečat. Njene stenske poslikave najdemo v številnih cerkvah in kapelicah, zagotovo pa je najbolj impresivna kupola cerkve sv. Ilija v Šentilju v Slovenskih Goricah, ki s površino 140 m2 velja za eno največjih tovrstnih poslikav v Sloveniji. Hkrati je Maša Bersan Mašuk v tej izumirajoči umetnosti ena redkih avtorjev, ki se sploh še ukvarja s stensko poslikavo, med avtoricami pa bi jo lahko označili za edinstven primer. Poleg stenskega slikarstva ji je domače tudi klasično slikanje na platna in lesene table (tabelno slikanje), kjer črpa motive iz Stare in Nove zaveze Svetega pisma. Njena dela odlikuje zahtevna figuralna kompozicija, bogata barvna skala in rahloču- tni slikarski potegi, ki ustvarjajo volumenske - napol prosojne podobe s pridihom mistike. Kot smo zapisali na začetku, je njena dela ob odprtju razstave predstavila Anamarija Stibilj Šajn, zbrane je nagovorila tudi predsednica društva Na-uportus Viva Polona Kovačič. Odprtje razstave (odprta bo do sobote, 13. maja, od 16. do 19. ure) sta popestrila godalni kvartet Quartissimo in bralec Franci Bozovičar. Pred odprtjem razstave je bila še maša, ki jo je s pesmimi popestril otroški zbor Nauportus. Gašper Tominc, foto: GT znanj. Nastalo je na desetine posodic različnih oblik, barv in le avtorji vedo, kaj neki skrivajo v svoji sporočilnosti. Po besedah mentorice Šicarove je to ena najlepših razstav na temo keramike, ki so jih postavili v zadnjem času. Gašper Tominc, foto: GT Anamarija Šajn in Maša Bersan Mašuk (desno) NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 64 Wasoasopis KU LTU RA 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Akvarelisti razstavljajo na Dunaju Skupina akvarelistov Društva likovnikov Logatec, ki deluje pod mentorstvom g. Petra Lazareviča, je 19. aprila ob 19.00 odprla svojo razstavo z naslovom Barvna prepletanja v akvarelu v Slovenskem kulturnem centru na Dunaju. V uvodu sta vse skupaj pozdravila direktor Slovenskega kulturnega centra g. Anton Levstek in predstavnica Občine Logatec ga. Nevenka Malava-šič. Razstavo in razstavljavce je pobli-že strokovno in tudi sicer predstavila likovna kritičarka ga. Anamarija Stibilj Šajn. Kulturni dogodek so s svojim igranjem obogatili Družinski Trio Rupnik (Manca - violina, Anže - klavir, Nejc - čelo) in solistka sopranistka Ane- marija Štefančič. Njihov nastop je bil posebno doživetje ubranosti in obču-tenosti glasbenega izraza. Ob zaključku se je vsem nastopajočim, gostitelju in obiskovalcem iskreno zahvalil predsednik Društva likovnikov Logatec g. Janez Ovsec. Srečanje se je končalo ob izbranem kulinaričnem dogodku, katerega popestritev so bila izbrana vina Meum vinarstva Brumec. Na Dunaj in iz njega nas je varno pripeljalo avtobu- sno podjetje Jurbus iz Rovt. Razstava je bila na ogled do 17. maja 2017. Društvo likovnikov Logatec poleg Logatčanov združuje tudi številne Vrhničane. Srečujejo se enkrat na teden v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, za kar so vodstvu šole zelo hvaležni. Vsako leto v omenjeni šoli pripravijo razstavo, večkrat so razstavljali tudi v Cankarjevem domu. Kako močne korenine ima društvo - navkljub poimenovanju, ki jih postavlja v Logatec - pa priča tudi dejstvo, da so zadnji dve leti imeli v Domu upokojencev Vrhnika likovno kolonijo. (JO in GT) • • • v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Razstavni prostori so odprti še eno uro po zaprtju blagajne. Spored prireditev: Nedelja, 4. 6., ob 15.00: umetnostnozgodovinsko vodstvo Od srede, 7. 6., do petka, 9. 6., med 9.00 in 13.00, v soboto, 10. 6., in nedeljo, 11. 6. 2017, ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarij na obisku S planetarijem nas bo obiskal Sebastijan Jakša. Cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo. Med tednom je obvezna predhodna prijava: programi@tms.si, 01 750 66 72. Nedelja, 11. 6., ob 16.00: voden ogled razstave Supersvetloba z avtorjem dr. Orestom Jarhom Od torka, 13. 6., do petka, 16. 6., med 9.00 in 13.00, v soboto, 17. 6., med 18.00 in 20.00 ter v nedeljo, 18. 6. 2017, med 14.00 in 18.00: Motorizirana preteklost Silvo Čemažar bo predstavil postopke brušenja in ostrenja orodja, ki so jih uporabljali na kmetiji v drugi polovici 20. stoletja, ter postopek priprave drv za kurjavo, ko se je hrano kuhalo še v krušni peči in je bilo opravilo še veliko zahtevnejše. Sobota, 17. 6., od 18.00 do 24.00: POLETNA MUZEJSKA NOČ 18.00 - vodenje za družine 18.00-19.00 - ogled restavratorskih delavnic 18.00-20.00 - Slivo Čemažar: Motorizirana preteklost, demonstracija pogonskih strojev 18.30 - Z Elanom do zvezd, voden ogled občasne razstave 19.00 - Supersvetloba, voden ogled občasne razstave 20.00 - Untouched project: Sunny Side of the Alps, projekcija filma 20.30 - Zapisana beseda: tiskarstvo na Slovenskem, voden ogled tiskarskega oddelka 22.00, 23.30 - Igra svetlobe, laserski šov 23.00, 23.30 - Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Vstop prost od 18.00 do 24.00. Nedelja, 25. 6., ob 16.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zaprto. petki ob 15.00: voden ogled za upokojence (znižana cena vstopnice za upokojence) nedelja, 4. 6., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah Sobota, 17. 6., od 18.00 do 23.00: POLETNA MUZEJSKA NOČ Program: 18.30-19.30 - Vodnikovih 9 pripoveduje pravljice 20.00 - Zvočno potovanje po muzejskih zbirkah, vodenje za otroke 20.00-23.00 - druženje ob glasbi z Uršulo Kuhar in skupino 22.00 - voden ogled stalne razstave Vstop prost od 18.00 do 23.00. Lutkovna skupina tudi na Stari Vrhniki Knjiga meseca V KD Stara Vrhnika smo oblikovali lutkovno skupino otrok in staršev. Februarja smo pridno začeli vaditi, spoznavati osnove gbanja na odru, spoznali profesionalne lutke in njihovo izdelavo ter animacijo. Učili smo se igralske in lutkovne improvizacije ter se dodobra seznanili z lokalnim izročilom, z zgodbo o Podku- ranskem povžu. Izdelali smo lutke ter scenske elemente in na koncu posneli fotozgodbo z naslovom Podkuranski povž in jo poslali na ljubljansko FDV, točneje na oddelek, ki se ukvarja z varno rabo interneta. V kratkem bo naša zgodba objavljena na strani www.safe. si. Jeseni bomo z vajami nadaljevali ter pripravili lutkovno odrsko uprizoritev omenjene zgodbe. BOris Kononenko, foto Joži Krvina Najlepše antične pripovedke Najlepše antične pripovedke (sedmi ponatis ) so eden najbolj bogatih, celovitih in berljivih opisov antičnega mitičnega sveta. Nemški pesnik Gustav Schwab (1792-1850) je zbral in povezal v celoto vse najlepše, kar so na področju mita in junaških pripovedk ustvarili veliki grški in rimski pesniki in pripovedovalci. Te pripovedke pričajo o veličastnem sijaju davne civilizacije, iz katere je zrasla vsa evropska kultura. Čudežni svet junakov, božanstev, pošasti in drugih mitoloških bitij ostaja tudi v našem času neusahljiv vir pobud in motivov. * A uuíí a H T J < H < Gustav Schwab NAJLEPŠE ANTIČNE PRIPOVEDKE Prevod: Jože Dolenc Izdala Mladinska knjiga, 960 strani, cena: 44,90 EUR NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 65 K U I T U R A 29- maj l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev konec maja ill 2017 do 19. junija 2017 CANKARJEVI DNEVI 2017 LIONS KLUB VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 20 LET PLAKATA MIRU Razstava mednarodnega natečaja za Plakat miru Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki do 21. junija 2017 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Marko Jakše: POKLON JOŽEFU PETKOVŠKU Slikarska razstava, Galerija Kašča v Verdu SREDA, 31. 5. 2017, ob 19. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 1. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 100 METROV Art film; komična drama, Španija PETEK, 2. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 8 €, Otroci do 10. leta prost vstop. PLESNO DRUŠTVO SALAM GHAZEEA in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SEDEM ZGODB Predstava perzijskih plesov po navdihu perzijske pesnitve Haft Paykar Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 3. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. KATJA DANCE COMPANY, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽIVLJENJE JE VREDNOTA Plesna predstava v pomoč rakavim bolnikom Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 4. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALI ŠEF Družinska animirana komedija, sinhro, ZDA, 6 + NEDELJA, 4. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBALNA STRAŽA Akcijska komedija, ZDA PONEDELJEK, 5. 6. 2017, ob 19. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 17 Predstavitev novega zbornika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 6. 6. 2017, ob 19. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA VEČER JAZZA Koncert Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 23. 6. 2017, ob 18. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DRUŽINSKI ČLOVEK Art film; drama, Kanada ČETRTEK, 29. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CHURCHILL Art film; zgodovinska vojna drama, Velika Britanija ČETRTEK, 8. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PETERICA Art film; komedija, Francija PETEK, 9. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŽENSKA, KI JE ODŠLA Art film; drama, Filipini SOBOTA, 10. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DIP; RAZISKOVALEC GLOBIN Art film; animirana pustolovščina, sinhro, Španija SOBOTA, 10. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČUDEŽNA ŽENSKA Akcijska domišljijska pustolovščina, ZDA NEDELJA, 11. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MEDVED BAMSI IN ČAROVNIŠKA HČI Art film; animirani družinski film, sinhro, Švedska, 4 + NEDELJA, 11. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SLUŽKINJA Art film; romantična drama, Južna Koreja SOBOTA, 17. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AVTOMOBILI 3, 3D Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA SOBOTA, 17. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MUMIJA Akcijska pustolovščina, ZDA NEDELJA, 18. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AVTOMOBILI 3 Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA NEDELJA, 18. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CHURCHILL Art film; zgodovinska vojna drama, Velika Britanija TOREK, 20. 6. 2017, ob 19. uri. Vstop prost. JSKD RS, BOTANIČNI VRT LJUBLJANA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ROG IZOBILJA Mentorica: Alenka Vidrgar Razstava ob 20-letnici delavnic Kamen bo odprta do 30. junija in od 1. do 17. septembra 2017. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ZVEN KAMNA, KI TE PREVZAME Koncert na kamnite inštrumente in zveneče skulpture Tolkalca: Matevž Bajde in Franci Krevh. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 22. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPOMINI NA LJUBEZEN Art film; romantična drama, Francija, Belgija, Kanada PETEK, 23. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRANSFORMERJI: ZADNJI VITEZ Akcijski spektakel, ZDA SOBOTA, 24. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA AVTOMOBILI 3, 3D Animirana pustolovščina, sinhro, 6+, ZDA SOBOTA, 24. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TRANSFORMERJI: ZADNJI VITEZ 3D Akcijski spektakel, ZDA NEDELJA, 25. 6. 2017, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MEDVED BAMSI IN ČAROVNIŠKA HČI Art film; animirani družinski film, sinhro, Švedska, 4 + NEDELJA, 25. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VESOLJE MED NAMA Romantična znanstvenofantastična pustolovščina, ZDA PETEK, 30. 6. 2017, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPOMINI NA LJUBEZEN Art film; romantična drama, Francija, Belgija, Kanada Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www. vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Vse kino predstave so v veliki dvorani Cankarjevega doma. KINO VRHNIKA V juniju smo za vas pripravili raznolik program za vse okuse. Na svoj račun bodo tudi ta mesec prišli najmlajši, saj pripravljamo ponovno predvajanje uspešnice Mali šef, animirano pustolovščino Dip: Raziskovalec globin, animacijo za vso družino Medved Bamsi in čarovniška hči ter nesporno uspešnico tega poletja, Avtomobili 3. Uspešnica tega poletja, za malo starejše, bo težko pričakovan najnovejši del Transformerjev: Zadnji vitez. V nadaljevanju duha znanstvene fantastike nas bo obiskala tudi Čudežna ženska, amazonska princesa, izurjena kot nepremagljiva bojevnica. Poleg omenjenih bo na sporedu še ena znanstvena fantastika z romantičnim pridihom, Vesolje med nama, ki govori o ljubezni dveh akterjev visoko nad planetom Zemlja. Za dodatno akcijo bosta v juniju poskrbela akcijska komedija Obalna straža (Zac Efron, Dwayne Johnson, Priyanka Chopra) ter akcijska pustolovščina Mumija (Sofia Boutella, Tom Cruise, Russell Crowe). Na svoj račun boste prišli tudi ljubitelji kakovostnih art filmov, saj smo za vas pripravili kar enajst različnih filmskih naslovov. Najbolj markanten med njimi je zagotovo zgodovinska vojna drama Churchill, v kateri bo Brian Cox utelesil lik britanskega premierja Winstona Churchilla, zgodba filma pa spremlja njegovih 24 ur pred legendarnim izkrcavanjem junija 1944, znanem kot dan D. Nadalje vas čaka komična drama 100 metrov - resnična zgodba o Špancu z multiplo sklerozo, ki ni hotel dvigniti rok od triatlonskega tekmovanja Ironman. Na spored smo vmestili tudi prejemnico zlate palme na beneškem filmskem festivalu, dramo Ženska, ki je odšla, ki pripoveduje o ženski, ki se poskuša po tridesetletni zaporni kazni vrniti v življenje. Redko se na našem sporedu pojavijo filmi z Daljnega vzhoda, v juniju pa vam predstavljamo romantično dramo Služkinja - čutno, vizualno razkošno ljubezensko zgodbo, polno nepričakovanih obratov, ki prihaja izpod peresa južnokorejskega režiserja Parka Chan-wooka. Za celoten spored obiščite našo spleno stran. Vse AKTUALNE informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/kinovrhnika. Prav tako so na voljo kinoletaki in mesečni plakat na vidnih mestih po mestu. Če pa želite izvedeti informacije pred drugimi, se prijavite na e-novice preko naše spletne strani. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče zamenjave v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 66 Uaščasopis KU LTU RA 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si .. razstave v Cankarjevem domu Do 11. junija 2017 je v Avli in Galeriji Cankarjevega doma na ogled razstava, ki smo jo pripravili skupaj z Lions klubom Vrhnika: 20 LET PLAKATA MIRU. Do 21. junija 2017 je v Galeriji Kašča v Verdu odprta slikarska razstava: Marko Jakše POKLON JOŽEFU PETKOVŠKU. V torek, 20. junija 2017, ob 19. uri Vas med Argonavtskimi dnevi 2017, ob 20-letnici delavnic Kamen vljudno vabimo na odprtje razstave ROG IZOBILJA, mentorica: Alenka Vidrgar. Ob odprtju vas vabimo na Koncert na kamnite inštrumente in zveneče skulpture ZVEN KAMNA, KI TE PREVZAME, tolkalca: Matevž Bajde in Franci Krevh. Razstava v Galeriji Cankarjevega doma bo odprta do 30. junija in od 1. do 17. septembra 2017. Razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika in Plesno društvo Salam Ghazeea vabita na predstavo perzijskega plesa Sedem zgodb PETEK, 2. junij 2017, ob 20. uri Predstava je nastala po navdihu perzijske epske pesnitve iz 12. stoletja Haft Paykar, romantičnega muslimanskega pesnika Nizamija Ganjavija. Pesnitev pripoveduje o princu, ki vstopi v zaklenjeno sobo graščine ter odkrije sedem portretov lepotic različnih kultur. Ko pozneje postane kralj, sledi nepozabnemu znamenju usode ter poišče portretirane lepotice, jih vzame za svoje žene in jim zgradi palačo s sedmimi kupolami različnih barv. V vsaki kupoli prebiva ena od lepotic. Kralj vsak dan v tednu obišče eno od njih. Sedem barvitih lepotic se lahko razume tudi kot sedem dni v tednu, ko je vsak dan posvečen enemu od planetov našega Sončevega ozvezdja. Plesno društvo za indijski in orientalski ples Salam Ghazeea deluje v Ljubljani pod vodstvom Vesne Jevšenak že od leta 2005. Plesalke plesne skupine Salam Ghazeea so se učile perzijskega plesa na delavnicah Shahrzad Khorsandi, učiteljice plesa iz ZDA, ter Farzaneh Farshad, iranske igralke in filmske režiserke, ki živi in deluje v Sloveniji ter je tudi prispevala idejo za predstavo. V predstavi so predstavljeni plesni stili iz časa dinastije Safavid, ki je Perziji vladala od 1501. do 1722. leta. Osredotočile so se tudi na čase dinastije Qajar, ki je vladala v novejši dobi od 1795. do 1925. leta, ki tudi zaznamuje čas klasičnih perzijskih plesov, njihovih dvornih plesov, ko so se plesali za zabavo, ob kronanjih in porokah. Prikazan je tudi sufi - spiritualni derviški ples, ki se še pleše ter je prepoznaven iranski ples. Glasba, na katero so plesi postavljeni, je deloma tradicionalna, deloma pa modernejša interpretacija tradicionalnih skladb in pesmi. Obleke so ukrojene in sešite po starih poslikavah in filmskih predlogah. Ta zahtevni projekt je bil uresničen s podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Mestne občine Ljubljana. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika Katja Dance Company Življenje je vrednota Dobrodelna plesna predstava v pomoč rakavim bolnikom SOBOTA, 3. junij 2017, ob 20. uri Ranil je mojo dušo in srce, Ampak se borim. Kljubujem in živim. Življenje prinaša in odnaša. Trosi trenutke, ki bežijo mimo nas in če jih ne ulovimo, spolzijo kot veter. S plesnim multimedijskim projektom Življenje je vrednota pod častnim pokroviteljstvom Vlaste Nussdorfer, varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije, smo ustvarili predstavo, ki se dotika tistih, ki se soočajo z boleznijo (RAK), ki se splazi v naša življenja tiho in spremeni vse - vzame pogum, smeh, čas ... ko človek obnemi, obstane, otopi in išče odgovore, brska po svoji preteklosti, čuti strah in se boji prihodnosti. Skozi gib, glasbo in projekcijo nas plesna predstava nagovarja, da razmislimo o življenju, bolezni, ljubezni in trpljenju, a vedno najdemo pot v svetlobo, cenimo trenutke in se zavedamo življenja kot univerzalnega darila. Izkupiček od prodanih kart namenjamo ustanovam ali posameznikom, ki se soočajo z rakom in skušamo opozoriti vso javnost, da se je ta bolezen vrasla v naša življenja in nam jemlje tiste, ki jih imamo radi. »Diham in živim ples, se stapljam z glasbo, z gibi govorim zgodbo, ustvarjam trenutke, ki jih čutim kot tisti del sebe, ki lebdi. Moja zgodba postane zgodba mnogih in moji občutki se dotikajo duš drugih. Iščem odgovore in rešitev za tiste, ki ne zmorejo sami.» (Katja Vidmar) Na predstavi 3. junija 2017 bo kot posebna gostja sodelovala tudi mlada pevka Klara Jazbec, ki smo jo spoznali v šovu Slovenija ima talent (2016) s skladbo Milijon In Ena.Nekaj občin in gledliških odrov nam je odprlo svoja vrata in plesno predstavo bomo med drugim izvedli tudi na odru Cankarjevega doma na Vrhniki. Na spletni strani: www. katjadancecompany.com najdete vse podrobnosti o predstavi in terminih predstav. Srčno upamo, da bo na predstavah čim več ljudi. Želimo si, da bi gledalci začutili našo energijo in delili sporočilo - Življenje je vrednota - naprej. Življenje naj bo tisto, ki nas ovija v srečo in ljubezen. Vljudno vabljeni! Najboljši triki za učenje Če je bilo letos (m)učenje, drugo leto poskrbite za zabavno in hitro Freestyle učenje. Maj je za nami in verjetno vam je znano, koliko učne snovi in stresa ob učenju doživljajo najstniki pred testi in ustnim spraševanjem. Inovatorka novih učnih metod prof. Mojca Stojkovič je v številnih letih delovanja na primorskem, bila povabljena tudi v Cankarjevo knjižnico na Vrhniki, kjer so starši in najstniki plesali učno snov ter se smejali ob hitri zapomnitvi. Saj veste, v šoli nam večinoma podajo le KAJ morate znati, redkokdo pa vam pove, KAKO si učno snov zapomniti na hiter, učinkovit in zabaven način brez sedenja. Poslanstvo Freestyle učenja je pomagati prižgati tiste ugasle iskre v očeh nerazumljenih najstnikov pri učenju ter jim vedno na praktičnih primerih suhoparne učne snovi različnih šolskih predmetov vtisniti v dolgoročni spomin. To je ustvarjalno učenje, kjer se številni najstniki učijo, KAKO se lažje učiti na zabaven način z inovativnimi metodami učenja, ki niso samo za tiste, ki imajo učne težave v šoli, ampak so tudi za tiste marljive učence (športnike ali glasbenike), ki bi radi posvečali več časa svojim popoldanskim aktivnostim in vajam kot pa sedenju ob zvezkih. Ravno takim Freestyle učenje nudi dodatno še vizua-lizacijo pred tekmovanji in soočanje s strahovi ali tremami, ki prevečkrat preprečujejo željene uspehe. Kljub temu, da na zunaj zgleda Freestyle učenje kot sama zabava, ker plešemo, se smejimo, skačemo, dobivamo nore ideje pri zapomnitvi, so vse te tehnike učinkovite in strokovno podkovane. Učenje lahko poteka v skupinah: krožki ali delavnice, se začnejo v septembru ali individualno (več na www.lazjeucenje.si ali Face-book Freestyle učenje). Na koncu učne ure vedno preverimo, če si je učenec zapomnil učno snov in najlepše so izjave zadovoljnih staršev: »Hvala vam za te nasmehe ob učenju. Naš fant zelo rad hodi k vam!« Navdušeni pa so tudi otroci: »Ta vrsta učenja mi je zelo všeč - veliko se naučiš in porabiš malo časa. Tako kot je bilo tukaj bi moralo biti tudi v šoli.« Najlepše se zahvaljujemo ambasadorkama Freestyle učenja Silviji Sečnik in Vanji Zelaznik, ki sta zaradi svojih pozitivnih izkušenj navdušili množico staršev in pedagogov na Vrhniki in njeni okolici. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 67 K U I T U R A 29- maj 20]7W^6/ l\ U L I URA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ....... CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Ljubljana - »N'Š PLAC« Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. Predavanje Darje Bright Tome: Samozavest in notranja moč »Sem ženska in mama, ki je skozi lastno ranljivost spoznala svoje največje moči. Brez dlake na jeziku odpiram boleče teme in se dotikam tabujev, ki nam grenijo življenje. Najavljam drugo predavanje v sklopu tematike Samozavest in notranja moč, ki bo v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika 1. junija, 18.00 - 19.30 - s podnaslovom Živi in pusti živeti. Najdete me na www.nasvetlostran.si. Prijave na predavanje in vaša vprašanja so zaželeni na elektronskem naslovu darja@nasvetlostran.si . Predavanje je sofinancirane s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika v okviru Večgeneracijskega centra Ljubljana - N'Š PLAC. Se vidimo! Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Priprave na porod in starševstvo V sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika vas vabimo na tečaj Priprava na porod in starševstvo. Potekal bo med 16.30 in 18.30, in sicer: 6., 8., 13. in 15. junija 2017 v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Prijave so zaželjene na e-mail: solazastarse@zd-vrhnika.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel.: 01 510 22 70. Termini v juniju: sreda, 7. junij: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 12. junij: 15.00 - 18.00 sreda, 21. junij: 8.00 - 11.00 ponedeljek, 26. junij: 15.00 - 18.00 Čustvena priprava na porod -plačljive delavnice Srečanja so zasnovana v obliki delavnic (Kaj se dogaja na porodu. Strah--tesnoba in bolečina. Zamisli in želje glede poteka poroda. Dojenje in Čas po porodu), kjer po krajšem uvodu steče diskusija, pogovor. Na vsa srečanja vabljeni tudi partnerji. Skupina sprejme do 15 nosečnic. Smiselno je hoditi na vsa srečanja, ker se navezujejo tematsko ena na drugo. Mogoče pa je obiskovati tudi posamezna srečanja, a le do zapolnitve mest. Delavnice bodo potekale 19. - 23. 6. 2017, vedno od 10.00 do 12.00, v Malavašičevem kotičku. Cena za celotno pripravo: 100 EUR po osebi ali 150 EUR na par. Cena za posamezno srečanje: 20 EUR po osebi, za par 30 EUR. Ob vpisu celotne priprave naenkrat, je zadnje srečanje zastonj (80 EUR po osebi oz. 120 EUR na par). Prijave obvezne na: simone@roditiznasmehom.com ^Pripravo na porod bo vodila Simone Kindermann, Childbirth International certificirana porodna in poporodna doula (Roditi z nasmehom, Simone Kindermann - izobraževanje), mama petih otrok. 24. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi na 24. tradicionalno srečanje v Cankarjevem lazu, 21. 6. 2017 ob 19.00. Navzoče bo pozdravil župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. V kulturnem programu bodo sodelovali bralci Cankarjevih tekstov pod okriljem Turističnega društva Blagajana in Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Oto in Rusi, Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika, klapa Pod skal-co, Vrtec Vrhnika. Prireditev bo povezovala Mirjam Suhadolnik. Prijetno druženje bo obogateno s češnjami in štruklji. V primeru slabega vremena bo prireditev v Veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Sodi v okvir prireditev: Argonavtski dnevi 2017. Vljudno vabljeni. Potopisno predavanje: NOVA ZELANDIJA - Dežela dolgega belega oblaka Nova Zelandija ali Dežela dolgega belega oblaka, kot so jo poimenovali staroselci, je v očeh Slovencev ena izmed najbolj odročnih držav tega sveta. Sprva je bila Evropejcem, ki so jo odkrili le kakšnih 500 let za Maori, privlačna predvsem zaradi podobnega podnebja in neizkoriščenih naravnih surovin, dandanes pa lahko njeno priljubljenost pripisujemo neštetim naravnim in kulturnim značilnostim: od sto-kilometrskih peščenih plaž, delujočih vulkanov, najčistejših sladkovodnih izvirov, svetlečih se jamskih dvoran in edinstvene biodiverzitete pa do izjemno razvitega pivovarstva, cvetočega turizma. V sodelovanju z ZIC in KVŠ nam jo bo predstavil Kristijan Radikovic. Bazen na Vrhniki (v primeru dežja v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). Vljudno vabljeni v četrtek, 22. 6. 2017, ob 20.00. Sodi v okvir prireditev: Argonavtski dnevi 2017. Dobreknjige.si je spletni portal s priporočilno literaturo, namenjen promociji dobrega branja. Njegovo zanesljivost, nepristranskost in ažurnost vzajemno zagotavljamo slovenske splošne knjižnice, v sodelovanju z literarnimi kritiki ter našimi bralkami in bralci, uporabniki portala o dobrih knjigah. Portal namenjamo vsem, ki v poplavi literature iščete nekaj »res dobrega« zase, zato vključuje tako vrhunska, kot tudi vsa tista manj zahtevna dela, ki so po mnenju knjižničarjev še lahko vir bralne rasti. Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. URL naslov: http://www. dobreknjige.si/ Število ogledov na portalu po knjigah (15.4. - 15. 5.) 1698 Narkoman nikoli, Popovic, Simon 684 Kit na plaži, Moderndorfer, Vinko 391 Skrivna zgodovina, Tartt, Donna 353 Mož z imenom Ove, Backman, Fredrik 346 Ubežnica, Munro, Alice 333 Ubežni delci, Michaels, Anne 319 7 kg do sreče, Gal Štromar, Maja 288 Koliba, Young, William P. 285 Samogovori, Neuman, Andrés 258 Eleganca ježa, Barbery, Muriel RAZSTAVE Razstava Pusti, naj te nosi voda... Vabljeni na ogled regijske razstave izbranih del mladih likovnikov osrednje Slovenije 2016 nad Enajsto šolo na Mladinskem oddelku Cankarjeve knjižnice Vrhnika. V okviru Tedna ljubiteljske kulture 2017 vabimo v sodelovanju JSKD OI Vrhnika. Razstava bo na ogled do 10. 6. 2017. Predstavitev KS Zaplana Prijazno vabljeni na ogled razstave, s katero se bo do konca junija 2017 predstavljala Krajevna skupnost ZAPLANA. Poletavci - poletni bralci »Pol ure na dan prežene dolgčas stran!« je že znani slogan vseh Po- letavcev - poletnih bralcev! Če si star(-a) med sedem in dvanajst let, zelo rad(-a) bereš ali pa malo manj, si pravi(-a) za med Poletavce! V času letošnjih poletnih počitnic se lahko pridružiš skupini Poletavcev - poletnih bralcev tako, da 30 dni (ni nujno, da si sledijo) vsak dan pol ure bereš. Bereš lahko karkoli: knjige, stripe, časopisne članke, revije, recepte ... Zgibanko dobiš v naši knjižnici od 12. junija dalje, izpolni seznam bralnih dni in vpiši svoje podatke. Seznam oddaj do 12. septembra 2017 v knjižnico ali ga pošlji po pošti. Konec septembra boš povabljen(-a) na zaključno prireditev, kjer boš dobil(-a) priznanje in majico Poletavci - poletni bralci in sodelovala(-a) pri žrebanju številnih nagrad, glavna med njimi bo set za igranje badmintona, ki ga daruje Hervis d.o.o. NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 68 Haščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [öSj RAZPIS ZA NAJEM ŠPORTNE DVORANE IVANA CANKARJA VRHNIKA, TELOVADNICE PARTIZAN VRHNIKA IN DVORANE PRI OŠ ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. junija 2017 sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telovadnice Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika za sezono 2017/2018. Najem dvoran je možen od ponedeljka do petka, v popoldanskem in večernem času od predvidoma 14. do 23.30 ure v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in Športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V soboto in nedeljo pa je najem možen preko celega dneva. Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2017 do 31. avgusta 2018 oziroma najmanj od 1. oktobra 2017 do 30. aprila 2018. Pisna vloga naj vsebuje: naziv najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, obdobje najema, termin najema, rezervni termin najema, telefonsko številko ter elektronski naslov kontaktne osebe. Obrazec dobite na internetni strani zavoda. Pisne vloge posredujte na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: »NAJEM ŠPORTNE DVORANE« Dodatne informacije na telefonu 01 750 66 35 ali mobitelu 051 661 061. Pri izbiri terminov imajo prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano več kot 8 mesecev, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. Pravilnik o uporabi športnih objektov v upravljanju Zavoda Ivana Cankarja za kulturo šport in turizem Vrhnika je objavljen na spletni strani zavoda. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Na teku 113 prijavljenih Drenov Grič, 2. maj - V Športnem parku Dren je bil štart že 35. teka po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo, ki se ga je udeležilo 113 tekačev. Osnovna trasa, ki poteka po asfaltu, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika, je bila dolga 7 km, najmlajši pa so odtekli samo 500 ali 1000 metrov. V nasprotju z njimi so se najbolj vzdržljivi podali po osnovni trasi kar dvakrat. Tako je 14 km traso najhitreje pretekel že stari znanec tukajšnjega teka Luka Kramarič s časom 50 minut in 21 sekund, sledila sta mu Jože Marolt iz Horjula in Urh Ušeničnik iz Šentjošta. Pri nežnejšem spolu ni bilo razbrati takega navdušenja nad najdaljšo traso, zato sta se po njej podali samo Ana Podlipnik, ki je potrebovala dobro uro in četrt (1:17:07), zasledovalka Vesna Kramarič pa je bil slabih pet minut počasnejša. Zanimiv je bil razplet teka na sedemkilo-metrski trasi, kjer je slavil »bev-ški trio«: Jure Trček (24:57) pred Janom Trčkom in Miho Alje-cem. Pri dekletih je šla zmaga v domači kraj - najhitrejša je bila Kaja Gruden (35:17), sledili sta ji Barbara Lenarčič in Andreja Močnik. Najboljši tekmovalci so od organizatorja, Športnega društva Dren, prejeli medalje in praktične nagrade, posebne spominske medalje pa so prejeli tudi vsi sodelujoči otroci. Gašper Tominc, foto: GT ŠPORTNI PARK BEVKE MODRIJANI 9:30 Tek za otroke na 500 m in 1000 m Tek za odrasle na 7,14 in 21 km 19.00 MEGA FEŠTA POD VELIKIM ŠOTOROM spletne predprijave www.sportro-clrustvo-bevke.si DODATNI PROGRAM: ■ 11:00 -11:45: PRAVLJICA O MALEM PLACU IN KONCERT MOČVIRSKIH ŠKRATOV ■ 12:00-13:00: ANIMACIJA ZA OTROKE S ČAROVNIKOM GREGORJEM ■ 13:00: RAZGLASITEV REZULTATOV TEKA oz. takoj po prihodu zadnjega tekača na 21 km v cilj Pozdrav predsednice KS Bevke ge. Nataše Tešar MED PODELITVIJO BODO NASTOPILI: ■ PLESNO NAVIJAŠKA AKROBATSKA SKUPINA ŽABICE I OTROCI NA ROLERJIH in ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK Po razglasitvi uspeha športnikov se bo nadaljevalo pestro športno in zabavno popoldne: ■ NAPIHLJIV GRAD ZA OTROKE, SKAKALNI TRAMPOLIN, JAHANJE BIKA ■ TOČEN SLADOLED, PENA KOKICE ■ DEGUSTACIJA NARAVNEGA JABOLČNEGA SOKA "ZDRAVA MALICA" ■ 16:00 OGLED PIKNIK PROSTORA POD KOZOLCEM TOPLARJEM VELIKA VRTNA VESELICA POD ŠOTOROM ■ 17:00 ANSAMBEL TONI I 1800 veseli muzikanti ■ 20:00 MODRIJANI Prireditev bo v vsakem vremenu, saj bodo za streho nad glavo poskrbeli Šotori Petre ! rnE! Vm j NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 69 Haščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju: Andrej Šega, predsednik NK Vrhnika, in Matevž Kustec, vodja nogometne sekcije ŠD Dren »Skupaj smo močnejši!« V občini delujeta dva večja nogometna kluba, NK Vrhnika in ŠD Dren, ki bosta združila moči. Delovanje bo tako optimalnejše, seveda pa bo to prineslo tudi določene prednosti mladim, ki nosijo njune drese. Pogovarjali smo se z Andrejem Šego, predsednikom NK Vrhnika, in Matevžem Kustecem, vodjo nogometne sekcije ŠD Dren. Kaj se obeta novega na področju nogometa v občini? Po Vrhniki seje o tem kar veliko govorilo. Andrej: Nogometaši obeh klubov, ŠD Dren in NK Vrhnika, bomo združeni pod eno streho. Vrstniki, prijatelji in sošolci bodo trenirali skupaj, ker nam je jasno, da smo skupaj močnejši! Skupaj smo si postavili ambiciozne cilje in skupaj jih bomo uresničili. Naš glas je močnejši in seže dalj. Skupna pot je edina, ki omogoča razvoj nogometa v občini in širše. O katerih ciljih govorite? Matevž: Gre za cilje na več področjih, od infrastrukture, trenersko strokovnega dela do organizacije kluba. Hmm, športna infrastruktura na Vrhniki ... Ta ni ravno v zavidljivem položaju. Kako vi gledate na to oziroma se bo tu kaj premaknilo tudi z vašo pomočjo? Andrej: Glede na število otrok, že septembra jih bo 250, je ureditev infrastrukture ena od prednostnih nalog kluba. Obstoječa infrastruktura ne zagotavlja pogojev, ki bi omogočali razvoj. Še posebno pozimi, saj za naj-mlaj še v telovadnicah ni na volj o dovolj prostora. Hkrati pa tudi starejši otroci potrebujejo umetno travnato površino za vadbo zunaj. Vzpostaviti bo treba dialog z vsemi, ki se jih naši problemi dotikajo. Lastniki zemljišč, upravljavci, športnimi in panožnimi zvezami ... Verjamemo, da nam bodo prisluhnili. 250 otrok je lahko precej glasnih . Drenov Grič je pri nogometni infrastrukturi korak pred Vrhniko. Matevž: Da, zato želimo dobro prakso in izkušnje pri izgradnji nove športne infrastrukture, kot sta garderobni objekt in igrišče z umetno travo na Drenovem Griču prenesti in uporabiti tudi na Vrhniki. Kako pa je s strokovnim delom, trenerji in organizacijo ? Matevž: Prednostno se bomo ukvarjali z nogometno šolo, delom z mladimi nogometaši. Otrokom, staršem, trenerjem in drugim delavcem v klubu moramo zagotoviti pogoje, v katerih bo delo strokovno, organizirano, transparentno in finančno stabilno. Množičnost otrok bo zagotovljena že v začetku, z dobrim delom bomo pridobili na kakovosti, zato bomo lahko tudi tekmovalno ambiciozni. Je pa treba vedeti, da govorimo o procesu, nič se ne bo zgodilo čez noč, ne bomo prehitevali Andrej: Vsaka ekipa, organizacija, moštvo, klub, ima svoje zakonitosti in odnose, ki jih je treba zgraditi. Poznamo kar nekaj primerov v članskem nogometu, kjer se ne gradi po načrtu, ampak na hitro in po bližnjicah. Potem pa vsak veter tako zgradbo zamaje, po- dre in jo zidajo na novo. Mi se želimo temu izogniti, zato pa moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Z združitvijo nogometa pod eno streho smo postavili trdne temelje, na katerih bomo zgradili stabilen in ugleden nogometni klub, s katerim bomo Vrhniko vrnili na nogometni zemljevid. Kdaj pa boste začeli delati družno? Andrej: Z delom smo začeli že v februarju. V spomladanskem času moramo namreč poskrbeti za primerno organiziranost kluba, ki nam bo z začetkom nove sezone v septembru omogočila nemoteno delovanje. Pred poletjem bomo predstavili novo spletno stran, opremljevalca za tekmovalne drese, trening opremo, trenersko ekipo in selekcije. Matevž : Ze v juniju bomo začeli s treningi za sezono 2017/2018. Ne bomo čakali do avgusta, na novo sezono se želimo dobro pripraviti. Treniranje bo omogočeno v vseh starostnih selekci- jah od vrtca pa do mladincev. Skupaj bo na igriščih v občini treniralo enajst starostnih selekcij, za delo bo skrbelo petnajst trenerjev. Razpored in urniki po selekcijah bodo objavljeni na spletni strani. Vsem so vrata odprta: otrokom, staršem, trenerjem, športnim delavcem, sosednjim klubom ... Za začetek pa vabimo vse, da si ogledate našo novo spletno stran: www.nkdren-vrhnika.si Snowboard Big Air Ožbe Kuhar, mladi Vrhničan, član EŠK Mungo iz Škofje Loke, je v letošnji sezoni 2016/17 naredil velik korak naprej v svojem bordarskem znanju. Neustrašni Ožbe ima najraje velike skakalnice, vendar mu tudi drugi objekti v snowparkih ne povzročajo težav in na njih Pod okriljem trenerjev EŠK venijeje je natreniral veliko za- že izvaja težke trike. Mungo in reprezentance Slo- nimivih trikov v snowboardu. Dvanajstletni Ožbe je svoje znanje pokazal na tekmovanjih na domačih in tujih prizoriščih. V začetku aprila je na Voglu postal državni prvak v big air (skoki na velikih skakalnicah) do 15 let, udeležil pa se je tudi tekem v Avstriji, kjer je v sklopu tekmovanj Q PARKS zasedel skupno peto mesto (Schladning četrto mesto in Kicbuhel drugo). Za uspešno opravljanje treningov in udeležbo tekmovanj doma in v tujini se zahvaljujemo sponzorjem in darovalcem, ki so bili: Obsessen, Hotel Man-tova, Red Hat Joc, Ribido, apart- maji Skala Pro Saf. V prihodnjih sezonah je načrt: poleg državnega pokala nastopiti še na tekmah mednarodnega nivoja. Trener Žiga Škufca, foto Domen Bizjak NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 70 Haščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Aktualno iz šole nogometa ŠD Dren Cordial Cup, v soboto, 22. aprila 2017, so se igralci selekcije U-11 udeležili mednarodnega nogometnega turnirja Cordial Cup, ki je potekal v Športnem parku Radomlje. Sodelovalo je štirideset ekip. V vremenu, idealnem za nogometno igro, so naši igralci odigrali sedem tekem; dosegli so tri zmage, en neodločen rezultat (proti NK Maribor) in tri poraze. Igra je skozi ves turnir nihala, a bi si zaslužili več kot končno 29. mesto. Za kaj več pa igralcem žal manjka izkušenj, znanja, pa tudi discipline. Morda pa bodo vse to pokazali že na katerem izmed naslednjih turnirjev. V nedeljo pa je selekcijo U-13 s trenerjema Janom Zaletelom in Jasminom Muratagicem pričakalo deževno vreme. Prva tekma proti ekipi NK Šmarto je potekala v mrzlem in deževnem jutru. Naši fantje so uspeli zadeti dve minuti pred koncem srečanja, čeprav so napadali ves čas. Na drugi tekmi nas je čakala ekipa NK Krško, ki je bila od nas boljša in zasluženo zmagala z rezultatom 2 : 0. Na zadnji tekmi proti ekipi ND Gorica smo nasprotno ekipo stisnili na njihovo polovico in imeli mnogo polpriložnosti za zadetek, a je zmanjkalo nekaj sreče in zbranosti v zaključku. Nasprotna ekipa je zadela iz enega protinapada in tako zmagala. V razigravanju smo proti ekipi NK Drava dosegli gol že v dvaindvajseti sekundi tekme, nato pa popustili in nasprotna ekipa je bila boljša od nas. Proti ekipi NK Dravograd smo prevladovali v igri in izgubili po kazenskih strelih. Na zadnji tekmi proti NK Sava Kranj smo suvereno zmagali 2 : 0 in osvojili 19. mesto med 32 nastopajočimi ekipami. U-15 Ekipa selekcije U-15 je v enem tednu odigrala tri tekme. Izkupiček je devet točk in gol razlika 17 : 4. Nasprotniki so bili Mengeš, Zagorje in Dob. Če smo bili v prvih dveh tekmah favoriti, smo to vlogo z visokima zmagama še potrdili. Po dveh velikih zmagah je bil v soboto, 13. maja, na sporedu najtežji nasprotnik - ekipa NK Roltek Dob. Naša ekipa je odigrala taktično zelo dobro, igralci so izpolnili trenerjeve zahteve in naloge iz treninga prenesli v tekmo. V prvem polčasu si gostje niso priigrali niti priložnosti, naša ekipa pa je imela dve polpriložnosti. V tem delu smo bili malo prehitri pri zadnji podaji. V drugem polčasu je bilo stanje do izključitve našega igralca podobno. Kmalu po izključitvi pa je lepo Zdešarjevo podajo v vodstvo spremenil O. Gruden. Gostje so nato pritisnili, naša ekipa z igralcem manj pa je m f m. 'Bfci: - »ÄfV ■ 1' * H i^i TSi® IrM; - '•" - JŽmI^0^—'H uspešno branila in ubranila to prednost. Igralci so si zaslužili zmago z lepo, ekipno in borbeno igro. Na koncu je ekipa prejela zaslužen aplavz navijačev. U-13 Selekcija U-13 je v pomladan- skem delu sezone v drugi ligi U-13 dosegla pet zmag, dva neodločena rezultata in en poraz. Fantje na tekmah dominirajo in kažejo všečno igro. Na zadnji tekmi, ki so jo naši fantje odigrali in prvič letos izgubili na ligaških tekmah, dobili prvi rdeč karton. Tako so naši dečki, ki igrajo nogomet 9 : 9 kar 42 minut igrali z igralcem manj. Kljub porazu so po tekmi na pikniku svojo žalost hitro zamenjali za veselje ob druženju s soigralci, prijatelji in žogo. Ritmičarke v tujino po medalje Minuli vikend, 5. 6. in 7. 5., je bilo kar precej tekmovanj v ritmični gimnastiki. Naše društvo, Gimnastično društvo Vrhnika, se je razdelilo v dve delegaciji, ki sta se odpravili tekmovat v Bratislavo in Pulj. Ekipo, ki je v petek, 5. 5., dopoldan štartala iz Slovenije proti Slovaški, so sestavljale tekmovalke Ines Joksovič, Klara Martinčič, Ana Baretic, Ajda Garbajs, Neža Čuk in Nina Zižmond. Kot vodja delegacije in sodnica jih je spremljala Urša Cvetko Rebov, z njimi je bila trenerka Tina Grum. V Bratislavi so tekmovale predstavnice Češke, Ukrajine, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Turčije, Izraela, Poljske, Švice, BiH, Srbije, Slovaške in Slovenije, ki so predstavljale zelo močno konkurenco. Dekleta so v petek opravile še trening v tamkajšnji dvorani, v soboto pa so vse začele s tekmovanjem. Ines je med mlajšimi deklicami (letnik 2009/2010, B-rang) zasedla odlično trinajsto mesto. Ines je s svojo sestavo brez rekvizita tekmovala prvič in prikazala enkraten nastop. Klara se je predstavila v kategoriji deklic (letnik 2007/2008, B-rang) in v mnogoboju zasedla trinajsto mesto, naslednji dan v finalu pa z žogo enkratno tretje mesto, za sestavo brez rekvizita pa si je prislužila ponovno trinajsto mesto. Naslednja je tekmovala Ana v kategoriji kadetinje (letnik 2005/7-2006, B-rang). V mnogoboju si je pritekmovala štirinajsto mesto. Z rekviziti, z žogo, pa je zasedla odlično drugo mesto. Ajda je naš klub predstavljala med mladinkami, ki so bile dve leti starejše (letnik 2004/2002, A-rang). V mnogoboju je zasedla 18. mesto. Kljub temu je pogumno stopila na preprogo in nastopila pred sodnicami in številčnim občinstvom. Neža (članica, A-rang) je tekmovala z žogo ter s kiji in v mnogoboju zase-dladeveto mesto. Naslednji dan si je v finalu z žogo ravno tako zaslužila deveto mesto. Naša predstavnica članic B-ranga, Nina- je v mnogoboju zasedla četrto mesto, v finalu pa z žogo in trakom no z rekvizitom pa v vaji z žogo prvo in drugo mesto. Kot zadnji Vrhničanki sta tekmovali Brina Alina Prosen in Hana Poropat (letnik 2009, B-rang). Obe sta odlično tekmovali: Brina Alina si je pritekmo-vala srebro, Hana pa le za 0,10 točke nehvaležno četrto mesto. Vsem dekletom iskreno čestitamo! Te vrstice bi radi izkoristili tudi zato, da bi z vami delili veselo novico. Naslednji vikend, 19., 20. in 21. 5., bo Evropsko prvenstvo v Budimpešti, kjer nas bodo ponosno predstavljale naše reprezentantke. Slovenijo bodo v članski konkurenci zastopale Aja Jerman (obroč, žoga, kiji, trak), Iza Zorec (obroč, žoga, kiji) ter Anja Tomazin (trak). V mladinski skupinski sestavi pa bodo tekmovale Neja Grbec, Lara Nemeš, Dora Kopač, Tessa Prihoda, Taja Fröhlich, Laura Bajraktaraj, Hana Šarkanj. S športnimi pozdravi, GD Vrhnika, prepričljivo drugo mesto. Celotna delegacija se je v nedeljo popoldan odpravila nazaj v Slovenijo, kamor je prispela pozno ponoči. Ravno tako v petek so v Pulj odpotovale še druge tekmovalke. To delegacijo so predstavljale Brina Alina Prosen, Hana Poropat, Ana Treven, Iza Zerjal, Ziva Mezeg in Staša Boja-novic. Kot vodja delegacije in sodnica jih je spremljala Ines Fefer, trenerka pa je bila Neža Celarc. Celotno tekmovanje je potekalo v soboto, tako da so pripotovale domov ponoči iz sobote na nedeljo. Mlajše deklice, v sestavi Hana Po-ropat, Iza Zerjal, Ana Treven in Alina Brina Prosen, so prikazale čudovito sestavo brez rekvizita in zasedle prvo mesto. Naslednji sta se predstavili v kategoriji letnik 2007 (B-rang) Ziva Mezeg in Staša Bojanovic, ki sta v skupnem seštevku zasedli 12. in 13. mesto, poseb- PONEDEL PETEK OB 20.00 Vadba je namenjena vsem, ki bi radi izboljšali svojo splošno telesno pripravljenost, tako športniki, rekreativci ali manj aktivni posamezniki. sreda,7. junij BREZPLAČNA ob 20.00 predstavitvena ura Gib-ova telovadnica Pod Hruševco 42 gibzavse@gmail.com #04.0 560 807 www.gibzavse.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 71 Haščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Na turnirju v Sarajevu Kar nekaj Ljubljanice je preteklo, odkar so vrhniški košarkarji organizirano (za več dni) zapustili rodno grudo. Temu smo želeli narediti konec. Zato smo z veseljem sprejeli povabilo na mednarodni košarkarski turnir v Sarajevu, ki je potekal sredi aprila. Idejo so odlično sprejeli tudi starši, za kar se jim lepo zahvaljujemo. V to zgodbo smo želeli zajeti čim več naših fantov, kar je na koncu pomenilo, da smo v to (nekoč bratsko republiko) popeljali več kot petdeset mladih košarkarjev. Za pet starostnih selekcij in vso prtljago je bil običajen avtobus premajhen. Prostorsko stisko smo rešili z naročilom dvonadstropnega avtobusa, kar je še posebno navdušilo najmlajše udeležence. Zaradi napovedanih zastojev na južni meji smo začrtano pot preusmerili proti Beli krajini. To se je izkazalo kot odlična odločitev in veselili smo se hitrega prehoda schengenske meje. Zal je veselje hitro izpuhtelo, ko smo ugotovili, da Einsteinova teorija o relativnosti dejansko velja. Nekaterim izmed nas očitno čas teče počasneje, saj smo bili trdno prepričani, da naši dokumenti še veljajo. Logična posledica naštetih dejstev je bila ločitev skupine na dva dela: tistega z veljavnimi dokumenti in tistega brez njih. Prva je pot brez zapletov nadaljevala proti Sarajevu, druga pa je naslednjih nekaj ur spoznavala lepote Metlike in njene bližnje okolice. Svojevrstna izkušnja nam je nudila celovit vpogled v zmožnosti učinkovitega delovanja javne uprave, saj smo ugotovili, da je ob sinhroni logistiki in zajetni meri vztrajnosti (pred uradniškimi okenci) mogoče prav vse. Tudi izdelava osebnih dokumentov v eni dobri uri. Toliko o neučinkovitosti javne uprave ... Velika zahvala delavkam na upravni enoti (vrhniški in metliški) za vloženi trud! Od tu naprej so stvari bolj ali manj potekale po predvidevanjih in brez zapletov. Nastanitev na Ilidži (v hotelu s štirimi zvezdicami) je ponujala tudi kopanje v notranjem bazenu, kar so najmlajši dodobra izkoristili. Starejše je bolj omamljal vonj pečenih čevapčičev in burekov vseh vrst. Vse to (poleg bosan- skih slaščic) smo lahko preizkusili na znameniti srednjeveški tržnici Baščaršiji. Prosti čas med tekmami smo izkoristili za vzpodbujanje vrhniških ekip ali za hiter tečaj zadevanja bi-ljardnih kroglic. Vsekakor pa je kronično primanjkovalo časa za pospravljanje sob, kar je (poleg pogleda na poškodovane fasade) dajalo vtis, kot da vojna v Bosni še ni končana. Glede tekmovalnega vidika odprave (ki tokrat ni bil v ospredju) je treba izpostaviti srčno borbo in dostojno zastopanje domačih barv. Uspeh je bil nekako polovičen, največ pohval pa si zaslužijo kadeti, ki so v močni mednarodni konkurenci osvojili tretje mesto! Pri tem velja dodati, da posamezne ekipe (zaradi poškodb in velikonočnih praznikov) niso bile popolne, kar nas je stalo še boljšega uspeha. Ob končnem ovrednotenju celotne akcije smo lahko zelo zadovoljni. Nenazadnje temu v prid največ povedo nasmehi na obrazih vseh udeležencev in vprašanja v stilu: »Kam gremo pa drugo leto?« Pa ne bo treba čakati do naslednje pomladi. Ze na začetku poletja imamo v načrtu štiridnevno letovanje (za mlajše selekcije) nekje ob morju, za starejše pa ob koncu šolskih počitnic načrtujemo (prav tako ob morju) nekajdnevne priprave pred novo sezono. Morda bi veljalo dodati, da smo v Sarajevu (poleg športne) skrbeli še za kulturno in turistično prepoznavnost Vrhnike, saj smo vsakemu igralcu in trenerju nasprotne ekipe izročili darilno vrečko z majčko in propagandnim materialom, ki nam ga je pripravil Zavod Ivana Cankarja. Čisto na koncu pa velja velika zahvala še podjetju DG69! Založilo nas je s sadjem, ki smo ga vso pot pridno zobali. Hvala tudi baru MIKAVNA in podjetju KV EKO OKNA za vso pijačo. Andrej Smrekar, KK Vrhnika Naznanili sezono ulične košarke Čeprav smo prve zares tople dneve doživeli že v marcu, pa so košarkarji uradno naznanili začetek sezone ulične košarke prvi vikend v maju. KK Vrhnika je že tretjič zapored organiziral turnir trojk, a šele letos smo ga (zaradi vremenskih neprilik) dejansko izvedli na prenovljenem zunanjem igrišču v športnem parku na Vrhniki. Bolj »aprilsko« vreme je postreglo z dopoldansko pripeko, popoldne pa smo se ozirali v nebo in stikali glave ob proučevanju radarskih posnetkov prihajajoče oblačnosti. A pestro vremensko dogajanje ni zmotilo igralcev, ki so se v rekordnem številu odzvali povabilu kluba. Štirinajst ekip iz vse Slovenije (in ena iz Hrvaške) je prikazalo odlične košarkarske veščine. Tekmovanje sta popestrili dve reprezentančni ekipi (v kategoriji U-18), ki sta turnir izkoristili za priprave na prihajajoča mednarodna tekmovanja. Sodelovala je tudi domača ekipa, ki so jo sestavljali Rok Savic, Jan Novak, Jan Kos in Črt Celarc. Vrhniški igralci so v tekmovanje vstopili brez predhodnih priprav, a kljub temu na koncu dosegli odlično uvrstitev na četrto mesto. Pred zaključkom igralnega dela je bilo tudi tekmovanje v metanju trojk, v katerem je bil najuspešnejši Tjaž Rotar. Skupni denarni nagradni sklad in kup praktičnih nagrad so si razdelile tri prvouvrščene ekipe. Turnir je osvojila ekipa 3 x 3 MIX v sestavi Luka Za-vršnik, Matej Pirija, Tjaž Rotar in nekdanji vrhniški igralec Milan Kovačevic. Drugo mesto je dosegla logaška ekipa Navigator pub (lanski zmagovalci), za katero so igrali Ziga Doljak, Matevž Mikuš, Matic Urbas in Nejc Kobal. V igri za tretje mesto je domače igralce porazila ekipa Tržiški veter, ki so jo zastopali Jure Ribnikar, Matic Hu-dobivnik, Luka Grum in Mark Hudobivnik. Zavoljo odličnih odzivov vseh udeležencev in uigrane organizacijske ekipe bomo prihodnje leto zagotovo ponovili celotno akcijo. Ambicije celo presegajo dozdajšnji okvir, saj si želimo na Vrhniko pripeljati enega od Samsungovih turnirjev ulične košarke 3 x 3, ki štejejo za državno prvenstvo. A ta zgodba presega klubski okvir in mora združiti prizadevanja občine in zainteresiranih gospodarskih subjektov. Pogovori v to smer že potekajo ... Za uspešno izpeljan športni dogodek se iskreno za- hvaljujemo podjetju PRO-SAF (podarilo kamero in druge praktične nagrade), diskontu OREL in TOMAŽ BAR-u (prispevali osvežilne napitke), okrepčevalnici BERZO (nahranili lačna usta), RcG Assist (odpravljali tehnične zaplete) in ekipi ZIC-a za organizacijsko po- moc. Andrej Smrekar, KK Vrhnika Vadbe in tečaji prau za use... Z NAMI TUDI Ti! 5. junij )b 17.00 intenzivni TEČAJ za OTROKE in rolaOT ZAČETNI IN NADALJEVALNI Lošca 1 (za OŠ Ivana Cankarja Vrhnika) Potrebne so prijaue, ker je šteuilo mest o skupinah omejeno VečINFOna:040 560807 GIBZAVSE@GMAIL.COM ZAVSE.S WWW.GIBZJ .SI NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 72 Uaščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nekdanji košarkarji zopet skupaj Vrhnika, 24. aprila - Leto 1972 je z zlatimi črkami zapisano v dosedanji zgodovini vrhniške košarke. 27. aprila 1972 so igralci na Vrhniki odigrali finalno tekmo za pokal Slovenije za sezono 1971/72 med KK Vrhnika in Olimpijo. Zmagala je Vrhnika s 77 : 72 in postala pokalna prvakinja SR Slovenije. Po 45 letih pa so se tedanji košarkarji zopet srečali in obujali spomine na tista prelepa mesta uspehov vrhni- ške košarke. Prvi je košarkarje sprejel župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, ki je poudaril, da je bil uspeh leta 1972 resnično zgodovinski dogodek za tedanjo in tudi za sedanjo vrhniško košarko. Nastal se je zanimiv pogovor o spominih na tista zlata leta košarke na Vrhniki. Županu je prejel tudi sliko iz tistega zmagovitega leta. Nato so si košarkarji ogledali Cankarjevo hišo Na klancu. Ob koncu sta sledila še ogled in druženje na kraju, kjer je nastala zmaga nad Olimpijo. Na sedanjem košarkarskem igrišču je zbrane sprejel direktor ZlC-a Boštjan Koprivec ter jim izročil priložnostna darila. Nato je nastala še skupinska forografija, ki je pred 45-imi leti ni biloa, saj je bilo veselje navijačev in igralcev nepopisno. Tako so pozabili na fotografiranje. Po skupinskem fotografiranju je bilo v gostišču Cankarjev hram družabno srečanje vseh petnajstih prisotnih igralcev in takratnega tehničnega osebja. Šele tod so začeli obujati prelepe spomine na takratne tekme. Zato naj zapišem samo tisto, kar je bilo objavljeno v enem od slovenskih časopisov. Presenetljiv, vendar zaslužen poraz Olimpije na Vrhniki. Vrhnika - Olimpija 77 : 72 (39 : 35), gledalcev 500, sodnika P. Kavčič (Ljub.) in Jeraj (Trb.) Vrhnika: Gorenc, Gantar, T., 18, Seljak, Drašler, Obid, 15, Argonavtski Q}europlakatl Di/iC ^ - - AVTOHISA SELISKAR Zbrani igralci in tehnični kader izpred 45 let, z leve: Gantar, M., Brenčič, Drašler, Gorenc, Žakelj, Gantar, T., Muha, Kukec, S., Dobrovoljc, Mekinda, Križaj, De Gleria in Božič, čepita Modrijan in Seljak. Brenčič, De Gleria, 15, Božič, 2, Globočnik, 20, Gantar, M., Kukec, 4, Modrijan, 3, trener Žakelj. Olimpija: Zalokar, 2, Lorbek, 11, Sagadin, 5, Polanec, Bunderla, 2, Božič, 10, Gvard-jančič, 10, Fišer, 2, Logar, 19, Žorga, 11, trener Gabelj. Domači so v zelo razburljivi temi premagali favorizirane goste. Moštvo Vrhnike je tokrat vodil trener Žakelj, ki se je s to tekmo poslovil od moštva. S taktičnimi nasveti je popeljal svoje varovance do dragocene zmage in pokala. Domači so zaigrali zares izvrstno in skoraj vso tekmo vodili s 4 do 6 koši razlike. Za Vrhničane je bilo kritično le v zadnjih minutah, vendar so bili mirnejših živcev in še povečali vodstvo. Po končani tekmi je bilo veselje igralcev in navijačev Vrhnike neizmerno. Olimpijci so bili ob koncu tako presenečeni in nezadovoljni, da se niso udeležili podelitve pokala, temveč so takoj po zadnjem sodnikovem žvižgu odšli v slačilnico. Pri domačih so se izkazali vsi igralci, pri gostih pa ni izstopal nihče. S to zmago si je Vrhnika priborila udeležbo za jugoslovanski košarkarski pokal. Z zmago nad Akademikom v Titogradu (Črna Gora) 56 : 78 (26 : 43) pa so se uvrstili med osem najboljših ekip v tedanji Jugoslaviji. Za napredovanje so izgubili s Kvar-nerjem z Reke s 76 : 71 (31 : 41). Simon Seljak Novice iz strelskega društva Novi inštruktorji strelstva Marca in aprila, med vikendi, je v Velenju potekalo izobraževanje za naziv »inštruktor športnega strelstva«. Iz našega društva (Strelsko društvo Vrhnika) se je letos izobraževanja udeležila Natalija Oberč Grmek, ki bo s pridobljenim nazivom še dodatno okrepila strokovni kader na področju streljanja z zračnim orožjem. Tako imamo sedaj na Vrhniki že pet strokovnih delavcev in sicer, v streljanju na leteče tarče, dva in zračno orožje trije. O izobraževanju je Natalija strnila naslednje vtise. Zbralo se nas je 17 kandidatov iz vseh koncev Slovenije in iz različnih področij športnega strelstva: streljanje z zračno puško in pištolo, streljanje na leteče tarče, praktično streljanje (IPSC in IDPA)... Vodja izobraževanja Renato Šterman nam je v prvem delu predstavil teorijo športnega strelstva: discipline, položaji, tehnike merjenja, proženja in dihanja, suhi trening, vodenje dnevnika in še veliko drugega, kar naj bi morali inštruktorji in trenerji streljanja vedeti o športu in disciplini, za katero se usposabljamo in kar naj bi v nadaljevanju v klubih uspešno prenesli, zlasti na naše najmlajše strelce in tekmovalce. Naslednji petek smo se zbrali na strelišču v Velenju, kjer smo se v praksi seznani- li z elektronskim merjenjem. Preizkusili smo sistem SCATT, kakršnega imamo tudi v domačem klubu, in naredili analizo svojega streljanja. Nikolaj Mejaš nam je predstavil streljanje na leteče tarče. Zame najbolj zanimive teme so bile osnove metodike športnega treniranja in medicine športa, ki nam jih je predstavil strokovni delavec na strelski zvezi, Martin Kolar, ter psihologija športa, ki jo je na zelo zanimiv in življenski način predstavil Nikolaj Mejaš. Tudi predavanja, ki so na prvi pogled suhoparna, so nam prinesla kar nekaj koristnih informacij, tako zakonodaja o delovanju društev, bilance, razpisi, prijave in poročila, » CITROEn PetSil v ZIC Novi inštruktorji, Natalija prva iz desne v drugi vrsti NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 73 Nas šport 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » ter ostala birokracija. S pravili mednarodne strelske zveze in Strelske zveze Slovenije smo se podrobneje seznanili že na izobraževanju za strelske sodnike, tu smo obravnavali vlogo inštruktorja in trenerja v postopkih na tekmovanju. Bili smo tudi prva generacija bodočih inštruktorjev, ki je bila seznanjena s strelstvom invalidov, kategorizacijo, posebnostmi in s težavami invalidov ob tekmovanjih, kjer je še posebej potrebno zaupanje med trenerjem in strelcem-invalidom. Iz svojih bogatih izkušenj s strelci invalidi nam je pripovedovala Polonca Sladič, ki že vrsto let vodi naše odlične paraolimpij-ce, ki so ravno z njeno pomočjo zaznamovali globoke mejnike in se uveljavili v svetovnem strelstvu. Natalija Prednik nam je predstavila (pomembno) vlogo staršev pri vzgoji mladega športnika, metode poučevanja in vzgojne naloge inštruktorja v trenažnem procesu. Zadnji konec tedna smo obsežno pridobivanje informacij in znanja zaključili s pisanjem testa in ustnim zagovorom le--tega. Bilo je naporno in zanimivo, vzdušje je bilo ves čas prijetno in pozitivno. Zdaj nas čaka odgovorna naloga, da naučeno uporabimo v praksi, preizkusimo na sebi in prenesemo na mlade. (BL) Državno prvenstvo za veterane V soboto, 22. aprila 2017 je na strelišču v Ljubljani potekalo Državno prvenstvo veteranov v streljanju s serijskim zračnim orožjem, kjer je uspešno nastopilo tudi sedem strelcev - veteranov SD Vrhnika. Najprej so bili na vrsti nastopi veterank, kjer je v kategoriji nad 40 let zmagala Natalija Oberč Grmek in tako postala naša nova državna prvakinja. V kategoriji nad 50 let je šesto mesto zasedla Benjamina Rudolf, ki je prvič nastopila v tej kategoriji, sedmo pa Mojca Rus. Ekipno so naše veteranke že tretjič zapored osvojile naslov državnih prvakinj. Med veterani do 50 let je 2. mesto zasedel Aleš Rom, boljši je bil le trboveljčan Rudi Baro-vič. V kategoriji nad 50 let je na drugo stopničko stopil Bojan Lampreht, za trboveljčanom Bogdanom Slanškom je zaostal za tri kroge. Deseti je bil Vladimir Ravnikar. V kategoriji nad 70 let je nastopil naš najstarejši član Matija Japelj in dosegel 11. mesto. Ekipno so bili šesti. Bojan Lampreht je nastopil tudi s pištolo in osvojil peto mesto. Tekmovanje je potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, lepo je bilo spet srečati znane obraze, izmenjati izkušnje ter obujati spomine. (BL) Lokostrelsko tekmovanje V soboto,13.maja, je bil krajinski park v Sinji Gorici, prizorišče velikega lokostrelskega tekmovanja, ki ga je organiziralo Športno društvo VLR Viljem, v disciplini 3D. Tekmovalna proga je potekala v neposredni bližini ribiškega doma, bližnji ter malo bolj oddaljeni okolici ob reki Ljubljanici in tamkajšnjem ribniku, kjer je bilo postavljenih 24 tarč. Tekmovanje je štelo za Slovenski in hkrati tudi za Jadranski pokal. Udeležba je bila res velika saj je nastopilo preko 180 tek- movalcev iz Slovenije, Hrvaške ter Italije. Nastopilo je tudi 20 predstavnikov našega društva, ki so ponovno dokazali, da so sposobni dosegati odlične rezultate. Na koncu smo osvojili kar sedem odličij, različnih barv v različnih kategorijah. Z malce več sreče pa bi jih lahko odnesli še več. Tudi kot društvo se že uvrščamo na visoko mesto v skupnem seštevku obeh pokalov, pa smo šele na začetku sezone. Pohvaliti je treba tudi vse, ki so žrtvovali svoj čas in s tem prispevali, da je bila športna prireditev ocenjena z odliko, tako med tekmovalci kot delegiranimi sodniki pano-žne zveze. Na koncu gre zahvala še prijaznemu osebju ribiškega doma, ki je postreglo z dobrotami z žara ter veliko mero potrpežljivosti, ne nazadnje pa tudi našim donatorjem, podjetju SILIKO, AVTOTRADE in trgovini z gradbenim materialom ŠTIRN iz Vrhnike, ki nam stojijo ob strani, da lahko uresničujemo svoje cilje. Še naprej se bomo trudili, dostojno zastopati barve občine Vrhnika na vseh področjih, vsi ki pa bi vas morda ta plemeniti šport zanimal, pa ste seveda vabljeni v našo družbo. Več informacij lahko najdete na naši spletni strani www.vlr-vilijem. com. ŠD VLR Vilijem PLANINSKI KOTIČEK 8. 4 2017 - Pohod na Lisco Na čudovito aprilsko sončno soboto je Vesele Triglavce pot zanesla na dolenjski konec z namenom osvojiti vrh Lisce (948 m). Pot nas je vodila mimo Trebnjega in Mokronoga proti Sevnici do vasi Breg, od tu pa do parkirišča ob cesti do planinskih oznak za Lisco. S parkirišča smo prečkali cesto in se podali na pešpot skozi gozd do travnatega pobočja, od koder smo se povzpeli do strmejšega dela poti. Po krajšem vzponu nas je pot vodila do kolovoza in nato po strmi poti do cerkve sv. Jošta, za katero pa ni znano, kdaj je bila zgrajena. Naprej smo nadaljevali po vidni in dobro označeni poti, ki nas je pripeljala do pobočja Lisce in do Tončkovega doma na Lisci. Tu smo si ob vročih sončnih žarkih privoščili počitek in malico. Z vrha Lisce, kjer stoji meteorološka radarska postaja, se razteza pogled na Posavsko-Zasavsko hribovje, del Dolenjske, Julijske Alpe in na daljno Notranjsko, kjer nad prostranimi gozdovi izstopa Snežnik. Ni nas bilo veliko, a vseeno ni manjkalo smeha in dobre volje. Besedilo: Branka Gutnik,foto: Jože Školč 53. pLanmski tabor KRN 2017 /Tcf\m\ 1964 ' I 2014 ^ MLADINSKI dsek PO^ od 1. do 10. avgusta 2017 V VASI KRN Kaj bomo počeli v letošnjem taboru: O posteljo bo zamenjala spalka, sobo platneni šotor, telefon pa razigrano druženje in petje ob ognju, O osvajali bomo nove vrhove in planine, O pridobivali nova planinska znanja, O plezali in spoznavali naravo pod Krnom, O večere preživljali ob tabornem ognju, O spoznali nove planinske prijatelje. Planinski tabor je namenjen mladim od 3. razreda dalje, ki imajo radi naravo in gore, jih med spancem pod spalko mravlja ne moti in razveseli piš vetra na gorski poti. MLdDinsKi ODseK pd vrHniKa www.pd-vrhnika.sipdvrhnika@gmail.com NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 74 Uaščasopis ŠPORT 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Bo kmalu stala smrečica na strehi? Dela na Planini potekajo nadvse hitro, kar pridno spremljate na posnetkih v živo. Da pa bi vsi videli, v kakšni fazi je sedaj gradnja, smo videze fasad zamenjali s fotografijami, ki nazorno kažejo, kaj se je dogajalo od 10. marca 2017 pa do sredine maja 2017. Če bo izvajalcem služilo vreme še naprej, si lahko v kratkem nadejamo postavitev ostrešja in bodočo kočo bomo kmalu spravili pod streho, na kateri se bo, po stari navadi, pojavila smrečica. Torej držimo pesti za dobro vreme. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Pokrovitelj Mizarstvo Rožmanec Janez s.p. Donator 1 Donator 2 Gorenje Donator 3 íTífl GKMfl Ostali donatorji Donator 1 Mirim ftuUtfrrtnIk. Nuvka Donator 2 Matjaž SUHADOLNIK Donator 3 Karl PETRIC Donator 3 Računovodski servis NIKA PERPAR S.P. Ostali donatorji TffZ^RSTVC Donator 2 PETRIC Helena in Janez Donator 3 Frančišek KRZE Donator 3 Frizerski salon SARA, Rauter Jožica s.p., Vrhnika Ostali donatorji Od 12. aprila do vključno 16. maja 2017 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Brenčič Robert, Grbec Stanka, Palčič Peter, Pugelj Vida, Rožmanc Igor, Saje Sašo in Rozi, Setnikar Jože, Suhadolnik Matjaž, Škedelj Ana, Vidmar Janko in Zadel Boris. In kje smo s sredstvi 16. maja 2017? Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 16.701,63 5,36 Sedež PD - prostovoljni prispevki 9.639,18 3,09 TIC - prostovoljni prispevki 4.121,84 1,32 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 4.695,00 1,51 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.320,65 0,42 Donacije (prispevki) - pravne osebe 19.971,65 6,41 Donacije (storitev) - pravne osebe 8.509,82 2,73 Sponzorstvo - prispevki 35.500,00 11,40 Sponzorstvo - storitev 161.737,66 51,93 Občina Vrhnika 20.150,00 6,47 Koledarji - prostovoljni prispevki 29.100,05 9,34 SKUPAJ 311.447,48 100,00 Skupaj gotovina 139.879,35 44,91 Skupaj storitev 171.568,13 55,09 Prostovoljne prispevke sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Kaj trenutno delamo? Nadziramo gradnjo, usklajujemo delo z izvajalci, ki bodo prišli na pozidan objekt in skupaj z izvajalci in dobavitelji materiala se pripravljamo za izkop več kot 1.700 m dolgega jarka za polaganje električnih, vodovodnih in telekomunikacijskih priključkov. Seveda pa tudi že redno plačujemo izstavljene račune dobaviteljem materiala za gradnjo koče. Planinsko društvo Gospodarski Vrhnika odsek Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz majskega koledarčka Datum Dogodek Ura Organizator / vodnik 17. 6. DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2017 (Dom pod Storžičem) 7.00 Vodniški odsek ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE Roman Jesenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net * M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 75 CtZSODlS 29 maj 201m75j ^yw^l^J elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ...................... MALI OGLASI ...................... Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.src-na-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859. Starejšim osebam nudim vso oskrbo na domu, tudi nepo-kretnim. Ozdravim levkemijo, sladkorno bolezen, nekatere vrste raka. Preprečim osteopo-rozo. Zeliščar, 031 006 155. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. LesnaMont d.o.o. : 041 792 742 Uaščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Uaščasopis Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Samskim pomagamo najti novo ljubezen - življenjskega partnerja. Organiziramo zmenke z ujemanjem - ena na ena, izlete ter butične spoznavne dogodke za samske. Več informacij lahko dobite na gsm: 041 564 939, www. planetzmenkov.si & planetz-menkov@gmail.com. Poučujem klavir in električne klaviature. Ponujam možnost učenja pri meni na Vrhniki ali pri vas doma. Več informacij: 041 878 661. Sem družinska mediator- ka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Računovodske in knjigovodske storitve, davčno in poslovno svetovanje, stalno izobraževanje ter oseben pristop. Nudimo zanesljivost, konkurenčno ceno, strokovnost s 25-letnimi izkušnjami za normirane in dejanske s.p., za gospodarske družbe. Dacar računovodenje, Sonja Dacar, s. p., Pavkarjeva pot 22, 1360 Vrhnika, 41 387 523, sonja.dacar@gmail.com Nepremičnine, gradnja Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo stanovanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti doparcele. Za dodatne informacije pokličite po telefonu na: 030 931 750. Poceni prodam PVC okna, 1 kom - 180 x 140 cm, 2 kom - 80 x 140 cm. Tel.: 031 627 959 Izdelujem razne lesene konstrukcije (nadstreški, ostrešja, zamenjava kritine, izoliranje podstrehe, vsa kleparska dela - žlebovi). Opravim ogled, svetujem, izdelam predračun. Možnost dobave vsega potrebnega materiala in odvoz odpadnega. Telefon: 041 653 428. Na Vrhniki menjam prijetno, 32 m2 veliko stanovanje v bližini zdravstvenega doma in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v visokem pritličju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega kuhinjo z jedilnico, sobo z balkonom ter kopalnico z WC-jem. Ker stanovanje ne dosega potrebe naše družine, iščemo zamenjavo za večje stanovanje (na Vrhniki) z dogovorom ob našem doplačilu. Ponudbe na gsm 041-962-888. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo, ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Energijska oznaka stavbe: G. Cena po dogovoru. Za več informacij prosim pokličite: 041 502 870. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Zamenjamo lastniško dvosobno stanovanje, 62 m2, letnik 2003, na Vrtnariji (Vrhnika) za cca 45 m2 veliko v pritličju ali z dvigalom v centru Vrhnike. Tel: 051 355 143. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Na Lukovici prodam zazidljivo parcelo velikosti 550 m2; sončna lega, dostop asfalt, ob parceli voda, elektrika in drugi komunalni priključki. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na št.: 030 931 750. Na Vrhniki menjamo prijetno svetlo stanovanje, 40 m2, v neposredni bližini trgovin (Spar, Hofer, Lidl) in avtobusne postaje. Stanovanje je v mirnem bloku v tretjem nadstropju in je vpisano v zemljiško knjigo. Obsega pa dnevni prostor, kuhinjo, prostorno kopalnico, spalnico, klet in manjšo shrambo. Iščemo zamenjavo za večje stanovanje na Vrhniki ali na relaciji Vrhnika-Ljubljana z našim doplačilom. Ponudbe na GSM: 041 359 863. Prodajam hišo (48 m2) na parceli (700 m2) v Verdu, 50 metrov od Retovja. Hiša je ekološka in takoj vseljiva. Dovoz do hiše je takoj z glavne ceste. Objekt je v območju čiste narave. Lokacijska inf. dopušča tudi rekonstrukcijo ali gradnjo novega objekta. Telefon: 051 24 89 22. Sem iz mariborske regije in zaradi iskanja zaposlitve v Domu Upokojencev iščem enostavno sobico ali vsaj mesto, kjer bi lahko prenočila. Delo je za določen čas, dvanajst mesecev. Če bi bila kakšna starejša oseba, lahko v prostem času ponudim tudi pomoč na domu. Marija Kopljar, Maribor, 051 773 869. Prodam 563 m2 veliko zazidljivo parcelo v Mali Ligojni. Čudovita, sončna lega ob robu zelenega pasu z lepim razgledom in na mirni lokaciji. Pokličite na številko: 041 223 942. Prodam stanovanje v centru Vrhnike, 54 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 7556 148. Turizem Lep apartma za do 4 osebe, Červar - Porat (do Poreča 5 km), blizu morja, infrastruktura kolesarske in sprehajalne poti, oddajam po ugodni ceni. Tel.- 041 828 455. Terme Čatež - oddam hišico. Najem z dvema kartama je 40 evrov. Informacije na št. 031 408 070. Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Na hribovski ekološki kmetiji vam nudimo kokošja jajca. Mogoča dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 543 (Marija). Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mul-čar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Iščem primeren travnik za postavitev čebeljih panjev. Dostopno z osebnim avtomo- bilom. Lokacija okolica Dra-gomerja ter relacija Dobrova-Polhov Gradec. Sporočite na gsm: 040/470-222, Matjaž Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali olu-pljeno. 031 683 050. Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941 Ugodno prodam konzolni cirkular za drva. Cirkular ima kovinsko konstrukcijo in je kakovostne domače izdelave. Poganja ga tri fazni 3 KW elektromotor. Premer (vidia) lista je 400 mm. Za ogled pokličite 031 286 588. Prodam dve telici simen- talki, odstavljeni; 200 kg in 170 kg. Okolica Vrhnike. Tel.: 031 852 871. Prodam hlevski gnoj. 041321602. Zaradi selitve podarim mačka - samca, bele barve, rodovnik ragdoll - s papirji, star šest let, steriliziran. Zraven dam še praskal-nik. Informacije: 031 342 212. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. V okolici Vrhnike iščem primerno lokacijo za postavitev čebeljnaka. Interesenti me, prosim, pokličite na tel. št.: 040 744 501. Prodam hlodovino -hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in molitveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili / romanjih, birmah .../. Že vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Ostalo Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Prodam tri starejše lestence (lustre) in starejši kotel za žga-njekuho. Tel.: 031 627 959. Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031550914 Prodam glasbeni stolp »Sharp« (radio, kasete, CD) z zvočniki. Cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visokotoncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednje-tonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Zaradi zaprtja obrti prodajam lepo ohranjene delovne in pisalne mize, stole, omare, skladiščno omaro s tridesetimi predali za droben material, stenske predalčnike z elektronskimi komponentami, stekleno vitrino s kovinskim ogrodjem, osciloskop in še kaj. Mogoč ogled po predhodnem dogovoru na telefonsko številko: 041 619 322 (Vrhnika). NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 76 Uaščasopis OGLAS 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Prodam tovorno prikolico TPV Brežice, dobro ohranjeno, neregistrirano, z izjavo o ustreznosti. Dolžina: 4,76 m, širina 1,96 m, višina 0,89 m. Nosilnost 390 kg. Največja dovoljena masa 750 kg. Cena: 500 evrov. Telefon: 01 7549 473 (Gabrovšek, Horjul). Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam invalidski voziček in starejši šivalni stroj v omarici. Cena po dogovoru. Tel.: 041 749 263. Motorji, avtomobili Prodam moped Ciao, generalno obnovljen, bordo rdeče barve. Tel.: 041 619 322. »Delo« Zaposlimo samostojnega mizarja. Info na 041-635-910. Zaposlimo dekle za delo v strežbi v Horjulu. Tel.: 041 537 844. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, in-štruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Naščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Naščasopis Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Inšturiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; mogoče tudi za vse od drugod.Tel. št.: 031/350-076. KGZ KRPAN z.o.o ...ODPRODAJA ZALOG!!! VITEL 40ECO CENA: 1.2 meg(a)phone "C Mutator, Robova cesta 6, Vrhnika I T: 01 755 71 61 I M: 041 342 0001 m8ga.phone@slol.ne Agrocenter Vrhnika Jelovškova 7, 1360 Vrhnika tel.: 01/7506 840 MOTOKULTIVATOR JOLLY Profi CENA: 3.690C KRPAN CEPILNIK CENft 15( m popust ob plačilu z gotovino 15% KRPAN VITEL KRPAN 4 CENA : 1.150C SEMENSKI KROMPIR -5 popust ob plačilu z gotovino KROŽNA ŽAGA Salvato MP 700wed CENA : 879,20€ -10% Slike so simbolične. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR z DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe programa || in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. popust ob plačilu z gotovino digitalizacija analognih video in audio vsebin ter fotografij, diapozitivov in negativov ALI IMATE NEPRECENLJIVO SPOMINSKO DOKUMENTACIJO IZ PRETEKLOSTI, KATERO LAHKO GLEDATE, ALI JO POSLUŠATE NA PREDVAJALNIKIH, KI JIH NI VEČ MOGOČE SERVISIRATI, KAJ ŠELE KUPITI, ALI PA IMATE FOTOGRAFIJE, DIAPOZITIVE IN NEGATIVE, KI NEZADRŽNO BLEDIJO, ŽELELI PA VES TA MATERIAL SHRANITI IN SI GA OGLEDOVATI TER GA POSLUŠATI TUDI V PRIHODNJE ? REŠITEV JE PREDELAVA ANALOGNIH VIDEO IN AUDIO VSEBIN TER OSTALEGA NAVEDENEGA MATERIALA V DIGITALNO OBLIKO IN DOLGOTRAJNO SHRANJEVANJE NA KATERIKOLI MEDIJ, KI JIH UPORABLJAMO DANDANAŠNJI. OMOGOČEN VAM BO OGLED IN POSLUŠANJE NA VSEH NAPRAVAH, KI OMOGOČAJO PREDVAJANJE DIGITALNIH VSEBIN. VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ, VAM LAHKO IZDELAMO PRI NAS. KOT ČEŠNJO NA VRHU TORTE, VAM LAHKO IZ VSEGA DIGITALIZIRANEGA FOTOGRAFSKEGA IN VIDEO MATERIALA IZDELAMO FILME Z ŽELENO GOVORNO IN GLASBENO PODLAGO, KI BO NEPONOVLJIVO IN ODLIČNO DARILO ZA VAŠE NAJBLIŽJE, ALI VAŠE PRIJATELJE IN POSLOVNE PARTNERJE. ZAVEZUJEMO SE K DISKRETNOSTI IN MOLČEČNOSTI TER VAM VES ANALOGNI MATERIAL VRNEMO, DIGITALNEGA PA ZBRIŠEMO IZ NAŠIH NAPRAV. TDI d.o.o., PE HRUŠEVCA POD HRUŠEVCO 44c, 1360 VRHNIKA Telefon: GSM: E-mail: Spletna stran: Delovni čas: 01 / 755 77 30 041 / 745 455 info@tdi.si www.tdi.si od ponedeljka do petka od 8:00 do 15:00 TORTE PO NAROČILU 031 36 17 18 Biskvitek-Sabrna biskvtlek.sabina@gni3il.ccrn O GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorskiprevozi • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp Bojan Nadlišek s.p. Vas 18,1360 Vrhnika, T: 01 7553 418 T:041 742 018 NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 77 Haščasopis 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si A Y Avto hiša SeLiškar d.o.o. Jesenovec Janez s.p. □renovgnič 28, 1360 Vrhnika, GSM: Q41 558 7SB www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICG trenutno najceneše ogrevanje Akcija v mesecu juniju Polnjenje klimatske naprave samo 29,90€ [Cd" flfllli^iiljd Lirtlitllof flflpi*»Tj Avtaht&a SeEiškar d.o.o. IOC Zapelji? I/2A Logatcc - Servis vozit 01/7502 253 070/720 330 CiT»in INSTRUKCIJE KEMIJE Tel.:031-352-124 Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za Gimnazije, druge SŠ, OŠ in . pripravljam na maturo. ATOKEM Zlatko Šorn s.p. e-pošta: zlatko.sorn@siol.net O' "c Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.pafketarstvo-rode.si polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog EUROSERVIS AVTO ROŽNIK OGLED BMW TOVARNE, OKTOBERFEST & ^ MEHANIK ^ 2014 • 2015 • 2016 Sproščen izlet, kozarec hladnega piva in vrhunski avtomobili! Prijavi se v nagradno igro na naši spletni strani u/u/u/.avtoroznik.si in morda boš srečni dobitnik ARANŽMAJA ZA NEPOZABEN DAN V MUNCHEN-u j za dve osebi n-ih EUROSERVIS praktičnih paketov presenečenja! ali enega od Prijavite se lahko od 15. maja do 15. septembra 2017! Avto Rožnik d.o.o., Na Vovčne 44, 1354 Horjul, T: 041 691 561, www.avtoroznik.si Zavod Ivana Cankarja Vrhnika TIC Vrhnika, Tržaško cesha 9 ujujiu.visihvrhnikQ.si NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 78 Hasčasopis zahvale in oglas i e,ektronskinas,ov:naw:ra2k0:: g Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si _A KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAGROI3NI SPOMENIKI Dolničar <±0.0.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net meg(g)phone mmo KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 66 22 II RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje CAKČu7r> Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA c» 01/755 14 37 c) 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽEF NATEK 11.3. 1935-8.5.2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani, zlasti negovalki Marjanci in Jelki, dr. Zvezdani Jablanov in patronažni sestri Anki ter sestri Mileni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, podarjene cvetje in sveče ter darove za maše ter župnijsko cerkev. Posebna zahvala gre še kolektivu CDI Univerzuma. Zahvala gospodu župniku, Alojziju Golobu, pogrebni službi Vrhovec ter pevcem za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi domači Sujica, maj 2017 ZAHVALA Po težki bolezni se je v 71. letu starosti od nas poslovil dragi mož in oče AVGUŠTIN ŠABJAN 24. 8. 1946 - 17. 4. 2017 iz Horjula Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in denarno pomoč. Posebno zahvalo izrekamo LD Horjul, g. Andreju Bastardi za lep govor, Pogrebni službi Lavanda za skrbno organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču. Zahvala velja tudi g. župniku Janezu Smrekarju za lep pogrebni obred, dr. Pirčevi, patronažni sestri Barbari in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Žena Mira, hčerka Alenka in sin Rok z Mojco Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63. letu po kratki bolezni zapustil naš dragi DUŠAN RADOŠ Od njega smo se polovili 30. marca 2017 na ljubljanskih Žalah v krogu družine in prijateljev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vrhnika ostala je beseda hvala, ^ w ki v srcih vedno bo ostala. ZAHVALA FRANČIŠKA SLABE iz Žažarja 1934 - 2017 Od nje smo se poslovili 8. 4. 2017 v Zažarju. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter namenili lepo besedo. Zahvaljujemo se tudi sosedom, Pogrebni službi Lavanda, kolektivu Eurogarden, župniku Jasetiču ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Telo je hotelo živeti, pa je srce pod težo zemeljskih skrbi in težav omagalo. Zdaj tvojo dušo nosi veter, naj ti bo poslednje potovanje mirno. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi očeta, brata MIRANA ZALAZNIKA z Drenovega Griča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala za vse stiske rok, objeme, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala pogrebni službi za organizacijo, župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Anita, sin Rok, Marjeta, brat Stane in sestre z družinami Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nanjo bo večno ostal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila draga sestra in teta ANA SELIŠKAR (1933 - 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ga. Metodi, Pogrebni službi Pieta za vso pomoč, za darovane sveče in rože. Hvala gospodu župniku Jožetu in pevcem za tako lep obred na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, ki se je spominjate ter postojite ob njenem grobu. Vsi njeni f! r\ > Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga IVANA ARMIČ rojena LOHAK (12. 5. 1934 - 17. 4. 2017) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Prav tako se zahvaljujemo Pogrebni službi Pieta za pomoč pri organizaciji pogreba ter gospodoma župnikoma Jožefu Pojetu in Marku Koširju za lepo opravljen obred. Hvala tudi vsem sodelavcem DSO Bokalci in dr. Janji Demšar za zdravniško oskrbo in nego v njenih zadnjih tednih. Hvala vsem, ki ste jo spremljali v življenju, jo pospremili ob njenem odhodu in nam namenili besede sočutja in podpore. Mož Ivan, hčeri Milena in Ivanka ter sin Marko z družinami Lukovica pri Brezovici, april 2017 Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošijitenam jo po elektronski! *JT|Qpošti na nasea@opis@zavod-eankar.si 1 (besedilo v wordu, sllM kot priponko)jali po klasiCni pošti naiNaš časopis, Tržaška 1360 Vrhnika. zahvale je 6&7S ievrov z DDV. Zraven pripišite še naslov praenika in telefon. _ NAS CASOPIS 449/29. 5. 2017 CM K 79 Haščasopis RAZVEDRILO 29. maj 2017 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Nagradna križanka S U D O K U GUSTAV HHWAt NAUM A N T 1 < N < Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, se je glasilo: »Vrtnarimo z Jernejo celo leto«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Knjigo »Vrtnarimo z Jernejo« bo po pošti prejela Breda Žibert z Dobrove, praktični nagradi pa Katarina Čepon iz Horjula in Peter Glavan iz Dobrniča. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. junija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Prvi nagrajenec bo prejel knjigo »Antične pripovedke«, ostala dva pa praktični nagradi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 3 9 e