Pritožbe naših kmetov. Grovor g. državnega poslanca Fr. Robiča v državni zbornici dne 15. maja 1902. Visoka zbornica! Predno začnem navajati nekatere po&ebne želje in potrebe svoje ožje domovine, dovolite mi, da na kratko naredim nekaj splošnih opazk. Najprej povdarjam, da nikakor ne menim, edino le poljedelstvo je v naSi državi potrebno, da se nanj oziramo. Priznavam, da je celo gospodarsko stanje v naši državi skrajno neugodno in da bo pač težko najti panoge gospodarskega življenja, ki bi se v sedanjem času ne nahajala v jako neugodnem položaju. Brezdvomno pa je, da nikjer v gospodarskem življenju stiska ni tako velika kakor ravno pri poljedelstvu. (Pritrjevanje.) Na drugih gospodarskih poljih nahajajo se, kakor upamo, težave le začasno in so povzročene po sploSnih gospodarskih neugodnostih v Evropi, a pri poljedelstvu opazujemo trajno bolezen, ki se ga je lotila že pred davnim časim, ki ga muči že desetletja. Dokazujejo nam to že najjasneje in najboljše številke o prebivalstvu in stanovih, ki nam kažejo, da se je prebivalstvo v večjih mestih in obrtnijskih krajih vidoma pomnožilo, na deželi pa so Stevilke redoma padale. (Pritrievanje.) Gotovo pa ni na korist državi, če prebivalstvo raste le v večjih mestih in obrtnijskih krajih; gotovo ni na korist državi, če prebivalstvo na deželi ne raste, ako celo pojema in nazaduje, gotovo pa je najmanj na korist uržavi, ako kmetski stan propada in gine. (Pritrjevanje.) Ako torej zahtevamo od poljedelskega ministrstva ali sploh od države večjega ozira za poljedelstvo, če zahtevamo več pospeSevanja in podpiranja za poljedelstvo, potem delamo ne samo na korist poljedelstva, ampak sploh na korist splošnega našega gospodarskega stanja. Postavite poljedelstvo na trdno staliSče, in tudi stanje rokodelcev in trgovcev se bo izboljšalo; kajti neugodno stauje teh stanov je v tesni zvezi s stiskami kmetskega stanu. Kdor sploh z jasnim očesom opazuje razmere na deželi, ne potrebuje Stevilk, da spozna nadloge poljedelskega stanu in da se prepriča, da je tukaj treba nujno odpomoči. C. kr. finančno ministrstvo je seveda drugega innenja, kajti ono se pritožuje, da se mu dosedaj še ni posrečilo dohodke poljedelcev popolnoma spoznati in oceniti. Ako so v teh krogih takega mnenja, potem se ne smemo čuditi, ako vcenjajoči uradniki kmetskemu ljudstvu in sploh poljedelskemu prebivalstvu na nezaslišan način delajo sitnosti zavoljo osebne dohodnarine in to se godi v sedanjem času, ko kmet niti toliko ne pridela, kolikor ga je stalo delo, ko pogosta sprememba na posestvih kaže, kako neugodno stoji dandanes poliedelstvo, ko straSno naraSča zadolženje, ko na tisoče kmetskih ljudi zapuSča domačo grudo ter iSče v tujini kruha in zaslužka. (Cujte, čujte!) Finančno ministrstvo naj vendar prijeina velike in največje dohodke, predvsem naj skrbno pazi na kapitaliste, kmetski stan, pri katerem sedaj ni nič iskati in najti, naj pa pusti v miru. (Tako je!) Že splošni gospodarski položaj je torej slab in pri nas na Avstrijskem stoji posebno poljedelstvo na slabih nogah, a reči moram, da je v moji ožji domovini, na Štajerskem, vsled različnih težavnih razmer, ki jih v drugih deželah ne najdemo, v mnogih ozirih Se prav posebno slabo. Opozarjam le na dvomljivo srečo, da je našo deželo na vse strani prepregla južna železnica s svojimi visokimi vožnjimi cenami; opozarjam, da uaže reke in naši potoki, ker niso uravnani, posebno na Stajerskem, leto za letom preplavijo in uničijo sicer najrodovitnejSe doline. Pritožujem se in izrekam svoje obžalovanje, da se je v proračunu za zboljšanje neugodnih razmer pri poljedelstvu letos posebno mačebovsko oziralo na Stajersko deželo. V nekaterih delih Štajerske se je prerivalo kmetsko prebivalstvo z živinorejo, v drugih delih dežele, predvseai na Srednjem in Spodnjem Štajerskem, so se poprijeli takozvanih »manjših sredstev», sadjarstva in perotninstva. Toda tudi pri teh podjetjih preti ne samo nam Štajercem, ampak vsem Avstrijcem velika nevarnost zaradi varnostne carine, kojo hoče uvesti Nemčija, kakor tudi zaradi varnostnega carinskega predloga Švice. (Mejklic.) Po nemSkem carinskem ceniku se je postavila carina ne samo na dosedaj carine proste predmete, ampak se bo tudi občutno zvišala skoro pri vseh drugih predmetih. Zraven pa se bo tudi po švicarskem carinskem ceniku precej zvišala carina za živino in meso, a tudi za druga živila je poskrbljeno zvišanje. Carina za sveže meso se po samostalnem ceniku podvoji; istotako za ohranjeno (konservirano meso), kjer se za nekatere kakovosti carina zviša celo za več nego 100 odstotkov. Carina za perutnino se je zvišala od 6 na 15 do 20 frankov, za jajca od 4 na 5 frankov, za svinisko mast se je podvojila, za pristna vina v sodih se je zvišala od 6 na 15 frankov. Med carinami za živino je treba omeniti: za vole se je zviSala carina od 30 na 35, za krave in govedo od 25 na 35, za svinje cd 8 na 15 in 20 frankov. Ako bo zviSana carina za živino res v tem oziru se UT»ljavila, kakor je zvezni svet predlagal, potem je izvoz iz Štajerske v Švico najobčutljivejše prizadet. Naj še omenim nesrečo, ki je zadela Spodnji Štajer ia del Srednjega Štajerja s tem, da so nam uničeni vinogradi. Ko še se ni prikazala trtna uš in Se niso priSle nad trto različne bolezni, so vinogradi na Štajerskem mnogo nesli; nekoliko let sem pa iz vinogradov ni ničesar več dobiti, razven v onih krajih, kjer so že novi nasadi; ta preobrat je mnogo kmetskih posestnikov uničil. Tako se je zgodilo v Halozah, v Slovenskih goricah, v ljutomerskih in pekerskih vinogradih. V Halozah in Slovenskih goricah so sedaj veliki kosi zemlje popolnoma nezasajeni, kar je obžalovanja vredno, ker je na Štajerskern zemlia in podnebje za gojitev amerikanske trte zelo ugodno; obžalovanja vredno pa tudi zaradi tega, ker imajo v Halozah in Slovenskih goricah vinogradi jako visoko lego in torej za druge nasade zemlja niti ni prikladna. Sedaj ne raste nič in ne nese nič. Ker je zasajanje vinogradov izvanredno drago, ne more se ubožano kmetsko ljudstvo tega z lastnimi stroSki poprijeti, ampak tukaj je potrebna državna odpomoč. Priznati moramo, da se na Štajerskem od države in dežele na podlagi postave od 28. marciia 1892 dajejo neobrestna posojila v namen, da se na novo nasadijo po trtni uši upostošeni vinogradi. Toda ta podpora je nezadostna, kar se že iz tega razvidi, da je bilo okoli 2500 prošenj odbitih! Brezobzirno potrebno je, da se ubogim vinogradnikom dajo sredstva, s katerimi si morejo ti zopet zasaditi svoje upostošene vinograde. — Brez državne pomoči, brez državne podpore se ta beda na Spodnjem Štajerskem ne da odpraviti. Zeleti bi bilo, da tudi naSe poljedelsko ministrstvo začne drugo, večjo politiko, kakor to dejstveno dela že ogerska vlada, kjer se nahaja mnogo trtnic za nasajanje novih vinogradov, kjer se skrbi za tozadevni pouk, kjer imajo že istinito velike nove nasade in kjer še se je vkljub temu za 1. 1902 postavilo za pospeševanje vinarstva v državni proračun 2,687.121 K. (Čujte, čujte!) Izpostavljeni smo poteratakem nevarnosti, da nas ogerska vina že v najbližjem času preplavijo. Za obstanek uspešnega vinarstva na Štajerskem, kakor sploh na Avstrijskem pa je potrebno, da se odpravi takozvana carinska klavzula za italijanska vina. (Pritrjevanje.) Danes nočem o tem predmetu obširneje govoriti z ozirom na to, ker sem v tej zbornici že o tej stvari dokaj natančno govoril, kakor tudi z ozirom na to, da se bodo s tem vpraSanjem bavili nekateri govorniki, ki pridejo za menoj. Prosim torej visoko poljedelsko ministerstvo in sploh vlado nujno, naj skrbi, da se pri bližajočem se sklepanju nove pogodbe z Italijo odpravi carinska klavzula za vina. H koncu svojih izvajanj naj Se opozorim poljedelsko ministerstvo, da slovensko prebivalstvo na Spodnjem Štajerskem, broječe nad 400.000 duš, nima niti jedne p o 1 j e d e 1s k e S o 1 e (Čujte, čujte) in da je torej našemu ljudstvu popolnoma odvzeta prilika, se strokovno izobraziti v poljedelstvu. Z ozirom na to neznosno stanje stavim nujno zahtevo, visoko poljedelsko ministerstvo naj kmalu poskrbi za tako šolo s slovenskim učnim jezikom, in stavim naslednjo resolucijo: C. kr. vlada se pozivlja, da ustanovi na Spodnjem Štajerskem z državnimi sredstvi poljedelsko šolo s slovenskim učnim jezikom. S tem sklenem. (Pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)