130
Gospodarske skušnje.
(Kako se da gnoj pomnožiti in z bolj sati?) Nek saksonsk kmetovavec, gosp. R. Poljane po imenu, priporoča konjsko scavnico za kmetijstvo tako oberniti, da največ izda. On pravi, da je vse to sam že večkrat skusil tako-le: Nasuje namreč v hlevu, kjer konji stoje, za čevelj na debelo suhega peska, in ko je ta dobro potlačen, ga zopet dosuje. Ko postane zgornja lega že precej vlažna in mokra, kar se že v nekih tednih zgodi, se ves pesek do tal prekida, in kar se ga je scavnice napilo, ga spod spravi, unega pa, ki je še popolnoma suh, naverh zmeče, da se tudi scavnice napije. Čez nekoliko meseov bo ves pesek čern in s scavnico premočen; ta pesek, ki ga je scavnica prevzela, je najgoršemu tičjeku (gvanu) enak, se iz hleva izkida in v kak drug kraj pod streho spravi, nekoliko z gipsom pomeša in ležati pusti, dokler se rabiti začne. Pri tem ravnanji se mora hlev dan za dnevom s frišnim peskom nastiljati in vsak teden izkidati. — Da se mu ovčji gnoj ne uname in ne operhne, da imenovani kmetovavec, ker se mu škropenje z merzlo ali žveplenokislo vodo ni po željah obnašalo, ovčji hlev na vsake štiri tedne pol pavca na debelo s perstjo nasuti. Ovčji gnoj se poredoma zajara in prav masten prihaja.
(Da krave bolj molzejo). Kravam, ki so precej ob mleko prišle, daj 3 lote v prah stolčenega janeža (Fenchel, anethum foeniculum) in ravno toliko kopernine (Dillsamen, anethum graveolens) v pol bokalu mlačnevode ali v mleku na tešce popiti ali pa med klajo pojesti. Če v 48 urah več mleka ne namolzeš, daj kravi to še enkrat.
Po „Allg. Zeitg. f. L. und Forstwirth."
(Jvako gorki naj so hlevi za molzne krave?) Če je v kravjih hlevih po R. gorkomeiu 10 stopinj gor-kote, bodo krave klajo do zadnje trohice rade povžile, pri tem ostanejo lepo rejene, in molzejo, da je gospodar ž njimi prav zadovoljili; zdrave so bolj, kakor če bi bili hlevi merzleji ali topleji od 10 stopinj. Tako je skusil kmetovavec dr. May v Weihenstephanu. Ta skušnja se sicer ne ujema z drugimi skušnjami, ktere uče, da hlev za molzno in pitavno govejo živino naj je okoli 17 stopinj gorak; vendar naj gospodarji tudi to skusijo, kar priporoča omenjeni veljavni gospodar.
(Seme merčesov obvarovati). To-le so skušnje že večkrat poterdile: Seme se dene v kako posodo, ki se da dobro zamašiti, to je, v kako flašo; k semenu se pri-dene nekoliko žveplenega praha, potem se dobro zamaši in močno pretresa; zato se pa flaša ne sme s semenom do verna nasuti. Ko se je seme kake 4 do 5 dni pretre-sovalo, se z žveplom opraseno seme v gredo ali na njivo poseje. To ravnanje je posebno dobro za ogeršico, zelje itd.
(Kako v kratkem času suhega mesa si napraviti). Da se ti bo meso v 48 urah presušilo, raztopi toliko s o lit ar j a v vodi, kolikor soli se po navadi za nasoljenje enega kosa govejega mesa potrebuje. V ti vodi se za sušilo namenjeno meso kuha in sicer tako dolgo, dokler se čez nekoliko časa vsa voda ne pokuha in izhlapi. Zdaj se obesi meso v dimnik, in se pred kakor v 48 urah sterdi, znotrej je prav lepo rudeče in je tako dobro, kakor najboljše hamburško suho meso. Tako plečeta sušiti priporoča j3BresIauer GewerbeblaU".