KMETIJSTVO
Prvi rezultati in problemi odkupovonja po zodrugah
Po nekem računu bodo tetos kmetiijske 'zadruge » subota-škem okraju odku$>ile okrog 50 odsiotkov skupnto tržnih pre-«ežkov V vrednoistl 1.733 milijo. aov dinarjev. (Skupna vrednost tržnih *>resežkckv je v okraju ocenjena na okrog 3.479 milijo-nov dinarjev.) V prvih osmiti lnes.ecih so sadruge odkupile pjresežkov za ^12!5 -milijona di-narjev. kar znaša 29,7 odstotka planirane količine- Ker pa se-daj nastopa glavna sezona od-kutpov. .računajo, da bodo za-druge do konca leta svoj p^an iepolnile.
Velike rozlike v cenah/ a majhen dobiček!
Kt>ttol:ko je čudno, vendar je res: zadruge » subotiikem okuaju so ustvarile precej veli-ko razliko med odkupno in pro-dajno eeno, venciar imajo pr* tem prometu    majhen    dobiček.
Rentabilni in nerentabilni obrati
Po neki analizi, ki so jo ne-davno napravili v Okrajni ca-družni zvezi v Subotiil, znašs vretinost skupnega bruto do-iiodka kmetijskih zadrug suboti-ikega okraja 709,7 milijona din. Cavnina bruto dohodka odpade na trgovino s knieMjskimi pri-detki, na trgovino z lndustrij-ekitni Udelki, nato pa na obrt in gostinstvo, medlem ko je deiež kmetijstva majhen, k»r je tudi razvidno iz risbe.
Skupni dobiček, kl go ga dosegle zadruge, je sorazmerno majhen in znaša pri vseh de-javnostih 18,400.000 dinarjev. Veiina dobička je bila rcaliri-rana pri prometo s kmetijskimi pridelki, nalo v prometu a 'n-llustrljslum blagom, v gostinstvu in v obrti, medtem ko to prl fcraetijski pro>zvodnji zadrnge Dtrpele okrog t mUijona dinar-jev izgube (predvsem gre za. dve, tri viorna gospodarstva, ki poslujejo i ligubo).
Eden iimetl najvažnej&ih vsro. kov majhnena Johička v zadm-gah pa so razen tega nerenta-bilni »brati in v neraeionaJ-nem poslovanju. Dve zadrngi cta imeli irgubo celo pri indu-Irijshem blagu, kar je ot'>tcB dokaz neraeionalnega poslo-vanja.
Ceprav je gostinstvo, ko ga gledamo v cdoti, v subntiskem ekraju renlabUno, je vendarle (koraj polovica gostinskih ob-jeklov (bifcjev in kavarn) ne-renLabJlna. V zadnjcm tasu so aačele zadruge toke objekte ¦apirati.
Končno nai navedemo Se primcr, ki kaže nerazumevanje posamcznih odtvorov. Ljudski odbori pogosto obremcnjujejo cadruge, da mora.jo vzdrževati dulorenc, sicer družbeno potreb-oe objekte, ki so za zadrugo nerentabidni. Zgled: zadruga v Blali Bosni pri Subotici je v pol leta imela pri kincmatografu 100.318 dinarjev izgnbe. Vendar se ga ni mogla rešiti, ker je bi) ljudski odbor tnnenja, da vas potrebuje kino. Kinemato-graf je vasi res potrcben, vend»r zadroga v nobenem pnmeni ai dolžna, ds ga dol'ra.
To je razvidno lz rezultata pro. mela v prvih 6. mes«cih, too 66 lmele:
V milijonib.
Razliko v cenah           72,8
Cistega dobička             14,7
Na vsakih 100 d«narjev pro~ meta znaša povpretna razlika med odkupno in prodajno cemo 12,7 dinaria. Dobiiek pa Je eo-nazmerno majhen, znaša skup-no okrog 2,5 odstotka.
Očitno je, da je dobiček maj-hen predvsem zaradi visokih materialnih in up,rav-nih stro-škov odkupa. Drugate nanare* tega pojava ,n^ mogoče pojasn.1-ti. Da so matevialni stroški vi-soki, kaže tuUi naslednji pxi-mer zadruge v Kelebiji. katere kalkulaeija je n-aislednja: vrednost odkupa            16.000.000
realtka v cenah               1.401.000
materialn« stroški           2,060.000
plačni sklad  ta odkup      585.000
Mate^rialni stroški so torej večjj kakor ie razlika a/ cenah. Pri lem nam ni niti treba go-voriti o plačnem skladu in upravn»h sta-oških, ki bremenijo pramet. Konino rezultat je, da imamio v tej zadrugi izgubo pri deiavnoetS, ki Je si-eeir renta-bilna.
Razlike v cenah so razlačne Po posam«7.nih zadrugah suboti.
škcga oltrajia. Taiko n.  pr.  zoa-šajo:
v Bajmoku                18 odst.
v Hajdukovu           14,8 odst.
v  Tavankutu            6,1   odst.
v Mali Bosni           6,9 odst.
N« take ra^like nedvomno vplivajo številni čirtitelji, toa-kršnd so: stTuktura/ prometa (nekatere zadi-uge so usmerjene na bolj konjunktuirno blago), nato dodelava posameznih pxi-delkov »n podobno. Vendar id samo U>: fire tudi za monopolni položaj nekaterih zadrug na tr-žišču ali točneje povedano za pomanikanje konkurence. T« nam pokažeta najbolj jasno dva primexa zadrug, ki imata vto pofioje za odkup in predelavo, a   neenako razliko  v   cejiaii:
Razl>ka v  renah
Hajdukovo                 H odst.
Subotica                     10 odst.
Očitno je, da ijna subotiška k.netijska zadxuga nt»čne.išo konkurenco v odkiuipu in zato ne more dose6i tako velike raz-like med odkupno in prodajno ceno toakor z-adruga v Hajdu-hovu. Struktura pnometa in možnoet« za dodelevo kmetij-skih pridellcov pa so v teh dveh zadrugah podobne.
Zaradi ilUGtracij« navajamo Se en primer vasokih nazlik v cen-ah.
1.    Razlika    v    cenah   v
prvih  6  mesecib   L   1956,
Z- dobiček v  prvem pol-
letju.
Razlike med odkupmimi  in prodajnimi cenaml
v Baim«lra    Pov»"«-ie za okraj v odstol-ki-b.
prj  poljedelskih prMelkih                 43,7                             17,9
pri živinorejskih izdeltoh                   11                                 7_4
pri ilviiii  in  jajcih                           32,4                             23,S
Na vsakih  100  din     prometa
poljedelskih pridelkov je torei Bajmok ustvarll 46 dinarjev razlike med odkupno »n prodaj-no ceno. Res je. da ta visoka razlika dtlm) feviria i(z dodela-ve in predelave kmcti.iiskih prideMoov, kar j« poritivno. Ven_ dar samo deln'0. Znalen del tel razlik nastone zaradij izkioriS^a. nja   momopolnega   poloaaja ea-
druge, ki  lahko poceni kupi, a diag^o proda svoje pridelke.
Tehnična opremljenost
Ko je govoi-e o promeiu s kmetijskim« pri-delki, je- te-eba pou-dardti. <Ja se tehnična sred-stva, s katerimi razpolagajo za-druge v suibotiškem okraju ne-zadotstna za čedalie ve*ji obseg tega posliovanja. Zaradij ilustra_ cij«  navajaniio nekaj    podatkov
k"              y""""                       v  okraju:        Potrebnl prostor
«a žito                                                835 vag.                   670  yeg.
za sadje m zeleojavo                        91 vag»                   255 vag.
koLi 2»  korueo                                   906                                   121
kleti                                                    63 vag.                  392 Vag.
napovedale zelo majhne  potre-be.
Očitki trgovinskih podjeti)
lz vnst posameznih ti-govin-6ki*i podjetij je v Subotici sll-šati očitke na rečun mon-opol-ne2a položaja zadrug, ki so «i raadeliJe svoja področja m n« dopuS6ajo, da bj se na trži^cu razvila konkurenca. Ni mogoCe oporekati, da so v posame/-n'»h primeriih, ti očitki delno opravi-čeni in, da &o v zadrugah raono-polne tešnje. Toda prav tafco je mogofe reči, d« tudjj staliSče ne-katea-ih trgcrvskih podjetijj Oo zadrug v odkupu ni pravilno. Ta podjetja &e truddjo. da bi se za vtsako ceno prebila na pod-ročje zadrug jo n^posredno od-kupovala od pridelovsicev, in to tudj tam, kjer so zadmge uspoeobljene za to delo ter ima-jo pooblastila z« prevzern od-kupov. Podjetje »Prehrana« je na p-rimer ponoSi vdiralo v po-eamezne vasi in sknivaj odttu-povaio sliv« od pridelovalcev.
Tak odnos trgoviniskih podje-tij  j« vsckakor nepravilen. Po-
trebno t>i b'lo, da pomagaio za-drugam, da bi se čimprej uspo-sobil« ea odkup, ne pa. <*a z ne^ lojalno ikonkurenco navijajo ce_ ne. S svoje strani pa bi zadiru-ge .morale up^Jtevati, da je tre-ba nu<l*ti proizvajalcem take pogoje, da bi bill bolj zainte-resirani prodatu svo.'e pridelke aadrugem kakor trgovinskim pcdjetjetn po odk.upni'n cenafa. M*d zadmgami ia trgovitosk^ml podktji ne bi smelo bita trenj gV«ie področja odtaipovenja. Podnočje teh m onih je ziuno: zadruge, ki so usposobljene «* oclteup — nakijpujejo raa vasi. pcdjetja pa nakupujejo na tr-gih.
Ob koncu maramo pou<J»rUi, da eo zedruge subotiacega okraja kl^jub naved^nim po— mnnjkljivostdm resnt) naprecso-vale v odteupu ter se epoprijele s ta jnomemfono natogo ter i njo v zvezi s številnimi probleroi, ki jih je treba rešitL
D. Vukovič
Iz tega pregleda je razvidno, da je razen za žik> razpoložlji-vih skladiščnih pnoslorov po-polnoma nez^adoslen. Glede voznega parko 'n embalaže po-ložaj ni najboljši. Raftunajo, da je zadrugam razen v€lik«ga šte-vila pj-«voznih sredstev potreb-n>Ji še okrog 14.300 vreč. 22 va-gonov sodov in okrog 15.000 za-t>o>ekov,
Dobiček, ki ga imajo zadruge iz odkupa, in kj znia^a v prviii 6. mesecih skupno 14 tnilijcmov. je nezadosten za nakup tudi najmijanejše opreme. a kaj šel« «a BgrodiiHev skladišč. nakup prevoznih sredstev  in podotono.
Tafco stanje tehničn'«h sr<?d-etev neugodn^) vpliva na obseg p,rometa in • poslovnnje zadrug. V pomanjkanju svojih tehničnih sredste.v so kmetSjske zadrURe p.rinroranp rfp ?p pr>sl'!*"i"'n credstev    trgovinskib    podjetij.
Tako so «d jijih odvlsne v »*-
kem pog^edu se lako pretvarjajo v nakupovake leh podjetij, ki jim. dtainajo pogoje Jn jih prt-silajo, da samo njiro piCKlajaj-o svoJe  blago  itd.
Z ustanovitvijo poslovnih zvei kateriti <xna najvažnejših nalog je organazacija prometa in po-m-oč za-drugam w tetiničn* sredstvdh, ©e bo stanje vs«kekar popravilo. Nedvomno pa je, da se zadruge ne bodo nrogle brez večjih naložb s krepitviio za-družnih skladov popolnoma P"-stavrtij na svoje noge giede oA-lcupa  kmet»jskih pridelkov.
Kaže, da se kmetijiske zadru-ge niti same papolrKjraa ne za-vedajo tega prctolemna. Ofcrajna zffldružne zveaa j« nedavno od njih aahtevala Podatke. ktxlikio potrebujeio tehnvtntia eredistev. Odgovorile pa so, da jim ta sredstva Oisc pok-ebna »li pa m>
Skapnl brntn proizTod cadrug subotiškega okra-ja: 1. kmetijska proisvod-nja 6,5 milijona, 2. indu-atrijska predelavs 1,8 nii-tijona, J trgovina s kme-lijskimi pridelki 445,5 miUjona, 4. trgovina z industrij. blagorn 182.C imJijona. 5. gostinstve 23,4 milijona, S. obrt 24,4 milijona in 7. drue* 12^   milijon*.