.SlOR«' veljtl po posti prejemati» ali na dom pošiljati» m vse leto . . . gld. 1.20 pol leta ... „ —.00 ,, četrt „ ... „ .30 Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina maša. Posamične številke po 6 kr. dobijo ae v Stolni, Semeniški in Šolski ulici. UpravniStvo : Dvorišče sv. Hilarija štev. 5. II. nadstropje. Uredništvo: MoreJlijeva ulica štev. 22. Ožulila na ietrti strani plačajo se na iti-ristopno petit vrsto po 7 kr. če s* jedenkrat tiskajo, po 6 kr. če sa dvakrat, iu po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiskajo. Za celoletne oglase po pogodbi. Dopisi pošiljajo naj se uredniitTU, reklamacije in naročnino upravniitv«. Nefrnnkovana pisma se zavrnejo. Rokopisi se ne vračajo. Or. laginja pred svojimi voiilci. Državni in deželni poslanec istrski, Dr. M. Lahinja, sklical je minuli četrtek volilni shod v Dekanih. Shoda, kateremu je predsedoval župnik g. Kompare, udeležilo se je okoli 400 volilcev, poleg njih tildi gg. poslanci Spinčič, Jenko in Mandič. Predsednik pozdravi navzoče »deležnike in nagovorivši z navdušenimi besedami dr. Laginjo ga poprosi, naj hi poročal zbranim volilcem o svojem delovanji v državnem in deželnem zboru. Dr. Laginja odzove se predsednikovemu pozivu prilično tako-le: V začetku svojega govora pravi g. poslanec, da je dolžnost sveta njegova, položiti račun svojim volilcem o svojem delovanju. Narodnima zastopnikoma Istre v državnem zboru ni mogoče vsega doseči pri toli-kej množini poslancev, kateri hodijo svoje poti. In zakaj je to ? Kadi tega, ker je poslanska zbornica k i i v i č n o osnovana, ker je oni stan, kateri bi moral biti zastopan »ajjačje, zastopan naj-slabše, in to je kmetski sta n, a kapital in pa veliko posestvo, ta dva sta dobro zastopana in tudi izključno privilegovana. Na temeljil sedanjih razprav pa naj se preosnuje volilno pravo. Po mojem osvedočenju ne bode v Avstriji nikdar napredka, dokler ne bodo imeli vsi davkoplačevalci — četudi plačujejo svoj davek samo v krvi — svojih pravic. To potrebo je uvidela tildi vlada, namreč : da ljudje, kateri plačujejo, morajo imeti tudi volilno pravico. Ako bi bil kdo prišel pred več leti in bi bil rekel : dajte še kakim trem milijonom prebivalstva volilno pravico, odgovorili bi mu bili: to je revolucijommc! Danes pa je vlada sama uvidela tako potrebo, ker zna, da ne more računati na — n ar o d! Zbok tega ni se treba bati, da se ne doseže ničesar od vlade, od ministerstev. Govornik je prepričan, da doživi Istra boljših časov, časov ko se bode spoštovalo narod njegov, časov, ko zasije tužni [stri tudi v gospodarstvenem oziru milejša doba. Pri razpravah o proračunu v državnem* zboru oglasil se je večkrat in odkril rane, katere uničujejo Istro, Primerjal je proračun z računi, knjižicami in tiskovinami, kateie je vlada dala poslancem v roke in je našel, da Istra ni pasivna, t. j., da ni res,da bi izdal# vlada za Istro več kakor pa »dobiva od nje prihodkov. Ako bi gledala vlada samo na deželo kot tako, bi dežela kot taka ne bila pasivna. Kar se potrosi za Istro, ni deželi v nika-ko korist, ampak le mestom, to je nasprotnikom hrvatskega in slovenskega naroda. Omenivši, naj bi se razdelil sodni okraj K o p e r s k i in ustanovilo še jedno okrajno sodišče, opominja govornik svoje volilce, naj le nikar ne mislijo, da postopa vlada ž njimi istotako, kakor sé svojimi „Benjamini", katere je že razvadila od sile. Radi tega bi bilo na mestu važno narodno zahtevanje, to je: decentralizacija, katera bi bila v velik prospeli vse dežele istrske. Ko uvidi vlada, daje to naše pravično zahtevanje, se ukloni. Na to odvrača poslanec neko zlobno obrekovanje njegove osebe in povdarja, da je govoril v zbornici o cestah in o zemljiščno-odvezni zakladi, da bi rešil onega, kogar še ni pogubilo to breme. Nadaljujoč pravi: Mi smo sicer tam na Dunaju le mali ljudje; to pa znajo jako dobro tudi gospoda ministri, grofi in baroni, da smo iz bornih hiš in da nismo prinesli sé seboj dmzega kakor — ako Bog dà — nekoliko soli v glavi. Ker pa smo se vendar toplo poležali za svojo domovino, ker smo iskreno opisovali naše težnje, naše potrebe; ker smo slišali pom auj k a nje pravice in opisovali krivice, ki se dogajajo našemu narodu, našli smo pomoči še celò v poslancu Pleuerju, kateri vender ni naš prijatelj v nobenem smotru. Ta naš politiški nasprotnik vstal je v seji dne 15. decembra 18U2. leta in priznal: „dass die Làtider Istrien umi Dalmatici tu a t s à c h 1 i c h v e r n a c h 1 à s s i g t sin d“. Kot dober kristijan tudi vem, da človek po besedah sv. pisma ne živi samo od kruha. To se pravi: človek se ne sme brigati samo za telesno svoje blagostanje. To je sicer življenja prvi pogoj, vender pa je ta pogoj le od danes do jutri. Kakor je prišel, tako more tudi izginiti,'kajti «vsakdanji kruh" more odvzeti vsak hip dotičui, ki ga daje. Toda vsaki državni poslanec ima dolžnosti; dolžnosti, katere imenujem „n a č e 1 n e dolžnost i“, se tičejo n a r o d r o s t i i n vere. Ako bi prevladale samo strasti, ako srce ne bi imelo občutka, potem bi vse inaterijelno kaj hitro in naglo razpuhtelo. Srce ima in mora imeti svaj plemeniti občutek. Kar je zapustil oče svojemu -sinu, ni le hiša, posestvo, živina. Oče zapušča sinu. sin umiku, umik praumiku v nepretrgani vrsti drag zaklad — in ta je vera. V državnem zboru se dandanes ne dotikajo mnogo verskega vprašanja. Vsaj odkar sem jaz v parlamentu, nikdar nisem imel prilike oddati svoj glas v verskih zadevah. — Ako pa pride čas, da bode v Avstriji treba povzdigniti glas za k a t o 1 iško vero, gotovo najdete v meni zastopnika za njo. (Živio!) Več, mislim, da ni dolžnost spregovorili dižavnemu poslancu. Kot vaš „oče“ priporočam vam, vzdrževati iu gojiti vero. Vaša vera in vaša narodnost se mora ploditi rod za rodom, kajti s tem se plemeni narod in se krepi. Kar pa se tiče naše narodnosti, moram, žal, omeniti, da so zanjo vedno še hudi časi. Da pa pridejo boljši časi, tega se trdno nadejam. Slabim razmeram glede naše narodnosti v Avstriji pa niso krivi p o s a m iòni k i, ampak — z i s t e m. Vaši dedje in pradedje prelivali so kri, mej tem ko so se gospoda nemški knezi prepirali za malenkosti — varnosti. Vzlic tej prošlosti pa se zahteva od vsacega izmej nas, da molči — liki žival. Nasprotno pa dobi največ tà, kateri najbolj kriči. Naš istrski narod hrvatski in slovenski je majhen — torej naj kriči, da kaj dobi. Torej kričati moramo ne samo zato, da se nas opazi, ampak zahtevati moramo, da ga ne bode v naših pokrajinah niti jednega javnega uradnika, kateri ne bi razumel našega jezika, bodisi hrvatskega ali slovenskega; kjer koli ima naro:.'b- javnih opiavil, tam naj se govori njegov jezik ! Kako smo tukaj zadovoljni, da se sporazumljamo vsi v materinem jeziku, toda žal, da ni povsod tako v naši zemljji Zahtevaj torej narod, da se ti ne puščajo samo ostanki, kateri ostajajo od p r e o b i 1 e mize grofov in baronov ampak p o'm * ; 1 i, (lasi tudi ti n a r od. je d-li a k o il ..m* 1, 'ki se g o s t é pri bogato obloženi mizi! Res je sicer, da naša zahtevanja niso mala. Gospodom ministrom se to čudno zdi, češ, kaj vender hočejo ti ljudje ? Železnice, ceste, šole in tako naprej. Gotovo jo pa, da moramo zahtevati, česar nam nedostaje, Da smo bili začeli s svojimi zahtevanji že pred kakimi 30. leti, bili bi dosegli do danes že marsikaj. Slednjič nam vlada mora nekaj dati že zato, ker se sramuje. Ker pa so naše razmere že take, da moramo iskati ob raznih prilikah zaslombe in somišljenikov, razumeli bodete tudi, zakaj se moramo tudi mi oslanjati na katero parlamentarno stranko. Stranka, s katero smo mi, je stranka m l a d o č e š k a, kajti ista ima jednake težnje, kakor mi, če tudi v večji meri; ž njo smo posebno zato, ker zahteva energično, kar jej gre. V parlamentu je že stvar taka, da je treba vsaki stranki iskati prijateljev in zaveznikov. Ako pa smo našli v parlamentarnem življenju stranko, katera išče in zahteva isto, kar zahtevamo mi, s tem pa še ni rečeno, da smo pretrgali zveze z vsemi drugimi strankami. Nasprotno ! Ako je prišel kdo od takozvane k o n-servati v n e stranke k nam, da mu podpišemo kako interpelacijo glede šolstva, poljedelstva itd., bili smo vedno pripravljeni v to. Tako smo postopali vedno, postopamo sedaj in bodemo postopal i v slučaju potrebe. Nasprotno pa postopajo tudi drugi z nami tako. Da imamo mi interpe-lovati, hodimo tudi k drugim po podpise. S tem je rečeno, da, kar se tiče gospodar s t v a, nimamo v parlamentu nasprotnikov. Tako se tudi nadejam, da tudi za potrebščine naše pokrajine sedaj ni nasprotnikov, ker uvidevajo vsi, da je bila ta pokrajina zares z a n e m a r i e n a in bodo tildi oddali radovoljno svoje glasove, da se pokrajini pomaga. Gospoda in bratje! Vladina je dolžnost, da nas povzdigne, da nam pomore. V naši pokrajini ste dve narodnosti; vzgajate se vsaka v svoje namere in svoj smoter. Dobro znamo, da pravijo naši Italijani: „Tam je naša domovina, kjer je v kraljestvu 30 milijonov Italijanov"; mi Slovani pa pravimo nasprotno: „Tu je naša domovina, kjer nas je toliko milijonov združenih pod žezlom Habsburgov!" — — Dozdeva se mi, kakor da gledam v bodočnost, ko premišljam o tem, k d o bode v bodočnosti gospodaril ob Adriji ? Pomislimo le na narod, ki je toliko pretrpel skozi stoletja, pomislimo le, kako je bil tlačen nekdaj narod hrvatski in slovenski — a vender se je ohranil. Ta narod mora zopet gospodariti in to od Soče doli do pomorske obali ... V uadeji, da bodemo vsi z j e d i n j e n i, da stremimo vsi po jednem i n istem cilju in smotru, v kar nam Bog pomozi — (o je uioj idejah za katerega uresničenje ne poznam nobene nevarnosti, — zanašam se, da storé svojo dolžnost tudi vsi oni, kateri imajo pravo srce v prsih. S tem prepričanjem zaključujem za sedaj svoje poročilo, izražajoč se pripravljenega na pojasnila. Zahvaljujem se častitim volilcem na obilnem številu, s katerim so me počastili o današnjem shodu; zahvaljujem se vam za pozornost, s katero ste spremljali moje skromno predavanje, kakor tudi za zaupanje, katero mi niste skazali danes prvikrat, ampak vedno in vselej. Zahvaljujem se vam na lepem častnem vsprejemn; z jedno besedo: zahvaljujem se vam za vse. Živili ! Temu govoru sledili so viharni živio-klici in predsednik g. Kompare je predlagal ob splošnem pritrjevanju, naj se izreče poslancu zahvala in priznanje za njegovo neumorno delovanje. Ko je bil predsednikov predlog navdušeno vsprejet, začela se je daljša debata o političnih, kulturnih in gospodarskih zadevah. Slišali smo od raznih stranij, da učiteljski krogi nam niso naklonjeni, dà, neki učitelj se je celò tako izrazil, da nam je učiteljstvo splošno 1 nasprotno. Lahko bi dotičnega uprašali, kedo mu ! je dovolil tako govoriti, česar pa ne maramo; tudi ko bi dotičnik svojo izjavo podprl z do-voljnim številom učiteljskih izjav, mi smo še vendar prepričanja, da se je gospod sé svojo izjavo prenaglil. Mi ne moremo in nočemo obljubovati učiteljstvu, da poskrbimo prepotrebno zboljšanje plač, ker vsaki lahko vè, da to ni v naši moči ; da pa bodemo v tem smislu delovali, prepričalo se bode učiteljstvo po našem delovanji. Da je treba učiteljstvu zboljšati plačo, da je treba vsled tega popraviti deželni zakon, v tem se z učiteljstvom, ki že leta in leta tega prosi, strinjamo tudi mi. Prva leta se deželni zbor niti oziral ni na to in še le lansko leto pričel je o tem razpravljati. Ostalo se je pa pri staram zakonu, ostala so učiteljem še vedno ona majhna plačila z izgovorom, da v to ne privolijo italijanski poslanci. Vrglo se je nekje učiteljstvu tildi nekoliko peska v oči, da bodo morali Italijani v to privoliti, ko pridejo na dnevni red s predlogo glede tržiškega polja. O tem se v deželni hiši gotovo še ni govorilo, zato rečemo, da je le pesek v oči. Kaj je torej učiteljstvu storiti? Pri sedanje) plači ima za življenje premalo, za smrt pa preveč. Vsled tega predrznemo se opomniti, da je treba učiteljstvu ua to delovati, da bodo v deželnem zboru slovenski poslanci v večini. Trd oreh, in mogoče ga je zgruditi le, ako pričnemo pri trgovinski zbonici. Še-le tedaj, ako bi Slovenci zmagali ob volitvah v trgovinsko zbornico, mogoče nam bi bilo pridobiti večiuo v deželnem zboru in če tega ne, vsaj toliko, da pridejo v deželni zbor pošteni Italijani, ki bodo vedeli, da učitelj ne more živeti o sedanjej plači sé svojo družino in jo primeroma svojemu stanu izgojevati, ako se mu dà letno le 400 gl. plače, kakeršno uživa večina goriških učiteljev. Vsled tega treba je pričeti delovati učiteljstvu sistematično in odločno. Nikakor se ne sme ozirati na one, ki so zadovoljni, ker so mogoče v prvi plačilni vrsti, na one, ki so v milosti pri tem ali imeni, da smejo imeti postranske zaslužke n. pr. obč. tajništvo ali na one, kojiin se dovoljuje, da smejo službovati v domačem kraju ali pa, da jih sme po več od družine službovati na eni iu isti šoli, vsled česar jim je ložje izhajati. Prvih je v vsakem okraju jako malo, a drugo je vse nestalno; ako se zljubi komu nasprotovati, spremeniti se dà lahko takoj, kar smo že doživeli. Vsled tega naj učiteljstvo skrbi, da resno deluje v spremeuitev marsičesar v deželni hiši in y dosego tega, treba že delovati pri prvotnih volitvah. Pot;pripravljati si pa moramo že sedaj. Naj-prva pride na vrsto knpčijska-obrtuijska zbornica. Kaj more pomagati tukaj naše učiteljstvo ? Malo, to je, da podnčnje naše kupčevale« in obrtnike, da jih spodbuja in pazi na to, da se noben vo-lilec ne izgubi. V tem smislu hočemo tudi mi delovati, ker prepričanja smo, da to no bo škodovalo našemu učiteljstvu in z nami strinjal se bode vsaki poštenjak, ker tudi svojega delavca pošteno plača, kdor je pošten. DOPISI Mm immrtennke županije, dne 19 okt. — Nekdo iz Vedrijanu se v zadnji št. »Sloge* pritožuje, da v dosedanji dobi niso imeli Vedri-janci zastopnika v starešinstvu, in da jim žuga neka stranka, da tudi v prihodnji dobi ga ne bodo imeli, ter sklepa, da to ni pravično. Vsaki ne pristranki človek mora pripoznati, daje temu tako. Ker so volitve šmartenske županije vsled pritožbe nekaterih gg. učiteljev odložene, naj se mi dovoli izraziti svoje misli o vsej stvari. Starešine morali bi se razdeliti po posameznih ka* tastrainili občinah tako, da bi bile primeroma vse zastopane. Tako bi moralo biti pri nas, pa tudi v marsikateri drugi županiji. Tedaj to velja na sploh. àmarteaska županija je sestavljena iz več katastralnih občin, da celo iz več duhovnij. Vsaka katastraina občina (oziroma duhovnija) ima svoje posebne potrebe, katere bi morali domačini dobro poznati. Ako pa katastralua občina (du-hovnija) nima svojega zastopnika v starešinstvu, kedo naj napravlja izvanredne prevdarke za do-tični odelek županije? Kedo naj v sejah stvari pojasnuje, ki se tičejo one občiue ? Kedo naj pazi na javni red, na policijsko uro, na ponočni mir, na zdravstvene zadeve, na javne poti itd.? morebiti oni, ki še nikdar v dotičnem oddelku županije ni bil? Komu niso do dobrega zna* ne okrajne razmere? Na koga naj se obrača ljudstvo v tako zapuščeni občini, kedar je treba kaj v občini napraviti, starešinstvu kaj predlagati, ko se vsakdo brani, češ; jaz ne bom za vse robotal, za vse sam skrbel, pojdi ti, stori ti, reci ti i. t. d. i. t. d.? Zadeva, naj si bo še tako nojna, zastane ter se pozneje le težko dà izvršiti. Bes, da starešinstvo imenuje v takih občinah „iaupnega* moža; takega moža pa imenuje le starešinstvo »zaupnega", ne pa Občinarji. Enako je kakor v tržaški okolici. Tržaški magistrat imenige tudi v posameznih občinah v okolici »zaupne može*, tako imenovane »capoville*, a zaupni so le magistratu, ne pa občinstvu. Zató mislim, da pravična razdelitev starešin je ta, da vsaka katastralna občina ima po razmeri volil-cev določeno število starešin in namestnikov, za katere sama glasuje, ter jim kaže s tem svoje zaupanje. Enake dolžnosti terjajo tudi enake pravice. Po mojem menenju naj bi se starešine v smal tenti županiji tako le razdelili in sicer po duliovnijali (kjer je v duhovniji več katastralnih občin, naj si to število med seboj razdelijo) : Šmartno 5, Kojsko 5, Kozana 4, Vipolže 3, Vedrijan 3 in Gradno 4, skupaj 24 starešin. V enakem razmerju mg bi bili razdeljeni tudi namestniki, tako da vsaka katastralna občiua ima tudi vsaj enega namestnika. Zakaj ? Becimo : jaz sem ud starešinstva. Lahko se pripeti, da na določen dan je na-povedana starešinstvena seja, v kateri se obrav-nujejo uprav nujne zadeve moje katastralne občine, naklučje pa hoče, da moram iti ravno ta dan k obravnavi do sodniji. Kam naj grem, ali k sta-rešinstveui seji, kjer me morebiti le malo zadeva, ali k sodnijski obravnavi, kjer mi leliko gre za premoženje ? V kakšne škripce pridem pri tein ! Zanemarjenje dolžnosti tu ali tam. Ako pa imam namestnika, ki pozna razmere moje občine, ga lahko pošljem k starešinstveni seji, sam grem pa k sodnijski obravnavi, z dobro vestjo, da sem tudi za svojo občino po zmožnosti poskrbel. Tudi pri občinskih volitvah naj vlada p r a-vična ter poštena politika, katera tudi manjših posameznih katastralnih občin ne prezira, marveč vsaki dà, kar jej gré. Mmpod Čavna, 22. okt. Gospod urednik ! Človek sem uže starega kopita in spadam med staro šaro. Mnogo sem izkusil in pravijo, ako se ne motim, izkušnja naredi človeka, temu, mislim, ne bodete tudi Vi oporekali. Toda le malo besedij, kdor mnogo govori, malo povè, tako se mi je nekdaj zabijalo v glavo, no, če se uže dandanes drugače dela, vsakdo naj bo odgovoren za-se. Tedaj k stvari: Pred kratkim raznesla se je tu pri nas govorica, da je goriški narodnjak g. O ... . nag-loma umrl. Meni, kedaj jako nevernemu Tomažu, ni šlo kaj tacega v glavo in hajdl Hoteč se prepričati naletel sem ravno na gospoda našim narodnim težnjam nasprotnega in kateremu je nekaj do tega, kako kdo odnese ko petè. Povedal mi je resnico in evo Vam je: Ni dolgo teiuu, ko sta sedela (dotična oseba namreč) z nekim goriškim odvetnikom v javnem lokala. Tu je bila trojica slovenske gospode in se o tej stvari pogovarjala. (Seveda v drugem smislu. Ured.) Razume se samo ob sebi, da sta ona dva novico o nagli smrti n-plivne osebe med goriškimi Slovenci kolikor toliko razširila. Tem potom prišla je tedaj ta novica tudi do nas. Pripoznati moram, da na vsem bi ne bilo mnogo ležečega in niti opomnil bi ne bil priču-če novice, ko bi česa druzaga ne slutil. Meni, staremu godrnjaču, se dozdeva, da tudi druge narodne zadeve gredo tem potom v nasprotni tabor. Da nam kaj tacega gotovo ui v korist, uvidi vsakdo, bodi*si, da trosijo ljudje, kateri stva-rij vsled slabega znanja slovenščine niso dobro uuieii, lažnjive in zlobne novice po laških listih o nas,*) bodi-si, da vedò že o nakanah goriških Slovencev popred, kakor se je naredilo prvi korak. Kaj tacega bi nikakor ne smelo biti in važnih zadev ne nositi v javne lokale. Je že zastonj, neprevidni smo na vse pretege, kajti — Slovenci smo! Mislim, da sem na kratko povedal, gospod itreduik; drugače pa oprostite: starost— slabost. Meni bi bilo ljubo, ko bi se marsikdo ravnal po tem receptu, pa nismo vsi jednacega želodca! *) kakor je bilo v kratkem citati v „Patria del Friuli" in »Indipendente"; upom. ured. Politični razgled Razprave o izjemnem stanju v Pragi in okolici bile so v državnem zboru jako burne iti viharne. Mladočeški poslanci, osobito Herold, Va-šatg, Fini in Pacal:, branili so neustrašeno svoje st il I I Ant. M. O bi z zija v Gorici, za mesnicami h. štev. 22 priporoča se za vsakovrstno tiskanko delo, katero izvršuje točno in po nizkih cenah. V zalogi ima tiskovine za čast. duhovščino v sln-venakem in latinskem tekstu, za slav. župan-stvene urade, gospodarske svete gg. učitelje, c. k. poštne urade in druge. Vse po znižani ceni. Cenik na razpolago. V tiskarni A. M. Obizzija dobi se v zalogi: E. Klavžarju — Priročni zakonik mehko vezan po 0 80 kr. trdo pa po trld. I. — E. Klavžarja — Priročni iolaki zakonik po 50 kr. mehko vezan. — Ant. Za-vrtanika — Leterist po 20 kr. lakrice dobivajo se l U — v vseh knjigarnah in v „prvi slov, tiskarni" A. M. Obizzi — v Gorici. &Jh. it- Ti «Si. s3)_ db vA Jv _ __ ____ ________ - _______■_____