UMETNIŠKA MATICA
SLOVENSKA
MODERNA
UMETNOST
1918	1928
LJUBLJANSKI VELESEJEM 1928





J
ì


v
-i'
л
ч
UMETNIŠKA MATICA
SLOVENSKA
MODERNA
UMETNOST
1918	1928
VIII. LJUBLJANSKI VELESEJEM 2. - l l. JUNIJA 1928
RAZSTAVO JE PRIREDILA UMETNIŠKA MATICA V LJUBLJANI. UREDIL JO JE DRUŠTVENI ODBOR.
RAZSTAVNE PROSTORE JE PRIREDIL IN OPREMIL ING. ARCH. DRAG. FATUR. — KATALOG JE UREDIL DR. KARL DOBIDA.

IZDALA UMETNIŠKA MATICA.
NATISNILI J. BLASNIKA NAS L. Y LJUBLJANI.
SLOVENSKI KULTURNI JAVNOSTI!
Г Zgodovina slovenske likovne umetnosti je knjiga najtrpkejše g vsebine. Na njenih listih blpste imena Wolfa, bratov Šubicev, “	Petkovška, Ažbeta, Groharja in drugih, ki so morali na tuje
ali pa so doma pred časom dognanja izmučeni omahnili. Pretesna in preskopa jim je bila domača zemlja, rojaki jih niso spoznali. Niso doumeli vrednosti njihovega poslanstva za narod.
Razmere v katerih žive naši umetniki danes, niso mnogo boljše. Ko je po vojni nastopilo mlado pokolenje umetnikov z novimi ideali, s svežim, samorodnim delom, ki nosi pečat naše dobe, je njihovo prizadevanje izzvalo površno odobravanje, malo pa tistega iskrenega zaupanja, ki ga nosi globlje spoznanje in ljubezen.
Z vsako dobo se spreminjajo življenske oblike narodov, z vsako dobo se spreminjajo tudi oblike umetnosti. Zato treba, da čuvamo staro, še bolj je pa treba, da negujemo, podpiramo in pospešujemo lastno sodobno umetnost. Naša dolžnost je, da s simpatijo in ljubeznijo spremljamo stremljenja mlade umetniške generacije, da utiramo pot umetnosti današnje dobe. Ustvariti moramo mladim umetnikom pogoje za razvoj in jim nuditi možnost popolnega razmaha.
Tej nujni dolžnosti sledimo, ko hočemo zgraditi varno zatočišče naši moderni umetnosti, kjer bodo našli umetniki moralno in gmotno oporo.
Ta zaščitnica, to žarišče, ta varni tabor mlade slovenske umetnosti naj postane
UMETNIŠKA MATICA
Kakor ima Narodna Galerija namen in nalogo, da zbere lepe plodove našega umetniškega ustvarjanja od najdavnejših časov in postane znanstveno verna in zgodovinsko popolna predstaviteljiea slovenske umetnosti v teku stoletij, tako je namen Umetniške Matice živa propaganda živeče sodobne umetnosti.
Svojo nalogo bo Umetniška Matica skušala vršiti s stalnimi razstavami naše in tuje moderne umetnosti. Ustvariti hoče naš prvi slovenski
MODERNI SALON,
ki bo tvoril stalno smotro sodobnih umetniških prizadevanj. Umetniška Matica bo prirejala slovenske razstave v inozemstvu in tuje pri nas. Izdajala bo umetnostne publikacije, s predavanji bo širila med ljudstvom zmisel in ljubezen do umetnosti naših dni. Mladim umetnikom bo stala gmotno ob strani, podpirala doma in v tujini njihova resna stremljenja, zastopala njihove koristi in jim tvorila najvišje nepristransko moralno oporišče.
Najvišji in končni cilj Umetniške Matice je pa slovenska
MODERNA GALERIJA
zbirka vseh resnično pomembnih in umetnostno znamenitih del mlade generacije. Ta Moderna Galerija naj postane dostojen in spoštovanje vzbujajoč dokaz zrelosti slovenske moderne umetnosti.
Za izvršitev teh visokih zasnov so potrebna obilna gmotna sredstva. Težak je čas, v katerem se Umetniška Matica obrača do slovenskega naroda. Pogum črpa v zaupanju, da je med nami že toliko požrtvovalnih ljubiteljev umetnosti, ki se bodo zavedali svojih dolžnosti do umetnosti naše dobe, ki se bodo zavedali, da jih kliče mlado, razvijajoče se ž i v 1 j e n j e in da je umetnost korenika in vrhunec vsega kulturnega udejstvovanja narodov.
Kakor vse druge kulturne dobrine, bo tudi težko pričakovano
UMETNIŠKO MATICO
in z njo, kot njeno krono in višek, bodočo ponosno Moderno Galerijo ustvarila in izgradila lastna sila in volja slovenskega naroda, ki ve, da je njegova moč in rešitev v razvoju duhovnih zmožnosti do skrajnih meja. Umetnost je pa tista čudotvorna pot, ki vodi človeštvo do najvišjih vrednot, do resnice in lepote.
Naj nikdar ne zamre med Slovenci misel Umetniške Matice in Moderne Galerije!
V Ljubljani, meseca junija 1928.
Odbor „Umetniške Matice“
društva za ustanovitev moderne galerije in za propagando sodobne likovne umetnosti v Ljubljani.
IZVLEČEK IZ PRAVIL „UMETNIŠKE MATICE“.
§ 1. Namen društva je ustanovitev in vzdrževanje slovenske moderne galerije ter propaganda sodobne likovne umetnosti. У dosego tega namena društvo:
I.	prireja propagandne razstave slovenskih umetnikov doma in v tujini, in tujih pri nas. Pri teh razstavah posreduje pri prodaji in nakupu razstavljenih del;
II.	vzdržuje stalne permanentne razstave sodobnih pomembnih umetnikov;
III.	prireja predavanja in diskusije;
IV.	izdaja umetnostne publikacije .vsake vrste;
V.	nakupuje in zbira pomembna dela slovenskih sodobnih umetnikov za moderno galerijo, za katero preskrbi prostore;
VI.	podpira moralno in gmotno sodobne slovenske umetnike.
§ 2. Društvu je ime: „Umetniška Matica“, društvo za ustanovitev moderne galerije in za propagando sodobne likovne umetnosti v Ljubljani.
§ 5. Sedež društva je v Ljubljani.
§ 5. Za dosego ciljev potrebna sredstva so sledeča: članarina, vstopnina k društvenim prireditvam in drugi dohodki le-teh, izkupiček društvenih publikacij, darovi in podpore.
§ 7. Člani so: I. častni, II. pokrovitelji, III, ustanovni, IV. redni.
I.	Častne člane imenuje občni zbor soglasno bodisi na predlog odbora, bodisi na predlog člana;
O
II.	pokrovitelj postane, kdor plača enkrat za vselej najmanj 5000 dinarjev;
III.	u stanovnik postane, kdor plača enkrat za vselej na j-inanj 500 dinarjev;
IV.	redni člani plačujejo letno članarino v višini, ki jo določi vsakoletni občni zbor.
Lani se je v Ljubljani ustanovilo društvo „Moderna Galerija“, ki se je nadelo nalogo, da ustvari javno reprezentativno zbirko del mlajših slovenskih likovnih umetnikov. Y tej galeriji naj bi bila zbrana najboljša dela naše povojne umetniške generacije. Spopol-njevala naj bi se zbirka z rednimi nakupi izključno sodobnih umetnin, ki bi po svoji vrednosti sodile vanjo. Temelj društvu je bil položen s sprejemom pravil na občnem zboru dne 50. septembra 1927.
Po prizadevanju skupine umetnostno zainteresiranih javnih delavcev se je letos prvotni program „Moderne Galerije“ preosnoval in razširil. Društvo naj bi v prvi vrsti služilo praktični propagandi živeče umetnosti. Stike z umetniki in z občinstvom naj bi poglobilo in učvrstilo. Ureditev stalnega razstavnega prostora za naglo menjajoče se umetnostne prireditve v manjšem obsegu, se je zdela poglavitnega pomena. Ta po priznanih, uspelih tujih vzorcih urejeni prvi slovenski „umetniški salon“ naj se čimprej otvori. Postane naj vodilna ustanova, ki bo določevala pravec modernim stremljenjem. „Salon“ naj bo prvi poskus, združiti na naših tleh vse panoge umetnosti v skupno delovanje, vzbuditi zanimanje širokih mas za umetnost in biti preizkusni kamen novim talentom ter vedno aktualna smotra sodobne likovne umetnosti na naših tleh in zunaj v svetu. — Končni idealni cilj pa je ustanovitev, izgraditev in spopol-njevanje resnično reprezentativne in umetnostno na najvišji stopnji stoječe moderne galerije.
Dne 3. maja 1928 je izredni občni zbor „Moderne Galerije“ sklenil spremembo pravil v opisani smeri. Društvo si je pa nadelo ime, ki naj izraža novi društveni program:
UMETNIŠKA MATICA.
DESET LET POVOJNE UMETNOSTI.
Za eno najznačilnejših potez slovenske umetnostne zgodovine smatram v našem kulturnem razvoju tudi sicer opaženo dejstvo, da vsakokratne sodobne svetovne kulturne vplive sprejemamo z neko premišljeno počasnostjo in z zdravim instinktom izbiramo iz njih in zase porabimo samo gotove poteze, ki jih svojevrstno prebavimo ter tako navidez vedno nekoliko zaostajamo za svojimi kulturnimi sosedi ter pri tem vzdržujemo neko svojo posebnost, ki jasno loči slovensko kulturo in slovensko umetnost od one drugih in tudi slovanskih narodov. Meni je to znak, da predstavljamo še zdrav, četudi dozorel narodni organizem, ki si instiktivno izbira svojo kulturno smer. Zato tudi danes po desetih letih od navidez hudo revolucionarnega prvega nastopa slovenske povojne umetnosti le prejasno vidimo, da zveza z našo umetniško preteklostjo absolutno ni bila pretrgana in da je bila slovenska umetniška kultura regenerirana bolj po oživotvoritvi latentnih, v domačih tleh izvirajočih sil kot pa po teorijah in vcepitvi splošno evropskih, v tem času kalejdoskopično se menjajočih umetniških struj, ki so pač dale precej zunanje pobude, niso pa vplivala na živo strujo umetniške vsebine, izvirajočo iz slovenskega čuvstvovanja in slovenskega narodnega bistva. Ako pogledamo številčno precej jaki in po formah umetniških stremljenj precej pestri kader povojne slovenske umetniške generacije, vidimo tu v prvi vrsti imena bratov Kraljev, ki sta prva povzročila iskro spora o sodobnih povojnih umetniških vrednotah, V. Pilona, L. Spazzapana, Čarga, Černigoja, Maleša, B. Jakca, Stiplovška, brata Vidmarja, T. Kosa in v nekoliki oddaljenosti Zupana, G. A. Kosa, Dolinarja ter kot nekakega predhodnika povojnega umetniškega izraza Fr. Tratnika. Tako pestra je ta falanga, da jo veže komaj več kakor najosnovnejša smer stremljenja in posebno prepričanje, da impresionizem povojnemu človeku ne more ničesar važnega dati. Drugače pa
imamo kolikor imen, toliko umetniških osebnosti, ki so pa vse izrastle toliko iz naših tal, da jih z malimi izjemami ne bi mogli presaditi v noben tuj kulturni milje. Ako danes pogledamo na njih desetletno delo in borbo za novo slovensko umetnost, moramo priznati, da so nam mnogo dali: Zvezali so umetnost najprej zopet ožje z življenjem (porabne stroke umetnosti in obrti, grafika, keramika itd.), pre-maknili so vsmeritev javnosti do umetnosti od artizma in formalizma na umetniško doživetje in njegovo podanje, dali naši umetnosti zopet možnost monumentalnega ustvarjanja ter omogočili strujam duševnega življenja, da se zopet neposredno izražajo po nji; važno je tudi, da je po mladih umetnost prenehala biti samo mamilo v katerikoli smeri ter je dobila potezo aktivnega faktorja v duševnem življenju naroda s tem, da je razbila letargično mirnost in zahtevala jasne, živahne razprave o svoji formi in o svoji vsebini ter celo o svoji opravičenosti ali neopravičenosti, sodobnosti ali nesodobnosti.
Priča njenih borb in njenih uspehov ter njene izredne živahnosti je ta razstava, ki bo sluzila tudi nji sami za jasnejšo opredelitev njenih nadaljnih potov.
Fr. Stelè.
RAZPOREDITEV.
PROPAGANDNI ODDELEK.
Razstave doma in v inozemstvu. Posnetki.
Katalogi.
Inozemski tisk o naši moderni. Posnetki izvršenih del.
DEKORATIVNI ODDELEK.
Knjižna oprema.
Sobna oprema, kostumi. Inscenacije.
Keramika.
GRAFIKA.
Originalna grafika, risbe. Tiskarski izdelki.
Plakati, letaki.
Drobni izdelki, razglednice.
SLIKARSTVO IN PLASTIKA.
Slike.
Kipi in mala plastika.
PROPAGANDNI ODDELEK
KATALOGI RAZSTAV.
1.	V. Jugoslov. umetn. izložba. Beograd.
1922.
2.	Grafična razstava B. Jakca. Praga.
1923.
3.	Razstava slovenskih umetnikov. IIo-donin. 1924.
4.	„Circolo artistico“, Gorica. 1924.
5.	Dekorativna razstava. Pariz. 1925.
6.	Mednarodna grafična razstava. Reka.
1925.
7.	Razstava B. Jakca. Pariz. 1925.
8.	Slov. slikarstvo naj novejše dobe. Split. 1925.
9.	Slov. umetnost najnovejše dobe. Sarajevo. 1926.
10.	Slov. umetnost najnovejše dobe. Praga. 1926.
11.	Jugoslovanska razstava. New-York. 1926/27.
12.	„Slov. Umetn. Društvo“ — „Sturm“. Berlin. 1927.
13.	„Slov. Umetn. Društvo“. — „Hagebund“. Dunaj. 1927.
14.	Jugoslovanska grafika. Lvov. 1927.
15.	VI. jugoslov. razstava. Novi Sad. 1927.
POSNETKI Z RAZSTAV.
16.	„Klub mladih“, Ljubljana.
17.	„Slov. in hrvatski mladi“, Ljubljana. 1923.
18.	„Klub mladih“, Maribor. 1925.
19.	„Slov. Umetn. Društvo“, Sarajevo.
1926.
20.	„Mednar. razstava“, Benetke. 1926.
21.	„Slov. Umetniško Društvo“, Dunaj.
1927.
INOZEMSKI TISK O NAŠI MODERNI.
22.	„Zenit“. Beograd. 1921.
23.	„Umëleckÿ list“. Hodonin. 1922.
24.	„Vijenac“. Zagreb. 1924.
25.	„Veraikon“. Praga. 1925.
26.	„Prager Presse“. Praga. 1925.
27.	„La Revue Moderne“. Pariz. 1926.
28.	„Prager Presse“. Praga. 1926.
29.	„Der Sturm“. Berlin. 1926.
30.	„Veraikon“. Praga. 1926.
31.	„Zlata Praha“. Praga. 1927.
32.	„Velhagen & Klassings Monatshefte“. Berlin. 1928.
33.	„Ameriški družinski koledar“, Chicago. 1928: Harvey G. Perušek, Santa Fé.
34.	„Proletarec“, Chicago. 1928: H. G. Perušek, Indijanski Pueblo.
35.	„Ameriški družinski koledar“, 1926: Drago Vidmar, Ilustracije.
IZVRŠENA DELA.
LOJZE DOLINAR.
36.	Vojaški spomeniki.
37.	Nagrobni spomeniki.
38.	Reliefa za O. U. Z. D. Ljubljana .
39.	Alegorični kipi za skupščino.
40.	Sv. Jurij. Ljubljana, Miklošičeva c.
TINE KOS.
41.	Spomenik kralja Petra. Kranj. 1926.	42. Miklošičevo poprsje. Ljubljana. 1926
FRANCE KRALJ.
43.	Križani. Cerkev pri Sv. Katarini, les. 45. Altar v Hinjah. 1919.
1918.	46. Dekoracija Akadem. doma v Ljub-
44.	Spominska plošča Kreku (Sv. Gre-	Ijani. 1923.
gor). 1924.	47. Nagrobnik. Ljubljana. Kamen, 1927.
TONE KRALJ.
48.	Cerkev na Premil. 1921.	52. Cerkev v Avbru na Krasu. 1927/28.
49.	Cerkev v Strugali. 1927.	53. Žolgerjev spomenik v avli ljubljan-
50.	Cerkev v Volčah pri Tolminu. 1927.	ske univerze. 1926.
51.	Cerkev pri Sv. Luciji. 1927.
JANKO OMAHEN.
54. Nagrobnik Fr. Kolenca v Celju, mar- 55. Osnutki za spomenik kralja Petra, mor in granit. 1925.
DEKORATIVNI ODDELEK
KNJIŽNA OPREMA.
FRAN GORŠE.
55a V. J. Križanovska: Nemeza. Trst. Ed. 1927. Ovoj.
BOŽIDAR JAKAC.
56.	„Novemberski dnevi 1920“. Katalog.
57.	Češko-jugosl. grafika. Ljubljana. 1921. Katalog.
58.	„Trije labodje“. 1922. Ovoj.
59.	Al. Gradnik: Padajoče zvezde. 1923. Oprema.
60.	J. Ribičič: Zavratne pošasti. 1924. Oprema.
61.	„Mladika“ 1924. Ovoj in oprema.
GOJM1R
66.	janko Kersnik: Izbrani spisi. U. T. 1925. Ilustracije.
67.	„Dom in Svet“, ovoj. 1922.
62.	j. Turk: Travništvo. DSM. 1925. Ovoj.
63.	|os. Lesar: Apostoli Gospodovi. DSM. 1925. Ovoj.
65a Al. Gradnik: De profundis. 1926.
64.	M. Jarc: Človek in noč. 1927. Oprema,
65.	S. Kranjec: Zgodovina Srbov. 1928. DSM. Ovoj.
65a J. Mal: Zgodovina umetnosti pri SHS.
1924.	N. G.
A. KOS.
68.	J. Mal.: Zgodovina slov. naroda. DSM. Ovoj. 1928.
IVAN KOS.
69.	S. Škerlj: Stopnice v stolpu. 1924. Ovoj.
FRANCE KRALJ.
70.	Fr. Albrecht: Pesmi življenja. 1920. Ovoj.
71.	Fr. Bevk: Pastirčki. 1920. Ovoj-oprema.
72.	„Maska“. 1920. Ovoj.
73.	Fr. Bevk: Malčki in palčki. 1921. Ovoj.
74.	„Dom in Svet“. 1921. Oprema-ilustracije.
75.	„Drama“. Maribor. 1921/22. Ovoj.
82.	Pregelj: Plebanus Joannes. 1921. Ovoj.
83.	Fr. Bevk: Faraon. 1921. Ovoj.
76.	„Trije labodje“. 1922. Ovoj.
77.	„Novi Rod“. Trst. 1924. Ovoj.
78.	L. Bertrand: Sanguis Martyrum. Gorica. 1925.
79.	Fr. Jaklič: Nevesta s Korinja. Gorica. 1926. Ovoj.
80.	„Kralj Matjaž“. 1921.
81.	Monografija: France in Tone Kralj.
1925.
84.	A!. Res: Dante. 1921. Oprema.
85.	Razstava bratov Kraljev. Katalog.
TONE KRALJ.
86.	„Mladika“, 1923. Ovoj-oprema.
87.	Fr. Bevk: Tatič. Gorica. 1923. Ovoj.
88.	Jules Verne: Carski sel. DSM. 1924. Ovoj.
89.	„Križ na gori“. 1926. Ovoj.
90.	Fr. Jaklič: Ob srebrnem studencu. Gorica. 1927. Ovoj.
91.	Al. Res: Rožice sv. Frančiška. Gorica. 1927. Ilustracije.
92.	„Jaslice“. Gorica. 1927/28. Oprema
93.	„Zbornik svečenikov sv. Pavla“. Gorica. 1928. Oprema.
MIMA MALES.
94.	„Mladina“. 1924/25. Ovoj.
95.	„Zvonček“, 1924. Ovoj.
96.	„Zvonček“, 1923. Inicijalke, vinjete.
97.	Sl. Savinšek: Poredni smeli. 1925. Oprema.
98.	„Mladika“, osnutek ovoja. 1926.
99.	„Razgled“. 1926. Ovoj.
100.	Sl. Osterc: Štiri belokranjske. 1926. Lit. ovoj.
101.	Kipling: Knjiga o džungli. 1927. Ovoj.
102.	A. Pirjevec: Slov. možje. 1927. Ilustracije.
103.	Katalog lastne razstave. Ljubljana. 1927.
104.	Ilustracije za „Novi Rod“, Trst. 1924.
105.	Ilustracije za „Mladost“. 1924.
106.	Ilustracije za „Eros“. Praga. 1924/25.
107.	Ilustracije za dnevnike. 1924—1926.
JANKO OMAHEN.
108.	„Bon ton“, T. Z. Vezava. 1926.
109.	Boccacio: Dekameron, T. Z. Vezava.
1926.
110.	Zabavna knjižnica. T. Z. Oprema.
1927.
110a Sven liedin: V azijskih puščavah. T. Z. 1927. Ovoj.
111.	Ljubljanski Zvon. 1928. Ovoj.
DOMICI J AN SERAJNIK.
112.	Tolstoj-Levstik: Ana Karenina. Ve- 113. „Album slovenskih književnikov“. Vezava. Zv. Knj. 1928.	zava. 1928.
LOJZE SPAZZAI3AN.
114.	„jadranski Almanach“. Gorica. 1924.	115a Fr. Bevk: Krvavi jezdeci. G. M., Goti voj.	rica 1927. Ovoj.
115.	Fr. Bevk: Rablji. Gorica. 1925. Ovoj. 116. Iv. Pregelj: Tolminci. Gorica. 1927.
FRANJO S. STIP LO V ŠE K.
117.	VIL razstava „Kluba mladih“, Mari- 119. „Dušanove uganke“. Beograd. 1928. bor. Katalog. 1924.
118.	Petdesetletnica meščanske šole v Krškem. 1927. Ovoj.
FRAN TRATNIK.
119a Igo Gruden: Primorske pesmi. Zv. Tisk. 1920. Ovoj.
NANDE VIDMAR.
120.	У. razstava „Kluba mlađih“. Ljubljana. 1924. Katalog.
FRAN ZUPAN.
121.	„Dijaki narodu“. Izdal klub koroških akademikov. Dunaj. 1927. Ovoj.
RAZNI LISTI IN KNJIGE.
121.	„Mladika“. Ovojni listi, 1925, 1926, 1927, 1928.
122.	Slovenske večernice. DSM. Ovoji 1925, 1927, 1928.
123.	Koledar „Družbe sv. Mohorja“, Ovoji 1925, 1928.
124.	„Križ“, 1928. Ovoj.
125.	„Luč“. Trst. 1927.
126.	„Mladost“. 1928. Ovoj.
127.	„Razgled“. 1927, 1928.
128.	„Ljubljanski Zvon“. 1925, 1926.
129.	„Prosvetni Glasnik“. Maribor. 1928.
130.	„Socijalna čitanka“.
131.	Zgodbe sv. pisma. Goriška Mohorjeva družba. 1928.
132.	„Tank“, 1927—1928.
133.	„Gledališki list“. (927/28.
133a „Ogenj“ kršč. socijal. mladine. 1928. Krekova mladina.
SOBNA OPREMA. KOSTUMI. TATJANA INKIOSTRI.
134.	Tri oljne kompozicije na svili. 1928.
BOŽIDAR JAKAC.
135.	Stenske slikarije za salon. Ljubljana. 1926.
GOJMIR A. KOS.
136.	Jedilnica.	139. Prednja soba.
137.	Soba mladega samca.	140. Salonček.
138.	Damska spalnica.
FRANCE KRALJ.
141.	Plesni kostumi.
TONE KRALJ.
142.	Lesen portal v hiši tovarnarja H. Ljubljana. 1927
MIHA MALES.
143.	Dekoracija plesne dvorane. Kamnik. 1923.
JANKO OMAHEN.
144.	Osnutki za tiskanje tkanin za pohištvo. 1928.
DOMICI J AN SERAJNIK.
145.	Kosec. Osnutek za čipke. 1926.	146. Ženjica. Osnutek za čipke. 1926.
(Izvršil ..Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt“ v Ljubljani.)
INSCENACIJE.
YALO BRATINA.
147. Hasenclever „Onstran“. Uprizoritev v 148. Uprizoritev Cerkvenikove „Roke pra-Mariboru. 1926.	vice“ v Celju. 1927/28.
AVGUST ČERNIGOJ.
149.	Skice za inscenacijo K. Kocjančičeve „Ognjene konjenice“.
IVAN ČARGO.
150.	Scenični osnutki za Kogojeve „Črne maske“.
BRATKO KREFT.
151.	Uprizoritev R. Golouhove „Krize“ („Svoboda“). Ljubljana. 1928.
RADO PREGARC.
152.	a) Osnutki za Leskovčeva „Dva bre- 153. a) Osnutek za „Včlovečenje“ R. Re-gova“.	liarja.
b) Uprizoritev „Dveh bregov“ v Ma-	b) Osnutki za „Idiota“ Dostojev-
riboru. 1928.	skega.
IVO SPINČIĆ.
154.	Scenični osnutki za Cankarjevo ..Pohujšanje“.
MIMI SPINČTĆ - MEDVEDOVA.
155.	Figurine za Kogojevo opero „Črne maske“.
FRANJO S. STIPEOVŠEK.
156.	Iz mariborske uprizoritve I lasencleverja „Onstran“. Lesorezi. 1926.
157.	Dve vazi. 158.	Dve dozi. 159.	Dva krožnika.	KERAMIKA. MARA JERAJEVA. 160.	Obtežilo. 161.	Zrcalo. 162.	Dva svečnika. ERANCÉ KRALJ. 163. Madona. DANA PAJNIČEVA. Fa j anso vina:
164.	Vaze. I—IV.	167. Krožniki, I-1V.
165.	Majolike, I—III.	168. Statueta „Zadnja večerja“.
166.	Doze, I, II.
IVAN NAPOTNIK.
169.	Noži za papir, les.
GRAFIKA
ORIGINALNA GRAFIKA IN RISBE.
IVAN ČARGO.
170.	Serija portretnih risb 1926/28.	173. Portret arhitekta.
171.	Ritem stroja.	174. Portret.
172.	Obraz stvarjenja.
BOŽIDAR JAKAC.
175.	Mati, lesorez. 1921.
176.	Zapuščeni rudnik, radiranka, 1921.
177.	Zaporožec, litografija. 1922.
178.	Moja mati, litografija, 1922.
179.	Črni pivovar, lesorez. 1922.
GOJMIR
184. Na obali, risba.
180.	Mati in hči, lesorez. 1925.
181.	V kavarni, radiranka. 1923.
182.	Nabrežje, litografija. 1923.
183.	Arena v Parizu, radiranka. 1925.
A. KOS.
185. Piknik, risba.
186—195. Radiranke.
TONE KRALJ.
196.	Lesorez.
MIHA MALES.
197.	V kavarni, lesorez. 1925.
198.	Sv. Frančišek, barvan lesorez. 1926.
199.	Slovenska Madona, barvan lesorez. 1926.
200.	Na kanapeju, litografija. 1926.
VENO
204.	Toskanski motiv, radiranka. 1920.
205.	Glava starca, radiranka. 1921.
206.	Predmestje, radiranka. 1921.
207.	Lakota, radiranka. 1921.
208.	Amour simple, radiranka 1921.
209.	Krčma, radiranka. 1921.
201.	Visoka pesem, litografija. 1926.
202.	Deklica v predmestju, litogarfija 1.
1926.
203.	Deklica v predmestju, litografija IT.
1927.
PILON.
210.	Idrija, radiranka. 1923.
211.	Marij Kogoj, radiranka. 1923.
212.	Ajdovščina, radiranka. 1924.
213.	Montmartre, lesorez. 1926 .
214.	Polakt, svinčnik. 1926.
215.	Akt, akvarelirana risba. 1926.
n
ANTON PLESTENJAK.
216.	Na Fužinah, risba. 1927.	219. Na periferiji, risba. 1928.
217.	V Stepanji vasi, risba. 1927.	220. Vrbe, risba. 1927.
218.	Pokrajina, risba. 1927.	221. Za pokopališčem, risba. 1927.
DOMICI J AN SERAJNIK.
222. Glava, risba.	225. Ilustracije za knjigo „Juš Kozak: Eoj
225.	Tiberski otok v Rimu, svinčnik.	za Mount Everest“, Г. Z. 1927.
224. Y Rebri, Ljubljana, svinčnik.
FRANJO S. STIPLOVŠEK.
226.	Portret, lesorez. 1922.	228.—232. Stari Maribor I—V, lesorezi.
227.	Drevesa, lesorez. 1924.	1924.
235.—256. Iz Krškega I—IV, lesorezi. 1927
237.	Pokrajina.
238.	Rože.
239.	Glava.
240.	Voditelj.
DRAGO VIDMAR.
Lesorezi 1922:
241.	Sejalec.
242.	Št. Rupert.
243.	Sveta Jedert.
244.	Kmet s košem.
245.	Ex libris.
246.	Fabrike.
247.	Pokrajina.
248.	Kalobje.
NANDE VIDMAR.
Lesorezi 1922:
249.	Št. Rupert.
250.	Orač.
251.	Avtoportret.
252.	Portret.
TISKARSKI IZDELKI.
PLAKATI, LETAKI.
IVAN ČARGO.
255.	Delavska olimpijada v Ljubljani. 254. Reklamni lepak „Diskobolos“. 1928. 1926.
GO J MIR A. KOS.
255.	„O, vi bratje!“, Jug. Matica. 1920.	258. Velesejmski plakat, osnutek. 1924.
256.	Kongres „Udruženja jugosi, gled. 259. Velesejmski plakat, „Ljubljana v je-
igralcev. 1921.	-	seni“. 1926.
257.	Velesejmski plakat, osnutek. 1921.
TONE KRALJ.
260. V. razstava „Kluba mladih“. 1924.—I. 261. V. razstava „Kluba mladih“. 1924.—II.
MIHA MALEŠ.
262. Plakat za kino, linolej. 1926.	264. Plakat za „Narodni Dnevnik“, lino-
265.	Božična umetn. razstava, litografija.	lej. 1926.
1926.	265. Osnutek reklamnega letaka.
JANKO OMAHEN.
266.	Volilni plakat, linolej. 1927.	269. Razstava „Naša knjiga“, osnutek.
267.	„Prodaja kož“, linolej. 1927.	1928. •
268.	Reklamni plakat za „Delniško tiskarno“, osnutek. 1927.
DOMICI JAN SERAJNIK.
270. Veselični park na velesejmu, v sep- 271. Plakat za V. velesejem, osnutek. 1927. tembru 1927.
FRANJO S. STIPLOVŠEK.
272. Vabilo na predavanje. 1927. Linolej. 273. Plakat VIL razst. „Kluba mladih“.
Maribor.
VARIA.
274. Razni plakati za „Črno-belo reduto“, 275. Velesejmski letaki. 1923., 1924., 1926. Ljubljana. Osnutki.	276. Razna vabila, sporedi in sl.
DROBNI IZDELKI, RAZGLEDNICE. BOŽIDAR JAKAC.
277. Serija razglednic. 1925.
GOJMIR A. KOS.
278. Kolek „Jugoslov. Matice“, osnutek. 279. Razglednica „Božič omladine.“
FRANCÉ KRALJ.
280.	Posnetki plastik. Razglednice. 1918.
TONE KRALJ.
281.	Velikonočne razglednice. 1923.
MIHA MALEš.
282.	Ex libris. Lesorezi. 1925.	284. Razglednice.
285. Štampiljka usnjarne T. Knaflič. Kamnik. Lesorez. 1927.
JANKO OMAHEN.
285. Diploma za „Zvezo faktorjev“, osnu- 286. Spomenica ob 10 letnici majske de-tek. 1927.	klaracije. 1927. Jug. Matica.
287. „Zbori“. 1927. Ovoj.
DOMICIJAN SERAJNIK.
288. Dva ovoja koncertnih sporedov. 1927.
FRAN ZUPAN.
2S8a Dve razglednici. 1928.
289. ZBIRKA RAZGLEDNIC RAZNIH AVTORJEV.
SLIKARSTVO IN PLASTIKA
SLIKE.
IVAN ČARGO.
290.	Soška pokrajina I, olje.	292. Portret glasbenika.
291.	Soška pokrajina, II, olje.
BOŽIDAR JAKAC.
293.	Harald Saeverud, olje. 1922.	297. Pokrajina II, pastel. 1924.
294.	Portret pesnika M. Jarca, olje. 1926.	298. Novo mesto, pastel, 1926.
295.	Dolenjska pokrajina, pastel. 1924.	299. Agave, pastel. 1927.
296.	Pokrajina I, pastel. 1924.	300. Pri Novem mestu, pastel. 1927.
MIROSLAV KOKOLJ.
301.	Krajina, akvarel.	303. S Tržaške ceste, akvarel.
302.	Pohorski muzikant, akvarel.
GOJMIR A. KOS.
304.	Portret gospe V. N., olje. 1919.	308. Iz Nice, olje. 1927.
305.	Mali piknik, olje. 1922.	309. Most, olje. 1927.
306.	Rastlinsko tihožitje, olje. 1925.	510. Gostilna, olje. 1928.
307.	Pri maskiranju, olje. 1926.
IVAN KOS.
511. Lastni portret, olje. 1926.	313. Ženski portret, olje. 1927.
312. Deklica z oranžo, olje. 1927.
FRANCÉ KRALJ.
314. Slovenska vas, olje. 1925. 115. Poletje, olje. 1925.
316.	Studenec, olje. 1924.
317.	Desetnik, olje. 1928.
318.	Damski portret, olje. 1922.
319.	Madona in kosec, risba. 191S.
320.	Malopridno drevo, risba. 1919.
321.	Pekoča vest, olje. 1920.
322.	Pošastne sanje. olje. 1919.
323.	Melanholija, olje. 1919.
TONE KRALJ.
324.	V potu svojega obraza, olje. 1919.	328. Sama, olje. 1925.
325.	Oče pisatelja Finžgarja, olje. 1921.	329. Zaton življenja, olje. 1921.
326.	Kristus na Oljski gori, olje. 1924.	530. Bičanje, osnutek - olje.. 1921.
327.	Težaki, olje. 1925.
331. Oljke, olje.
ELDA PIŠČANEC.
332. Rab, akvarel.
353. Milka, olje. 1925.
554. Gorica, olje. 1924.
355. Šturje, olje. 1925.
536. Modelka, olje. 1926. 357. Montmartre, olje. 1926.
VENO PILON.
338. Ženski akt, olje. 1926.
539. Vipava, olje. 1927.
340.	Finlandka, olje. 1927.
341.	Št. Vid pri Vipavi, olje. 1927.
DOMICIJAN SERAJNIK.
342.	Gaj, olje. 1925.
345.	Studija akta, olje, 1926.
344.	Italijanska pokrajina, olje. 1926.
345.	Lastni portret, olje. 1927.
346.	Girktiiško jezero, olje. 1927.
347.	Tihožitje, olje. 1927.
348.	Akt v pokrajini, olje. 1926/28.
349.	Študentovska ulica, akvarel. 1926.
FRANJO S. STIPLOVŠEK.
350.	Žalostna gora, olje. 1924.	552. Dekle s knjigo, olje. 1926.
551. Mladenka, olje. 1925.
ANTE TRSTENJAK.
353.	Akt, olje. 1927.
354.	„Pont Neuf“ I Pariz, olje. 1927.
Pariški
356.	„Quai des Orfevrières“.
357.	„Pont St. Michel“, 1.
358.	„Pont St. Michel“, II.
359.	Ob Seini.
355.	„Pont Neuf“ II, olje. 192
akvareli 1927:
360.	Montmartre.
361.	Most čez kanal.
362.	Seinsko nabrežje.
363.	Iz „latinske četrti“.
FRAN ZUPAN.
364.	Cerkev med brezami, olje. 1921.	365. Hiše v snegu, olje. 1925.
Akvareli 1925—1927:
366. Pri Sarajevu. 1925.
567. Dubrovnik. 1925.
368.	Klis nad Splitom. 1925.
369.	Pogled iz ateljeja. 1926.
370.	Montmartre. 1926.
571. Iz Londona. 1926.
372.	Petrovče L 1927.
373.	Petrovče 11. 1927.
374.	Iz Škofje Loke. 1927.
376.	Rož.
375. Velikovec.
377.	Drava z Obirjem.
378.	Pod Dobračem.
379.	Kamen pri Tinjah.
380.	Koroška Peca.
381.	Za Stolom.
Koroški akvareli 1927:
382.	Gospa Sveta I.
383.	Gospa Sveta II.
384.	Gospa Sveta III.
385.	Podgorska krajina.
386.	Cerkev pri Sinči vesi.
387.	Hodiško jezero.
KIPI IN MALA PLASTIKA.
LOJZE DOLINAR.
588. Portretna študija I.
389.	Portretna študija II.
390.	Lastni portret.
591. Strta sreča.
392.	Mozes.
393.	Pustite male k meni.
394.	Sence.
FRANCE
401.	Glava, bron. 1924.
402.	Poljub, hrast. 1926.
395.	Putifar.
396.	Glava.
597. Počitek.
398.	Mati.
399.	Glava v črnem kamnu.
400.	Fragment portala za „Delavsko zbornico“ v Ljubljani. Črn kamen.
GORŠE.
403.	Bratec in sestrica, hrast. 1928.
404.	Moja žena, les. 1928.
FRANCE KRALJ.
405.	Madona s klasjem, marmor. 1928.
406.	Križani, les. 1926.
407.	Kristus pridigar, les. 1922.
408.	Marija iz oznanenja, les. 1924.
409.	O. St. škrabec, relief. Mavec.
410.	Orlovski znak, plaketa.
411.	Znak Svobode, plaketa.
412.	Osnutek znaka za VIII. olimpijado v Parizu.
413.	Sv. Frančišek, mavec.
414.	Martin Krpan, mavec.
415.	Pridigar, mavec.
416.	Junak.
417.	Bratec, les.
418.	Igra, les.
419.	Ogledalce, les.
TONE KRALJ.
420.	Ženski portret, les. 1927.	424. Seraf, les. 1927.
421.	Strast, les. 1920.	425. Oblak, les. 1921.
422.	Sv. Frančišek, relief, les. 1927.	426. Orlovski znak, plaketa.
423.	Spomenik zasedenemu ozemlju, osmi- 427. Bacchus, bron. tek za nasad pred univerzo. 1921.
IVAN NAPOTNIK.
428.	Plesalka, les.	430. K materi, les.
429.	Madona, les.
VENO PILON.
431. Ivan Cankar, mavec. 1927.	432. Portret pok. notarja Lokarja, mavec
1927.
f IVAN POVIREK.
433. Malčka, mavec.	434. Mala plastika.
435. RAZNE VELESEJMSKE IN DRUGE PLAKETE.
Večje število knjižnih izdanj je stavilo blagohotno na razpolago uredništvo publikacij „Družbe sv. Mohorja“ in pa „Zvezna knjigarna“ v Ljubljani.
/žp8"o\
v-:,	'Cj
Slovanska knjižnica
6K M
C 12678
O B I Š Č I
66009861162
A Ali
XIX. razstavo „Slovenskega Umetniškega Društva44 v
JAKOPIČEVEM PAVILJONU.
Razstavljata slikarja brata
DRAGO VIDMAR NANDE VIDMAR
in kipar
TINE KOS
Otvoritev dne 3. junija 1928.
Razstava
se vrši pod pokroviteljstvom UMETNIŠKE MATICE V LJUBLJANI.